f^AJA VSAK ČETRTEK 34?fDNlŠTVO IN UPRAVA: tel /fa D'Annunzio 27/E, sella X ^30824. Pošt. pred. (ca-fi i/°S!a e) Trst' 431 • poštni teko-Un (C.C. post.) Trst, 13978341 0 tnina plačana v gotovini 1 E D N I K NOVI USI Posamezna številka 1.200 lir NAROČNINA Letna 55.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 60.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. II gr. 70% Pubblicita inferiore al 50% SETTIMANALE ŠT. 1922 TRST, ČETRTEK 19. MAJA 1994 LET. XLII. Jasna b ^ashingtona ni ®rCC*Stva množičnega obvešča-ŠemV 0Srec*nji Sloveniji so po na-posvetila odločno premalo ,.Zornosti obisku, ki ga je zu če«fUn*s*er Lojze Peterle na M-Wa y.Preišnjega tedna opravil v no *rlngt°nu. Tu so ob tej prilož-si S1°dprli nove prostore sloven-ve veleposlaništva, šefa slo-^ .5 diplomacije pa je sprejel zunanji minister War-j,0, Lhristopher. Srečen slučaj je a e :yda je Peterletov obisk v prestolnici potekal v u ® je ameriški tisk z veli-n0 .P.0U(iarkom poročal, da so v (jri,1, italijanski vladi prvič po šist^yI ®vetovni vojni tudi neofa-da *Cn*. ministri in da bo ta vla-Ij,., °dila agresivno zunanjo po-v lk°, kar naj bi prišlo do izraza i®dn°sih s Slovenijo, zlasti z ^cenjem osimske pogodbe.« % J^uolnosti zunanjega mini-p^a Peterleta je Warren Christo-^ er dejal dobesedno: »Verjameva y. °z®meljsko celovitost Slo-^ .*le in menimo, da je treba ra je spoštovati. Prav nobenega Hip °^a ne vidimo za spreminjata meia- Takšne italijanske zah-2R6,.111* sicer niso znane in mi koS1 znano, da bi imele obli-U^dnega predloga. Za zdaj le pirV ' da ameriška vlada pod-vi/ °zemeljsko celovitost v ok-a sedanjih slovenskih meja.« r*šk • lasna izvajanja šefa ame-00s,e diplomacije so prišla v jav-sq m?ares v pravem trenutku, saj h0v- Is°vci in nekateri drugi nji-1 zavezniki v vladni večini že 8°vorili in ravnali, kot da bi j0 j sPrememba meje s Slovenita Ligaško nekaj povsem na-cj p e§a in preprostega. V resni-moP,a s° s tem v mednarodni de-^ ^dčni javnosti in v glavnih lp demokratičnih državah lj0 • °lj opravičili hudo nejevo-d0 Zaskrbljenost, ki sta prišli rjja raza, kakor hitro se je razši-jo viVes*' da bo Berlusconi v svo-asist vkllučiI tu£** nekaj neo- ^ adeva z mejo je torej jasna: tli .. e!0vno velesilo, kot so ZDA, «ob velesilo, kot so ZDA, spr ,eoega razloga za njeno o*e ^jnjanje; ZDA podpirajo ^ Ujsko celovitost Slovenije. vi j^imivo je, kako je tudi no-ojanski zunanji minister DRAGO LEGIŠA Ulit- 0 Berlusconi ni razvezal glavnih vozlov svoje politike Ministrski predsednik Berlusconi je v ponedeljek, 16. t.m., predstavil svojo vlado parlamentu in ga prosil za zaupnico. Programski govor je prebral v senatni zbornici, kjer pa njegova na volitvah zmagovita naveza »na papirju« nima večine. Manjka ji le nekaj glasov. Republiška ustava določa, da mora vlada prejeti zaupnico v obeh vejah parlamenta. Ni torej dovolj zaupnica v poslanski zbornici, kjer nova vlada lahko računa na podporo večine poslancev. Če ji senat ne izglasuje zaupnice, mora ministrski predsednik odstopiti, državni poglavar pa imenovati novega mandatarja. Sicer bo v sredo, 18. t.m., vse jasno. V programskem nastopu predsednik Berlusconi pravzaprav ni razvezal tistih vozlov v politiki svoje vlade, zaradi katerih je bil deležen hudih kritik tako doma kot v tujini. Politično osveščena javnost v državah s staro in preizkušeno demokratično tradicijo sploh ne more razumeti, kako lahko postane predsednik vlade človek, ki je lastnik pravega finančnega in gospodarskega imperija. Njegova dejavnost poleg tega sega na področje informacije, ki je, kot je razumljivo, silno kočljivo, saj nudi veliko možnosti za manipuliranje z javnim mnenjem. Ministrski predsednik se očitkov in pomislekov zaveda, vendar preprosto trdi, kako noben zakon ne prepoveduje podjetniku, da bi bil tudi politik. Sklicuje se dalje na dejstvo, da je prvi porok za prozornost vseh ukrepov in vsega dela vlade sam predsednik republike. Napoveduje tudi odobritev posebnega zakonskega osnutka, ki ga bodo izoblikovali trije že od vlade imenovani izvedenci in ki naj ta kočljivi problem tudi uredi. Določen je že rok za odobritev osnutka, in sicer do 24. septembra letos. Takšna rešitev pa ne prepričuje ne opozicije ne večine pravnih in drugih strokovnjakov, ki zato vztrajajo pri zahtevi, naj Ber- Slovenci na listi Federalizem Na evropskih volitvah z dne 12. junija 1994 se bo predstavila tudi lista manjšin avtonomističnih gibanj Federalizem, ki jo je sooblikovala Slovenska skupnost. V našem volilnem okrožju, ki zajema severovzhodni del Italije, in sicer dežele Furlanijo-Julijsko krajino, Veneto, Emilijo-Romagno ter Tridentinsko-južno Tirolsko, bo njen nosilec bivši beneški župan in večkratni parlamentarec v Rimu in Strasburgu Mario Rigo, na drugem mestu bo predstavnik nemške manjšine na južnem Tirolskem Alfons Benedikter, na tretjem pa pisatelj Aloz Rebula. Med kandidati v naščm volilnem okrožju so poleg