Učna pot po Grmadi (za spoznavanje na­ rave), ta je opisana še v posebni knjižici »Smarnogorska Grmada«. Planinsko drutvo šmarna gora (s sedežem v Vikrčah 30) so ustanovili predvsem mlajši planinci - in ta vodniška knjižica kaže, da znajo poiskati koristne stike z vsemi prijatelji narave. C. Jeglič NASE JAME, 16, 1-136. Izdaja Jamarska zveza Slovenije. Ljubljana 1974. Naše jame so danes edina redno izha­ jajoča speleološka revija v Jugoslaviji. S šestnajstim letnikom, ki je izšel konec pre­ teklega leta, je revija postala »ažurna«. Pričujoči letnik prinaša prispevke, ki so bili podani ,na Jugoslovanskem simpoziju o turističnih jamah in predavanja s 7. zbora slovenskih jamarjev. Obe pri­ reditvi sta bili leta 1973, prva v Domžalah, druga v Idriji. Iz prikazov posameznih prireditev vidi­ mo, da nekateri referenti svojega referata niso publicirali, vendar revija zaradi tega ni izgubila na svoji vrednosti. Slišali smo referat F. Habeta o turističnih jamah v Jugoslaviji in o njihovi zaščiti. Dopolnili so ga J. Sajevic, ki je pripove­ doval o zaščitnih merah pri turističnem urejanju Postojnske jameh V. Božič, ki je poročal o ure1enih Iamo na Hrvaškem, ter V. Ržehak, ki je govoril o jamah ter njihovem pomenu v smislu zaščite okolja. Kot posebno zanimivost je omeniti poro­ čilo o prizadevanjih za varstvo narave na slovenskem krasu S. Peterlina ter T. Pla­ nine prikaz, koko preprečevati rast vege­ tacije ob lučih v turističnih jamah, ki ponekod že bistveno spreminja podobo V jom R e. h k • 'k I d' • d • . ze a Ie pri aza tu I pnza evonI0 zo zaščito reke Tore, ki je ogrožena z odplakami rudnika Brskovo. Med sklepi, ki jih je prinesel simpozi'b ~ turističnih jamah v Domžalah, je pose eI opozoriti no naslednjo: - speleološkim in strokovnim orgonizocijom je pripor?­ čeno, do izdelajo speleološki kataster in valorizacijo kraških objektov, do bi tako ugotovili jame, ki so primerne zo turizem; predlagati je treba konkretne objekte za zaščito; - preprečiti je treba nekontro­ lirano odmetavanje odpadkov v jame in odvajanje odplak v podzemlje, kakor tudi uničevanje kapniškega bogastva in pod­ zemeljske favne, po tudi vse posege, ki bi posredno ali neposredno vplivali na no rovno stanje podzemeljskega okolja; - simpozij je tudi zahteval, do se reši vprašanje popolne sanacije Notranjske Reke itd. V drugem delu revije beremo J. čara pri­ spevek o zakritem krosu v okolici Idrije, P. Mabičo analizo speleoloških značil­ nosti Trnovskega gozda ter prikaz fizi- kalno-kemičnih znači lnosti podrotejskih iz­ virov D. Novaka. J. Bole po poroča o malokoloških razmerah v podzemlju no Idrijskem, F. Habe o turističnem razvoju Postojnske jame. No kroju je prikaz podpisanega o gor­ skem mleku, ki je bilo pred leti odkrito v delu mežiškega rudišča. Slede poročila o 6. mednarodnem spe­ leološkem kongresu v čSSR in drugih mednarodnih prireditvah ter o najglobljih breznih v Sloveniji. Sledi še bogat prikaz jamarske književ­ , nosti, seznam revij, ki jih Naše jame dobivajo v zameno ter nekrolog zo F. Za­ fredom, vodnikom po škocjanskih jamah. Izdajo lepo opremljene revije je podprla Raziskovalno skupnost Slovenije. Glavnemu uredniku in izdajatelju želimo, do bi tudi v sedaj nekoliko manj ugodnih razmerah uspela z rednim izdajanjem re­ vije, ki noj bi ostala no isti ravni. Naše jame se lahko poslovijo ob bok marsi­ kateri tuji reviji, večino pa prekašajo. D. Novak STO NAJLEPSIH TUR V MT. BLANCU Tok naslov je dal svoji knjigi Gaslon Rebuffot. Izdal jo je l. 1973 pri Denoelu v Parizu. Obsega 240 strani v formatu 23 X 27 cm. Ocenjevalci po Evropi pra­ vijo, da knjige slavnega francoskega vod­ nika ni mogoče oceniti z ene same strani, soj je istočasno bleščeč album, slavospev Mt. Bloncu, edinstveni gori no svetu, na­ tančen vodič, strokovno delo profesio­ nalca, ki- vabi plezalce, naj »odkrivajo nove klasične smeri«, pri čemer misli no serijo prelepih tur, ki so nastale v Mt. Blancu v zadnjih dvajsetih letih. Rebuffat opozarja tudi na ture, ki so jih ponav­ ljalci po krivici pozabili. Skratka, knjiga, ki je vredna dosedanjega alpinističnega dela, ki go je opravil južnjak, primorec Goston R ebuffot. T. O. IVAN GAMS, KRAS. Slovensko matica, 1974; 359 strani, 188 fotografij, 88 skic; Ljubljano. No noše knjižne police je končno prišlo dobra knjigo o krosu, povzetek vsega današnjega poznavanja krasa in kroških pokrajin doma in rpo svetu. Knjiga za hte­ va podrobnejši popis, vendar noj opo­ zorimo le no to, da bo dobrodošel pri­ ročnik