©M0VINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 38 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 15TH, 1933 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Program izvanrednega zasedanja kongresa potrjen od demokratske stranke Washington, 14. februarja.— Ker takozvane "hrome race" v kongresu in republikanci niso sodelovali z načrti novega pred- čel s svojo kariero, potuje že od sednika Roosevelta, bo slednji j lanskega poletja po Jugoslaviji, Prisiljen takoj po svoji zaprise-; kjer se bavi s proučevanjem po-£i sklicati izvanredno zasedanje i sameznih krajev. Tako je odlič-°beh zbornic kongresa. Od te-: ni naš rojak prepotoval že vso Ra zasedanja se pričakuje, da Slovenijo, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in črnogoro. Pred kratkim se je mudil v Belgradu, Louis Adamič piše knjigo o Jugoslaviji. Spomladi se vrne v Ameriko Odlični ameriški pisatelj, Slovenec Louis Adamič, ki sicer stalno živi v Ameriki, kjer je ža- bo uresničilo obljube, katere je Podala demokratska stranka tekom svoje predsedniške kampanje. Kongresman Lam neck iz države Ohio, je sestavil sledeči Program, katerega mora rešiti Prihodnji demokratski kongres: L Preklic 18. amendmertta. 2. Postavno dovoljenje vina in pi-Ve- 3. Uveljavljenje srebra v finančnih krogih, ne da bi se spremenila zlata valuta. 4. Globoko znižanje javnih izdatkov. Poštni oddelek ameriške vlado se mora sam izplačevati. 6. Javni dolg se ne sme nikjer zvijati, razven ako dobi, Amerika odkoder je odpotoval v Južno Srbijo. Ko bo tam gotov obišče še Hrvatsko, nakar ponovno po-seti Slovenijo. Namen tega potovanja je, da nabere potrebni material za novo knjigo, katero namerava Adamič spisati o — Jugoslaviji. Ta knjig* bo tiskana v Londonu in bo ob istem času obelodanjena tudi v nekaterih drugih evropskih jezikih. Ta knjiga izide koncem tekočega leta takoj potem, ko pride na svetlo njegov najnovejši roman "Tema na ravnini," katerega je e,rako vrednost tozadevno od! napisal tekom svojega bivanja Evrope. 8. Refinanciranje pr-v>h vknjižb, zlasti kar se tiče farrnerjev. ^a kongresa ogromno delo. -o- v Sloveniji. Proti koncu pomladi se Adamič vrne v Ameriko. Na vsak način ča-j Louis Adamič je dosedaj priobčil v javnosti dvoje večjih del: "Dinamit" in "Smeh v džungli." Za slednje delo je dobil ameriško literarno nagrado v svoti $2500.00. —--o- Odslovljeni diplomati Washington, 13. februarja.— Na j manj 26 ameriških poslani-%v bo moralo odstopiti, ko presume novi predsednik Roose-..Mt vlado. Njih mesta bodo spo-'Vjena z demokrati. Računa ® da bosta ostala le ameriški Pflanik na Japonskem, Grew, ifl ameriški poslanik na Kitajcem, Johnson. Enako se prikuje tudi za našega poslanika ^ Belgiji in v Švici. Vsi ostali ,°do najbrž odstavljeni in novi Osnovani na njih mesto. Ome-^loni diplomati niso politični na- Seabury zavrnil $75,000 plače New York, 13. februarja. — Sodnik Samuel Seabury, ki je skozi 19 mesecev preiskoval poslovanje mestne vlade v New Yorku, je dobil $75,000 prisoje-nih za svoje delo od državne po-stavodaje v New Yorku. Sea-bury je to plačo odklonil nazaj državi, rekoč, da je bil poplačan Kongres na delu, da po- Zanimive vesti iz življenja Preds. Hoover trdi, da se tegne ameriško ljudstvo iz neznosne depresije Washington, 14. februarja.— Včeraj se je pričela pred finančnim odsekom zveznega senata obravnava, katere namen je najti pota in sredstva potegniti naših ljudi po ameriških naselbinah mora ves svet vrniti k podlagi zlate vrednosti V La Salle, Illinois, sta rojaka j Washington, 14. februarja.— Težak in šenkovc odprla prvi j Predsednik Hoover je včeraj slovenski pogrebni zavod, ki se [govoril v New Yorku zbranim nahaja na 5th in Crosat St. [republikancem, katerim je pove- V mestecu Ahmeek, Michigan, dal, da morajo biti dostojni do- ameriški narod iz neznosnega je preminul rojak Mike Filip, volj, da podpirajo vse zdrave stanja depresije. Tozadevne seje se bodo vršile deloma javno, deloma tajne. K tem sejam finančnega senatnega odseka so povabljeni- zastopniki industrije kot delavcev. Načelnik finančnega odseka, senator Harrison iz Mississippija, je povabil kakih 250 najbolj znanih Ameri-kancev, da podajo svoje nasvete in sodelovanje. Danes prideta k besedi Bernard Baruch finančni ekspert in poseben prijatelj Roosevelta, ter C. O. Trague iz Californije, bivši član farmar-ske komisije. Toda dočim so nekateri izjavili, da ne želijo, da pridejo njih nasveti v jav-, nost, so zopet drugi za javno obravnavo. Oni, ki so se izjavili za tajno obravnavo so: Walter S. Gilford, načelnik American Telegraph & Telephone Co., Frank Vanderlip, bivši načelnik National City Bank, chicaški bankir Melvin Traylor, Myron E. Taylor, predsednik jeklarskega trusta. Na drugi strani pa se nahaja Alfred Smith, ki je izjavil, da bo podal svoje mnenje javno in očitno, ker nima ničesar skrivati, in naj ves narod zve resnico. Poleg njega je tudi Rev. Charles Coughlin, znani radio pridigar iz Detroita, katerega novi predsednik Roosevelt zelo vpošteva. -o- Ranjki je prišel v Ameriko pred ! predloge nove administracije v 44. leti in je bil skoro neprestano zaposljen v Calumetu. Pred več leti je pri delu v rudniku skoro prišel ob oko, da mu ga ni neki spretni Specialist rešil. bodoče, obenem je pa podal sva-vilo, da stoji svet pred novo gospodarsko vojno. Hoover je izjavil, da se mora nova ekonomska vojna preprečiti le na ta na- Ranjki zapušča poleg soproge čin, da se gospodarstvo vrne na-tudi dva sina in eno hčer. zaj k zlati valuti. Povedal ni, Slovenska ženska Zveza iz-j da ko smo imeli zlato valuto, se kazuje koncem leta 1932 $29,-1 je začela najhujša kriza. Hoo-039.10 skupnega premoženja. I ver je govoril ob priliki poseb-Letos se vrši konvencija te žen-' nega banketa na Lincolnov dan, ske organizacije, in sicer v Cle-; kjer ga je pozdravilo 1500 repu- velandu. Tekom lanskega leta se je imovina Slovenske ženske Zveze zvišala za približno $6000. -o- z uspehom preiskave. Malo je '^avljenci, pač pa so naredili di-[takih mož. Plomatsko kariero in so se po-VzPeli od konzulov na odlično ^osto. Dočim imajo poslaniki Precej visoke plače, pa je njih Urad združen s tolikimi stroški, cla so poslanikom navadno ime-11°vani le bogati možje. -o- Prazni loti V elevelandu in v okolici je pkih 8,000 praznih lotov, od katerih že dolgo vrsto let niso blli Plačani davki. Največ jih je ^ Euclidu in Maple Heights. Ti loti so bili precenjeni na $400.00 Rednosti, in na mnogih izmed že znašajo samo davki $600 !n več. 2,500 teh lotov bi mora-0 biti prodanih na javni dražbi, toda ta dražba ne bi prinesla I1111 pol toliko, kolikor dolgujejo Ustniki lotov na davkih. Ljudje Suhači so dobili prvo bitko v legislaturi Columbus, Ohio, 15. februarja. Suhači so dobili svojo prvo zmago v poslanski zbornici državne postavodaje, dasi so bili poraženi, kar se tiče 'števila glasov. Na vrsti je bil predlog de-i mednarodnemu blikanskih zastopnikov. Mirno je stal predsednik Hoover poleg svojega sedeža, s svojo soprogo ob strani, ko so navzoči gostje pili zdravico na zdravje predsednika Hooverja — vsak en kozarec vode! Hoover je pripeljal s seboj tudi svoje kabinetne tajnike. Policija je odredila obsežne varnostne priprave, ko se je Hoover pripeljal v New York. Tekom svojega govora, da se da denarju trdna mekratskega poslanca Mc-Chrystala, ki je zahteval, da ljudje v državi Ohio glasujejo v jeseni za odpravo prohibicije. j Pitdlog je dobil 68 glasov, na-j Povdarjal je, da se ne čuti uža- pcdlaga — stabilizacija. In trdna podlaga, je rekel Hoover, more priti samo ocl ?late valute, h kateri se morajo narodi vrniti. ^Igujejo danes na zaostalih avkih $55,000,000. Med ženskami Dva sina in matere Strašno prijazen sinko mora biti Alexander Weiss. Ko je bil star 7 let, je že bil v deški po-boljševalnici v Hudsonu, in ko je spelnil 11. leto, so ga zopet tja j poslali kot nepoboljšljivega otro-jka. In z 18. letom je pa prišel v državno poboljševalnico v Lan-castru, ker je pretepel svojo mater. Zadnji četrtek se je Alexander vrnil domov, toda mati ga je zapodila, češ, da ne mara sina, ki pretepa mater. Sinko je pa zopet pretepel mater, nakar je_bil aretiran in poslan za daljšo'dobo v ječo. Drugi sinko je pa 23 letni Filip Sajovic, 7903 Etna Road. Fant dela in zasluži 83c na dan, kar sproti zapije. Ko je zadnjo nedeljo prišel pijan domov, se je spustil v boj s svojim očimom, pri čemur je mati posredovala, katero je pa tudi nabil. Fanta so poslali v poboljševalnico. Proti višjim davkom V mestu pobirajo te dni pod-podpise, da se ne naloži davek v Da se vstreže vsem! Mnogokrat ne zahajajo starejši Slovenci na prireditev mladine, in nasprotno mladina ne prihaja na prireditve starejših Slovencev. Mladina dolži starine, starini pa mladino. Da bo pa vsem ustreženo, priredi poznano društvo "Orel" nekaj za vsakega, in sicer v nedeljo, 19. februarja v Knausovi dvorani. Predstavile se bodo kar tri igre, in sicer dve kratki za mladino, angleški, katerih vsaka bo trajala 20 minut, potem pa urnebesno " komična slovenska enodejanka "Ali plavaj, ali pa vtoni!" Ta bo pa za naše prave slovenske korenine! Kaj bo pa še vse drugega pri tej izvrstni prireditvi, bomo pa povedali v prihodnji številki. Na vsak način je nekaj izvanrednega, da lahko dobite na en sam večer kar tri igre, po igrah pa izvrstno plesno zabavo. -o- spretno je pa glasovalo 62 suha-čev. Mokri so sicer dobili večino, ker pa je za tak predlog potrebna dvetretinska večina, so seveda suhači zmagali, in predlog ne bo šel na glasovanje državljanom, razven če se po vsej državi nabere dovolj podpisov. Vendar ta poraz mokre ne boli desti, kajti večino imajo, in s to večino mislijo v sredo preglasovati suhače, ko bo stavljen predlog, da se ukini takozvana Miller postava, ki ustvarja državni prohibicijski oddelek. Za ta predlog je potrebnih samo 68 glasov, in te imajo mokri na razpolago. In če bo Miller jeva postava odpravljena, tedaj ne bo več prohibicijskega urada v Ohio, nobenih agentov več, nobenega denarja za suhače. In to je enako kot če bi odpravili pro-hibicijo. -o- Mrs. Frank Zaviršek umrla Ijenega, ker ni bil ponovno izvoljen,'pač pa je pozival svoje pristaše, da pomagajo novi vladi pri vseh dobrih načrtih. Končno je izjavil, da je volilo 15,000,000 državljanov za njega, in izjavil je prepričanje, da se bo republikanska stranka v doglednem času