p iMipp mniipiOTmi OLiNS SVOHODE hlovkn8ki tednik /4 KMim DiuTliau* Liumitii Glas vobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. OD BOJA DO ZMAGE"! KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 34 Chicago, 111. 25. augusta 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Mirovna pogajanja so na zelo slabih nogah, in bati sc je, da se pr.čne znova s prelivanjem krvi na Daljnem Vztoku, ako Rusi ne sprejmejo predlog predsednika Roo-sevelta. Japonci se trdo drže vojne odškodnine, dasiravno ne zahtevajo v kakšni obliki naj jo Rusi plačajo. Morila so tudi pripravljeni nekoliko odnehati, ali pod vsakim ]>ogo-jem zahtevajo bistveno odškodnino. Japonske križarke križajo ob obrežju Kamčatke. Japonci so zasegli ruski transportni parnik "Avstrali-ja". Rusi sc umikajo iz Koreje, za sabo pa podirajo mostov« Rusija. ^ V Moskvi se je vršil kmečki kongres. Na zborovanju so bili delegate iz 22 gubemij. Policija je skušala onemogočiti kongres s tem, da je zaprla več delegatov. Kongres se je pa vzlic temu završil na neki pristavi blizo Moskve. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva splošno in enako volilno pravo za projektirani državni zbor Finca Prokopa, ki je dne 21. jul t. I. ustrelil policajskega polkovni ka Kremečenka, je sod;šče obsodilo na smrt. Proti tej obsodbi je 7,000 ljudi napravilo impozantno demonstracijo. V Odesi je vojaški prokurator vlož i pritožbo ničnosti proti izreku vojaškega sodišča, ki je dva mlada fanta i« mlado deklico obsodilo ^ 13—20-letn0 prisilno delo, "Clove koljubni" vojaški prokurator zahteva smrtno obsodbo, ker se je pri obsojencih našlo nekaj eksplozivnih snovi j. Najeti in plačani vladni morilci so v Bjalostoku umorili 40 Zidov Tutli v Rostovu so plačani morilci v vladni službi umorili več meščanov, ki so za gnilo Rusijo zahtevali reform. V Čentohavu je v obližju cerkve neki mlad človek z revolverjem u streli! dva policaja. Napadalec je ušel. Iz Moskve se poroča, da sta armada in mornarnica zreli za revolucijo. Višji častniki se boje, da prične revolucija v momamici, ako se bo dalo usmrtiti putitarje z ladijc "Knjaz Potemkin". Neki zapoved-nik bojne ladije, ki je imel odpluti ilz Revala v Libavo, je izjavil: "Kakor hitro zapustim luko, me l*>de moje moštvo umorilo. Mesto da bi drugim pomagal, bodem pa sam I>01 noči potreben." Iz Lublina se poroča, da je gene ral Remič sedaj mobiliziranem peš-polku "Bieiavski" na vežbališču povedal, tla bode odšel na morišče na Daljni Vztok, da se pa Ofi tega pohoda ne more vdeležiti. Nakrat mu je iz vrst zadonelo nasproti: "Lopov! Strahopetnež!" Sedaj je general potegnil revolver in zaklical nekemu korporalu: "Povej takoj, kdo je to zaklical " Korjxxal rrnr je pa odgovoril: "\ naši stotniji ni nihče klical." "Ti lažeš," se je zadri general in ustrelil korporala. Ali s tem še ni bil zadovoljen "pogumni" general in streljal je drugič na mrtvega kor porala. V* svoji razjarjenosti je pa mesto korporala pogodil zapovedni-ka stotnije. Po tem drugem umoru - • pa vojaki planili na generala in ga strgali na drobne kosce. Sedaj so poslali kozake nad vojake. Ali vojaki so jih sprejeli s salvo in 130 kozakov je obležalo mrtvih. Še le drngi dan je pomirit general Smir-nov vojake, da so mu izročili raz-kosaiw truplo generala Remiča Vsi ruski listi, irvzemsi vladne liste in Sakserjevo gnojnico "Glas Naroda", ostro kritizirajo projekt carja, batjuške glede državnega zbora. Socialisti v Varšavi so odgovorili na projekt očke, carja s splošno stavko. Stavkujočim delavcem so se pridružili tudi železničarji. List "Vjedomosti" piše, da je očka, car s tem projektom uničil na-do, da bode vlada se približala liberalcem. Ustavno vprašanje se je tem potom rešilo, da bodo v zbor-n ci le taki ]xxlložtiiki zastopani, kt zagovarjajo autokracijo! Italija. V talijanski zbornici je pred kratkim prišlo do hudih naprotstev. Neki konservativno klerikalni poslanec, Santini, ki misli, da sc delovanje državnozborskega poslanca najbolj izkazuje s tem, ako se kralju izkazuje pasjo udanost, je predlagal, da se na obletnico smrti kralja Um-berta položi na njegovo krsto v i-menu zbornice venec. Socialist Mont-Martini je pa zaklical govorniku: "Ne, vse zbornice!" Takoj je nastal nepopisen trušč. Vladi zvesti l>oslanci so protestirali proti temu klicu, na skrajni levici so pa sociali sti in republikanci vpili: "Ne, vse zbornice!" Na eni strani se je čulo "živijo kralj", na drugi pa "živela republika!" Nemir je |>ostal tako velik, da je moral predsednik za ključiti sejo, ne da bi se bilo skle nilo, položiti venec na krsto Um-berta. Hvalevredno je. da so radikalni poslanci nastopili kakor en mož in oncmogočilj izjavo pasje ponižnosti napram umrlemu kralju. Le škoda je, da niso še povedali, da je sra mjta za vsakega človeka, zastopni ka. da klečeplazi preti kraljem, navadnim lenuhom, ki živi na ljutlske t roške. švica. Na zahtevo inozemskih vlad je zvezna vlada pričela vojno zoper revolucionarce raznih narodov. \ raznih mestih stranujoči Italijani, Armenci, Bolgari, Rusi itd. so dobili zapoved takoj ostaviti Švico. Res, lepa republika! Nemčija. Sedaj se uradno priznava, da je pl. Trotha, vrhovni poveljnik nemške armade v zapadni Afriki, izdal proklamacijo, da je vničiti vse He-rere, da ni zaprinesti otrokom in ženam. To je pa razburilo tako javno mnenje v Nemčiji, da je državni kancelar Buelow za|x>vedal krvnemu psu Troth i preklicati omenjeno protičloveško proklamacijo. Pred nekaj dnevi je vse nemško časopisje zagnalo silen krik, češ, da Angleži preko meje pregnane' vstaške zanwrce oskrbujejo z orožjem. Sedaj se je pa dokazalo, da je nemški kapitalist prodaja! zamorcem orožje, da so tem lož je morili njegove rojake. Pač čuden je patriotizem današnjih kapitalističnih patriotov. Denar ne smrdi, je njih geslo! T tuli iz vzhodne Afrike prihajajo Izročila, tla se Nemcem slabo godi. Vlada je odredila, da dve križarki takoj odplujeti v vzhodno Afriko. Norveglja in Svedija. Predzadnja nedeljo je ljudstvo na Norveškem potom splošnega glasovanja povedalo v ogromni večini, da se strinja z odljKJvedjo zveze s Švedsko. Sklepom švedskega državnega zbora stoji nasproti izid splošnega glasovanja Norvežanov. Naj se izteče vsa zadeva kakor hoče, pri-b ta zgodovinska resnica le ostane, da so Norvežani v ogromni večini izrekli se za ločrtev. Ker se bode ločitev najbrže mirno zvršila. tetlaj bode treba v bodočnosti odločiti, ostane Norveška monarhija, ali pa dobi republikansko ustavo. Vplivni možje v mini- sterstvu in parlamentu hočejo posaditi na tron, kakega brez]>omcnbne-ga princa. Ljudstvo, posebno delavci so pa republikanskega mišljenja, lasiravno vsi napredni elementi dandanes poznajo,- da so republike istofako 'reakcionarne kakor monarhije. Delavci si morajo povsod sami iz-vojevati svoje pravice. Turčija. V Smirm so baje razkrili tajno zaroto. Mnogo zarotnikov so zaprli. - - Ce je le*res? Najbrže je navadna turška ali pa časnikarska laž, ki so v dobi kislih kumar na dnevnem redu. ....................... Ameriške vesti. 50 ljudi umorjenih. Splošno presenečenje je napravila izjava pomožnega šerifa, J. G. Blackburna, da je pri požaru studencev surovega olja v Humblu, Tex., zgubilo najmanj 50 oseb svoje življenje. Po izjavi pomožnega šerifa je dalo oskrbništvo vse izhode zastražiti po oboroženih možeh, ki so prisilili vsakega, da je šel gasit, ki jc hotel ostaviti ozemlje gorečih studencev surovega olja. Stražarji so to povelje tudi točno izvajali, dokler niso uvideli, da se studenci ne dajo rešiti. V sled tega je zgorelo mnogo oseb, ki bi se lahko rešile. Prepričani snio. da se oskrbni-kom-morilceni ne bo skrivil niti las na glavi. Za to bodo že skrbeli vse-gamogočni tolarji. Mnogomorilci. Iz statistike zvezne trgovske komisije (»snemamo, tla je bilo v mi-nolem fiskalnem letu pri železniških nezgodah vbitih 10,046 oseb in 84,155 pa ranjenih. Kosmatega dohodka so imele železnice $5,975»' 174,091, torej $74,,327,184 več, kakor v prej snem letu. Pač tu komentarja ni [»otreba! Svetnik—tati Fred Mielka, oskrbniškega svetnika v Belhvoodti in predsednika evangel j ske cerkve v omenjeni občini, so detektivi zasačili, ko je na Northwestern železnici kradel les iz železniškega voza. Vboga pobožna dušica! Sedaj bode morala v špehkamri premišljati, ako ni vsled tatvine izgubila tudi aboniran sedež v nebesih. Konfuzno gospodarstvo. Shouts, predsednik prekopne panamske komisije, se je vrnivši v New York, o preskrbljenju 20,000 delavcev pri prekopu napram nekemu časnikarskemu |x>ročevalcu iz rekel naslednje: "Vlada je pričela takoj v začetku gradnje prekopa z izkopavanjem. To-je oč tna napaka. Vlada bi morala skrbeti v prvi vrsti za svoje vslužbeuce. Resnica je, da delavci niso dobivali pravočasno svojo plačo in tla je bil tovorni promet zelo oviran. Radi tega je primanjkovalo živeža in cene so šle kviško. Da se temu oj>omore, so se ustanovile postaje za oddajo živeža de lavcem. Vsaki delavski tabor ima tako postajo. — še sedaj je v Kolo-tiu 6.000 ton tovora, katerega je treba odpeljati, Panamsko železnico spremeniti v štiritirno je nemogoče kar čez noč. Sedaj je okoli to,000 vshtžbencev na Panami." Ta izjava predsednika panamske prekopne komisije pove odprto, zakaj so delavci na Panami stavkali. Orabeil na delu. Kako so pisali naši meščanski in patriotični časnkarski hlapci, ko so je dozitalo, da so ruski častniki kra dli kakor srake. Kako hinavsko so se trkali .po svojih junaških in moških prsih, ko je brzojav poročal, da so j>obožni angleški uradniki in častniki v barski vojni goljufali svojo domovino za ogromno svoto. No, in sedaj? Dobovatelji za vojaške čepice m rokavice so v naši slavni ameriški republiki v soglasju z raznimi dobrotljivi vladnimi inšpektorji odkrižali se vseh konkurentov. Na ta način so republiko okradli za $150,000. Preiskava, katero so pro-vzročili dobavatelji s tem, da so sc med seboj prepirali za plen, je pa dokazala, da je 50 otlstotkov čepic in rokavic manj vredne vrste, ki nikakor ne odgovarjajo pogodbi. Sleparstvo jx>vsod! Stoletje sle-parstva'in goljufije bodo lahko po vsej pravici imenovali bodoči rodovi današnje stoletje napredka in kulture. A še bolj se bodo čudil! bodoči rodovi, da so osleparjeni Iju-Ije mirno prenašali goljufije teh •sleparjev — notoričnih lopovov! Sanje. "Na jugu je polje za delo zamorcev. Tam morajo rešiti vprašanje pasme, ako se posvetijo produk, tivni trgovini, posebno pa poljedelstvu, rudninarstvu itd. — Na jugu so tudi vrli možje, dasi o njih malo slišimo, ki