vsakomur, ki hodi po Sloveniji in po Jugoslaviji ter srečuje no svojih poteh kras, ki se odraža v pokrajinski sliki in v človeku, ki v taki pokrajini živi. Knjigo ima 7 poglavij: Koko je pokrajin­ sko ime Kros postalo mednarodni stro­ kovni termin; Kras je delo vode; Jame, v katerih so nekdaj iskali vhod v podzem­ lje, danes po razvedrilo, zdravje in novo 162 163 spoznanja; Zunanje oblije krasa; človek na slovenskem krasu; Kraški pojavi v Slo­ veniji; Kraški poiovi izven Slovenije. V knjigi spoznamo, kako se je in kako se še danes spreminja površje kraškega sveta • kot posledica gospodarskega in kulturnega razvoja človeka, ki na tem ozemlju živi. Spoznavamo značilnosti slovem;kega krasa, ki je bolj pokrit kot dinarski kras drugod v Jugoslaviji, saj ga že preko 50 % pokriva gozd. Spoznamo, da je slovenski kras zelo pester po kraš­ kih tipih in po kraških pojavih ter njihovi zgoščenosti na tako majhnem prostoru. Med drugimi je razvit tudi visokogorski kras, 'flO ozemljih nad gozdno mejo. Ta kras ima nekaj značilnih oblik, ki jih v nižinah sicer ne srečamo, to so kotliči, vodnjakasta brezna, lašti ter drobne kra­ ške oblike, poličke in skalni nosovi. Ta kros je značilen za visokogorske pode, slemena pa so manj zakrasela. V dolinah so za visokogorje značilni izdatni viri. Med največjimi jamami v Alpah je Po­ loška jama nad Tolminom. SPD TRIGLAV V šVICI 7riglav S!ovenskoplaninskodtuStvo S/owenischerA/penc/ub V sosednjih /državah je razvit kras v Grčiji, BolAariji, ki ima 14,3 % krasa, v Romuniji, na Madžarskem, v Avstriji, ki je s krasom, predvsem z visokogorskim krasom, zelo bogata ter v Italiji, ki slovi po zelo globokih breznih. V Italiji že poznajo okoli 1 O 000 jam. V srednji Evropi je razvit kras še na Češkoslovaškem, na Poljskem, v Sovjetski Zvezi, v Nemčiji, Švici, Franciji, Angliji in na Irskem. Pri raziskovanju kraških površin in krasa se odpirajo novi problemi in nove per­ spektive štud ija. Gamsova knjiga bi morala najti mesto na knjižni polici vsakega naravoslovca. D. Novak TRIGLAV, glasilo Slovenskega planinskega društva Triglav v Švici. Uredništvo: Jože Jelovčan; tisk: Janez Kvantrih in Sašo Suknaič; sodelavci: Ing. Matija Tuma, ing. Damjan Hladnik, Viktor Strašek, dr. Dušan Florjančič. Naj spregovori glasilo samo: Slovensko ,planinsko društvo Triglav v Švici je bilo ustanovljeno 5. junija 1971. Poleg izletov v hribe in visokogorskih tur, ki predstavljajo njegovo glavno dejavnost, prireja društvo tudi družabne, kulturne in športne prire­ ditve ter pomaga pri dopolnilnem šolanju jugo­ slovanskih otrok v slovenskem jeziku. V teh dejavnostih ima društvo tesne stike z domo­ vino io z raznimi slovenskimi in jugoslovanskimi društvi v Švici in drugih evropskih državah. Skupni cilj društvene dejavnosti je zbliževanje in spoznavanje v Švici živečih Slovencev med seboj in jim omogočiti slovensko govorico. Program po­ teka po tukaj vsestransko priznanem društvenem pravilniku. Pred seboj imamo prvo številko prvega letnika za januar 1975. Uredništvo ugotavlja: »V treh letih in pol, kar drutvo Triglav obstaja, se je vsakoletni delovni program nekako ustalil. Nekatere prireditve se ponavljajo vsako leto ob istem ča.c;u (slovenski veleslalom, planinski ples) in so že dobile čisto tradicionalni značaj.« V članku o slovenskih dopolnilnih šolah v Švici beremo: »Triglav nosi sicer samo naslov slovensko planinsko društvo, vendar se lahko pohvali, da je za slovensko srenjo v švici napravil več kot pa samo nekaj izletov v gore. Verjetno pa niste vedeli, da je tudi SPD Triglav pomagal, da se danes slovenski otroci v Švici lahko izpopolnjujejo v znanju svojega materinega jezika v petih dopolnilnih šolah.« Poleg tega objavlja glasilo »Program za prvo polovico leta«, med drugim »4. srečanje slovenskih društev iz Evrope«, razpis 4. slovenskega veleslaloma, ki mu je pokrovitelj »ELAN«, dalje prireditev »Slovenski otroci vabijo« v Unteribergu idr. SPD Triglav vodi naslednji upravni odbor: predsednik: Avgust Teropšič, Seestr. 358 8706 Meilen; podpredsednik: Jože Jelovčan, Wangenstr. 28 8600 Dubendorf; tajnik: Viktor Strašek, Luchswiesenstr. 220 8051 Zurich; blagajnik: Franc Nečemer, Tramstr. 62 8707 Uetikon cm See; člana UO: Alojz Prostor, Albisstr. 61 8134 Adliswil in Marko Urbas, Walkutistr. 121 8404 W interthur. Glasilo SPD Triglav objavlja tudi reklamne oglase (v št. 1 sta med drugim tudi oglas Planinskega Vestnika in Rodne grude) in male oglase. Društvo ima 123 članov, letna članarina znaša 25 sfr.