vrnila k vladi. Gov. Whitepodajeprogram Svetovalec novega pred glede depresije. Delo j sednika, Moley, vidi ko- je glavna zadeva Columbus, Ohio, 14. februarja. Governer države Ohio, Geo, nec prohibicije New York, 14. februarja. — Raymond Moley, ekonomski sve- White, je podal danes program ; tovalec noveg;a predsednika glede depresije in brezposelno- 'Roosevelta, bivši Clevelandčan, sti. Program obsega pet točk in ie imel včera.i «'ovor l,red bivši-je sestavljen tako spretno, da,mi dijaki Columbia univerze, ga bodo najbrž porabili tudi go- Tekom govora je izjavil, da je vernerji drugih držav. Program, prepričan, da je usoda prohibi-ki ga je razvil governer White, ciJe v Ameriki zapečatena. Te- je sledeč: 1. Državna vlada mo; ra hraniti v vseh svojih oddel- kom svojega govora se je prof. Moley obrnil proti dr. Nicholas kih. To se pravi ne zniževati Butlerju, ki je predsednik Co-plače, pač pa odpraviti nepotreb-1 Himbia univerze in večen mine izdatke. Vladnim uslužben- Sprotnik prohibicije, in mu je cem, ki štejejo na tisoče, se mo- j rekel: "Gotovo vam srce bije ve- ra dati zagotovilo, da je njih de- selja in hvaležnosti, ko vidite lo sigurno, sicer se vseli v nje danes, da se rušijo zadnji teme-strah, prenehajo s kupovanjem j Ui stavbe, katero ste vi od nje-in depresija nastopi še bolj ostro ne&a Postanka, v letu 1919, tako dobo. Raditega pa mora vlada prepričevalno in uspešno napa-natančno določiti, kaj so potreb-j dali. Danes je prišel ameriški ni in nepotrebni stroški, kajti j ^od z vami vred do spožhanja, le potem bodo tudi davkoplače- da je storil napačen korak, ko je valci vedeli, kakšne dolžnosti, "peljal prohibicije." Glede no-imajo napram državi. 2. Strup vega predsednika Roosevelta se današnjega položaja obstoji v je prof. Moley izjavil: "Program tem, ker so ljudje brez dela in Roosevelta moramo podpirati v vseh njegovih bistvenih točkah. Nobenega drugega izhoda ni iz depresije. Ako zaidemo v to ali ono drugo direkcijo, tedaj bo- tudi oni, ki delajo, ne vedo, koliko časa bodo to delo ohranili. 90 ostotkov onih ljudi, ki še danes delajo v državi Ohio, bo ostalo na delu, kajti kompanije so .mo šli še bolj navzdol." znižale svoje uslužbence do mi- -0 nimuma, toda težava je v tem, j da ti delavci se ne počutijo vai Danes zjutraj okoli ene ure je umrla v St. Alexis bolnici Mrs. Ana Zaviršek, rojena Roje, soproga dobro poznanega Frank Zavirška, 1193 E. 61st St., ki je že dalj časa zaposljen pri The Cleveland Railway Co. kot inšpektor. Ranjka je bila šele 39 let stara. Rojena je bila v žu- t>Ve zamorki je policija vce ^ aretirala radi vlačugarstva. 0 aretaciji je ena drugo občila izdaje. Pa je ena poteg-'la nož iz denarnice in začela padati drugo "z rezilom. Po-l^ja je kmalu naredila konec Ovitim ženskam. „ Delovanje policije Ud novega leta do 10. februarja je Policija v Clevelandu polo-177 roparjev, 112 vlomilcev, , 7 tatov avtomobilov in areti-lala 2118 oseb radi drugih pre- Mn preveč. Ako ne pride okoli 8l>e»kov jvas pobiralec podpisov, oglasite T7 bolnice se pri j^eraj se je vrnfla iz bolnice 6517 St. Clair Ave. V torek^]Sdneie preminul j-žemberku. V Ameriko je dospe 'la leta 1913. Prej je bivala v Pittsburgu, leta 1920 'je pa do- v mestni bolnici rojak Frank Vičič, star 43 let, samski. Doma je bil iz fare Begunje pri Cerknici, kjer zapušča več sorodnikov. V Clevelandu je bival 10 let, in zapušča tu več bratran-svoti 20 odstotkov na mehke pi- cev in sestričen. Ranjki je bil jače. Mi priporočamo rojakom, I član društva Napredni Slovenci, da se podpišejo, kajti naložiti davek na pijačo otrok, žensk in mladine sploh, pač ni vpdšteva-nja vreden. Stekleničica mehke pijače bi vas veljala radi davka 10 centov, kar je pa na vsak na- Mr. John Potokarju na Uršula Lovšin. Stanujte a 986 E. 69th St. Prijateljice •"'ahko obiščejo. ^ Roosevelt pride osebno v . ^gres, da prebere svojo prvo Zaostali davki Nad en milijon dolarjev znaša svota zaostalih davkov v bližnjem riiestu Euclidu. Tozadevno bo imel župan Ely prihodnji petek govor v trgovski zbornici. S. D. Z. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz hiše družine Dolšek, 1037 E. 71st, pod vodstvom Josip Žele in Sinovi. Bodi ranjke-mu blag spomin, preostalim sorodnikom pa izražamo iskreno sožalje! Skoro zastonj suknje Anžlovarjeva modna trgovina, 6202 St. Clair Ave. je dobila iz tovarne večjo izbiro lepih zimskih sukenj, ki se bodo samo deset dni prodajale tako poceni, da se boste kar čudile. spela v Cleveland. Poleg soproga zapušča hčerko Ano, brata Antona Rojca iz 43. ceste, in brata Matija v stari domovini. Bolehala je le en mesec, in šele zadnjo nedeljo so jo prepeljali v bolnico. Ranjka je bila članica podružnice št. 25, Slovenske ženske Zveze. Glede pogreba, katerega ima v oskrbi A. Grdina in Sinovi, poročamo jutri. Naše globoko sožalje izrekamo dobremu soprogu nad smrtjo ljube žene, ranjki pa naj bo hladna ameriška žemljica! Popularni kontest Združena ženska društva fare sv. Lovrenca priredijo 25. ju-žene in'nija popularni kontest, ko bo iz-dekleta, porabite ugodno prili- brana najbolj popularna ženska J ko! ali dekle v fari. Korajžen dečko Akron, Ohio, 13. februarja. Dva dečka, 10 letni Stanley in 8 letni James, sina staršev Michael Stepanich iz Akrona, sta šla v nedeljo s svojima san-kama na Summit jezero na drsanje. Led je pa bil pretenak in se je vdrl, in oba otroka sta padla v ledeno mrzlo vodo. To je opazil 14 letni James Lavery, učenec St. Mary's šole, ki je dober plavalec. Skočil je v vodo in plaval proti mestu, kjer sta se potapljala oba dečka. Toda boriti se je moral s takimi kepami ledu, da je slo plavanje le počasi naprej. Medtem sta oba otroka že utonila, in Lavery sam bi zginil pod vodo, da se ni prijel za kos ledu, dočim so njegov položaj opazili drugi ljudje, ki so poklicali ognjegasce, katerim se je končno posrečilo dobiti fanta iz vode. Ljudje smatrajo mladega Lavery kot junaka. Trupla obeh Stepanich otrok so uro pozneje potegnili iz vode. -o- Težki milijoni Sinoči sta odnesla mestni finančni direktor Lamb in detektiv Hogan iz Clevelanda za $3,200,-000 bondov, katere je kupila neka newyorška tvrdka, da financira mestno blagajno. Vsega skupaj je bilo 3,200 bondov, vsak za $1,000.00, in župan Miller je moral vsakega osebno podpisati, predno je veljaven. Podpisati je moral 3,200 krat svoje ime, kar ga je vzelo tri ure in 15 minut. Jack Nagode umrl V torek zvečer je preminul v mestni bolnici poznani rojak Jack Nagode, star 45 let. Truplo ima v oskrbi pogrebni zavod Jos. žele in Sinovi. Podrobneje poročamo jutri. Smrt rokoborca New York, 14. februarja. — ne pri svojih delih, ne vedo, ali Governer države New York, bodo ostali ali ne. Oni služijo,! ljehTnf3T1> je odredii obširno pre-toda se bojijo trošiti iz strahu, iskav0> ki naj dožene vzroke, za-ker ne vedo, koliko časa bodo de- kaj je ameriški rokoborbec Er-lali. Delodajalci bi morali priti i nie Schaaf umrl nenadne smrti na dan z absolutnim zagotovi-'. dni potem> ko je nastopil v lom, da so sedanji uslužbenci | rokoborbi z laškim velikanom varni pri svojih delih. 3. Pro- Primo Carnera Državna bok-speriteta se začne na vašem last-1 rska komisija bo m0rala do-nem domu. Oni, ki si pomaga I ghati> aR je umrl Schaaf radi sam, pomaga svojemu sosedu. udarca) katerega mu je prizad-Ljudje bi morali več trositi. S j jal Carnera ali s0 bili drugi tem pride denar v cirkulacijo, več blaga je treba naročiti, več naročil dobivajo industrije. Denar, zakopan doma, pomaga, da zgubiva dnevno stotine nadalj-nih delavcev delo, ker denar skrit v podstrešju, ne nosi niko- vzroki. Vse osebe, ki so bile in-teresirane pri rokoborbi finančno ali drugače, so bile poklicane pred državnega pravdnika, ki je izdal zaporno povelje proti Italijanu. Tehnično bo Carnera obtožen uboja. Kot znano, so na- mur dobička. 4. Vsako mesto,|vzoči sportniki pri rokoborbi, ki vsaka vas v državi Ohio bi mo-|Se jg vm& zadnji petek v New rala dati lep vzgled s tem, da|Yorku> izžvižgali Italijanu, češ, hrani, poleg tega pa preskrbi do- irfa ge nj držal sportnih pravii. volj koristnih del Ave_ s0 dobrodelnost za življenje. In ti j darova)i. Jos. Drobnich iz 73. stotisoči niso sami krivi za ta; cegte $3 00 Za jugosiovansko položaj. Potrebujejo pa obleke, '§o]o moderne umetnosti so daro-Živila in gorkote ter strehe. Med- yaH sledeči: neimenovan $1.00, teni pa imamo v naši državi po- glovenski Pečlarski Klub $5.00, novne tisoče, ki imajo v svojih Rob Tekautz orkester $8.00, dru-shrambah, podstrešjih in kleteh štyo Naprej št 5 SNPJ $1.00) preveč obleke, preveč ziveza. dru&tvo Carniola Tenta, št.1288 Dolžnost teh bi bila oddati to- T M QQ Iskrena hvala vsern zadevnim o r g a n i z acijam vse, j {}arovalcem za darove.—Prosvet-kar sami ne rabijo, m drzavlja- ni {)dbor gND ni države Ohio bi morali letos-1 ~ , , ' ___ nje leto vporabiti za to, da se! Jednota pomaga J , .. , , , i. I Iz finančnega izvestja, ki ga znebijo vsega, kar absolutno ne ^ R g R Jednota nu_ potrebujejo, pač pa leži leta n j ^ y ^^ ^ leta v njih stanovanjih da do- p08nemam0j da je kupi bijo te stvari oni, ki so brez vsa kih sredstev. Da, governer celo svetuje onim, ki imajo delo in stalni zaslužek v Ohio, in tudi teh je stotisoče, da podarijo celo stvari, katere rabijo, sami pa j kupijo novo blago in s tem podkrepijo trgovino in industrijo, čimveč kupovanja, toliko več dela in trgovine, toliko več zaslužka, pravi governer. ——o- Iz Floride Mr. Jos. žele, slovenski po-grebnik, in Henry Prince, pozdravljata rojake iz solnčne Floride. Namen obeh je obiskati Miami, Florida in vse znamenite kraje v tej deželi. la K. S. K. Jednota za $20,OCO vrednosti bondov v Cuyahoga okraju, kar pride v korist brezposelnim v Clevelandu. In investicija K. S. K. Jednote je popolnoma varna. Sinko dospel Pri dobro poznani družini Mr. in Mrs. Anton Kastelic, 1091 Addison Road, so dobili včeraj princa. Mati in sinko se nahajata v Mt. Sinai bolnici, in se dobro počutita. Iskrene čestitke družini. Bolan na domu Mr. Frank Mačerol, poznan tudi kot "Mack," se nahaja bolan na svojem domu na 1172 Norwood Road. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta (3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 38, Wed., Feb. 15th, 1933 Nesrečna Avstrija Dunajski dopisnik največjega ameriškega časopisa "Times" opisuje v članku "Austria infelix" (Nesrečna Avstrija) težke politične in gospodarske prilike, ki prevladujejo danes v avstrijski republiki. Dopisnik povdarja, da preti Avstriji končni pogin radi nezaslišano strupene borbe, katero vodijo posamezne politične stranke v avstrijski republiki —- ena proti drugi. Ko dopisnik najprvo omeni popolnoma spremenjeno zunanjo sliko nekdaj "najbolj veselega mesta v Evropi" — Dunaja, nadaljuje sledeče: "Kljub vsem težavam, skozi katere hodi danes avstrijska republika, pa vidijo optimisti za njo vendar žarek boljše bodočnosti, in to v obliki novega zunanjega posojila Avstriji. Medtem je pa avstrijski zunanji dolg narastel na 102 milijona funtov Sterlingov, kar znaša v normalnih razmerah nekako petsto milijonov dolarjev. "Toda kako bo sploh kdaj mogoče odplačati ta ogromni dolg za malo Avstrijo, ko niti za obresti ni, tako modrujejo davkoplačevalci v Avstriji. V preteklem letu ni mogla Avstrija prihraniti niti najmanjše svote, da bi jo vporabila za plačilo obresti. In v proračunu za leto 1933 tudi ni postavljene nobene svote tozadevno. "Tekom zadnjih dveh let je dunajska občinska uprava oddajala vsa svoja naročila dunajski industriji, toda država ni imela sredstev, da bi plačala za ta naročila. Dunajska ob činska uprava je namreč v socialističnih rokah, dočim se nahaja centralna vlada avstrijske republike v rokah krščanskih socialistov. Odkar je 'bila zaključena svetovna vojna in je Avstrija postala mala republika, je v tej republiki neprestana in strupena borba med socialisti in krščanskimi socialisti za nadvlado. In zgodi se, da na Dunaju zmagajo socialisti, po ostalih provincah pa zmagajo krščanski socialisti, ki dobijo tako centralno vlado v roke. "Po končani svetovni vojni je socialistična stranka v Avstriji po mišljenju krščanskih socialistov postala sila, s katero se mora računati v vsakem slučaju. In so obtožili socialiste, da vodijo strankarsko politiko. Pred vojno je bila uloga krščansko socialne stranke v državni upravi zelo majhnega pomena. Stranka je imela vodilno mesto na Du To bo v soboto večer. Pa ne bo samo ples, ampak bodo tudi lepe nagrade za najboljše plesalce. Tudi pevsko in dramsko društvo Adrija je obljubilo, da nam pride zapet nekaj pesmi. Iz West Parka pride pa moški zbor društva Danica. Preveč bi bilo naštevati vse posamezne točke, zato pa samo povem, da bo nekaj takega, kar še ni bilo pri enakih prireditvah. Zato vabim vse cenjeno občinstvo od tukaj in iz okolice, da se udeležite te prireditve, ker se boste prav imenitno zabavali. Pripeljite seboj tudi svoje prijatelje, ker društvo obeta mnogo fine zabave. Godba bo izvrstna in za suha grla oo vesstransko skrbel odbor. Pozdrav! Louis Godec. Sokolski večer naju, a državna politika je bila-v rokah vladarja in dvorske klike. Pred vojno socialisti niso smeli biti zaposljeni v mestni službi mesta Dunaja, niti učitelji niso smeli biti. Tekom vojne so pa razvili močno propagando, ko so obtožili kroge krščanskih socialistov, da so oni izzvali vojno s Srbi. Takoj po vojni so socialisti dobili v roke dunajsko mestno vlado, kateri so z malimi spremembami načeljevali skoro do danes, toda v centralni vladi se socialisti niso mogli uveljaviti, kajti kmetje in mali obrtniki po provincah nimajo ne ušes, ne volje niti razuma, da bi sploh kaj imeli opraviti s socialisti na Dunaju. Pri Centralni vladi avstrijske republike se nahaja 165 poslancev, in izmed teh jih imajo krščanski socialisti 93, socialisti pa 72. Medtem je pa jasno, da mora centralna vlada skrbeti za vso Avstrijo, torej tudi za socialistični Dunaj, ker če tam denarja zmanjka, ga zmanjka dvema tretinama Avstrije. Naloga krščanskih socialistov pri centralni vladi je bila očividno mnogo težja kot pa naloga socialistične vlade na Dunaju. Centralna vlada mora dobivati posojila na kredit, ker dunajska vlada sama ne more dobiti ničesar. Ob istem času mora centralna vlada pomagati kmetom, da jih varuje pred socialistično in boljseviško propagando. "Vse te potrebščine, zahteve in nujnosti so pripravile avstrijsko centralno vlado, da je iskala posojilo pri Ligi narodov, pri takozvani Mednarodni banki. Posojilo je prišlo, toda v očigled razbitih razmer v Avstriji ni pomagalo prav nič. Danes beži avstrijski kapital iz Avstrije, o rednih finančnih in industrijskih razmerah ni več govora, kredita ni nikjer več, in med vsemi revnimi deželami v Evropi je danes menda Avstrija najbolj nesrečna. In največ te revščine ima pripisati strupenemu strankarskemu boju, ki ne pozna v fanatiki idej lastnega brata. Euclid, O. — Prosim malo prostora v Vašem cenjenem listu. Ko tukaj v Euclidu opazujem gibanje raznih društev in organizacij, ko opazujem njih prireditve, ne morem izreči drugačne sodbe, kot da je vse premalo reklame in ne preveč. Kako je pa to, da so se ta društva tako lepo organizirala? Od kod vse to, saj prej jih ni bilo toliko? Gotovo mora biti kak organizator in to tudi je v osebi Rev. Bombača. Včasih smo prirejali zabave z boljšo reklamo, kot je bila zabava vredna. Sedaj so pa zabave boljše kot reklama. Opazovala sem igro "Sv. Elizabeta." Nikdar si ne bi mislila, da so članice Oltarnega društva zmožne predstaviti tako lepo igro, kot so jo. Tudi krasne obleke so si same napravile. Za to igro je vsakomur lahko žal, ki je ni videl, pa še za tako malo vstopnino. Ako bi hotela naštevati še vse druge prireditve, bi se moj dopis preveč raztegnil. Zato bom pa samo poročala od kluba skupnih društev fare sv. Kristine. 19. januarja je bila letna seja; v odbor so bili izvoljeni sledeči: predsednik Frank Kosten, podpredsednik Jack štrekal, tajnica Jennie Intihar, blagajničarka Vsak pondeljek in četrtek zvečer se shaja collinwoodska mladina k rednim sokolskim vajam, in se pod veščim načel-stvom uči potrebnega znanja vzdrževati zdravo in krepko telo. Njih shajališče je v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. Raznoliki so ti sokolski mladiči in mladenke: eni veliki, drugi zopet mali. Povedano jim je bilo, da je vežbanje telesa neobhodno potrebno, kajti le s primerno vajo in gibanjem je mogoče, da dobi živčevje odporno silo za življenje. Collinwoodski Sokol je zadnje čase komaj životaril. Mala skupina mladine je bila, ki je od časa do časa pohajala k rednim vajam. Starejši so bili bolj brezbrižni: premalo so posvečali pozornosti, ki je tako brezmejno potrebna za vzgojo naše mladine. In sedaj ? Baš mladina je, ki je obrnila vsestransko pozornost nase. Sokolske vrste so se pričele nepričakovano množiti. In rezultat je, da se redno vsak pondeljek in četrtek zvečer priglasi vedno nekaj novih mladičev in mladenk v vrste Sokola. Nikakor bi ne bilo prav in častno, da bi se mladino prepustilo sarr^o sebi. Nujne važnosti je, da se tudi starejši, posebno starši otrok, ki pohajajo na vaje, snidejo skupaj in s tem pokažejo mladini, da odobravajo VARUJTE SE PREHLADA in »ovratnika človeštva: pljučni-c«l Na prehladit« se in glejt«. da boste imeli črevesje v reda * tem, da jemljete redno Trinerjcvo Grenko Vino Ce verjamete al' pa ne. njih dobro voljo. Za boljše spoznavanje med seboj, je članstvo Sokola sklenilo na zadnji redni mesečni seji prirediti primeren sokolski zabaven večer, in sicer v petek, 17. februarja. Sestanek ali družabni večer se bo vršil v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. Posebnega programa ni, pač pa bo na razpolago razlaga o vzvišeni sokolski ideji in kako isto obdržati. Na poljubo si bo, kdor bo želel, privoščil proste zabave v igranju kart, za kar bo na razpolago vse potrebno. Pripravljalni odbor se marljivo trudi in žrtvuje, da bo sestanek v vseh ozirih prava idealna sokolska zabava. Članstvo Collinwoodskega Sokola vabi vse dobročuteče somišljenike, da posetijo naš sokolski večer. Vstopnina je samo 25 centov za osebo. Kdor čuti sokolsko, bo navzoč. Kdor želi in ima dobro voljo opogumiti sokolsko mladino do vztrajnega dela in vzvišenih ciljev sokolske ideje, naj nikar ne zamudi, pač pa se odloči petek večer 17. februarja biti navzoč med Sokoli in Sokolicami v spodnji dvorani Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo Rd. Zdravo! Članstvo Sokola. Na našem zadnjem lovskem pikniku 5. februarja sem zvedel o zdravilstvu, ki nima primere v medicinski vedi in se gredo lahko vse učene knjige solit pred takimi recepti, kot sem ga slišal tisto nedeljo. Ko smo stali okrog ognja in poslušali, kako se peče krompir, je eden naših fantov nekoliko -o- PRVO USODEPOLNO SREČANJE S ZEMLJO Cleveland (Nottingham), O. vale in tako pozabile na to dol-•—Prijetna dolžnost mi je spo- gotrajno depresijo. Do tedaj ročiti širši javnosti v naši oko- pa bodite pozdravljeni! lici, da smo ustanovili šivalni, Jennie Hrvatin. klub, ki je bil tako potreben. - Vsaki ženi bi svetovala, da pri- Euclid, O.—Dolgo že ni bilo stopi v klub, ker nihče ne ve nobenega dopisa od našega drti-tpliko, da ne bi rabil še nekoli- štva "Napredek," št. 132 JSKJ. ko šole in učenja. V tem klubu Morda bo kdo mislil, da smo ta-se bo vsaka marsikaj dobrega ko zaposleni, toda pod to blaženi koristnega naučila. Veseli no Hooverjevo prosperiteto je me, ko slišim, da so ženske ja-.