so pripravljeni delati za nas." Tako, Je govoril v Washington!!, D. C., na zborovanju narodne trgovske lige zamorcev znani zamorski apostol Booker svojim tovarišem po patsmi- Ako bi se ta nasvet upošteval, da bi se poslalo vse zamorce na jug, bi se le ustvaril za zamorce velik geto na jugu. Kam taka dejanja vodijo, vidimo pri Židih, ki so še dandanes v mamsikateri državi pleme za sebe. Za zamorce ni rešitve v tem, da se ločijo od beloi»o!tnežev, ampak da stremijo za tem spojiti se v eni pasmi, Zanašati se na f>eščico ljudi na jugu, in od njih pričakovati rešitev zaniofskega uprašanja so pa le [»razne sanje, ki se ne bodo nikdar uresničile. Blažev žegen za delavce. Na konferenci, ki se je te dni vrla v Chicagi, so se posvetovali o spremembi eolninskega tarifa. Na tem posvetovanju so se [»osebno trudili, da bi dognali, je li potrebno v interesu tvorničarjev vele ž rv i no-rejcev in veleposestnikov, spremeniti carinske (»godbe z raznimi državami. V interesu industrije in njene sestrice trgovine je dandanes vsa sve tovna politika. Ako se v Avstriji govori o ameriški nevarnosti, potem se misli na ogromni ameriški izvoz in industrija Ako meščanski listi pišejo o zlati Inxlofcnosti Kitajske. |x>tem m slijo le na neomejen izvoz evropejskih in ameriških izdelkov na Kitajsko. In radi tega vidimo, da dandanes v mnogih slučajih nadomestil je krvavo vojno carinska vojna, ki isto tako občutno zademe revnejše sloje. Troške za take vojne vedno plačujejo le delavci, ker se jim draže živila. Zastopniki industrije in trgovine nikdar ne mislijo na splošen blagostan. ako zahtevajo medseboi-ne pogodržavanjt nezakonitih shotlpv — tacih shodov, za katere je treba imeti posebnega policajskega dovoljenja. V Ameriki txwle kmalu svoboda pol>egnila k divjakom. Blazneži ne odnehajo. st:Lno E. Tovversa in J. Unse-ra 11a Sherman cesti, vprav na meji Kansas City so blazni temperenč-niki zapalili. Naše oblasti, ki navadno požigal-ee in dinamitarde ojstro kaznujejo, |x>vsem mirno gledajo kako fanatiki in blazneži v Kansasu z dinami-tom in ognjem uničujejo gostilne. Med temi fanatiki in blazneži je tudi mnogo "uglednih" državljanov in državljank, radi tega tudi gosposka te požigalce in dinamitarde prijemlje z rokavicami. Denarju se klanja ttidi gosposka. Kapitalistični umori. V kamnolomu "Lehigh Potland Cement" družbe v obližju Allentow-na, Pa., se je zrušila velikanska skala. \2 delavcev je mrtvih in 6 pa težko ran i enih. Ameriški časniki poročajo, da so sami "Slavonci". Najbrže so Hrvatje ali pa Slovenci. V Berk«ley-u, Cal., se je razletel dinamit v jx>slopju "Judson Dyna-mit'' družbe v Point Isabella. En človek vbit, 12 pa ranjenih. V Cincinnati-ju, O., je na križih šču Mitchell Ave. zavozil brzovlak voz električne ulične železnice. Tri osebe so mrtve, deset pa ranjenih. V Santa Ani, Cal., je osebni vlak trčT ob tovorni vlak. Šest oseb je mrtvih. V Springfieldu se je zrušil most v Mildred parku; Dve osebi sta težko ranjeni. Torej 22 oseb in 30 ranjenih v enem samem dnevu. Morilci in roparji pojdite se soliti Ameriških kapitalistov ne dosežete v morjenjul Mi se ne čudimo, da cestnemu roparju v Ameriki ni vredno človeško življenje piska ve ga oreha, ko vidi da kapitalisti — morilci uživajo najvišje družabne časti. Revolta. Svobodomiselni češki list "Vednost" v Clevelandu je prinesel o razporu v slov. župniji sv. Vida v Clevelandu, ki je nastal mej župnikom Hribarjem in župljani naslednjo notico: "škof je pripravljen poravnati razpor, ki je nastal mej župnikom fare sv. Vida in župljani. Skof je naročil naj izvolijo odbor petih mož, v katerem pa ne smeta biti Anton Grd iti a in Frank Skul, ker sta voditelja nezadovoljnežev. Temu nasproti so pa izjavili župljani, da morata biti v odboru omenjena rojaka. ker so jima razmere v fari najbolj znane. Ako se ne ugodi njih želji, da ne puste farja več v cerkev." Mi ne vemo, kaj je zakrivil župnik Hribar, tla so se krotki slovenski župljani vzdignili proti njemu, ker o tej aferi še nismo dobili poročila. Kolikor je nam Hribar znan, le vemo, tla je velik prijatelj ameriških tolarije , da je iz vbozih rojakov, ki si s težkim delom služijo svoj kruh v tvomicah v Clevelandu, izprešal v kratki dobi lepo premoženje, mej tem ko so rojaki-delavci ostali siromaki. Ako bi Hribar nobenega druzega greha ne imel nad sabo, tedaj že zadostuje, da se mu da brco. da se ga požene iz fare. Duhovniki, ki išSejo nebesa na tem svetu, na drugem jih pa obetajo delavcem, so izgubili pravico imenovati se Kristove naslednike. _ _ _ ^____ _ um n iriini-ijiMi ■ - ■" ...... ., .. ........... ....... .. . Ob propadu. Piše Josip Logačan. Klečeplaztvo ni v lepem cvetju le nipram lastnemu vladarju, ampak tmli napram tujim vladarjem. Se ni dolgo po je godba v Zoportu pri Dancigu intonirala rusko himno. l'roti intoniranju te himne je pa protestiralo nekaj mladih Poljakov. . Takoj so servilne kreature pozvale 1'oljakc v mestno hišo, kjer se jim je povedalo, da jih bodo od-gonskim potom poslali preko meje, ako svoj protest obnove. Ali to svarilo še ni zadostovalo lakajskim dušam v mestni hiši. Nekaj dni kasneje je godba v zdravišču sredi programa zopet intonirala rusko himno, ko je na vrt prišlo zadostno število policajev. Tako se tudi pruski poBcajski patriotizem klanja pred ruskim carjem, batjuško, kar te dokazuje, da je serviHaem prešel vsem narodom v meso in kri. In takih servilnih kreatur ne ne manjka tudi med Slovenci, ki so za skledo leče izdali svoja načela, ki so iz osefmega koristolovstva pripravljeni pahniti druge ljudi v ne-'»Ye&>:...........—------------- Znan: Suklje. |>odomače grajščak iz Kamna, sedaj klerikalni dr/avno-zborski poslanec najtemnejše vrste, je leta 1870 v "Zvonu" v razpravi "Pravi uzroki francoske revolucije" zapisal te le značilno stavke: "Aristokraciji rokodelstva nasproti se je osnot a' proletorijat, ki se je v onih dnevih velike kervave prckucije strašno, toda pravično maščeval nad svojimi tlači tel ji. — Vsak misleč človek se mora prepričati, tla v razmerah, kakorŠne so bile tukaj popisane, moral je francoski narod narod materijalno in moralno propasti in j>o!>arbariti ?e, da. ni še o pravem času glav in udov otel prevrat: revolucija je bila ethiČ-tia potreba!" Tako je mislil Fr. Suklje leta 1870. Vprašajte ga danes kako misli o pravih uzrokih francoske revolucije in grajščak iz Kamna se Ixxle odrezal, da je bilo to. takrat v "Zvoni*" le pomota. Suklje je pometal v državni službi vse ideale v morje, da je tem ložje plezal |>o lestvi navzgor. Iz navdušenega revo-lucionarca se je spremenil v servil-nega hofrata, da je napolnil svoje žepe z denarjem, ki je izsesan potom davkov iz kmeta in delavca. Fr. Suklje je storil to, kar 011 trdi, da je provzročilo francosko revolucijo. Postal je parasit liki parasitom v francoski državi pred revolucijo ali v mogočni rimski državi ob nje propadu. Dandanes dobiva eksrevolu-cionar 5,000 gld. letne penzije, poleg dohodke državnozborskega poslanca, Vzlic temu, da leži parasit-sko življenje hofrata Sukljcja kot odprta knjiga pred vsemi Slovenci, ki količkaj mislijo s svojimi možgani, so sloyenski kmetje v sled hlapčevske ponižnosti do duhovščine izvolili tega parasita državnozbor-skim poslancem. Ali hočete še večji dokaz senilnosti v slovenskem na-rooprej i>odrla vse svoje stare utrdbe in zdaj ni bila več v stanu, kljubovati bližajoči se francoski armadi, tudi če bi bila imela za to poguma. I Veti Frapcozi je trepetala vse prebivalstvo, zlasti pa uradniški in duhovniški krogi. Odkar se je zaznalo. kako zmagovito jmxKra Bonaparte v Italiji, odkar je prišlo v Ljubljano nad petdeset avstrijskih generalov in družili višjih častnikov, ki so od tod nadaljevali svoj beg proti Dunaju, od tedaj je rasla vznemirjenost od dne do dne neprestano in se končno izpremenila dne 31. marca v pravo paniko. Ta dan, malo pred poldnevom; je jx> Tržaški cesti prijezdilo v na-gleWdfru" trideset- francoskih -dtas-seurjev, katere sta vodila dva častnika. Kmetje in meščan je so bežali pred to četo na vse strani, se zaklepali v svoje hiše in se jx>skrili po kleteh. Kakor plamen je šla jk> vsem mestu vest. da so Francozi že prišli. mi trepeta je so ljudje pričakovali. kaj da se ž njimi zgodi. Preprosti ljudje so bili prepričani, da jih Francozi oropajo do golega m da napravijo iz Ljubljane drugi Betle-hem. Francoska četica je jezdila na-ravrost pred mestno hišo in se tam ustavila. Kapitan, ki je Četo vodil, je šel » svojim pobočnikom na ro-tovž. Pogledal je v to in v ono sobo, a vse so bile prazne. Končno je našel v mali sobici starega slugo, ki je strahu skoro omedlel, ko sta stopila preti njega francoska častnika. Le z težka je kapitan pripravil starčka iari sluga. Vi še niste bili na Novem trgu (sedaj je to Turjaški trg), ko so ljudje že kričaje tekli mimo mestne Iviše in vpili: Francozi gredo! In te-pustili svoje pisarijc in nekateri celo svoje klobuke ter bežali ali na se |>oskrili. — Zakaj se nas tako boje? Nismo roparji! Ali mar Francoze tako sovražijo? ? — Sovražijo vas samo avstrijski oficirji, avstrijski uradniki in dur hovniki, meščanstvo se vas le boji, ker se toliko prii>oveduje, kake «rro-zovitosti da uganjate. Že od novega leta nismo v cerkvi slišali druze-ga, kakor da ste rot>arji in brezverci iu Antekristovi sinovi. Častnika sta se smejala tej novici in kapitan je vprašal: — Kako j>a s:cer mislijo ljudje o nas? — Pravzaprav so želeli, da bi Francozi zmagali. Rekli so, da se potem tudi pri nas razmere zbolj šajo. A glasno si tega seveda niso GLAS SVOBODE upali povedati, saj je pri nas vse polno vohunov in če kdo le z besedico izrazi kako nezadovoljstvo, ga takoj zapro. , Kapitan Fresia je naredil konec temu pogovoru. Naročil je slugi, najpošče župana in mestne odbornike in skliče kolikor mogoče meščanstva, sam |>a se je s svojim pobočnikom v ni i l na mestni trg k svojim vojakom, okrog katerih se je bilo zbrak? že nekaj ljudi. Trajalo je precej časa, predno je mestni sluga našel nekaj mestnih odbornikov i 11 odličnejših meščanov ter jih pregovoril, krlx;l, da bo zavarovana vsakega prebivalca osebna varnost in zagotovljeno njegovo imetje. Tovarnar Dessetbrunner je to francosko prečitano naznanilo raz-tolmačil navzočni množici v slovenskem in v nemškem jeziku, na kar je kapitan Fresia s svojim vojaštvom zopet odjezdil' i ž uuiVta. "" Komaj >0 bili Francozi odšli, začel se je splošen beg. Prvi je poluren:! škof Mrigido in njemu so sledili kanoniki in drugi duhovniki, uradniki in tudi nekateri imovitejši meščanje. V