Oospodarsfvo Łn polif ika. Ministrski predsednik dr. MilanStojadinovič je rekel zadn}o nedeljo septembra v Sarajevu med drugim tudi to: »Ko bomo izvedli narodno slogo, še bomo lahko posvetili tudi velikim gospodarskim in finačnim vprašanjem ln jih zadovoljivo rešili. Ko je v starih jčasih neki francosld kralj vprašal svojega finančnega ministra, zakaj so finance slabe in zakaj gospodarstvo ne .uspeva, je ta odgovoril: Dajte mi dobr-o politiko, pa vam bom lahko dal dobro gospodarstvo in dobre finance!« Da so besede predsednika vlade docela resnične, spričuje tudi gospodarski in finančni položaj v naši državi. Ko je sedanja vlada prišla na krmilo, je našla državne finance v slabem stanju in ljudstvo v gospodarskem propadu. JNS vlade, ki so prejšnja leta imele V svojih rokah usodo države, so z državnim denarjem tako gospodarile, da so državno blagajno izpraznile. Ko bi JNS morala o tem polagati natančne račune, bi se dognalo in bi tudi ljudstvo spoznalo, za kaj vse se je trošil državni denar, ki je plod žuljev in znoja delovnega ljudstva. Krivda politike prejšnjih vlad je tudi, da se je gospodarstvo ljudstva od meseca do meseca, od leta do leta tatco poslabšalo, da je sedaj v obupnem stanju. Tudi druge države trpijo pod udarci gospodarske krize, saj je takriza svetovna. Toda drugod &o se vlade trudile, da ljudstvu pomagajo ter ga usposobijo za boj proti kači — krizi, da se ne ovije popolnoma okoli ljudskega gospodarskega života ter da mu ne polomi vseh kosti. Ko je svetovna kriza kakor polip segla tudi na našo državo, je težka usoda hotela, da je bila na čelu te države nesposobna JNS vlada, iki ni imela za boj proti krizi ne smisla ne volje. V drugih državah so se delali ter izvrševali učinkoviti ukrepi proti krizi, vsled česar se je kmalu opažalo od leta 1932, iko je kriza bila na višku, znatno zboljšanje razmer, pri nas pa je šlo od dne do dne navzdol. Protiljudski režimi, v ikaterih so sodelovali dr. Marušič, dr. Kramer in Ivan Pucelj, »o vneto pobijali iklerikalnega zmaja, preganjali »protidržavne elemente«, vodili »svobodne volitve«, za gospodarsika vprašanja pa niso imeli razumevanja, niti niso storili ¦kakšnih parnetnih ukrepov. To velja zlasti za vprašanje kmečkih dolgov, za vprašanje cen ikme tijskih pridelkov in za davčno vprašanje. V teh vprašanjih »o JNS režimi (pri nas Kramer - Pucelj - Marušičevi režimi) tolLko opustili, odnosno podvzeli tako slabe korake, kar so sploh storili, da je sedanja vlada od njih morala prevzeti vprav obupno dedščino. Tako globoko v blatu tičočega voza ni lahko potegniti iz blata in postaviti na pravo pot. V par mesecih je to nemogoče stoniti. Treba bo daljše dobe, preden se bo sedanji vladi posrečilo, da zaceli glavne gospodarske ranc PuceljKramer-Marušičevih režimov. Kolovodje JNS so tako drzni, da zdaj širijo med ljudmi okrožnico, ki v njej očitajo vladi, da davi ljudstvo s centralizmom, da o samoupravah ni še sledu, da so narodne mase obubožane, da je zaupanje Jjudi v denarne zavode padlo pod ničlo itd. Brezprimerna drznost je to. Kdo pa je v državni upravi vpeljal najstrožjd centralizem? JNS. Kdo ni ljudstvu d&l samouprave niti ni izdelal zakona osamoupravah? JNS. Kdo je povzročil, da je gospodarska kriza narod treščila v uboštvo? JNS. Kdo ni hotel ali mogel priti denarnim zavodom pred 4 leti na pomoč, ko j-e-še bil cas? JNS. Te grehe je na svojo ikosmato vest nakopala JNS. Sedaj fco se Stojadinovičeva vlada trudi, da bi vse tc strašne rane zacelila, pa hočejo gospodje od JNS s hujskanjem in beganjem ljudi to prepreciti ali otežkočiti. Naše lju-dstvo pa dobro pozna veliko razliko med gotovimi političnimi tici in med solidnimi ljudmi, ki so v Stojadinovičevi vladi. Sedanja vlada ima popolno razumevanje za gospodarska in finančna vprašanja in trdno voljo, da jih reši v korist ljudstva. Zaupajmo nji! Predsednik vlade dr. Stojadinovič je v Sarajevu izjavil: »Potruditi se moramo, da dobimo v svoji državi dobro politiko; dobra pa je tista, ki se opira na Ijudstvo in ki dela za ljudstvo. Mislim, da bomo mogli s to dobro politiko rešiti vsa gospodarska in finanča vprašanja.«