že tako, da ženske delajo, moški ko vesele, da se je ta šivalni pa nabirajo novih moči za pri-klub ustanovil. hodnjo pomlad. Vendar, poleg Torej katero veseli, naj pri- vseh drugih skrbi, moramo glede v četrtek od 1. do 4. ure po- dati tudi za napredek duštva. poldne k Mrs. Iskra, 19511 Kil- Naše društvo je na zadnji seji deer Ave., kjer bo vsaka pri- sklenilo, da priredi na 15. feb-jazno spejeta. Upam, da se nas ruarja ples v Slovenskem dru-zbere veliko, ki bomo pridno ši-jštvenem domii na Recher Ave. in zapisnikarica Mary Vidmar; nadzorniki: Mr. štefančič, Alojzija Poje in Mary Stusek. Na tej seji je bilo sklenjeno, da se priredi na pustni torek maške-radno veselico v korist cerkvene blagajne. Razne veselice in zabave pod nadzorstvom cerkvenih mož in duhovnika so bile še vedno dostojne, ne da bi ugled kaj pri tem trpel, ljudje pa imajo svojo zabavo. Postni čas se bliža in vsakdo se rad razveseli. Nekateri se že tako napravijo, da jih je vredno priti pogledat. Parila se pa tudi dajo tako lepa in posebno sedaj jih bo precej in lepih. Da bo pa vse dobro izpadlo, se prosi vse zastopnike društev, da pridete vsi na sejo 16. februarja v šolske prostore. Tudi se sliši, da bi se radi nekateri odzvali pri društvih, kjer še nimajo svojih zastopnikov. Ako bi se rade vol je odzvali našemu vabilu, bi bili dobrodošli, ker več društev skupaj, bolje je. Ko opazujem, kako posamezna društva lepo napredujejo in kar prirede je tudi vredno pohvale, zato ne dajmo se jim, češ, vi, ki vas je toliko, pa ne zmorete. Korajža velja, društva so za nami, ki bodo skušala po svojih zastopnikih sodelovati *n se udeležiti v velikem številu. Iz letnega cerkvenega računa je razvidno, da je pomoč res potrebna, pa kljub temu se čudimo, kje se je toliko denarja skupaj zbralo, ko vsak joka, da nima nič. Po malem in s požrtvovalnostjo mnogih, se doseže cilj, da smo skozi prerinili v tej krizi, da nismo nazadovali. Zatorej društva naše naselbine, skušajte po svojih zastopnikih sodelovati. Ako vam ponudijo tiket, ga kupite. Pripeljite še svoje prijatelje, ker zabavati in veseliti se dostojno je tudi zdravju potrebno. J. I. -o- * Pridelek orehov v Braziliji je letos skoro popolnoma uničen radi suše. Danes, ko se beleži dan 15. februarja, nam uhajajo spomini na solnčno Florido, tja doli na polutok, kjer ima ameriška armada zrakoplovni pristan v bližini mesta Miami. To mestece je v zvezi z zgodovinskim dogodkom ameriške avijatike, v kateri je služil sin poznane in ugledne družine Jos. želeta, slovenskega pogrebnika v Clevelandu. Mladi Ferdinand je služil kot avijatik pri ameriškem koru marine, ter se vsled svoje podjetnosti povspel do poklicnega strokovnjaka v tej panogi. Vse ga je vzljubilo in njegovi predstojniki so mu naklonili čast inštruktorja v vojaški letalski stroki. Mladi Ferdinand je hrepenel po višavi in zračni plovbi. Srečnega se je počutil, kadar je propeler rezal ostri zrak in truplo aeroplana zapuščalo zemljo pod seboj. Višava in zrak je bil ideal nadebudnega in umsko razvitega mladeniča. Mladi Ferdinand je bil rojen 80. maja 1896, v Slavini pri Postojni. Osnovno, ljudsko šolo je dovršil v Clevelandu, ter absol-viral višjo šolo s prav dobrim uspehom. Kot otrok je kazal veliko nagnjenje do mehanike in kot mladeniču se je nudila prilika, da izpolni svoje želje in jih postavi v dejstvo. Komaj mu je bilo pet let, ko ga je teta pospremila v svet za očetom, ki si je šel iskat boljši kos kruha v Ameriko. Oče je sinu ustregel vsaki prošnji, kjer je videl, da mu ima v bodočnosti koristiti. Nepopisno je bilo veselje mladega Ferdinanda, ko mu je oče dovolil vstop k ameriški armadi v koru marine. Kot izbo-ren avijatik je bil v ponos armade in očeta samega, ko je prejel o njem pohvalna pisma. Dopoldne usodnega dne se je Ferdinand dvignil v zrak z umetno ustvarjeno zračno ptico in! kojnim. Podal se je v Florido poleg njega v drugem aeroplanu ' na kraj nesreče pod rasjtoče lepa njegovi sovrstniki. Pričele jsovje ob obali Atlantika na zra-m> se zračne vežbe in letala so • koplovno pristanišče, kjer je okroževala letalsko polje po J pred leti pogumno plul sin nad vzorcu vojnih manevrov. Kra- višavami te poetične pokrajine. dušo nekaj časa pozneje po uso depolni nesreči. Tako se je končalo to mlado življenje, v katero smo stavili kot narod veliko zaupanje na p o 1 j u avijatike. Vest o tragični smrti mladega Ferdinanda je pretresla vse rojake, ki so pokojnika poznali in vsled njegove pogumne volje in lepega ponašanja visoko cenili. Lahko si je misliti, kako je bridka in nepričakovana vest strla očetovo srce ob mislih, da vez med sinom in očetom je za vedno pretrgana. Spominjam se pred leti, ko sva z Jos. želetom obiskala pri mednarodnih tekmah avijatsko tekmo v Clevelandu, ob nastopu vojaške skvadre, kako mu je solza zaigrala iz očesa po izmučenem licu. Vedel sem komu velja ta kaplja ljubezni in za njo globok boleč zdih-ljaj. Očetovo srce je iskalo svojega sina med mnogimi, toda njegov duh iz višav je smehljajoče oznanjal "zame je dopolje-no." Rahla tolažba nad soroja-kom je očetov pogled odvrnila od višav k zemlji in rutica, potegnjena preko oči, je izbrisala vidni znak žalosti. Trepetaje, drhtečih rok se nesrečni oče rad spominja kraja, kjer je zakopana njegova sreča otrokove ljubezni. Ob spominu mu kaj rada zaigra solza v očesu in kadar ga pot nanese na mirodvor, se z vso ljubeznijo ustavi ob sinovi gomili, kateri ostanki so bili prepeljani iz Flo-lide v Cleveland. Vsako leto tega dneva je hodil na grob svojega sina in na njem izlil svoje ljubeče srce z rahlim pomenkom do njega, ki mu je ostal za vedno neviden, molčeč in nem. Letos, po štirinajstih letih očetove bolesti nad bridko izgubo, se je odločil, da njega ne bo na grobu sina, ampak hoče nekaj več in to spominov za po- za in bridkost je na višku ob času, ko bodo čitatelji sledili tem vrsticam. Oko očeta bo iskalo nad lesovjem zračno ptico, v kateri naj bi se brezskrbno vozil duh rajnega Ferdinanda. Nesrečni oče se bo srečen počutil, ko bo stal na tej grudi, kjer je bil zadnji pozdrav in poslednja želja po sinu izrečena na očeta. In kdo na svetu more te bridkosti v večji miri občutiti, kot nesrečni oče na mestu kraja nesreče ? V duhu se pridružujem kot prijatelj detinskih let mladega in pokojnega Ferdinanda, njegovemu očetu, ki stoji pod lesovjem s pogledom k nebu, iska-joč utehe razbolečemu in strtemu srcu, ki v duhu išče plavajoči duh pokojnika po višavah vsemirja. čarobno pluska morski val ob steno skalovja in melodično brni morski veter čez morsko gladino do lesovja in razrite grude, ter poje pokojniku enomerno pesem: "Dragi sin zemlje, počivaj v miru na veke." žalostni oče kloni v togo-ti glavo in topli vetriček mu briše solzo na spomin njegove umorjene nade. Tudi njemu je dopolnjeno, ker je zaobljubo izpolnil na spomin usodepolnega dneva. Ko se vrne, bo zopet njegova uteha na grobu zemlje, kjer počivajo ostanki pokojnega sina. Od mnogih domačinov, ki žive v tej zemlji, se pridružujem žalostni obletnici z simpatijo v srcu in izrazom največjega sočuvstva. Joško Penko. zastopnik Ameriške Domovine. "IZGUBLJENA PAMET" pokašljal. Ali zato, ker se je po grlu še pijača praskala, ali zato, ker mu je dim silil v želodec. Sliši ga naš Jože Koželj, ki je imel vrhovno komando nad krompirjem, pa pokaš-ljevalca takoj nagovori z j ako usmiljenim glasom: "Kaj pa kašljaš? Ali si pre-hlajen? Ni dobro pokašljevati in če hočeš, ti bom povedal zdravilo, da boš v 24 urah zdrav in ne boš prihodnjih pet let nit1 enkrat zakašljal." Tedaj smo pa vsi postali radovedni na to zdravilo, pa ob-stopimo bolnika in zdravnika, da slišimo nasvet, ker bi ga morda lahko ta ali oni rabil. Pa nadaljuje Jože: "Dobro poslušaj, kar ti bom povedal. Ko prideš danes zvečer domov, nalij v pisker kvort vode in postavi na peč. Ko voda zavre, pusti da se jo navre toliko, da jo bo za dva kvorta. Potem Pa vzemi šefarco in posnemi pene z vrele vode. Pene stresi v malo skodelico in dodaj peščico cimeta, en jajčni rumenjak i" pest krušnih drobtinc. Vse to mešaj s prsti, da postane precej trdo, nekako tako, kot kit, kot ga rabimo pri oknih. Iz te zmesi napravi dva "pilna" i'1 jih deni na omarico poleg p°" stelje. Nato pa pojdi spat. K° boš zaspal in boš spal eno uro, vzemi enega teh "pilnov," enega pa vzemi eno uro predno se zbudiš. Garantiram ti, da če se boš ravnal po tem mojem nasvetu, ne boš nikdar več kapljal." Recept se mi je jako dopacfe'' samo to mi ni šlo v glavo, kak" je vzel rojak zdravilo eno m-0 potem, ko je zaspal in eneg" eno uro, predno se je zbudi'; Ampak to je zadeva tistega, l11 je kašljal in ne moja. tek sunek in neprevidni zalet sovrstnika iz drugega letala, je strmoglavilo F e r d i n a n d a na Sklenil je stopiti ob določenem času pod drevesa, kjer je truplo aeroplana zadelo v izrastek zemljo in močan trušč je postal j narave, hoteč zadržati mlado živ-usodapolen za njegovo mlado j J jenje pred smrtno nesrečo. Le življenje. Pri padcu je truplo j vrhova sta odletela, ki nista mo-aeroplana zadela v-dva rastoča jgla kljubovat zapovedi narave, drevesa, ter odčesnilo vrhova. Iz-1 Okleščena drevesa in pod njima pod železja in zdrobljenega le-Iv mahu razrita zemlja je osta- sa, zaritega v zemljo, so izvlekli smrtno ranjenega Ferdinanda, kateri je izdihnil svojo mlado la ubogemu očetu edini spomin na živečega sina. Njegovi kora- ki, njegov pogled, njegova sol- dveminutnem posvetovanju. V Idaho se pripoveduje o zveznem senatorju Borahu zanimiva anekdota, iz prvih dni njegovega delovanja kot odvetnik. Neki Jim Lusk je slišal, kako je neki ogromen Kanadčan izrekel nekaj nedostojnih besed o neki ženski. Lusk, ne bodi len, trešči velikana po glavi s 14 in-čev dolgim vijakom. Kanadčana so odpeljali, napol mrtvega. Borah je zagovarjal Luska pri obravnavi in prav slaba jima je predla. Navzoč je bil pobiti Kanadčan, ki ni umrl, ampak njegov zagovornik je povedal porotnikom, da je vsled udarca na glavo izgubil ves spomin, torej ne bo nikdar več zdrav, zato mu mora Lusk plačati veliko odškodnino. Borah ga je začel iz-praševati. Najprej je ukazal, da se je postavil poleg Luska, ki je izgledal kot pravi pritlikavec poleg velikega Kanadčana. "In sedaj," je rekel Borah Lu-sku, "boš pokazal, kako si udaril Kanadčana." Iz žepa je potegnil Borah mal vijaček, katerega je dal Lusku v roke. Ko je hotgl Lusk z malim vijakom pokazati, kako je udaril po glavi Kanadčana, je ta nenadoma vzkliknil: "Pa saj to ni vijak, s kateiim me je obtoženi udaril!" "Tako?" se začudi Borah, "kakšen vijak pa je bil?" "Bil je najmanj 14 inčev dolg in precej težak. Prav natančno vem to." "Kako se pa moreš spomniti, da je bil vijak 14 inčev dolg, kot si pa poroti prejle povedal, da si izgubil ves spomin?" ga vpraša Borah. Kanadčan je bil v zadregi in je videl, da se je prenaglil. Porota je pa oprostila Luska, po Naši lovci in tudi drugi flt' strašno radi bahajo, kako imajo pametne pse. Nič jim i;E ugovarjam, ampak menda ne ^ zamere, če se tudi jaz malo p"1 baham z mojim, o kater*' imam trdno prepričanje, da se njegove pameti tiče, da t ne prekosi noben. Ime mu r "Skippy," dobil sem ga, ali >z' prosil, od Gradiškovih v rainu. Psiček je malo večji 0 fingrata, ampak ima pa tolik" več gaj sta v sebi. Dobil sel" ga največ za našo bebiko, kateri sem ga obljubil mesto m^' veda, da se bo igrala ž nji^' Ampak je bila smola, ker P8!' ček se nas je kmalu vseh priv!1' dil, samo s bebiko se nista m0' gla razumeti. Kolikor bolj ^ je hotela bebika božat, tolik0 bolj je bil "Skippy" nevolje11' Z Johano sva jo pogruntala t®' ko, da psiček ni vajen mal' otrok in vidi v njih konkui'0'1' 1 ii co, ker je hotel