mestu je vladal velikanski šum. Voz za vozom je od-drdral mimo Sv. Florijana, ker so begunci šli vsi na Hrvatsko. Ostali -<0 \ mestu skoro samo taki meščanje, ki so skrivaj siinpatizirali s Francozi, in pa preprosto ljudstvo, ki je bilo |x> cerkvenih propovedih in raznasanih govoricah sicer močno zbegano, a se iz naravnih vzrokov ni moglo umakniti iz Ljubljane. To meščanstvo, ki se je bilo na-vzelo-idej velike revolucije, je sedaj, ko so se bili Avstrijci umaknili in so se bližali Francozi, nekoliko svo-bodneje dihalo. Sedaj ni več svojih nazorov tako prikrivalo, kakor prej, ko je za vsakim vogalom tičal kak avstrijski vohun in je bila vsaka nepremišljena beseda kaznovana z ječo in z verigami. Medtem, ko je vsak čas kaka visoko natovorjena kočija odpeljala j iz mesta nekaj pred Francozi beže-jčih rodov in, je v gostilnah zavlada-i lo živahno življenje. Povsod se je razpravljalo o prihodu Francozov in ugibal«) o posledicah francoskih I zmag. • 1 • Najglasnejše razprave so bile v gostilni Antona Božiča v Židovskih i ulicah št. 232 (kjer je dandanes go-l stilna "Pri roži"). Tu so se takrat j shajali mestni očetje in odličnejši meščanje na modre pogovore in na j vesele zabave in tudi mlajši ljudje iz boljših rodov in so bili tu redni I gostjš. Na večer onega dneva, ko je b:l j prišel kapitan Fresia naznanit pri-; hud francoske armade, je bilo v lk> žičevi gostilni posebno umogo gostov. Zbrani so bili med drugimi veletržeč Damjan, tovarnar Dessd-bninner, odvetnik dr. Repič, odvetnik; dr. Rus, trgovec Galle, učitelj Andrej Kopitar, hišni posestnik Anton Podobnik tn kanonik baron Taufferer. Ta večer je bil tudi prvič med iyimi sin Antona Podobnika, Konrad, ki je študiral na vseučilišču v Padovi. a je bil vsled vojne v Italiji primoran, se vrniti v Ljubljano. Pogovor v Božičevi gostilni je bil že jako buren, ker je bilo v družbi nekaj ljudi, ki se niso mogli sprijazniti z novo dobo. — Gospodje, se je čud:l kanonik baron Taufferer, jaz vas res več ne poznam. Vedno sem mislil, da ste dobri avstrijski patri jot je, udani cesarju Francu in domovini, danes pa vidim na svojo žalost, da ste pravzaprav sami prikriti republikanci in jakobmei. — Pri Črevah kralja Davida, se je oglasil vinski bratec Andrej Kopitar, to je sveta resnica! In ko bi nas. slišal kak vohun, bi bili še flanes vsi skupaj na gorkem. Prava sreča, da so Francozi pred \ratmi. (Pride *e.) Gospod JOHN STEFM1CH naznanja slovenskemu občinstvu, da je sedaj vpos-len pri 365 36/ Blue Island Avenue Chicago, Illinois in bode vesel, ukoga njegovi »tpri in novi prijatelji obiščejo. On jim bode postregel vedno z najboljšimi oblekami, klobuki, Itd. po primerno nizkih cenah. ^......................^ NIC VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku. Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku. • Srčno se Vam zahvaljujem i* Va&a uspešna idravila, s kteriim ste oidravilt mojega malega deteta Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečneni zdravljenji, dasi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijio zahvalo Zajedno \ as pooblaščam, da prijavjte mo|e pismo v časopisih »sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najii trpi na Kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Kutilsk)' — 3 - U6 - Dimley Pa. Dela čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zahvalo HO potrjene od javnih notarjev, ter ho bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev, Berite to kar potrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na raz poln go. Od blizu in daleč možje in lene, mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zauiitju zdravil tegu zavoda. Vspeh tega novega obtiči le V tem, ker ima svoj ]>oseben zdravniški /bor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: liavma-tizetn, srčne hibe, nalezljivo bolezni, ko^.110 bomočjo naSega imenitnega patent, električnega stroja Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-matizem, gobe, nervoziteto, i m potenco, ter oslabelost organizma. Ns izgubljajte Časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bod^ tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opi&ite kar najlnilj natančno Vafio bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Eipress" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih drŽav, Meksike in Ka uade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donafiajo srečo in blagostanje k VaSej družini. 4UPJUTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOVI Universal Medical Institute, 30 W. 29th Street, New York, blizu Broadway. "PITE URE: V»*k dan od 10. do 1. ur« pop., t*r od 2. do 6 ur« pop. — Ob torkih in »oboUh od 2. *r» do B. ure pop., in oomladi in po leti. Zvedcnec, ki živi v Bosni, je rekel, da bi tobak v Belikrajini najboljše rodil. Ali naše vlade ne dajo dovoljenja za pridelovanje tobaka. — Bog ne daj, da bi si pomagal Slovenec 1 Ce bi jedenkrat Slovenec zobe pokazal, morda bi se zmnili za to ponižno, z Vsem zadovoljno slov. revče. Pa je ventil odprt, Amerika, tje odpotujejo nezadovoljni ljudje in vlada ima ljub mir. Mlekarske zadruge snuje kmetijska družba na Kranjskem. Te zadruge uspevajo. Kmet sam j.h u-stauovlja i>o navodilih kmetijske družbe; tej družbi zaupa, in sreča jc v teh podjetjih. Na Gorenjskem, Notrajskem je že precej zadružnih mlekarn. Ce bi le že tudi ž njinii začeli slov. Štajerci, ki imajo najboljšo klajo in že zdaj dobre pasmi goveje živine. lX>lenjci nimajo dosti sladke mrve, ti bi morali izsušiti r>rej svoje travnike. Država nima za take produktivne naprave denarja. Tedaj je to izsušen je mogoče le po zadrugi. Stalo bi na pr. izsuše-nje sveta na Dolenjskem miljon kron, svet bi ]>a jxjtem bil več vreden za 10 miljonov. Dolenjci bi iik>-rali snovati zadruge za prirejo pre-šičev in zadružno mesnico, bilo bi s tem pridobiti večji denar. Mleko od krav bi služilo prireji prešičev. Zraven bi lahko imeli zadruge za rejo kuretnine. Jajca, rac, pišeta, ka-puni imajo jx> vsem svetu tlobro ceno. Dolenjec bi moral opustiti rejo konj. Prav malo mu ta reja nese. Navadno redi Dolenjec polukrvne-že, konje na dolgih nogah. Ti so pa že v mladosti pohabljeni, ako sc ne pazi na nje. Ob Savi, v Cirkljah so nekaj čas« držali male žcbce pinc-gavce. Prav lepa zareja je prišla od njih. Zdaj so ]>a te žepce zopet stran dali. C. kr. poljedelski erar hoče skrbeti za rejo za vojaštvo pripravnih konj. Ali to ni prav, malo konj se proda vojaštvu, niajlmi pincgaVci bi pa kmetu dobro delali in nesli lep denar, ker imajo v mestih in mej kmeti dobro ceno. Zdaj ne pride več na to, da so konji hitri, zdaj so antfomobili, kolesa, železnice glavna prometna sredstva. Veleposestva na Slovenskem ne morejo več delati. N'c dobijo več delavcev. Tudi žensk ne, ker morajo ženske na svojih posestvih tudi možka deta opravljati; močni možje so v Ameriki ali v Vestfalnu na N tnškein. Dosti jc že veleposestev razparceliranih, pa še ostala bodo prišla v kratkem na razprodajo po parcelah. Tako je prav. Zemljo naj ima isti na razpolago, ki jo obdelati zna in more. Tudi večje kmetije se ne bodo mogle držati. Brati, sestre ka-' kega večjega kmeta ne ostajajo več doma, — svet je velik in zaslužki so po mestih, v fabrikah boljši, — tudi je tam boljša hrana, več razveseljevala, — m tako tudi večji kmet ne bo mogel zmoči vsega dela, ki je potrebno za obdelovanje y>— ioo oraiov zemlje. Z maši nami se pa r malo ravnem fclov. svetu ne da dosti opraviti Hoste Slovenci močno sekamo. Hrastovine že skoraj ne bo za drag denar dobiti. Zejezniške proge in les za brodovja so nam vzele našo j enkrat lepo hrastov i no. Hrast počasi raste. Smrek se dosti sadi, tako tla bo čez leta zojx?t lep zagozden svet »a Slovenskem Ali bukovje, hrast daje drugo listje, isto ima do-lirotljivejše tlelo v naravi, več vode vzame vase, več kislcca oddaja, več vlag. in dobro zemljo napravi j a. In nastelj je veliko vredna. Brez živine kmetija ne velja, ta pa rabi nastelj in jiolje "noj. Živino smo mi Slovenci precej popravili. Buše so zginile in lepi voli prihajajo na semnje. Tudi svin-četa angleško pasmi s kratkimi nogami, glavami, ki tekom leta zrastejo do masti, so pregnala tlolgo-nožne z dolgini glavami, ki so bila počasne rasti in slabe reje. Naša kmetija napreduje, dasi jo ztlaj skoraj le ženske kyisko držijo. Dosti imamo poljedelskega sveta; 150 tisoč možkih je vsako leto 11a tujem; — in Slovencev nas je le I l/j miJjona : recimo 600 tisoč možkih in mej temi 300 tisoč odraslih II vendar je vsako leto vse lepo obdelano. Nase ženstvo je pridno, jc varčljivo in če drugače ne gre, se ne ustraši kose in pluga. Le škAda, tla mvčuje slaba reja in prenaporno delo lejX)to našega ženstva. Tudi v krajih, v katerih so nekdaj menihi živeli in jc bilo tain najlepše ženstvo, pojen»lje lepota istega Prav lepo je le še v savin ski dolini. Tam je kmetija bogata Možje, ki so v Ameriki, naj ne mislijo, da imajo ženske doma nebesa. Revice so, de la veliko in z otroci je tudi opraviti. Le pošiljajte ženicam dosti dolarjev, pa stem, tla si kupijo kaj mesa, da sebe in otroke boljše redijo. Na Uanskom pride na človeka na leto površno 98 kil mesa; tri četrtine prebivalstva je tam kmet. Računite, koliko mesa sne naš kmet l — Po teh kilah mesa se pa ravna vse drugo: pamet, moč, lepota telesa, zdravje, zatlovoljnost i t. d. Boljše jc meso jesti, nego piti bodi kako opojno pijačo. Ista nima nič tečnih snovi. Ista razdira telesne, duševne 1110-č:. — Naš človek preveč pije opojnih pijač in celo žganja, ali le špirit z votlo namešanega; je malo in to manj tečnega. Telesno hiranje našega človeka je tedaj razumljivo, pa tudi duševno. Alkohol mori duševne moči. Našega kmeta je dosti v ječali. V pijanosti neumno racajo naši fanti in tudi možje. Je žalostno, ako se pomisli, da jc toliko čvrstih mož, mladeničev v tujini, toliko v zaporih in toliko pri vojakih. Čudež je, da je naša zemlja še dobro obdelana in podjedclski svet tako drag. Steelton, Pa. 17. aug. 1905 Naš župnik je jako zvita m "u-čena" glavica. Naprosil je nekaj rojakov, tla so hodili od hiše do hiše beračit za cerkev. Župnik je mislil, da bo dobival denar od podpisanih kar v tvorni-škem uradu. In sicer bi moral vsaki delavec dajati enodnevni zaslužek na mesec za nepotrebno stavbo. Ali sedaj je šlo vse rakom žvižgat, ker se ni podpisalo 300 mož, ki bi bili pripravljeni žrtvovati za suženske verige enodnevni zaslužek v mesecu. Kjer so možje zavedni, ne setlejo 11a 1 i man ice duhovnikom — pravim zaveznikom kapitalistov, ki delavce ttče, naj čakajo na plačilo v nebesih, tin jih kapitalisti tem ložje odirajo na tem svetu. Zaveden delavec. DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. je $20.50. Temu je prldjatl 5e 10 centov za poštnino. I Knjiga "OPATOV PRAPOR-| ŠCAK," spisal F. R. jo izšla, i Ta znnimiva zgodovinska povest • je izšla kot podlistek v "Slov. j Nar." in "Glas Svob". Knjiga i obsega 211 strani in stane 50c. i poštnine prosta. Kdor želi knjigo prodajati, naj ! se zglasi za pojasnila pri uprav-j ništvu "OLAS SVOBODE". 