biti on za 1 malega pri hiši. In tako se ie zgodilo nekoč, da je hotela b^ bika Skippyta pobožat, ta jo •(' pa za prstek malo pograd' Bebika v jok, jaz pa Skippy1" za ušesa in ga pošljem za l kakršne je imel, kadar je Prišel do poliča dobrega mošta. Pravilno reqeno, ine, kadar je ■baš prišel do poliča, pač pa te-l'aj, ko je bila že najmanj pologa pospravljena. Nu, ob ta-k-h prilikah se je našemu Blažu ■lezik razvezal in kaj rad nam je pripovedoval iz svojega življenja. Najljubša pa mu je bill menda vendarle ona o Mihi, Upe mošt vozil — kakor je pač a, da se človek oklepa.onemu je najbližje in naj- do mraka in niso poznali počitka. Modra senca pod bukvijo v meji bo obstala, in otroci, ležeči i v plenicah, bodo klicali matere | od očetov. Ko bo prišla noč, jih ] bo našla na potih, ki vodjo do-I mov. Po drugi strani pa je morala videti, da to ni tako gotovo. Komarju so padli na bojišču že trije sinovi, četrti pa je ležal bolan za grižo v Galiciji nekje. Skoraj vsaka družina je imela svoje mrliče. Nekaterim so manjkali očetje, drugim bratje, tretjim zopet sinovi. Spomini nanje, so se spreminjali v družin- N kar %še. Nu, čujte, kako je pra-V'l Blaž o Mihi, ki je mošt vo-211. v "Doma, pri mojem očetu, je j;)0 vedno vse na visoko, kajti Zlveli smo na tritisoč čevljev vitkem hribu. Kadar se je letina dobro obnesla, se je živino-lf?.iu dobro izplačala ali pa se je Posrečila kaka izredno dobra J^na kupčija, tedaj smo si po rudapolnem poletju privoščili iv'ijetno zimo. Prvi so ves dan blatili, drugi krmili živino, žen-'"ke so predle lan—zvečer pa smo vsi zbrali v izbi okoli gorke Peči in velike mize, klepetali Sfco, peli, pravili pravljice in godlja je, pili mošt in tudi ma-0 smo se pošalili drug z dru- Pod moštom morate razumeti %ber sadni sok, katerega so podajali gostilničarji doli pri fari tudi na sode, a ne samo na kozarce in vrče. Pa je poslal Marsikatero leto moj oče, tako, nekaj pred Božičem, hlapca s voli in sanmi, da kupi mošt. . ake dni smo bili otročaji stra-razburjeni; "Danes pride lr,_ošt!" In vsakdo si je pripra-kako posodico, da bo lahko n'ošt, čim prispe, tekel in žubori v kozarec, lonček, skodelico '5 čašico. V svojem življenju nisem videl ničesar lepšega kakor tisti zelenkasti "krigelj-Cfck," katerega sem smel držati j^d pip0. Svetle kapljice je po-, in ledeno mrzli mošt je tako uženo šegetal v nos, kakor nič C'Vl,J%a na svetu. Češče se je zgodilo, da so du-i'°vi zastali v izbi. Mali hlapec :1kakor ni hotel brenkati po ci-češ, struna mu je počila. , e'iki hlapec ni hotel pripove-, °vati, češ, spi se mu. Miha ni Mtel staviti ugank. Trdil je, si mora krpati hlače, a P1"i ,l|kem opravilu ne pride člove-^ Pie ])ametnega na um. De-tlidi ni hotela peti, pač pa je u «Ploh take volje, da je vsa-ki ji je hotel kaj "ljub-. ga" pošepetati na uho, suni-8 komolcem, ki je bil špičast kakor trska, če je pa tak večer pričel krožiti po izbi vrč z moštom — oj, tedaj je bilo razpoloženje kaj kmalu drugačno. Mali hlapec je udarjal po strunah, veliki hlapec si je nabasal pipo in pričel kako pravljico, Miha je pričel takoj spraševati, kje je dobil Adam prvo žlico in dekla je pričela tisto o "prešmen-tani kozi." In ker nisem vedel: . v takih trenutkih, koga naj prav!ske svetinje, ki so jih s sposto-za prav poslušam, sem pričel tu- Panjem razkazovali.^ Neka mati di jaz sam kaj kmalu ukati in peti. Pa vse to v resnici nismo bili mi, pač pa mošt in prav gotovo ne bi nihče iverjel, kako zna taka sveža kapljica brenkati po strunah. Bilo je nekoč pred Božičem, ko je dejal moj oče Mihi : "Fant, zapreži oba sivca pred sani in pojdi po mošt. K birtu pri cerkvi pojdi. Tu imaš sedem dol-dinarjev za polovnjak; kar ostane je tvoje. Ampak da bo dobro uležan! In srečno se vrni!" Hlapec je zapregel, naložil na sani verig in vrvi, da bo lahko primerno povezal sod, sedel na vrh in dejal: "Pa pojdimo v božjem imenu!" In veselo je odpeljal. je imela po edinem sinu, ki ga je granata raztrgala pod Przemy-slom, suknjico iz otroških let. Kdor je prišel k nji, mu jo je razkazovala z besedami: "Tole je nosil moj Karel, ko je bil majhen." Zahvala Vsem našim dragim prijateljem in prijateljicam, ki so nam pripravili "Surprise Party" dne 1. februarja v S. N. Domu ob priliki 30-letnice najine poroke, se želimo tem potom javno kar najlepše zahvaliti. To je bil prijeten večer v najinem življenju, ki nama ostane v trajnem spominu. Presenečenje, ki sva ga doživela ta večer, je nepopislji-vo. Z vašo lepo udeležbo ste nama javno pokazali, da ste v resnici iskreni prijatelji, ne oziraje se na današnje razmere, ki so pač take, da bi mislili, da je enaka slavnost skoro nemogoča. V prvi vrsti se morava seveda zahvaliti Mrs. Felix Surtz, Mrs. I Mary Bradač, Mrs. Mary Ando-lek in Mrs. Albini Novak, ki so zbrale skupaj vse potrebno, kakor tudi Mrs. Angeli Križman, ki je pripravila tako okusno večerjo, ki bi delala čast najboljši ohceti. In najlepša hvala vsem sledečim za udeležbo in za prispevke : Mr. in Mrs. Matija Križman, Mr. in Mrs. Jos. Glavan, Mr. in Mrs. Laurich, 58th St., Mr. in Mrs. Felix Surtz, Mr. in Mrs. Joe Bradač, Mr. in Mrs. Frank Mr. in Mrs. Anton Kaušek, Mr. in Mrs. Matt Križ- Vranovu in tam izvedel, da i izjavila, da so bili demonstran- man Jr>' Mr* in Mrs< Rud' No" vale, Mr. in Mrs. Steve Ando- lek, Mrs. Celia Knafelc, Mr. in sti, kupoval zemljišča in živino, in znal to vselej ugodno prodati. Sinovi so študirali, hčerka Sa-rica pa je igrala svetsko damo. O Berlinu ali Dunaju je govorila kakor kmet o svojih opankah. V Raztoke se je prihajala sarpo na-spat in nadomestit primanjkujoče beljakovine. "Tako čudovito tišino imate tu," je govorila, "tak krasen zrak." Kadar je bilo za reklamo treba (Sarica je bila že godna za možitev), je Aron prirejan gostije, na katerih se je zbirala smetana vsega okraja. Prišle so na dan potice, pa tudi vino je bilo, gostje pa so v Hliniku kuhali v kotlih guljaž. Raztočanje so zijali na te ko-1 medije kakor tele v nova vrata. Majali so s kodrastimi glavami in bili tedaj podobni bikom, ki so se ustavili in razmišljali, kaj Od preprostega vojaka do vojaškega maršala London, 13. februarja. Tu je danes umrl maršal Sir William Robertson, star 75 let, ki je bil edini moški v angleški armadi, ki se je povzpel od navadnega prostaka do maršala in načelnika generalnega "štaba. Kot 18 letni mladenič in sin ubogih staršev, se je vpisal v angleško armado. Služil je v Indiji, v Južni Afriki in pozneje v svetovni vojni. Za zasluge tekom svetovne vojne je bil imenovan načelnikom generalnega štaba, dobil je baronstvo in parlament mu je podaril $50,000. Tudi od ameriške vlade je bil odlikovan s kongresno svetinjo, -o- V Ameriki protestirajo proti fašistom St. Louis, Missouri, 14. febru-be iz tega. Ko pa je gospoda pi-jarja. Pred poslopjem v tem me-jana izginila za ovinkom razto- ■ stu, v katerem je nastanjen ške doline, so se vračali domov j nemški konzul, se je vršila vče-in govorili: raj velika demonstracija na- "čudne reči se gode na svetu." pram Hitlerju, kanclerju nem-"čudne, res . . ." ške vlade in proti fašistom Poi dolgem molku pa so doda- j sploh. Deset minut pozneje je jali: že nastopila policija, ki je raz- "To ne bo dobro." ; gnala demon strante. Demon- "Ne bo! . . ." strante je vodil neki 33 letni za-, Tiste dni je prodrla v Razto-; moreč John St. Cair, katerega "etrovcic ke čudna govorica. Nekdo je bil j je policija aretirala. Policija je v gredo jemat zvonove. Raztočanje so zopet potresli t kuštravimi glavami. "Kako bi to vendar moglo bi ti. To ni mogoče . . ." so reka li. "Zvonovi so vendar sveti." "čemu bi jim vendar bili?" so ruarja. "General" Augusto San-se čudili drugi. dino, ki je skozi štiri leta vodil "Za topove," je pojasnjeval uporniško gibanje v 'republiki Komar, on je namreč prinesel to Nicaragua, in ki ;je povzročil, novico. da je moralo 4000 ameriških ma- "Saj iz zvonov vendar ne mo- rinov priti v Nicaraguo ter pore jo streljati," so se prerekali žjmagati obstoječi vladi, je njim. "Iz zvonov res ne. Zvonove, kovnika in stotnika, ki sta na-bodo raztopili in ulili topove iz daljevala z uporniškim gibanjih" i njem, dasi je Sandino obljubil ' Raztočanje so ostrmeli. Zvo- : vladi, da bo miroval. ti večinoma komunisti. -o- Bivši upornik sedaj sam strelja upornike Managua, Nicaragua, 14. feb- Mrs. Jakob Perušek, Mr. in Mrs. Jack Vidmar, Mr. in Mrs. John Zaveli, Mr. in Mrs. Anton No-san, Mr. in Mrs. Fr. Mervar, Mrs. Julia Brezovar, Mr. in Mrs. Jos. žele, Mr. in Mrs. Fr. Bela j, so pomagali, darovali in se udeležili najine slavnosti. Nikdar nisva mislila, da imava toliko prijateljev. Iskrena hvala Mrs. Cervan, Mrs. Kos, Mrs. Kuret in Mrs. Brancelj, ki so se potrudile, da so spravile skupaj toliko prijateljev. Iskrena hvala kuharicam Mrs. Cervan in Mrs. Kuret, ki so tako okusno spekle in skuhale, da je bilo res pravo ženitovanje. Hvala Mr. Kuret-u in Mr. Zrimšku, ki sta naju na tako zvit način odpeljala z doma, rekoč, da gremo na farme kupit prešiče prav poceni, tako da res nisva prav mislila kaj in kako. Kolikokrat sem si mislil, ko sem bral v časopisu, kako so tega ali onega lepo speljali, pa sem dejal, mene pa nikoli ne bodo, pa so me, in še kako lepo! Prav nič se mi ni mudilo domov, tako da smo prišli tja šele ob deveti uri, pa ko smo stopili v hišo, smo zagledali najprvo naše otroke in sorodnike, pa sva takoj spoznala, da je nekaj izrednega, ker še peči ni bilo v kuhinji. Takoj potem so se pa odprla vrata jedilne sobe, in cela množica prijateljev zakriči nama nasproti: "Surprise!" Pa sva morala iti kar naprej, kjer sta naju čakali Mrs. Cervan in Mrs. Kuret z vencem in šopkom. In kakšen "surprise" je bil, ko moja žena ni hotela dati venca na glavo, češ, da ona ne nosi več venca, pač pa križe, pač" pa nosi venec sedem naših otrok. "Sedaj pa imaš!" mi je trdila moja žena, "ko si vedno trdil, da tebe ne morejo odpeljati, pa so te in so nas, in še Mr. in Mrs. Mike Telich, Mr i" kako!" Mrs. Anton Koren, Mr. in Mrs. j ' T.lkoi /a Ciril Kunstel, Mr. in Mrs. Ba-' , ., „.._, niim„ rtnj„viis . ' T v . , ; darilo, ki so ga nama poaaiiii vetz, Mr. in Mrs. Janzevich, Mr.' tem so razpostavili vče-; in Mrs. J. Bruss, Mr. in Mrs. raj dal sam ustreliti nekega pol- Jos. Ogrin, Mr. in Mrs. Hoffert, Miss Mary Blatnik, Mr. in Mrs. A. Baraga, Mr. in Mrs. Mlakar, Mrs. Frances Hochevar, Mr. in Mrs. Lud. Brezar, Mr. in Mrs. In vzela je suknjico z obema I ne raztopijo in ulijejo topove iz 0 i njih? Ali je to mogoče? Iz ti-j rokama in grenko zajokala. Ljudje so trpeli zaradi slabe prehrane in bolehali za raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so posebno po mestih zavzemale grozeč obseg. Vtihotapljale so se tudi v kasarne. Marsikakega vojaka so odpeljali za mesto v bolnišnico v barakah, kjer je umiral v lastni nesnagi, preden je zaslišal žvižganje krogel. Ponoči so odnašali ven te predčasne žrtve vojske, jih polivali z apnom in stih zvonov, ki kličejo ljudi k molitvi, bodo ubijali ljudi? Ne. . To bi bilo le preveč. Raztočane, ki so se že naučili verjeti reči, katere so se jim poprej zdele nemogoče, tej govorici kar niso mogli verovati, tudi ■John Tomažič, Mr. Wm. Bode-ker, Mrs. Helen Mally, Mi*, in Mrs. Charles Levee, Mr. in Mrs. Tom Zakrajšek, Mr. in Mrs. An- 110 novih odvetnikov Preteklo nedeljo je predsednik najvišje sodni je, Weygandt, zaprisegel v Clevelandu 110 novih j ton Lušin, Mrs. Mary Vidmar, odvetnikov. j Mr. in Mrs. Anton Lach, Mr. in Mrs. Jos. štampfel, Mrs. Anto-nia Mak, Mrs. štefančič, Mrs. Mary Kushlan, Mrs. Josephine in Mitzi Bencin, Mrs. Marie He MALI OGLASI prijatelji in sorodniki, in najini otroci so se razvrstili okoli naju, ki so nas tako z iskrenimi besedami pozdravili. V imenu svojih bratov in sester najina starejša hči. Takoj potem so naju pa spravili za obloženo mizo, in veselili smo se iskreno in domače, da Človek nikdar kaj takega pričakoval ne bi. Zato se pa iskreno zahvaljujem vsem navzočim, katerih imena sledijo tukaj: Mr. in Mrs. Udovich, Mr. Anton škur, Mrs. Frances Zlato-repec, Mr. John Kramer, Mrs. Ko je prifufral doli do zna-i .. , -v , jDokopavali Ko ^larZdrC | Bazne možnosti so neprestano | so slišali v nedeljo na lastna uše pa strmo doli v graben h Kori- P«*ale na ljudi. Nihče m ve-tarju - pa si misli Miha: "Kaj j del, če se danes ali jutri on ali bi rinil gori proti fari, saj ima ! kdo od njegovih najbližjih ne tudi Koritar mošt in povrh še | stegne. Pod to zavestjo je oto-boljšega." Vrgel je '^žlajdro" j Pevala ze itak majhna obcutlji- pod sani in drsal doli v dolino. Pri Koritarju je zavozil v bor-jač, izpregel voli, ju spravil v hlev in stopil v izbo. "Kaj pa boš, Miha?" vpraša, - . natakarica, mlada rejenka Ko-1 ki so bolestno viseli na življenju, ritariev-i Bili s0 P°sameznikl vm dosti ' "" I jih je bilo), ki so smatrali to | zmedo samo za sredstvo v dosego svojih želj. Mlakuža ali ne-j mlakuža, umazanija ali neuma-kakor lačne hijene so vost in so ljudje postajali do ne-| ke mere brezbrižni za smrt. To-da ta brezbrižnost ni bila posebno trdna; pri vsaki priliki je odpovedovala in odkrivala ljudi, 0dda Se 7 T" mori "m ii k n vpf" Min ! Mary Glinšek, Frank Centa, Mr. pri najboljši volji ne. Zanje je;lepa soba za enega fanta; brez eker, Mrs ^ in Mrs. Kuret, Mr. in Mrs. Matt bila predrzna, preveč never jet- hrane, Vprašajte na 1095 Ad- Molile Glicker, Mrs. Julia Bra-, „ .. . ....... na. 'To bi bil škandal, kakršne- dison Rd. (38) j da«, Mrs. Mary Unetic dr. Rack, mu ni para!' so si mislili. -----—--Mrs. Mary Jerman, Mrs Toda, kar niso hoteli verjeti, Naprodaj je phine Mežnarsic, konfekcijska trgovina in groce- Ignac šepic, Mr. Po pridigi je dekan Mrva s ri-ia "a 30* cesti in Puyne Ave> Novak, Mrs. Ana Tomšič, Mrs. oznanil ver- Jako dobra prttika za malo dru-; Korošec, Mrs. Mary Krainz, Mr. žino, ki .je brez dela. Se lahko in Mrs. Charles Russ, Mr. Prodajalna je v j Mrs. Joe Plemen, zelo dobri okolici. Cena je ja- Mandel, Mr. Anton Bobek, Mrs. "Mošt," pravi Miha. "Polovičko?" "Več!" "Mar te danes taka žeja mu- či?!" se je namuznila natakari- j?amja: ca in postavila predenj polič, j planili na ljudi, strte od vojske "Nežika," je dejal Miha-te-j Neusmiljeno so jim ropali vse, daj jo je že prijel krepko za ro- kar so imeb. Izrabljali so zad e-ko, "polič bo vse premalo. Niti go in revščino in dobivali iz njih predstavljati si ne moreš, koli- j bogat plen, na.katerem so ^u-ko ga hočem danes . . Sedaj sta se njuna sa. pridržanim glasom nikom, da morajo veliki zvon . 'Andreja' žrtvovati vojski. Ista i^bropreživi usoda čaka bržkone tudi orgelske piščali in' bakreno streho na zvoniku. Pri maši so Raztočanje pozabili na petje. Minila je ob grobnem molčanju presenečenega ljudstva, ki je sedelo kakor vreče v mlinu z najbolj čudnimi mislimi. Kašelj se je ustavil in dremota je prešla celo največjim ^ zaspancem. (Dalje prihodnjič) -o--- Jose Mr. ill Mrs. in Mrs. Jack m ko nizka. Rent samo $20.00 na Mary Jančigar, Mrs. Josephine mesec. Oglasite se na 965 E. Seelye, Mrs. Rose Bizjak, Mrs. 77th St. (x) Josephine Posch, Mrs. Ella Jen- i son, Mrs. Louise Trenta, Mrs. SUKNJE! SUKNJE! Stertie Koncilija, Mr. Jaka De- „ , , , bevec, Mr. Jos. Stupica, Miss So- . Predpardnevismodo-,phie Posch Mr in Mrs. Ažman, bili iz tovarne veliko izbe- Mr in Mrs. Cimperman, Mr. in ro zimskih sukenj. Imeli Mrs. Klaus. jih bomo na razprodaji; Najlepša hvala Mrs. Frances: samo 10 dni. Zatorej že- Kasunič, Mrs. Mary Novak, ne in dekleta, ne zamudi- Mrs.Theresa Zelle, kot tudi de- DNEVNE VESTI te te prilike- Towna šile solze in znoj celih pokolenj pogleda' Vsako slabost so znali vnovčiti. srečala in vsakdo že ve, katera Denar je v njihovih rokah rastel bije. Napačna ni Nežika, i * vratolomno naglico in delal iz če komu dopadejo nje slamnato i svojih lastnikov, ki so bih nekdaj rumenkasti lasje in nje pege, ki ušivi tepci, živeči od odpadkov, ne izginejo niti pozimi, pač naj-! spoštovane osebnosti ki so vi-brž radi tega, ker ima vesela na- i hale nosove nad kmečkimi kozu- takarica tudi v zimskem času v!hi- . . i i: -n To vlogo je v Raztokah igral svojem srcecu poletje. Fa da lu \ Z . Aron, kremar in trgovec, sicer je povem vse: nekaj tednov pred 1 ,. tem dnevom je izgledalo, kakor,človek neznanega porekla, ki da se hoče vesele Nežike na Ponesel v Raztoke samo dolge vsak način polastiti zima. Zob |nohte in umazan vrat Rastoča-,i je bil izpadel ponoči. In vsled |nje so ga opazili šele, ko je imel he dospela vest, da smejo na Gr- V tega je bila tako na smrt žalost-j že zlato verižico na telovniku, žkem vsi avtomobiUsti voziti z ?ga je------------------------- , ... na, da so se pivski gostje čudi-S obešeno na obe strani, njegova li zakaj je postala sicer tako i žena pa svileno 'krinolino. Ko vesela natakarica tako molčeča, j si je pridobi precejšen kapital-Ona pa si ni upala odpreti ust,jček, ga ni hranil na kupu kakor čeravno ne bi bil nihče presledka drugi, ampak ga mojstrsko obra-med zobmi opazil. Tedaj je pri- kal. Tistim, ki so bili v stiskah, kletom od društva St. Clair , j , . . . ,J Grove, 98, W.C. za pomoč v ku- I mptanip nam JC dala. S,ukn^e X hinji, kot tudi za lepo postrežbo usoaepoino iiit imijc » velijo svojo izgubo m mi gostom. Sprejmite najbolj pri- tudi ne gledamo za velik srčno zahvalo za krasni "dining dobiček in te suknje se room set" kot tudi za imenitni bodo prodajale po tako P™1'" «troj, katerega ste nam nizki ceni, da se boste kar pofaviU ™ dom P.0168" " vi- t1 j • zabave. Ob vsaki priložnosti čudih. 1 oda opozarjamo j vam bomo iz srca radi vračali z vas, da bomo vrnili te Vsem, kar bo pač mogoče in še neko žensko. Suroveža je polici- suknje v pondeljek ali to- enkrat kličeva: Najiskrenejsa ja aretirala in ga obtozda urno- ^ naz&. kar jjh Re bo. hvala x,sem skupaj za vse in ra. Adut je zadel več ko. d vaj- ____:___• >P«t.it.kP. ki ste iih naoi set avtomobilov, in vsa cesta je bila pokrita z razbitim steklom. Na Grškem vozijo v avtih da nfH^ste zamu" le štiri dni v tednu . f New York, 13. februarja. Sem Na razprodaji je tudi vse drugo blago. S ako so zidane obleke od $1.25 menja na avtomobiliste Oakland, California, 13. .januarja. Tu je neki Gene Goff, prodajalec, začel metati ob cesti kamenje v mimo vozeče avtomobiliste. Pri tem je ubil delavca Josepha Pino in nevarno ranil in za mo prodali, zatorej pridi-:lePe čestitke, ki ste jih napisali te pc suknje in ne odla- v 1JOSebn° knJ'ižico" Družina Frank in Jennie t • v Jeric 6524 St. Clair Ave. Zahvala (Dalje na 3. strani) ga je posojal na ogromne obre- kih, četrtih in sobotah. vsako nedeljo, v ostalem pa le po naprej do $3.25. Obleke tri dni v tednu, da se varčuje z za vsak pa po 49c in gasdlinom Avtomobili Ki ima- j. PHdite in se vam jo 2, 4, 6, 8, itd. številke vozijo . ob-pondeljkih, sredah in petkih, priporočam, številke 1, 3, 5, 7 itd. pa ob tor- Anton Anžlovar vogal 62. ceste Globoka hvaležnost naju navdaja do naših sorodnikov in prijateljev, ki so na.iu presenetili ob najini 25-letnici poroke dne 28. januarj'a. Kar ne moremo najti dovolj besed, da bi se 'ihkreno. zahvalila vsem onim, ki Baraga, Mr. in Mrs. Silvester Kolik, Mr. in Mrs. Jack Rotter, Mr. John Kastelic, Mr. in Mrs. Frank šajn, Mrs. Mike Morrell, Frank Marolt in Gregor, Mr. in Mrs. Frank Zrimšek, Mr. in Mrs. Mary Vi rant, Mr. in Mrs. Mrs Johana I AuSust Cervan, Mr. in Mrs. Jo-' seph Koss, Mr. in Mrs. Anton Korošec, Mr. in Mrs. Anton Te-kancic, Mr. in Mrs. Hočevar, Mr. in Mrs. Pečjak, Mr. in Mrs. Knaus, Mr. in Mrs. Louis Lev-stek, Mr. in Mrs. Frank Cimperman, Mrs. Rose Urbančič, Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Malovrh. Mr. in Mrs. Frank Debeljak, Mrs. Mary Vidmar, Mrs, Mary Makovec, Mrs. Iva Ponikvar, Johana Markun, Mr. in Mrs. Brancelj, Mr. in Mrs. Zelko, Mr. in Mrs. Rolih, Mr. in Mrs. Steve Zelko, Mr. in Mrs. Stava-nja, Mr. in Mrs. Otoničar, Mr. Valencia, Mr. Krebelj, Mr. Pen-ko, Mr. Lenerčič, Mrs. Joseph Gornik, Mr. Jos. Samsa, Mr. in Mrs. Gaj nor, Mr. Anton Mihe-lič, Mr. in Mrs. Marolt, Mr. Fr. Lenaršič, Mr. John Lenaršič, Miss Frances Lenaršič, Mr. in Mrs. Frank Perme, Joseph Mi-helič, John MiheliČ, Frances Cle-sich, Miss Frances Labajne, ! Mr. in Mrs. Jos. St ampf el, Mr. John Krašovec, Mr. Frank Ve-!|el, Mr. in Mrs. Stafel, Ma*, in Mrs. Centa. Iskrena hvala tu-! di Gregor Maroltu in Frank Ma-roltu, ki sta tako lepo na mizo iiosila, da smo bili vsi izvrstno postrežem. | še enkrat vsem skupaj prav iskrena hvala in bodite prepričani, da vas ne bova nikdar pozabila. Ostajava vam hvaležna John in Louise Lenaršič 1144 Norwood Road ..........................................................................................................................................................................................................