683 Loom Is St. Chicago, m. POSEBNI OGLAS. Nora prokomorsfca ftrta—Sredozemsko la Adrljaneko morje. — Cunard Line. ustanovljena leta 1840. S 26. aprilom 1B04 so pričeli pluti parnlkl Cunard Line la New Yorka pre ko Ncopoljn v Tret In Reko. Parnlkl plujejo Iz New Yorka: Slavonia (nonr parnlk, 2 durojnlm viji-kom, 10,005 ton) dno 20. aug. t. 1. Pannonl« (nov parnlk, z dvojnim vijakom, t),Bol ton) dne: 19. sop. t. 1. Kasne*]« odpluje vsakih 14. dni en parnlik.—Pri naiih agentih dobite volno listke po najnižji ceni. Tretji razred Jo op remi je« z vsem modernim kora-fortom.i F. O. Whiting, ravnatelj na Doarborn In Randolph ulici, Chicago. Se lifiejo agentje! Slovenci, 60 imate opravek v mostu zglasite se pri B. ReŽabek-u, 283 Senom St. Cleveland, 0. Tn dobite vodno svežo pivo, fino vino in žganje, pa prost prigrizek. Naročeno kosilo 15. centov. Rojaki v Clevelandu in okolici pozor! Notarska pisarna. I/dolu jejo so vsa notarska dolu (Vollmacht), kupim, dolžno pismu, prošnjo rudi vojaščino itd. Oddal-jeni rojaki dobo pismena pojasnilu brezplačno proti odškodnini pošt- nine- William Sitter '20 Franklin Extension Lake wood, Ohio. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. €2—84 Fiek St, Tel. Canal 1405 Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Svože pivo v sodčkih in butoljkuh in drugo raznovrstno naravne pijače— najboljše in najfinejšo unijuko smodko. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom ho priporoča Martin Potokar, 561 S. Centre Ave. Chicago, III. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peri in pohištvo pri NAS Jas. Vasuiiipaiir, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111« ITI 171 Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, da sem otvoril na voglu 18 PI, in Loornia St. novourojeni ==---S fl loni!— Polog toga imam prostorno dvorane za obdržovanjo Boj in zabav, oglasite bo pri meni in pokažem Vam prostore. S spoštovanjem (Telefon Canal 7281) JOSEPH P0LACEK, 08JI Lootnis, cor. 18 Pi. Chicago, III. Delavnost! BODIMO DELAVNI! Bodočnost pripada podjetnim in pogum, him. Stoječa voda postane kmalu kalna. Oni, ki stoji mirno, zaostane na svetovnem pozorišču za drugimi, ki se energično pomikajo naprej. A le samo zdravi morrejo biti delavni. Zato varujte dobro svoje zdravje. 1'osebno bodite oprezni pred želodčnimi bolezni, ki so tako škodljive umstvenemu in telesnemu položaju človeka. Severov_^ želodečni grenčec je pravi lek zoper vse bolezni želodca. Ta grenčec je že zadobil slavno ime kot jedini lek, ki pomaga nasproti vsem neprilikam, da prebavni organi bolj pravilno in redno delujejo. Ta grenčec vzbudi močan, a naraven apetit, olajša bol v Želodcu ter tvarja prijetno krepČilo. — Cena 50c in $ 1.00. "Spoštovani gospod:—Vsprejmite mojo najsrčnejšo zahvalo za Vaša izvrstna zdravila. Izkazala so se prav dobro, posebno želodečni grenčec, brez katerega močem biti niti ne minuto. Hudo sem trpela vsled neprebav-nosti. Po vporabi ene steklenice pa se počutim veliko boljšo." Frančiška Meloun. 37 Berkley St., Cleveland, 0. 4- je glavni Činitel našega telesa. Zato jo je treba braniti zdravo, močno in čisto. Severov kričistilec ojači in seisti kri, iz-leči izpuščaje, rane, ture in Škrofeljne. Povrne vam zopet zdrav spanec in zadovolj-nost. Cena $1.00. Žrtev srčne bolezni je na milijone. In vendar se toliko neprijetno-stij vodečih do te strašne bolezni da ozdraviti z rabo. Severovega srčnega krepčilca. Ta namreč ozdravi vse pomanjkljivosti srca in krvnega pre tekanja. Prinese vam gotovo pomoč. Cena ji. 00. Čutni organi v človeškem telesu so Živci. Ako so ti razburjeni na katerikoli način, takoj čutimo duševno ali telesno bol. Severov Nervototi ojaei živce, ter je zanesljiv lek zoper Živčno opešanje. Po rabi istega bo vsak nered v živcih prešel, ker ojači ves sestav telesa. Cena ti.00. Nerednost dostikrat povzroči bolezen Ženam in dekletom. Ženske bolezni so vzrok mnogemu trpljenju v družini. Severov ženski regulator je zanesljiva zaščita ženam in dekletom. OjaČi in. ukrepi vse organe in povrne zdravje. Moral bi biti v vsaki družini. Cena $1.00. Severova zdravila so na prodaj v vseh lekarnah. W. F. Severa "Glas Svobode" [The voice op Libebty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 683 Loom is St. Chicago, 111. Gale red »t Hie l'ott Oftlo« »t Cblc*tfo, 111., »» Second CIim Mailer- Subscription 91.50 por y«ar. Advert Uemoiils on agreement. "Glas Svobode" izide vfabl pstek m velja xa AMERIKO: za colo 1«to ................t1-50 u pol leta. .......t.......... ZA EVROPO: u celo loto ............kron 10 za pol lata .............kron 5 Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: 401«w Svobode' 683 Loomih St. Chioaoo, III. Dopisi. S severnega tečaja. 26. julija 1905. Sodrug uredniki Prosim, dovolite mi malo prostora v našem toliko priljubljenem delavskem glasilu, da male tu'kajšne razmere opišem, ker mislim, da do sedaj še ni delal nobeden Slovenec v premogokopu v Yukon Territory. Delal sem že v marsikaterem premogokopu v Zdr. drž., vendar še nisem videl premogokopa kakor tu na severu. Premogova žila je debele 6 do 9 čevljev. Premog leži v gručah, vmes so pa velike grče in sredi žile, tudi okroglo kamenje, debelo kot kurje jajce. Te gruče so podobne grmadam, kakršne se običajno kurijo na prostem. Premog je trd in brez smodnika se ne da nič opraviti. Tukaj dela 12 premogarjev. Delo je trdo in naporno. Lastnik rova nam plačuje $7 na dan za deseturno delo. Delo ae bo tu ustavilo v začetku oktobra in bo počivalo do meseca aprila prihodnjega leta. V tem času počiva delo skoro v vsem Yukon Territory, ker je zima huda in trah, kakor Indijanci in spi na trdem ležišču. Kdor gre po svetu in gloda z odprtimi očmi človeško življenje, ta vidi mnogo bede in siromaštva. Pred leti sem bil v Arizoni in Stari Meksiki, kjer sem delal v velicih rudnikih. I* raznih krajev so prišli rudarji, ki so bolehali na reumatiz-z namenom, da bi se z delom v ozdravili. Taka zrfravišča slaba, ali delavec ii ne more drugače pomagati. Oglejmo Si pa kako se zdravi gospoda, katero mi živimo z našimi žulji in sragami. Le ti se vozijo v kopališča, kjer zapravljajo ob bogatih pojedinah in zabavah tisočake, katere so jim delavci zaslužili v potu svojega obraza. - Delavci, ako hočemo, da se današnje razmere spremene, potem vstopimo v socialistično organizacijo in čitajmo dobre delavske časntke. Nagovarjajmo svoje brate-delavce, tla jc treba zdrobiti moč farjev in delati za preporod današnje • trhle človeške družbe. Vsem rojakom sirom Amerike pozdrav, "Gl. Sv." pa obilo naročnikov. Louis Kaušek, Tantalus Coal Mine, Yukon Terr., Canada. Willoek, Pa. 16. aug. 1905. Sodrug urednik 1 Iz naše naselbine je le malokdaj Čitati kak dopis. Ako se ne motim, je to drugi dopis od tu. Pa tudi v drugih časnikih, se še ne oglašamo, kaj še le v priljubljenem listu "Gl. Sv." Prepričan sem, da se je ta list prikupil marsikateremu trplnu-dt'.avcu in sicer s stališča, ker odprto pobija dajiašnjo korumpirano človeško družbo in ker to nalogo zvršuje z jedernalimi stavki, zasekujoč globoke rane v današnjo trhlo družabno stavba To je list, ki zagovarja neustrašno pravice delavstva, mej tem ko drugi listi zagovarjajo le status quo v zdajšnji človeški družbi. "Populimo tmje, lemcz naj ledino rešel Tako se glasi narodna pesem. In časopisje, ki to nalogo zvršuje z ozirom na bolno človeško družbo, je na višku časa. Seve imamo še dandanes precej ljudi, ki verjamejo meščanskim listom, le radi njih obsežnosti. Te ljudje nc sodijo listov po njih člankih, njih vsebini, dasiravno so meščanski listi le toliko časa solidarni z delavci, dokler jim ta solidarnost kaj nese. Kakor hitro pa ne čutijo več tolarjev v žepu delavcev, jx>-tem pa "keep out". 2al, da imamo tudi nekaj takih slov. časnikarjev. Mlini jo se po znani 1 gvorijanski morali delavcem in prinašajo članke, tla hi človek kmalu verjel, da se v Ameriki cedi med in mleko, ako bi slučajno sam ne skušal ameriški med in mleko. Preobširen sem postal, zatoraj kličem le Nietchejev citat vsem na-zadnjakom v spomin: "Gott, armer Vcbenvitvdcr umarnu' deine Kin-dert" Cestokrat se nam očita, da socialisti nebodemo prodrli z našimi idejami. Tudi za te vrsti ljudi veljajo besede nekega učenjaka, katerega ime sem že pozabil: "Svet tw drči atlas na svojih ramah, ampak slabotna ženska." Iz tega sledi, tla za preporod današnje človeške družbe ne potrebujemo mnogo, tla lahko najmanjši sunek prinese rešitev vsemu človeštvu. Splošna stavka Lhko pride čez noč, kajti že vsi narodi širom sveta razpravljajo o nji. Poleg jc pa še mnogo drugih sredstev. Kadi dela se ne morem pohvaliti. V nekem angleškem listu se čita, da je Robinson, pretLscdiiik Pittsburgh Coal Co., rekel, da mu je vseeno, če se v rovih te družbe dela ali ne!!I S tem jc j>ovedaiio vse! Delavce sc hoče sestradati, da bi drugo leto premogarjem ne dostajalo moči boriti se za minimalno plačo. Ako bodeta pa j)osrcdovala Mitchell in Roosevelt potem botlemo pa še na slabšom. O tem jasno govori stavka premogarjev trdega premoga. Za danes tlovlj! Drugipot kaj več. Pozth-av vsem sodrugom sirom Amerike! Od boja do zmage! M.....c. PO ZORI Društvenim bratom društva IDRIJA" II3 S. N. r, J, t Jebown, Ft, se s tem naznanja, da se imajo vde-ležiti prihodnje redne mesečne seje, dne 27 t. m. polnoštevilno, kajti na dnevnem redu imamo važne točke, posebno glede navodil bratu zastopniku, ki odide na drugo glavno zborovanje v Chicago, da bo tako zamogel povedati mnenje ce-lega društva. ODBOR. Iinportiran tobak iz staro domovino. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske oigaretc. j. V0K0UN, 544 Blue Islnd Ave. POZOR! Conjonim rojakom v Clovelandu, Ohio, in okolici naznanjam, tla sem otvo^il koncem meseca junija t. 1. svoj dobro urejeni Saloon pod imenom "Rnths-Koller" na St. Clair St. št. 1750, kjortočim vodno sveže LeiByjevo uložnno pivo, kakor tudi importirano. Foleg toga dobiti je pri meni dober whiskey ter fine sinotko. Postrežba je točna in solidno. Za obilon obisk so priporoča rojakom GEORGE TRAVNIKAR, 1750 St. Clair Str., Cleveland, O. Priporočam v sam rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje In likerje in pristna, naravna vina. Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. John Mlakar, 60tlu A: Greenfield A ves. West A His, WlB. Raznovrstni godboni instrumenti po nizki ceni. J08. JERAN, 459 W. 18. St. Chicago, so priIX)rot"u za popravljen je god. instrumentov Na prodaj posestva proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Vprašajte za imenik. F. Stepina, Odvetnik, notar in zastopnik za prodajo posestev. 352 W. 18th St. Chicago, 111. O* S- ^ v«' * V so več delnic. Večinoma so pa to ljudje, kateri so i>o več lot meti b vetom ter jim je dobro znano kake koristi donaša tako parobrodno društvo našim rojakom, posebno pa delničarjem,— Priporočamo toruj, da naj si vsak po mogočnosti nabavi kolikor mogoče več deluic, onim pa kateri no razumejo popolnoma koristi tega društva, priporočamo, da naj so pismeno obrnejo na nas, da jim stvar popolnoma razjasnimo. ^^ zorn & ^ Kdor hoče kupiti delnice nove pnrobrodne druibe "The Frank Zotti Steamship Co.11, naj napiše, izreze in pošlje ta le kupon na spodnji naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the Slate of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorrorlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 u plačanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— " S tem predplaČain na....................delnic Frank Zotti-jove parobrodno družbo po komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko inogoče dopošljite, S tem ho razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo Bvoto vrnete v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in država. Dne......................... Ceki, menice (Irate) in postne nakaauice naj se pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. Podporna Jednota. h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 559 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stkukelj, 519 Power Str., JohnBtown, Pa I, tajnik: Martin Konda, H83 Loomis St.., Chicago, 111, Poni. tajnik: Frank Pkthic, 683 Loomi8 Str., Chicago, 111. Blagajnik: Fhank Klobučar, 9G17 Ewing Ave., Sputh. Chicago, III Dan. Badovinac, P. O. Box 193 Lu Sallo, III. John Vbrščaj, 674 W. 21at PI., Chicago, III. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago. 111. Jot*. Duller, 7 Walker Str., Jameaville, Wis, Martin Potokar, 504 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, III. John Versčaj, 074 W. 2lBt PL, Chicago, 111. Job. Duller,/7 WalkorStr., JameaviTlo, Wis. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Y8E DOPISE naj blngovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Nadzornici: Porotni! odbor*" Bolniški odbor: Ho sedaj prijavljeni delegatje /a glavno zborovanje S. N. P. J. v mesecu septembru t. I. lUllllJO UVjl.l. .1. ......j.. — " ■ ........... .. ■ Nace Žlemborgar, za društvo "Bratstvo" št. 1 v Steel, O. Frank Miklaučič za društvo "Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa. Josip Matko, za društvo "Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa. Frank Leveč, za dtuštvo "Bratstvo Naprej" št. ti v Yale, Kana. Louis Logar za društvo "Trdnjava" št 10 v Kock Springs, \V,yo. MikeZugel za društva "Edinost"št. 1- v Murray, I tab. in "Zarja" št. 15 v Ruvonsilale, Wash. JoBip Kuncio, za društvo "Bled" št. 17 v Lorain, O. Pongrac Jurše, za društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kana. Martin Skala za društvo "Sokol" št 20 v Ely, Minn. Karol Mackovšek, za društvo "Edinost" št. 23 v Darragh. Pa. Anion Roje za tlruštvo 'Celje" št. 27 v Frontenac, Kans. POOBLAŠČENI DELEGATJE. Anton Mladič od društva "Naprej" št. 5 v Cleveland, O. Frank Klobučar, oil društva "Delavec" št. b v S. Chicago, 111. Martin Konda od društva "Sokol" št, 11 v Roslyn, Wash. Martin Konda, oil društva "Edinost" št. 13 v Winding Creek, O. Frank Klobučar, od društva "Sloga" št, 14 v Waukegan, III. Dan Badovinaz od društva "Sloga"št. 10 v .Milwaukee, Wis. Frank Klobučar, oil društva "Orel" šf. 21 v Pueblo, Colo. Martin Konda od društva "Zora"št. 25 v Torcio. Colo. Martin Konda od društva "Smarnica" št. 24 v Jenny Lind. Ark. v »top. Novo društvo "Celje" št. 27 v Frontenac, Kaus.: Anton Roitz, 1005; Frank Metelko, 1066; Anton Skok, 1067; Anton Sinodo, 1068; Josip Povše, 1069; Frank Kovaeio, 1070; Matija Marti, 1071; Ivan Marn, 1072; Anton Lipoid, 1073; Ivan Kozlnkor, 1074; Frank Mak, 1075; Ivan Bedene. 1076; Josip Skubic, 1077; Alojz Preložnik, 1078; Ferdinand Duic, 1070; Jakob Baloh, 1080; Martin Baloh, 1081; Frank Solak, 1082; Frank Kob, 1083; Frank Kržišnik, 1084; Konrad lvurnik 1085; Ivan Božič, 1080; Vincenc Cestnik, 10S7; Tomai Kopšič, 10SH; Matija Hreščak, 1081»; Frnnk Krn i šel, 1090; Ivan Črne, 1091; Frank Mausei, 1092; Frank Čekada, 1093; Frank Požel, 1094; Josip Radelj, 1095; Josip Umek, 1090; FrankBostič, 1097; Frank Firm, 1098;Frank Krejči, 1099; Frank Bolilin, 1100; Frank Slak, 1101; Frank Parkel, 1102. Društvo šteje 38 udov. Printop. Društvo "Slavija" št. I v Chicago, 111.: M. A. Weisskopf, 1018; Mihael Kulovic, 1019; Josip Fister, 1020; Josip Starič, 1021. Društvo iteje 74 udov. Društvo "Triglav" št. 2 v La Salle, III.: Fra/ik Bach, 1022; August Hoefforle, 1023; Silvester Lindič, 1024; FrankKotar, 102o; Frank Livek, 1020; Josip Penca. 1027. Društvo šteje 98 udov. Društvo "Bratstvo" št. 4 v Steel, O.: Albert Bataizak, 1028, Društvo šteje 31 udov. Društvo "Naprej" št. 5 v Cleveland, Ohio: Josip Kužnik, Društvoštejo 16 udov. Društvo "Bratstvo" št. 0 v Morgan, Pa.: Matija Ipavec. Anton Galicicšt. 1031; Ivan Ploteršek, 1032; Frank Leskovec, Društvo šteje 57 udov. Društvo "Delavec" št. 8v So. Chicago, 111.: Frank Kolak, Bartol Hudolin, 1085; Rudolf Lustig št. 1036, Fe nI i nan d Ferderls-r, 1037: Mihael Milakovič, 1038. Društvo šteje 25 udov. Društvo -Edinost" št. 13 v Wheling Creek, O.: Josip Princ, 1043; Frank Kain, 1014; Anton Godec, 1045; Martin Kranjc, 1040. Društvo šteje 32 udov. Društvo "Zarja" št, 15 v Ravonsdale, Wash.: Ivan Arko, 1047; Blaž Felicijau, 1048; Jakob Itemšak, 1049; Andrej G or j up, 1050. Društvo šteje 27 udov. Društvo "Bled" št. 17 v Lorain,O.: Anton Gerbic, 1051; Frank Groznik, 1052; Jakob Hlebčar. 1053. Društvo šteje 25 udov. Društvo 4kSokol" št. 20 v Ely, Minn.: Martin Grahek, 1054. "Društvo šteje 27 udov. Društvo jiŠmamioa" št. 24 v Jenny Lind, Ark.:Michal Znidaršič, 1055; Frank MartinšiČ, 1056; Frank Božnar, 1057; Ivan Močivniknr, 1058? Frank Skvarz,l059; Ivan Gregorina, l060.pruštyo šteje J8 udov. Društvo uZora" it. 26 v Tercio, Colo.: Ivan Perko St. 1061; Josip Gregorc št. 1002. Društvo šteje 25 udov. Društvo u Bral je Svobode" št. 20 v Cumberland, Wyo.: Alojz Gerbec št. lOOU; Jakob Gtobb št. 1064. Društvo šteje 31 udov. Zopet sprejeti. Društvo 4,Bratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Matevž Dennota št. 214; Frank Kos št. 489. Društvo štoje 42 udov. Društ\o "Planina" št. 18 v Bella ire, O.: Ivan Tankovič št, 626; Anton liratovič št. 629. Dništvo šteje 1 '2 udov. Društvo uOrel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Ivan Taužel št. 640. Društvo šteje 31 udov. Prestop. Od društvo uSlavija" št. l v Chicago, 111.: k društvu,tDelavec"št.8v 8.Chicago, 111,: Nik Spolar, 30. Prvo društvo šteje 73indrugo 26udov. 1029 1030; 1033; 1034; fi ]i llj \\ S«j s' ftils Suspendovanje. Društvo (4Triglav" št. 2 v La Salle, III.: Matija Ropenšek št. 74; Frank Peteri in št. 89; Anton Marentič št. 102; Frank Zevnikar št. 456; Josip Rabsel št. 599. Društvo štoje 93 udov. Društvo „Adrija" št. 3 v Johnstown, Pa.: Josip Debevc št. 138; Društvo šteje 47 udov. Društvo ltBratstvo"št. 4 v Stoel, Ohio.: Frank Brozovič št. 441. Društvo štejo 30 udov. Društvo uBratoljub" št. 7 v Claridge, Pa.: Jakob Bončašt. 210; Jakob Kurmeiit. 488; Frank A vse o št. 585; Frank Vidmar št. 805; Josip Turk št. 807; Matija Boh te fit. tK)7; Ignac Vidmar št. 8<>0; Jakob Jeraš št. 546. Dništvo šteje 34 udov. Društvo (,Bratstvo Naprej" št. 9 v Yale, Kane.: Ivan Prislan št. 274; Ivan Skušek št. 498; Ivan Kodrič št. 573; Martin Sinkovič št. 508; Anton Sinkovič št, 507. Društvo stoje 59 udov. .Društvo uSloga" št. 10 v Milwaukee, Wis.: Ivan Janša št. 521. Društvo štejo 10 udov. Društvo "Bled" št. 17 v Lorain, Ohio: Peter Pavlic št. 018;Marko Večkovec št. 023. Društvo šteje 23 udov. v Društvo "Planina" št. 18 v Bellaire, O.: Mihael Adam št. 031. Društvo šteje 11 udov. Društvo "Orel" št. li> v fetono City, Kans.: Ivan Bonifer št. 295, Društvo šteje 40 udov. Društvo "Orel" št. 21 v Pueblo, Colo.: Ivan Sparovec št. 645. Društvo štoje 30 udov. Din rt je. Društvo "Triglav" št. 2 v I.a Salle, 111.: Simon Zupančič št. 90. Društvo štoje 92 udov. Društvo "Bratstvo Naprej" št.9 vVale Kans.:Ignac Lukač št, 27lJ; Društvo štejo 58 udov. II. glavno zborovanje S. N. 1\ J. se prične v torek zjutraj dne 5 septembra 1905 v Chicagi, III. katerega se vdeJežo sledeči osrednji odborniki: Ivan Stonich. predsednik; Martin Konda, tajnik; Frank Klobučar blagajnik. Nadzorovaini odbor: Dan Badovinatz, Anotn Mladič in Ivan Verfičaj. Vsi delegati naj uredč tako svoje potovanje, da bodo dne 4. septembra že v Chicagi. Vsak delegat mora prinesti s sabo poverilni list dotičnega krajevnega društva, katerega zastopa. Poyerilni list morajo podpisati in potrditi z društvenim pečatom predsednik, tajnik in zastopnik krajevnega društva. Poverilni listi za pooblaščence naj se pa i>ošljejo osrednjemu od-l>oru. Cob prihoda naj se naznani br. Ivan Stonichu 559 So. Centre Ave., Chicago, Vozni listek mora vsak delegat sam kupiti v Chicago in nazaj. Ako železniškemu agentu razobložite pomen potovanja, dobite vozni listek, nekaj cenej«. Od železniškega agenta zahtevajte tudi pobotnico za vozni listek. 1'roti tej pobotnici dobite od osrednjega odbora denar, katerega ste izdali za vozni listek. Tudi za čas prihoda v Chicago bo-dete zvedeli pri železniškem agentu. Ta čas prihoda morate naznaniti br. Ivanu Stonichu, da vas bode odbor pričakoval na pravem kolodvoru. Vsakdo naj ima s sabo tudi društveni znak, radi medsebojnega spoznanja. Z bratskim pozdravom MARTIN KONDA, I. r. tajnik. Odprla sva moderno urejeno gostilno na 156 Oesplaines ulici in voglu Austin Ave_ kjer bodova točila piyo prve vrste, pristna naravna vina ln Izborilo žganje. Unijske smodka na razpolago. V obilni poHet se priporočava vseiu rojakom, brata Polfinsek brata. P. Sclioeiiliofen Brg. Co's. Najboljšo pivo je So prodaja i>ovBod. Phone Canal 9 Chicago, 111. Kasparjeva državna banka. m Blue Island Ave, Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 110 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za na leto. Pošilja bo denar na vso dele sveta in prodaja so tudi vozno liBtko (šifkarto). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Sedaj je čas za nakupovanje. Mi smo prisiljeni razprodati vse, ker moramo pripraviti prostor za jtsensko bla- >lago, kakr- Te cene veljajo le za ta teden. Pridite ln preprl- go. Ni samo poletno blago sedaj na prodaj, pač pa vsakoverstno blago, kakršnokoli potrebujete, čajte se! 8 ,f3 I i m MO&KE SRAJCE za delo iz Črnega, belega ali pisanega blaga. Mera: Od do 17. .Stalna cena 50c, QDp znižana pa....................udu MOŠKO PERILO razne mere. Bla go trpežno. Stalna cena 69c; znižana pa.................. FINA FLANELA v svetlih in temnih barvah — najrazličnejših vzorcih. Regularna cena ioc jd; znižana Pip pa............................U2U FLANELETA ZA OliLEKE dvojno široka v svetlih barvah in najrazličnejših vzorcih, Stalna cena IQ'p 19c jd.; znižana pa...........iu2u FI-EISCHERJEV NEMŠKI PRE-SUKLEC za pletenje. Preteno le........................... ! J H ŽENSKE JOPICE s polrokavi m lino okrašene. Mesto po 29c, le po........................ H LAČE ZA DEČKE do kolen iz trpežnega blaga, ki je kot železo. — Mera: Od 3. do 13. leta. Par le........................... OBLEKE ZA DEKLICE iz ginghe-ma, perkala ali šembreja po najrazličnejšem kroju. Mera: Od 6, do 14. let. Vsaka ob.eka le....... 19C m iz 3. - 19C HLAČE ZA DEČKK do kolen iz modrega ali črnega ševiota. Mesra: Od 4 do 16. let. Stalna cena 50c; Q0p znižana pa....................JJU OliLEKE ZA DEKLICE iz svile, fino okrašene in krasno izdelane. — Mera: Od 6. do 14. leta. Vsa- (jjl Qfl ka obleka le.................tM.oO MOŠKI KLOBUKI po najnovejši modi in razne barve. Navadna (tjl fifl cena £1.50 in 12, znižana pa. (MillU ŠVICARSKA ZAGRINJALA, fj3p jd široka. Stane jd le..........j4b FINI DAMSKI ČEVLJI iz patentiranega usnja s težkimi ali lahkimi podplati. Regularna cena za (M in par $1.50; znižana pa........tj)Itlu DAMSKI "DONGOLA" ČEVLJI. Trpežno in fino delo. Mera: do 2. Stalna cena $1.25; znižana AQp pa............................M BELE ODEJE za postelje iz finega muselina. Velikost 72x90. Stal- JPp na ccna !>gc; znižana pa........4 Ju ijnjpi. Fr. Stonich, John Kre-Ijdlul. mesec in Fr. \V. Zathu-reeki. Vprašajte po štev. 22. 12, 3. 561.563^565 BLUE /SLAND AVE. Vesti iz jugoslovanskih pokrajin. _Odkritje Prešernovega, spomenika v Ljubljani. V Ljubljani bo bode dno 10. septembra 1.1. odkril spomenik dr.Francetu Prešer. na, ženialnemu slovenskemu pesniku. Ob priliki odkritja Prešernovega spomenika izido poljudno pisana brošura o Prešernu,namen jena najširšim slovenskim masam,posebno pa mladini, da se populazira Prešerna in da ga spozna slovenska mladina in najširši sloji slovenskega naroda. Mestni ljubljanski občinski svot je sklonil, do nakupi toliko izsti-sov to brošuro, kolikor otrok pohaja ljubljansko slovenske ljudsko šolo. In najbrio txwlo ljubljanski mestni občini sledile tudi drugo slovensko občine. Resnica je, da France Prešeren ni kak svobodoumon pesnik kakor Heine, vendar ihi priznamo radi, • tU je bil zrv liale č<>«ev ko-jo 011 živel med Slovenci vendar nekak u-pornež, ki se ni zmenil za kritiko tedanjili filistrov in špisarjev. Kar v tisti dobi, ko sta bila župnik in kuta neomejena gospodarja na Slovenskem, tudi nekaj pomeni. Ako pomislimo, da je far Daga-rin po Prešernovi smrti dal sežgati poln jerbas njegovih rokopisov, po-tem še le razumemo, kako jo orna gospoda sovražila Prešerna. Naj-rnjše bi bili farji sežgali tudi Premi gromadi, ako bi no bila njih moč že takrat omejena. Resnica je, da je Prešernu tekom 14. let vlada I krat odbila prošnjo za odvokatursko mesto, le radi toga, korjo bil pri vladi očr-nen kot Bvobodomislec. Še lo po 14 letih je vlada podelila Prešernu odvokatursko službo v Kranju, ko jo bilo število kranjskih advokatov povišano na 10. Nesrečni pesnik, ki ni nikoli v svojem življenju pred nikomur sklonil svojega tilnika in radi tega bil skoro vse svoje življenje suženj drugih — delati je moral za druge kot neplačani praktikant pri ko-merni prokuraturiin kot koncipient v pisarni dr. C h robata v Ljubljani — je po dveh letih,' ko jo bil sam svoj gospod umrl. Franco Prešeren so jo seznanil za času svojib študij na Dunaji s Bvobodoumnim in slavnim češkim pisateljem in pesnikom Francem Ladislavom Celakovskim, ki radi svojega svobodoumnega mišljenja ni dobil službe v Avstriji, ampak jo moral podu če vat i kot profesor na univerzi v Breslavi — v tujini, in s katerem je bil tudi kasneje v korespondenc u i zvozi. Toliko o Francetu Prešernu ženialnemu slov.pesniku, ob od kritju njegovega spomenika v Ljubljani da so slov. ameriški delavci vsaj nekoliko seznanijo ž njim. J. Z — k. — Poštenost Marijinih devic Dno 2JI. julija se jo vršila 20letnica bralnega društva v Železnikih. Te slavnosti se je vdeložilo tudi 0 tujih društev. Kakor je navada, da se pri takih slavnostih ob Bprejemu oddajajo šopki, tako tudi Marijine device železniške niso hotele zaosta ti in so spletle prav line šopke iz finih cvetk. Šopki so so pa odlikovali Bcipresinimi listi, kar je vzbu jalo aploBiio pozornost, ker ciprese v Železnikih Bploh ne rastejo. Ko so pa ljudje pozneje prišli nu po kopališče, bo videli, da jo cipreso vodrevo, ki je zasajeno na nekom grobu, povsem oskubljeno. Žago-netka je bila zdaj rešena: Marijine device so — zoper 7.božjo zapoved _nakrmile na grobu cipresovih vejic, da so še postavile z njimi pri slavnosti. Z vzvišenimi cilji, ki jih imajo Marijine družbo pred seboj, se to ne sklada nič kaj posebno. Se manj pas kazenskim zakonom. Kakor vidimo, postajajo naše Marijine device "Maedchen fuer alles". f "Slov. Nar" — Dež broz nunčevega žegna.— V jodni naših okolioanBkih vasij je godrnjal nune radi plesa ter priBta-vil, da čo bode Buša, pa naj praša-jo župana in starašine, ki dovolju-jejo ples, za žegon. Duši jo pretila velika suša. ^a vendar ni nihče prašni po žegnu.pač pa bo občinski možje rekli, da bodo pa sami prosili Boga brez njega, naj pošlje dežja. Kakor pravijo, mu je prišlo tp nnjbržo do ušes, in ker je v noči na ifedeljo že malce deževalo, jo naznanil v jutro žegon za ponedeljek zvečer. Ali deževalo jo že v nedeljo v radost kmetovalcev brez nunčevega žegnu. "Soča". — V Ricmanjih je bil 4. t. m. .~>I civilni pogreb. Umrl je posestnik Josip P roga ree. Udeležbo pri pogrebu jo bila kakor navadno prav velika. Svirola jo domača godba« pelo je pevsko društvo "Slavec", množica pa je z vaškim županom na čelu pobožno molila na poti in na grobu. Vse bo je izvršilo v najlepšem redn. Nefcrščfttih otrok je sedaj v Ricmanjih okoli 1(H). Najlepši dokaz da tudi brez farjev gre! — Kakor psa so pokopali v St. Andrežu onega nesrečnega Karola Zavod lava. k i so ga našli obešenega v soboto zjutraj.Seveda revež je bil, denarja ni imel, zapuščen os t, l>o. lezen in pomanjkanje ga je gnalo v smrt. Ta obupni korak je storil v skrajni bodi, ker ni imel nič, pa jotičen je bil. Vse se ga je ogibalo, moči bo ga zapuščale, sledil j iT-je šel ter storil konec svojemu življenju. Zavadlav vrhu tega ni bil normalen človek.Vodil ještandrež-ko fante loto za lotom na nabor. S svojo krivo nogo, z rdečo kopo na glavi, s palico v roki je murširol pred njimi, bo držal resno, kdor pa ga je videl, sojosmojal prepričan, da jo mož malce prismojen. Nastopal je tudi na plesiščih; vos našemljen jo stal pri uhodn, in v odmorih uganjal svoje reči. Kdo moro reči, da nastopa tako normalen človek t — Vendar pa ni našel mij losti pri sveti katoliški cerkvi,marveč bo ga vrgli v zemljo kakor psa. Če bi bil imel denar pa če bi bil kaj zapustil cerkvi ali furovžu, pa bi ga bili pokopali kot drugo kristjane, pa čo so je trikrat obesil! Čudno so immzdi tudi, do tako bogatil občino, kakor je štandrežko ki si jo pač sezidala tako lepo in drago cerkev, ni imelo par novcev za takega reveža, kakor je bil Zavadlav, da bi ga bila vBoj v bolnišnico spravilo ali koko drugače preskrbela! "Soča" Listu v podporo. Ker nisem v Steeltonu podpiral cerkev in noj jo podpirajo župnik in nune 10c. Listnica upravništva. List roj. John Ustnika, Box 211, Midland, Colo, nam je vrnila pošta z opazko, da v Midland, Colo, ni pošto. Prosimo za natančen naslov. Kaj je g. Galus izjavit. (L It. Galun iz Duncan-a, Neb. jo izjavil: Rabil sem nekaj steklenic Trinerjevega, zdravilnega, grenkega vina. o katerem trdim, da je najboljši pripomoček proti moji bolezni. To zdravilo mi je ojačiloslaBt do jela in povzročilo, da dobro spim. Polog pa še nadomostuje namizno vino." Tisoče ljudi, ki je rabilo to zdravilno vino, trdijo isto. To je naj-boljše zdravilo za želodec, ker pomaga skoro v vsakem slučaju. Ke-darkoli ni prebavni sistem v redu ki se oznanja s slubo slastjo do jedi in tek-sno slabostjo, tedaj je najboljši pripomoček Trinerjovo,zdravilno, grenko vino. Izdeluje se je naravnega vina, grenkih zelišč in je najboljši pripomoček za bolan želodec. Ta pripomoček lahko u-živajootroci kakor stari ljudje. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo imiVNico. 390 W. 18. St. Chicago. Mi) Največja slovanska tvrdko Emil Bachinan, 5S0 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene znake, gum bo, zoBtove in drugo ptrebščino. p? ^ Pozor rojakiII! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim pookolioi naznanjam, da točim v svojem novouroje-nim "Baloonu" vodno svežo nnjfinejšo pijače-"atloB boor" in vsakovrstna vino. LTnijsko smodko 110 razpolago. Vsaee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež. ba zagotovljeno. Za obilon obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (517 S. Center Ave. blizo lil ulice Chicago, III. ££_£ Edina vinorna, ki toči najboljše kalifornijska in importirono vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! Kdor se želi učiti in naučiti | angleško brez učitelja 111 ♦ naj si nabavi najnovejši Slovensko—angleški—recnik. 