-r u Mlinarjevi Za "AmeriSko Domovino" prestavit M. U. Ko je stopila ven, je srečala kmeta, ki je vskliknil: "O, to pa je tisto dekle, ki ima mišice kakor pravi moški! Videl sem, kako se je hotel konj poplašiti. Kaka druga bi bila pričela vpiti. Vaš obraz, vaše roke, to je bil lep prizor — samo brk je manjkalo, pa bi se lahko merila z vsakim vojakom!" Sramežljivo se je smehljala in si je mislila, ko je šla dalje: "Ne, ko bi vedel! Niti za groš korajže! Srca mi bije in raje bi se sedaj kakor krt zarila v zemljo." V stiski in zadregi je slušala materiji svet. Vstopila je v stolnico. Posvečeni polumrak jo je objel kakor varno zatišje, že v svojih otročjih letih je na nje pragu pozabila na domotožje, na težko ločitev od matere in očeta. šla je od oltarja do oltarja, pokleknila, molila. In konečno se je tako umirila, tako zbrala, da je bolj srčno stopila v tiho ulico, katera je bila obdana le po zidov ju in vratih, a ni imela nikakih oken. Svetniki v vdolbinah so krasili vrtne zidove tu in tam. Konečno je prišla do nizkih, zelenih vrat. Dvignila je tolkač, ga spustila — a ta je udaril ob vrata in ob nje srce. Prisluhnila je, a ni čula druze-ga nego poljanje svoje krvi. Ozrla se je, dali ni kje kak kotiček, kamor bi se lahko skrila. Tedaj so se notri odprla neka vrata, približevali so se koraki. Vratica v zidu so se odprla — bil je on sam, Joahim. Ogrnjen je bil v nekako spalno haljo. Sklonil se je naprej. Ko je hotela ona pričeti: "Prav lep pozdrav od očeta!", že je vskliknil : "Ah, Apolonija, vendar si našla zopet do mene!" "Ali me še poznate?" "Da, tuja si postala. Kako pa bi te pozabil, ti zvesta, saj nisi pozabila niti enega mojih rojstnih dni in bi mi ne poslala darov. Da, da ... a ponosna si vedno bila! Nikdar mi nisi hotela nuditi prilike, da bi se zahvalil. Sedaj pa si tu in upam, da prinašaš kako važno zadevo . . . Postavna si se napravila . . . oprosti, da te takšen sprejemam, a vsi so mi zbežali ... v semenj, v obiske . . ." šla sta po poti, ki je bila posuta z drobnim kamenjčjem, proti hišici, čije okna so imela umetno kovane križe. Tri stopnice so vodile do vrat, a desno in levo sta stala dva leva z odpr-tmi žreli. Ta dva je hitro pobožala in se smejala! "Bala sem se vaju — pomislita!" Blaženost jo je prevzela, nekaj otroške prešernosti iz onih dni, ko je vtihotapila na skrivaj kedaj semkaj kako svojih prijateljic. Angeljsko češčenje so imenovale take tajne obiske. In resnično, baš v tistem trenutku so zazvonili v mestu zvonovi. Okrenila se je in našla zopet vsako drevo, vsak grm, kakor se jih je spominjala. Predvsem pa to odre-zanost od sveta, ki se ji je zdela vedno kakor prispodoba miru in pokoja. In kolikokrat je čitala to besedo v kaki knjigi kot izraz srčne želje, vedno se Je morala spomniti tega kotička sredi zelenja, gredic s cvetkami in jablan. Vsenaokolo pa ta trden zid, preko katerega so gledali le mestni stolpi s svojimi zelenimi in rudečimi strehami. In skoro vedno je tu dišalo po medu in vosku, kajti tam zadaj za zidom je stanoval svečar Vogrič. Sedaj je šumelo ob zidu jesensko list-je. "Vstopiva vendar," je dejal Joahim, "vrt je sedaj kakor pravcato pokopališče." Še vedno je imel tisti svoj slavni, glqbok glas, radi katerega so vedno vi- deli gostje po gostilnah v njem kakega slavnega pevca, ako je le zahteval jedilni list. Njemu samemu pa je bil njegov glas zopern, preglasan in trdil je, da laže, ker ga dela kakor bi bil bogve kak orjak — medtem ko v resnici ni prav nič, češ saj je samo mavcast malik. Vstopila sta v vežo, ki je bila okrašena s turškimi preprogami. Nato je odprl Joahim svojo delavnico. Zdelo se ji je, la mora še nekje biti nje dih, ki ga je izpustila tedaj, ko se je poslavljala od tu. Vse, — tudi knjige, ki so zavzemale tri stene, velika pisalna miza, ki je bila pri oknu, vse se ji je zdelo še isto. Prosil jo je, naj sede v bogato izrezljan stol z visokim naslanjalom. "Nu, Apolonija, tako slavnostno izgledaš — kje pa si ostavi-la svojega paglavčka?" Pogledala mu je v oči, ki so bile sive in so lahko, kadar so se tako smejale, osrečevale, medtem ko so po večini sicer tako ojstro in kritično gledale. Izgledalo je, kakor bi iz njih le od časa do časa pogledalo skrbno in plašno skrito srce. Takoj je postala zaupljiva. Nasmehnila se je in dejala: Prišla je bila radi dveh velikih paglavcev in ga prosi za svet. On je odločil: "Najprej morata v pripravnico, a stanovanje jima preskrbiš pri Turkovi. Ta stanuje v Semeni-ški ulici, poleg zaloge oglja, a je najmodrejša in najuspešnejša krotiteljica, kar jih imamo tu, v mestu. Sicer bo pa treba, da se požuriš, ker sicer bo preka-sno. Z ravnateljem bom jaz govoril." Apolonija je takoj vstala, se mu zahvalila in se hotela posloviti. Solze pa so ji zalile oči in krčevito je pričela jokati. Joahim je položil pomirjevalno svoje roke na njene. "Ampak, Apolonija, dosedaj sem mislil, da se znaš samo smejati . . . seveda vsakdo ima svojo plimo in oseko, smeh in jok. že vidim, oba pobalinčka nista poglavitno — še nekaj ti teži srce Ali je smem izvedeti? Ako si se odločila, da me Vprašaš za svet ali mnenje ali pomoč, nikar tega ne obžaluj!" Apolonija je še bolj ihtela. "Veruj mi," je dejal Joahim po kratkem presledku, "da lahko razumem vse, kajti tudi jaz vem za plimo in oseko. Sedaj, ko sem tako osamljen, mislim vedno bolj na oni čas, ko si bila še kot otrok v tej hiši." Zbrala se je in odmaknila roke od obraza. Sedaj jo je mislec gledal z onim toplim, čistim odsevom dobrotljivosti. Tedaj jo je zopet še enkrat prevzela tuga. Mislila je, da ji morajo boli prša počiti, a vendar ni še bila raju nikdar tako blizu, kakor baš v tem trenutku. Vendar se je borila z vso silo proti sami sebi, da ne bi ga užalostila, da ne bi se obnašala pred njim kakor neumna gos. Komaj je še mogla zajecati: "Moj brat je bolan. Od tedaj ... ko je padel v bajer ... tu, v prsih!" Konečno se je lahko toliko zbrala, da je začela pripovedovati. Tudi Joahim se je oddahnil. Očividno je bil pričakoval kaj hujšega. "Nu, nu, . . . ti dobra duša . . . to so le cešče posledice rasti, pa seveda izgleda vse hujše, kakor je v resnici." Pobesila je oči ter skrila obraz v predpasnik, s katerim si je obrisala solze. Saj se ji je vendar zdelo, kakor bi ga bila nalagala. Ah, kako si je želela, da bi smela biti pred njim docela odkritosrčna in mu povedati vse, vse do poslednje stvari. Pa njima je smela povedati, kako mogočno je bilo tisto, kar je to poslednje sta smela vedeti le Bog in njegova Mati, kajti le nekdaj bila in kar ni sprašalo nje ne privolitve, ne odklonitve. Sedaj pa jo je tolažil in že je skoro izgledalo, da je Lovrenc ozdravljen. Joahim je poznal že del j časa nekega zdravnika, ki je bil tudi že njemu rešil življenje. "Velik zdravnik je le redek, kakor so redki veliki pesniki in umetniki. Vedno si ljudje mislijo, da se lahko kaj takega v šoli nauče. A temu ni tako. Moj zdravnik pa je taka posebnost, pravi umetnik, ki lahko pomaga tudi v najobupnejših slučajih." Povedal ji je ime in naslov, a nato napisal še priporočilo. Nato jo je prisilil, da je zopet sedla. "Tako objokana, kakor da sem te tu pretepal, ne smeš odtod. Še vedno te pozna moje srce kot veselega, pridnega in zdravega otroka. Vem, sedaj si postala zrela in pač nastane tedaj okolo človeku rodovitno, a tudi težko ozračje. Ni več jasnost, pač pa barva, razpoloženje, odsev, ki odlikujejo nove podobe. Da ... in tedaj pač morajo biti tudi nevihte. Naj bi bile te nevihte blagoslovljene, Apolonija ... Pa tudi ti nisem še ničesar ponudil . . . tako brezmočen sem, kadar sem sam. Moja služi nčad je seveda šla v semenj, proučuje narečja in tako . . ." Ozrl se je po sobi in ugledal košarico z jaboljki in hruškami. "Tu, vzemi — noža ti ne bom dajal, bolj veselo je, kadar mladi zobje krepko ugriznejo v sočen sad. Le vzemi, nikar se ne boj. Tudi me ne nadleguješ. Ko bi vedela . . . baš sem bil zatopljen v žalost, ko si prišla ... a ti si mi prinesla nekaj mladosti in svežosti!" "I, seveda tulila sem tu pri vas!" je vskliknila Apolonija ter segla po sadežu. "Z dovoljenjem !" "Tudi košarico si oglej! Ali niso lepi ti ptički ob sivkasto-ru-menem ozadju? Sicilijansko delo. Prinesel sem jo s seboj od tam, ko sem bil tisto pomlad na hefestejskih otokih. Ali ti nisem pravil, da lopata tamkaj odgrebe iz vsake jame ogenj, kakor tu pri nas vodo?" "O, kako ste nam znali predavati zemljepisje, tako, da smo ga vse vzljubile. Kako smo se veselile vaše ure." "Tudi jaz se spominjam tistih časov, a spominjam se tistega učenja le kot skale, na katero se reši človek, kadar se mu ladja razbije. Vsi moji življenjski načrti so se bili tedaj zrušili. Sramoval sem se vsake poti v šolo, a vaše navdušenje mi je bilo kakor zasramovanje. Potem pa sem enkrat pogledal, mesto preko vas, v vas same. In tedaj se mi je zdelo, kakor bi ve hotele le enkrat iz mojega pripovedovanja živeti, a potem se vsemu skup smejati. Zdelo se mi je, kakor bi me hotele imeti za norca, zato sem postal trpek in ne-zaupen. In vsakokrat sem se olajšanja oddahnil, kadar sem šel od vas k gimnazijcem. Kajti vedeti moraš, da je glušec prepričan, da se mu vedno posme-hujejo, hromi, da se mu vedno kdo pači, a tisti, ki je hotel leteti visoko, je vedno omotičav, kadar mora hoditi po spoložni vsakdanji poti." Apolonija je med njegovimi besedami povesila glavo in strmela nemično v eno in isto točko. Kako hudo ji je bilo, da mu ni mogla od vsega srca ugovarjati. Neprav resnično, saj se ni zdel nobeni učenik smešen. Saj so tako vse občudovale njegovo znanje, ki je temeljilo na izkušnjah. Celo bale so se ga vedno nekoliko, ker so bile prepričane, da jim vidi v dušo. On je napačno razumel nje pogled. "Gotovo iščeš dragoceno preprogo iz Sassoferrata? Pač je tudi ona padla na žrtve-nik mojega življenjskega boja. Kar sem bil zbral za časa zdrav-lja, se sedaj porazgublja. Le ozri se naokolo, še marsikaj boš pogrešila." šele sedaj se je Apolonija v resnici ozrla na tisto mesto in se prepričala, da ni dragocene tka- nine z Materjo božjo in otro-čičkom več. (Dalje prihodnjič.) --o- KAKO JE MIHA MOŠT VOZIL (Nadaljevanje iz 5. strani) šel Miha doli s hriba. Ta jo je spravil v smeh in ko sta še skupno obžalovala izpadli zob, sta skupno ugotovila zopet, da . v resnici drugi na istem mestu raste. In danes je novi zobek že tako napredoval, da se lahko Ne-žika od srca zopet