5 Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških be- $ sedi nahaja so proviluo izgovarjanje istih. Oblika knjižice 3 jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi, t CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. « Denar pošljite po Monoy-Orderju ali pa v znamkah na naslov $ V. J. K11 belka, P. 0. Box 744 2 New York X. Y. x * Stojte in mislite! Česar potrebujete za redno življenje? Zrak in hrano!!! Vi ne morete živeti brez njiju. Gotovo sto tako pametni, da imate zraka, kolikor ga morate dobi-ti AJ ik a k o jozh ra 110? Vi veste, da želodec odpove hrano, ne glede na to je-li dobro pripravljena. TO POMENI BOLEZEN V VSAKEM SLUČAJU. Kakor hitro so Vam povrne slust do jela, že so počutite dobro. Trinerjevo, zdravil no, grenko vino pomaga v množili slučajih. Ta lek povrne in pomnoži pre jtfgS 1 OF ImvncTm^želodca hi Lv^^ ([a lahko prebavljajo na/tež. j iT jedila V veste koliko je življenje vredno, ako lahko jeste vso kar je V am vseo ne da bi Vam škodilo - veste tudi kakšne muke so, ™ -„.1, vž.vat. hrane ne vsled revščino, am- pok vsled bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino ohrani življenje zo mnogo lot, ohrani zadovoljnost, ohrani zdravje, ohrani moč, bo luhko daje otrokom, zbirčnim gospodičnam, močnim ljudem, starim ljudem. To vino jo najboljši pripomoček proti vsem želodčnim, krvnim in živčnim boleznim. Dobiva ne v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 So. Ashland Avenue Chicago, Illinois Mnogo ljudi ponareja ta pripomoček pod raznimi imeni. Ako hočete imeti pravo grenko vino, zahtevajte Trinerjevo. H V A RILO ima vBaki dan več prijateljev, ker je naš narod prišel do prepričanja, da je najpristnejši in najmočnejši. ITI iS SVOBODE Najboljši fotograf, izdeluje vsakovrstne slike razne velikosti. & 4s. & & UružbiiiHke In društvom« skupim1. Zenltovanjske in otročje slike no naša speeiallteta. Cene primerne in solidne. 391-393 Blue Island Ave. vogal 14. PL Telefon Canal 287 Nad 30 let so je obnašal Dr. RICHTERJEV 8VRTOVNI, FKJJNOVXJKNI SIDRO" Pain Expeller kot najboljfti lck zoper REUMATIZEM, P0K0ST1TIC0, 1 PODAGRO itd. • in razne reumatlino neprilike. SAHO> 2Set. la SOct. r vnh lck«rn«h P. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Slovenski fotograf «fir LIEBI poznat moj Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah, 80—80 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! ZAMORE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I. ako hoče bolnik popolnoma ozdraviti je v prvi vrsti potrebno da zdravnik njegovo bolezen popolnoma in natanko spozna, to pa je edino le mogoče našemu slavnemu in najbolj učenemu profesorju, ker je on edini zdravnik, kateri po natančnem opisu vsako belezen, popolnoma in temeljito spozna. Zatora], rojaki Slovenci, v alučaju da Vam |e troH« zdravniške pomoči vam rr»l priporočamo «tamo ln edino le tegii slavnega In Izkušenega zdravnika ker so nijeden drugi zdravnik ne more pouašati s tako uspešnim zdravljenjem kakor on. ' atnn ■ in hap nai -.ni ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ožil/ lin A VI VSF Ril F/N dravi vse molke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kro-Ui-uiinil IUL UULLii.Mlf ni6m,)t Za to tudi jamči za popolno ozdravljenje vseh boleznlj, kakor: bolezni na plučali, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebu.Šni voltini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni Brca, katar, pre hlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatlzem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (hemoroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polneljo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh nr. glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske poletni na notranjih organih, ne u ras tečni, glavobol, neredno mesečno čiščenje^ beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranjo in zunajuo bolezui. On je prvi In jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi vse tajne možke In ženske spolne bolezni, kakor tudi „sifilia", točno in popolnoma. (Zdrav Ijen je spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in moškim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišofn svoje s|K>lne bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanein mesečnem neredu, m\j se takoj do njega obrnejo, BERITE neka) najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Slovenka: M. HEGLER — 1239 Bohemian Ave — Pneblo, Colo. Ozdravljena od akutne bolezni ženskih organov — narednega mesečnega čiščenja, belega toka — bodljaja in krča v trebuhu križu, težkega dihanja, glavobola in srčne bolezni. Slavni fospod Profesor I Naznanjam Yam da sem sedaj popolnoma zdrava. Vaša zdravila bo mi za-dostavala za popolno ozdravljenje — moje težke bolezni vsled katere sem tr-pela nad tri leta in katero ste me Vi edini popolnoma ozdravili, srčno se Vam zato z mojim možem zahvalji^eva in Vas priporočava vsem rojakom Slovencem ker ste v resnici najbolj učeni in izkušeni zdravnik. Tudi Vam pošiljam mojo sliko in Vam ostanem do groba hvaležna. M ari Hegler Bohemian Ave 1239 Pueblo, Colo. Ozdravljen od kronične bolezni želodca in notranjih prebavnih organov. Cenjeni gospod profesor I Vam naznanjam da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil in aem zdi\j čisto zdrav in vesel kakor poprej in delam že en mesec. Vam pošiljam mojo sliko, ko sem bil pri vojakih v ol kontri Austriji. Pozdravljam Van dobrodelni gospod profesor. Johan Strah. Iz vsega tega se jasno razvidi, da se bolniki, naj zanesli vq'e ozdravijo pri našem slavnem zdravniku. Zato, ako ste slabosti!i, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen navedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni tar pošljite pismo na ta le naslov: Slovenec: JOHN STRAH §9. W. Fcromt Str. — M«»sl!«n, 0. Dr. E. C. Collins Medical Institute 1-40 WEST 34th STREET, NEW YORK, In potem bodite z mirno dušo prepričani da bodete zagotovo in pope?" "»p ozdravili IN, V, __ _ RAZNO. — Mnogo divjejšo in smešnejše, kakor*v pravom gledališču, so vrše dejanja v svetovnem gledališču. Na odru v gledališču ima vsuki i-gralec svojo ubogo, za katero je po svojem talentu zmožen. Ali v svetovnem gledališču pa uloge niso razdeljene po talontib. Tu igra marsikdo vlogo svetnika, daBi je vstvarjom za lopova, zopet drugi vladarja, d asi je navaden pajac. Moj tem ko občinstvo liousmiljo-no zmrcvari in opsujo igralca v gledališču, ki nima talenta za svojo nlogo, gleda ifrtfno tudi naj 1 »olj slabo ulogo, katero igra lopov kot svetnik ali pajac kot kralj v svetovnem gledališču. Vsled sijaja omamljeno občinstvo daruje življenje in premoženje pajacom na tronih, ali lopovom v škofovski o-bleki in generalski uniformi, moj. tem ko igralce na gledališkem odru obmetava z gnjilimi jajoi, ako slabo dovršo s^oje uloge. Pa naj se kdo trdi, da občinstvo ni razsodno! — Zadnja štev. strokovnega rudarskega in prt niogarskega lista* v Nemčiji je prinesla obširno poroči-lo o vzrokih grozne katastrofe v Borusiji. Izrazi ravnatelja: "Jaz se vb..... na Vaše pričel" Vi morate premo-gokop s človeško krvijo mazali, potem bo mehak, 'morajo vsakega človeka, ki človeško misli, razburiti skrajno. Vsled tega roparskega pridelovanja premoga, so tudi pre-uiogarji v Morusiji dan za dnevom menjajo. Kakor je ruzvi-1 o iz tega, ni treba Nemčije nu polji industrije atnerikanizintti, ker je v izkoriščanju, iziemanju in priganjanju delavcev že posekala Ameriko. — Velik strah je prešinil vse mogočneže, ko so doznali, da je na ruski ladiji"Knjaz Potemkim" moštvo pobilo svoje Častnike in na velikem jamboru razvilo rdečo zastavo. Povsod vidijo že sedaj na bojnih ladijah upornike in puntarje. Kjerkoli moštvo ne reže predpisanih obrazov, kjerkoli ne zvršuje moštvo bedasta povelja kakor opi-oe,povsod so vrae stroge preiskave. Sedaj so zaprli v New Yorku •mornarje križarke "Dagalli", ker so se vdoložili veselice talijanske socialistične skupine v New Yorku Neko njujorško poročilo se glasi, da se je na tej veselici mornarjem delilo letake revolucionarne vsebine in se jih vzpodbujalo, naj jjob-nemajo moštvo "Knjaz Potemki-na", zb«»že z Indije in žive kot svobodni možje v Ameriki. O tem so pa zvedeli častniki, ki so dali takoj v zajx>r vse udeležilike veselico ko so prišli na ladijo. Koliko jo resnice na tem, bo ne da do sedaj konštatirati.Ako so bili v reauici mornarji gostje talijanske socialistične skupine v New Yorku potem ta pojav veselo pozdravljamo. Res je. da se jo pričela železna disciplina v vseh cesarstvih in kraljestvih, katero so utepali vojakom iti mornarjem, majati so pošteno. Siromaki ao glevne opore današnjih (lolitionih in gospodar-skih razmer. Ako se prične ta o-pora podirati, potem adijo kapitalizem, kraljestva, farške vlade in klečeplaztvo. — ltes čudne cvetke poganja patriotizem, o čemur jasno priča neka sodnijska obravnava, ki se je pred kratkim zavrsilu v Parizu. Neka demimondku, Adrienao Belo, jnko znana dama v krogih, v katerih so pozna le uživanje, se je morala zagovarjati prod policaj-Bkim sodiščem. Ta svečenica boginje Venere je bila obdolžena, da je nekemu Nemcu, ki je potoval za zabavo, ukradla v posebni sobi 14,020 mark. Tatica je priznala, da je od 15.1eta okradla same Nemce za 100,000 frankov in kot vzrok je navedla sovraštvo do Nemcev. _ Pri JX)vedo vala je, da so nemški vojaki v Parizu vbili nje očeta in zažgali nje dom. Takrat je prisegla maščevanje. Radi tega je postala elegantna vlaouga, da se je tem ložjo shajala z bogatimi Nemci. katore je potom okradlo. Nje delo se molra smatrati za patriotic, no delo, ne pa za navadno tatvino. Sodišče ni hotelo priznati takšen patriotizem in je obsodilo vlačugo v enoletno jočo, Samoobsebi je u-movno, da se bode vlačuga samo sobo smatrala za žrtev svojih idealnih nazorov, in da jo bo liga patriotov po prestani kazni sprejela svečano. Rock Spring's, Wyo. 18. aug. 1905. M i nolo že je nekaj mesecev, odkar sem se iz Evrope priselil v me-steče Kock Springs, Wyo. In kot prijatelj čtiva, sem rad čital časnike, posebno, če so v korist delavcem. Prišedsi sem, pričel sem citati tudi "Glas Svobode", ki se mi je takoj dopadel ra
  • ovsod enako. Za boro plačo mora ob trdem delu va-gati vsaki dan svoje življenje, da lena gospoda v brezdelju to vživa, kar so vstvarili milijoni pridnih rok. Vsem svolxxlomiseliiim rojakom š-irom Amerike pozdrav posebno pa sodr. Nacetu Zlenibergarju. Tebi "Gl. Svobode" pa obilo naročnikov! Svolxxlomislec. jJjjr Somišljeniki naročujte in priporočujte »OLAS SVOBODE". Bančna Podružnica. Slovencem dobro poznata najstarejša banka Frank Zotti&Co., 108 Greenwich St., New York, odprla je svojo podružnico na 99 Dearborn, vogal Washington St. v Chicago, 111. na glavni ulici, v središču Chicago. Vsem Slovencem v Chicagi iu okolici naznanjamo, a. A. D. in drugi. Vsem onim, kteri so nam v novejšem Času priposlali dopise t.čooe se "slovenskih anarhi sto v" v Chicago, naznanjaiinio, da jih ne priobčimo, ker bavltl se kti'ko, židdVsko-sebične in dvomi j i ve kakovosti, j>omenja le ix>trato časa, kterega |xa za ljudi zgoraj o-menjene kvalitete, mi nimamo prav nič na razjx>lago. Pozdrav 1" .. - in zakaj so obelodanili ti literarni tatovi to vest v listnici uredništva? Na to je laliko odgovarjati Slučajno v "New Yorker Staat zeitung" strogo kapitalističnem listu ni. isel dotični dan noben plitek članek proti socialistom, katerega bi bilo lahko preplonkati in zasukati ga na slovenske socialiste. Iti tako so nam rekli, da smo anarhisti in Zrdje, ker sc jim je ta fraza v njih ušušcnili možganih slučajno rodila. Ali ko je noč razgrnila svoja temna krila čez naravo, so literarni tatovi prišli |>o daljšem premišljevanju do prepričanja, da take fraze in laži pri slovenskemu narodu več ne vlečejo in omislili so si "lajto" gnojnice, katero so drugi dan v št 195 |xxJ rubriko "Newyorska kronika' razlili v sveti jezi na vse socialiste. Dasi so se prej sni dan pridušali v listnici uredništva, da se nočejo baviti s klrko židovsko sebične in dvomljive kakovosti, so nam vendar posvetili drugi dan skoro celo kolono, katera bi pa bila bolj na mestu v predalih "Komarja", sinčka "Glas Naroda", ki sedaj uči slovenski narod v Ameriki "klasično" slovenščino. In to "duhovito" kroniko je napisal John Dobernidge, ki krade iz nente'kvga lista "N. Y. Staats Zei-tung" cele humoristične članke a la "John Kitsch, Esq., spckulirt auf tem 1» svoje zavija }xxl naslovom 11. pr. John Dobernidpe. Esq., je sklenil ] »os tat i norveški kralj. Humorisfcioni Članek v '.'New Yorker Staatszeitung" se pričenja: Mister luliter! — Der Tshohk der vo is, dass Ich wahrscheints, kaam, dass lch. gekimme bin, glei wieder cuucwwer muss nach Juropp. Des heisst wahrscheitdich, weii Ich es naemlich noch nit for schur wees." John Dobernidge i>a piše v 178. št. "G4. Naroda": "Mister Editor: — Največji tlžouk pri vsem tem je, da bodem moral sedaj, ko sem jedva pr,.šel iz Juro]), zopet potovati nazaj. To se pra^ : morda in najbrž«*, ker za šur še ne vem." In ti literarni tatovi so zlili na socialiste to le gnojnico: "a) Zabavljati se mora dosledno proti veri, cerkvi in duhovnikom (v vsaki drugi vrsti je: far). -b) Zabavlajti proti vsem. kdor ima več kot oni in far1»ati ljudi z ajesdnafkostjo, brtstvom itd. To je rao|»olno duševno podivjanost, moralno propalost in [>a izneverjenje svojemu narodu ter jeziku. Vsa slavjanska demokracija razen izvrstne češke, je židovski a parat, ki gradi most velenemškim težnjam po glavah lastnega naro tla." I'o nazorih literarnih tatov bi morali klanjati pred duhovniki in zagovarjati verski švindeL Ali ne veste, tla je beseda far za človeka še premehka, ki govori delavcu-tr-pinu, tla bode bog |>oplačai njegove dolgove v nebesih, tla se 011 .tem h>-žje masti o njegovih žuljih. Koliko je verstvo vredno za človeštvo, pove jasno in odprto znameniti učenjak Ernst Ilaeckcl v svoji knjigi "Weltraethsel". Knjiga stane 45c., torej si jo "bankir" Sakser lahko o-misli. ne tla bi mu bilo treba stradati zavoljo nje. Kar se i»a delitve tiče, pa Sakser že dandanes deli in s:cr tako, tla gre njegov žep večina, manjšina pa v zep njegovih vsliižbencev. Razloček je le ta, tla Sakser deli z de lavci, tla delavcem ne plačuje tarifa, preti ln>)jatiiii in hlapci ev rope j skill |K>tentatov se pa klanja globoko Ker literarni tat trdi, tla ^labejši podleže močnejšemu, da se to opaža tudi v naravi je s tem samega sebe loputnil jx> zol»eh. Dandanes so navidezno močnejši [»osedujoči slo i, kakor so bili v fevtlal-nt tlobi fevdalni stanovi. Vzltc temu je pa tretji stan s |x>rnočjo prote-tarcev stri moč fevdalcev. In danes že maje jo stebri današnje človek ške družl»ef ker stopa na; piano organiziran razred proletarcev, ki lx> stri moč |K)sedujočih stanov, če tudi Sakser v svojem trobilu trdi, da tak lovek, ki se bojuje za take itleje i vreden tla irvi. Kar se pa izobrazbe tiče;, saj toliko lahko smeta trdimo, tla. delavci, i pišejo v "Gl. Svolx*le" ne kra-lejo člankov iiz družili listov in jih [>otem objavL[ajo kot svoje lastno tlelo, tie tla bi navedli vir, <«!kod so h vzeli. Tudi neotesanost m surovost naj-lerao le pri Saikscrju. Še nt dolgo, ko je g. Sakser pri|wročal Ic iz ne-oščljivosti, naj se zastopnika klerikalnega lista. "Nove Domovine" pretei>e in ositje- ltv to surovo pri-poročilo je Sakser obelodanil v vojem otl literarne tatvin« živečemu obsk urn emu lističu. Da so literjrni tatovi izborno fotografirali v kroniki Sak:*rja, do-azujc tudi to. tla jc vpracv Saks»cr tisti tiček, ki o svojem nasodu, ako se gre za denar, zan člji 10 govtiri. Ko so ga nekoč vprašaji v nekem .šovinističnem nemškem društvu v New Yorktt, ako ni 011 S lov t.nun:, se je Sakser naglo otl rezal: "Ich mache mir Geseliaefte imt ein par lausigen Krainern uni diebiseliea Croboten." (Jaz sem Fc v trgovski zvezi z nekaterimi ušivimi Kranjci in tatinskimi Hrvati.) To je resnica, katere Sakser nikdar ne 1» u-tajil. Sakser je tudi vetik prijatelj izobrazi*. Pa kakšne? Prijatelj, ki jc bil slučajno v Chicagi, ko se je Sakser vračal iz zborovanja J. K. J., je slišal na svoja ušesa, ko je Sakser v gostilni št. 564 na Centre Ave. izrekel javno, kedar mu primanjkuje naročnikov, tla hitro priobči za neumne Kranjce, kako povest o morski kači, ki vleče. Ali sc naj čudimo, mko sedaj či tamo v njegovi kulturni (?) plah ti povest "GozdovnJk", kjer v vsaki drugi vrstici pokajo puške, revol verji in se koljejo z noži? Ali se naj čudimo, če bode prihodnja povest morda imela naslov "Beračeve skrivnosti" ali "Beračiča grofica"? Pri Sakser ju je vse mogoče, če le nese denar! Kar se pa alkoliolizma tiče, bi pa g. Sakser lahko zamenjal svoje ime v pl. Stamperl ali pa v pl. Šampanjska časica. G. Sakserju je sedaj vsaki delavec, aiko je malo vinjen pijanec, al-koholist. Ako se pa g. Sakser naleze šampanjca, da komaj stoji na nogah, potem so {«, "gospod ' Sakser le zadostili svoji stanovski dolžnosti. Napisal bi lahko še marsikaj o Sakserju in njegovih literarnih tatovih, ki so iz "Zvona", šesti letnik mlradli ]>csmici "Mornar" in "Slep-čeva hčerka", ne da bi 6d zdolaj |K>dpisali ime lesnika. V Gregorči-ni pesmi "V ■mraku" so pa nekaj verzov spačiH, |>otcm pa zapisali po S.' Gregorčiču. In to tatvino so v zadnjem Sak-serjevem koledarju priobčili kot svoj lastek produkt. In taki notorični literarni tatovi naj bi kritižirali spise drugih? Tu je pač na mestu rek: "Le čevlje sodi naj kopitar T' U. 2. LaSalle, Illinois. 20. avg. 1905. Cenjeni urednik! Prav žalostno, vest si usojam j»oročati. Tu jc umrl dne 4. avg. t. 1. ob' 1. uri zjutraj rojaik in sobrat Simoni Zupančič, doma iz Toplic, županija Sv. 1'et'er, ol^čina Mokroti k, okraj Novo mesta V stari domovini zapušča očeta in j sestri; v Ameriki nekje pa brata sestrinega sina Frank Zupančiča v Seneca, lil. Pokojnik je bival Ameriki 13—14 let in bil član društva Triglav št. 2 S. N. I'. J. iti član društva "sv." Rc4ca, 11. N. Za-jedmee Od prvega društva zapušča vsmrtiitno v znesku $425 sinu sestre Frank Zupančiču, «xl drugega >a očetu. Mihi Zupančiči t v stari lomovini. Pokojnik je zapustil v gotovini $59 in 10 c. Ta svota se bode odposlala dedičem z usmrtim*. Nekateri tukaj stanojuči upniki, ako nt im dozdeva, da so upravičeni da zgoraj omenjene svote, naj svoje zahteve |WcdTože administraciji. Pojasnili v imenu društva daje Dan. Radovtnaz, f. tajnik društva Triglav št. 2. S. N P. J. Vale, Kansas. 18. avg. 1905-Tu je mrzlica pobrala Načeta Lužica. sol »rati društva "Bratstvo" 9 S. N. P. J- dne 14. avg, I. ob 9. uri zvečer. Pokojnik je doma iz Leš, občlnaj St. Lambert, okraj Litija. Frrufk I>evec, tajnik. J0(X)ča8ii primerim j»ov<^t" jf i«o«tnla radi preobifega gradiva. Vsem (lanonr sl»v. soc. Ulubm v Chlua^t na znanje. Prihodnja seja »lov. boo. klulwuv hieagi ImkIo-v eelertek don 7 septembra t. 1. osmi nri rvečor v "Narodni dvwrani" 587 S Centru A Radi važnega dnevney/i redla jt^ neobhotlno pt»trebno. potrebujete oileje, kh)+)uke, srajce, kravate ali druge važne reči za mož ki* — za delavnik ali praznik, tedrtj se oglasite pri svojem roja'i>u, k»*r lahko govorite v materinščini. Čistim stare oblek« In izdelujem nove ftta?" " --si^ioz-^i----— "Xfirtl jH najnovejši modi In nizki ceni. js J1RI4 MAME K,. 5*» S. Centre Awt. hlizo t&v al ice Chicagor III. I f f I i I t 3 ?fa prodaji jako ugodnimi po goji aeH&mrfM-oev rabljeno iK>hiŠ-tvo, obstoječo iz 2. powWl'j » vso opravov i peči, H stolov, ?mi» itd. Pojasnila tlaje upr*vnirttvo ^ilas Svobcde**. Herraanekov Angelika l>alzam je najbolje krepilo^ Keilar tele'»lal»i in so njega moč aimdnlje l»oIjinikoli inuanšuje te-dmj potrebuje ielodec krepila za> prelmvljVnje, da ojači čnjva in letlvice,. hermanekov angjelika baliram h^-proizvaja le iz korvain, zelišč in iabnmih rož, fci-no potnd»ne za ojačenje ttdesn in utrditev vidra v ja. A. • ko poslam> kri iifuitrta, se pretaka nepravilno in |K>st u ju rarak rojena telo ne dobiva do vel j jak ost i, tomj Hlnlii in razpada, pristopim jc t»olez-nim. iiervoznosti, -dfiU'inn prebavljen-jur. izgubi slasti-dt^j»-slabi, jDir / Cena 75*; po foštl 85c. Izdeluje ittprt^lbja edino «1» C. Hernuitt^k, lekarnar, 80. Centre Av. Chicago lili K0J1KI ptizoin 1000 mož potrebujeva v —-Silver Saloon-—» 4Gl-4<»:t, 4th St. San Fran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in »ajtrnljše žganje in kaditi najfinejše unijuke smotlke. Prigrizek i>rt>st in igralne mizo na razpolago. Kojaki doU' hrano in stanovanje. 13RATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Vaclav Donat Izdeluje neopojne iiljače — BodoTieo in mineralna vodo. 515 W. 19. St. Telefon, Canal 6296 Slika peedoČuje zlato.damsko uro (Gc/d Slled.V JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Koleeovje je najboljši ameriški izck'lok -Elgin ali Waltham. AA Te vrste ura stank le A V obilo naročbo as- priporoča vseni Slo-venoeui In Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 7.3 K. Madison St. Chicago, 111. Dniulh South Shore & Atlantic železnica. (6 Vsakovrstna zabavišča ob tej progi. Itai za ljubitelje športa' Medvedi. Volkovi. Jerebice. Race. Jezerske postrvi. Lipani In sulci Fine udobnosti za ljubitelje športa, jedilni in salonski vozovi pri vseh vlakih. V si vlaki so opremljeni z najmodernejšim komfortom. Za cene, vozni red in knjižice pilile agentu za vozne listke. J. A. MICHEALSON, MART ADSON, Traveling Passenger Agent, General Passenger Agent, Grand Rapids, Mich. Uuluth, Minn. Srne. Lisice. Gosi. Ščuke. Spalni