smeje«—Miha i i pa pomaga. Pri peči pa sedi nekdo, kateremu ta smeh ne ugaja. Voznik Cene, nadut rdečekožec v modrem jopiču. Pije kakor sod in je zaljubljen kakor zajec. S srebrom žvenklja, v telovniku težko srebrno verižico, a povrh vsega je še prepričan, da morajo biti Vsa dekleta vanj zaljubljena. Nekatere so sicer v resnici in kaj rade poslušajo njegove posrebrnjene ljubezenske prisege. Njegovo hlepenje po pegicah in slami pa je ne-odoljivo. Sedaj pa se je spravil tisti kmečki gorjan k tejle rastlinici! "Polič vina!" je zagodrnjal Cene in udaril s čašo ob mizo. Ni bil tak, da bi se nalival z moštom, zanj je moralo biti vino. "Katra!" je zaklicala natakarica v kuhinjo, "bodi tako dobra, pa prinesi Cenetu polič vina!" Pride stari zmaj, Koritarčina sestra, iz kuhinje in prinese naročeno. Nežika pa čepi pri tem kmetavzu kakor prilimana. Končno pride v izbo Koritar in kupčija za mošt se završi. "šest goldinarjev in pol, ker si ti," pravi Koritar, "ampak sod. mora priti nazaj." "Velja!" "Potem bom dal naložiti. Pij, kar hočeš, zraven spada!" Sedaj dobi tudi Miha na mizo vina, Nežika mu ga prinese. Tudi hlebec kruha, da prigrizne, ali pa cigaro, kar mu je že ljubše, pravi Nežika in zopet sede k njimu. Bog, kako lepo je na svetu. čez nekaj časa pa se domisli Miha, da bo treba pogledati, kaj delata vola v hlevu. Sena jima mora natresti, vino pa lahko tudi zunaj spije, saj ni tak, da bi moral zliti vse naenkrat po grlu. Gre tedaj ven, a Nežika nese vino za njim. Pa si misli furman: "Glej ju, ta dva sta pa prebrisana!" — Vidi, kako ljudje zunaj kidajo sneg ter za odrivajo v potok — kjer ga potem voda odnaša. Ker je postalo sedaj v izbi pusto, vstane tudi Cene in gre ven. Svedra preko dvorišča, ču-je iz hleva rezgetanje konj, ču-je žuborenje potoka, sliši kru-ljenje prešičev v svinjaku. Na steni visi komat. Pred tem se ustavi in ga ogleduje. Nato drsa dalje. Na saneh počiva velik sod mošta. Pred tem postane in ga opazuje: vse križem je povezan z vrvmi. — Taka pijača je vedno zvezana, le kadar pride v ljudi, tedaj se razveže in postane razbrzdana. — Cene pa misli nekaj drugega. Ozre se naokoli. Nihče ga ne vidi. Skladovnica drv zakriva pogled proti hiši. Cene poišče v žepu sveojikaijoč se nožič. '"Miha," mrmra pri sebi, "danes se ti godi vse predobro. Čudno bi se mi zdelo, ko bi prišel brez nezgode s svojim moštom domov. Prav strašno bi se čudil!" In nareže nekoliko vrvi. Nato zopet mirno oddrsa. Kmalu nato se čuje nekje v hlevu: "Saperment, sedaj pa je menda čas, da naprežem!" Kmalu je to tudi izvršeno. "Ja, Bog s teboj, Miha, srečno vozi!" kliče Nežika. "In sod mora nazaj!" vpije za sanmi Koritar. Miha koraka spredaj in vodi voli za roge. Danes je srečen. Da je pot strma, kaj zato — saj morata vola vleči. In če bi Miha delal koledarje, današnji dan bi moral biti rdeč. In doma bo tudi zopet vse veselo, ko bo prišel mošt. Da je Nežiko ljubko dekle, to je že zdavna vedel. Da pa je tako ljubka, da je lahko ko "fajn," nak, tega si ne bi bil nikdar mislil. Prokleto strma postaja pot! Da niso sani tako dobre, ne bi 'par tvolov moglo spraviti tega moštovega trebuš-nika v rqber. Da se ženske sramujejo, nu, to je čisto naravna stvar. Ampak birt pri fari ga nima takega, če jim bo mošt doma dopadel, potem jim bom šele povedal, od kje sem ga pripeljal. Le potegni, sivec! Ja, verujem, da se potimo! če pomislimo, koliko čaš ga vlečemo tu gori! Zdi se mi, da sem ga jaz že nekoliko dobil pod kapo. Svoje žive dni ne bi verjel, da bi človek lahko bil tako drzen. Ona pa me je tudi pustila, da sem lahko govoril. Nu, sedaj še dober potegi ja j, pa bomo na vrhu ! Priženiti se — to bi bil res pravi dar božji!" — Take misli bi se bile gotovo še dalje predle v glavi zaljubljenega Mihe, da ni na mah zagledal kako je fcadaj pili sodu popustila vrV. Druga se že napenja, že poči! Ježeš, sod drsi! Samo še to je lahko Miha pomislil, hotel priskočiti in poprijeti — a že je sod zdrsnil raz sani in se pre-brnil. Trenutek izgleda, kakor bi hotel obležati v snegu, par-krat se leno prevali, a že se premisli in prične svoj tek doli po sneženi rebri. Najprej počasi in težko, potem živahneje, plešoč, skakajoč, vedno predrzneje in bolj divje, da sneg prši v vse strani — ko pa pride do strmine, pod katero je prislonjena Ko-ritarjeva birtija, zleti stari sod visoko v zrak in" v velikem loku v korito pred Koritarjevo hišo. Otrpel kakor sneženi mož je gledal Miha za bežečim sodom. Ko mu je izginil izpred oči, je Miha zažvižgal in dejal svečano: "Sedaj je mošt šel!" Vola sta zapazila svojo korist in hotela z olajšanimi sanmi v hrib. "Tudi jaz bi!" je vzkliknil hlapec ter ju usekal po nosu z bi-čevnikom. šele po dolgem premisleku je prišel do istega zaključka kakor vola. "Kaj bi nam koristilo," je dejal, "ko bi stali tu. Sod se ne bo prevalil nazaj v hrib, a od mojih prihrankov je šel do-beršen del k vragu! Najboljše bo, da zapeljem domov in vse po pravici povem." Naš oče ni bil slab človek. Ko je čul, kaj se je bilo zgodilo, je dejal besede, ki so vredne, da jih zapišemo med reke modrosti: "Nič ne de. če nimamo mošta, bomo pa pili vodo!" "Ne vem, kaj je to," je zatrjevala tisti večer dekla Koritar-ju. "Danes so prešiči kakor nori !" In ko je šel birt s svetilko, da pogleda, kaj je na stvari in so sicer krotke živalice pred njegovimi očmi plesale, se premetavale veselo po slami, skakale druga na drugo, prefrigano strmele vanj s posteklenelimi očmi, dvigale rilce proti nebu, nagibale glave in zopet znova pričenjale norenje in, ko je birt vohal sem in tja ter zaduhal mošt, tedaj je vzkliknil: "Hudič naj me vzame, prašiči so pijani!" Do enakega spoznanja je prišel tisti večer še nekdo drug. Ko je furman Cene uvidel, da ne bo nocoj pri Koritarju zabave, niti da bi z birtom vrgla eno na karte, še manj pa da bi bilo kaj razvedrila pri dekletih, je pripeljal svoja konja iz hleva h koritu in, ko sta se ta dva po dobrem obedu ovsa pošteno nažlampala, ju je zapregel v svoj lahki voziček. Ko je privozil v dolino, se je stegnil na seno, pokril se s plaščem, skril obraz v klobuk — tako, sicer malo trda postelja, a drugič bo že boljše. — "Hi, Ši-mel!" Fuks in Šimel pa si nista dala danes dvakrat veleti. Spustila sta se v tek, rezgetala in premetavala glave in se skušala griz-ti. "Kaj pa jima je danes!" je zavpil Cene ter jima zažvižgal z bičem par opominov preko hrbtov. Hop, se je zadri šimel na zadnje noge, ravno kakor kak korporal — tovariš Fuks koj za njim — bič zažvižga — konja zdivjata. Komaj da je Cene še'lahko skočil raz voz — ko je kasneje zagledal doli na travniku svojo uprego, je voz zdrobljen, konja pa stojita pri potoku, dvigata glavi in razgetata. Zato, dragi moji, nikdar ne prerežite iz same hudobije vrvi, s katerimi je na sani privezan sod mošta, da se potem sod ne zvali po bregu navzdol, se ne razleti v koritu ter se ne nalu-ckajo pri koritu mošta samo vaši sicer vljudni prešiči, pač pa tudi konji. Nu, pa saj vem, da nočete čuti nauka, pač pa da vas samo zanima, kako se je iztekla stvar med Miho in Nežiko. Ko se je radi ubeglega soda in splašenih konj naokoli izvedelo kam hodi Miha po mošt, ni bilo treba zaljubljencema več prikrivati svoje ljubezni. Leto kasneje je prepisal Koritar vse posestvo svoji rejenki. In nič kaj drugače kakor tisti dan sod, je priskakljal doli po hribu Miha in postal Koritarjev zet, a obenem birt. In prvo, kar je storil, je bilo, cla je poslal mojemu očetu gori v hrib sod mošta, ta pa je bil nalašč tako privezan na sani, da smo ga vse popoldne odvezovali. Moj oče mu je sporočil: "Mladi Koritar, tega nisem pričakoval. Svoj mošt boš tudi sam rabil." — "Mošta na ostajanje, sosed!" je sporočil Miha nazaj. "Pijte ga na naše zdravje. Ker sem že tako globoko zalezel, zakličite mi enkrat krepak živijo!" Mihino naročilo smo ubogali. Ko sem trčil z ostalimi, sem sicer razbil svoj "krigeljček," da je mošt krstil malo deklo. Iz tega ni nastalo drugega, nego da so morali pri mladem Koritarju kaj kmalu praznovati prvi krst. Miha pa še danes živi. — če vas kdaj zanese pot tam mimo, nikar ne pozabite ustaviti se pri Koritarju. Pri birtinji je še vedno poletje, Miha pa naj vam pove — on zna bolje nego jaz — kam je hodil po mošt. Debeli prešiči | naravnost z dežele \ S Vseh velikosti, živi ali osnaž"- = ni, pregledani od mesta in i>h S S pripeljemo kamor želite. Meso 5 5 v kosili, šunke, plečeta, loins in 5 = vse druge stvari sc dobe vsak i S torek in petek, koljemo pa vsak * S pondeljek in četrtek. Pridite i" \ ~ izberite si sami. f H. F. HEINZ | | Vine St., Willoughby, O. \ | Tel. Wickliffe 110-J-2- s Ffiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiii" £ Dr. A. L. Garbas <> .-v SLOVENSKI i) X ZOBOZDRAVNIK O G411 St. Clair Ave. X v Slov. Nar. Domu j) soba št. 10 T Tel. HEnderson 0919 \ SELITEV John Oblak 1161 E. 61 st St. Tel. HEnderson 2730 (Wed. Fri.) LED IN PREMOG TOČNA POSTREŽBA JOSEPH KEltN SLOVENSKI RAZV A2AL.EO LEDU IN PREMOGA 1194 E. 167tli St. Pokllittei KEamort 4181 cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx3 WILLIAM A. VIDMAR SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineers Bid«. Tel. MAin 1195 U R E i B do 8 Pondeljek, torek, četrtek od 6:80 do 8. in » soboto od 2 — 4, 6:80 — 8 1084 E. G7th St. HEnderson 5635 :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: XXX*? časopis za ameriške Slovence, Hrvate in Srbe ki prinaša SVETOVNE IN LOKALNE NOVICE IN ZANIMIVE ČLANKE ameriško-jugoslovanski tednik Journal and Observer Pošljemo ga vam na ogled za en mesec, ako nam pošljete spodnji kupon na naslov: 6420 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na urad Ameriške Domovine. Pošljite mi na ogled ameriško-jugoslovanski tednik brez kake obveznosti od moje strani. Im e .............................................................................. Naslov (Pišite razločno) IN MEMORIAM ZELE-Corp. Fred N. In loving memory of our beloved son and brother who died fourteen years ago today, February 15th, 1919. You have given the youth of your manhood, You have given the flower of your life, To honor the flag of your nation, To honor in peace and strife. 0 Hero, your deed is not wasted, For we honor the brave and the true! And we will always remember our heroes, Who died for their country like you. From those who miss him the most: His loving father, mother, brothers and sisters /