Rebule še trije drugi predstavniki slovenske stranke, in sicer novi deželni tajnik Martin Brecelj, dr. Rafko Dolhar in prof. Andrej Bratuž. V našem volilnem okrožju je na zadnjem mestu na listi tudi glavni kandidat Union Valdotaine Frances-co Stevenin, ki je predsednik deželnega sveta Doline Aoste in v severozahodnem volilnem okrožju tudi nosilec liste Federalizem. V tem volil- nem okrožju je med kandidati prof. Andrej Bratuž, medtem ko Marjan Terpin nastopa na listah Federalizem v srednji in južni Italiji. Povemo naj, da je listo Federalizem poleg Slovenske skupnosti sooblikovalo kar 9 političnih strank ali gibanj in sicer: Union Valdotaine, Union fiir Siidtirol, Die Freiheitli-chen Siidtirol, Partidu sardu indi-pendentista, Lega Piemont, Movi-mento autonomista occitano, Lega autonomia Veneto, Lega autonomia Friuli, Movimento europeista meri-dionale, podpirajo pa jo še druge organizacije. Kazalo je, da bo med volilnimi zavezniki tudi Avtonomistična tridentinsko tirolska stranka, vendar se je naposled odločila, da sodeluje samo prek svojega kandidata in znanega kolesarja Francesca Mo-serja, ki nastopa v vseh volilnih okrožjih, razen v severovzhodnem, se pravi našem. Lista Federalizem se zavzema za Evropo narodov in krajevnih avtonomij, v kateri naj bi tudi narodnostne manjšine imele polno možnost razvoja. lusconi svoje imetje proda na borzi, če že hoče opravljati tako odgovorno nalogo, kot je dolžnost ministrskega predsednika. Drugi vozel je prisotnost neo-fašistov v vladi. Tisk, radio in televizija v zahodnih demokratičnih državah so poročali o zaprepašče-nosti in zaskrbljenosti ob »evropski premieri«, kar naj bi tudi bila vključitev neofašistov v italijansko vlado prvič po drugi svetovni vojni. To tudi zato, ker se je fašizem rodil v Italiji. Zato je Berlusconi že na začetku programskega govora imel za potrebno poudariti, da njegova vlada zago- Iz vsebine: Po flamskih ulicah (str. 3) Občna zbora openske in nabrežinske hranilnice (str. 4) Postavitev spominika Ubaldu Vrabcu v Rodiku (str. 5) Trener A. Vremec o uspehih in težavah naše košarke (str. 1) I. Budin: Tri četrtine stoletja (II.) (str. 7-8) tavlja zvestobo atlantskemu zavezništvu, politiki evropske integracije in politiki miru. Podobna zagotovila je v Bruslju ta dan hitel dajati novi zunanji minister Martino. Zanimivo pa je, da Berlusconi v skoraj eno uro trajajočem govoru ni niti enkrat izustil besede proti-fašizem, četudi se je večkrat skliceval na republiško ustavo, ki je nastala iz boja proti črni Mussolinijevi diktaturi. Manjšine je govornik omenil le mimogrede in zelo splošno. Dejal je, da jih je treba spoštovati, začenši z etničnimi manjšinami. Pripadniki manjšin širom po državi — in seveda pripadniki naše slovenske manjšine v Italiji — se gotovo ne morejo zadovoljiti s tako splošnimi zagotovili in načelnimi izjavami. Naravnost razočarani pa so najbrž tisti, ki so pričakovali, da bo predsednik vlade natančneje obravnaval vprašanje ustavnih D.L. lili*- El Lista Federalizem za Evropo narodov europe notre maison commune Lista Federalizem, ki so sestavlja kakih 10 manjšinskih strank in avtonomističnih gibanj, se je v teh dneh predstavila tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Srečanja so bila v Gorici, Pordenonu, Trstu in Vidmu. Na vseh je bil prisoten nekdanji beneški župan in bivši evropski poslanec Mario Rigo, predstavnik Avtonomistične beneške lige, ki je nosilec liste v našem okrožju. Na srečanjih so ga spremljali tudi predstavniki Slovenske skupnosti, ki nastopajo kot kandidati na tej list - Alojz Rebula, Martin Brecelj, Rafko Dolhar in Andrej Bratuž. Poudarili so, da je bogastvo Evrope prav v raznolikosti narodov, narodnosti in kultur. Glavni kandidat Rigo je potrdil, da se lista Federalizem zavzema za Evropo narodov in krajevnih avtonomij ter za spoštovanje drugih jezikov in kultur. Na sliki: (z leve) A. Bratuž, A. Rebula, M. Brecelj, M. Rigo in M. Ter-pin na predstavitvi v Gorici Berlusconi ni razvezal... RADIO TRST A ■ ČETRTEK, 19. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 S hrano do zdravja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bido-vec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Iz filmskega sveta; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda. ■ PETEK, 20. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: »Otroški radijski tednik« (Zlata Jurin); 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Nekaj minut z...; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki. ■ SOBOTA, 21. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Bonton odpira vsa vrata; 10.00 Poročila; 12.00 Krajevne stvarnosti: »Ta rozajanski glas« — oddaja iz Rezije; 12.45 Krajevne stvarnosti: Glasnik Kanalske doline; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Tisoč let naših prednikov; 16.15 Glasba za vse okuse; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Janez Povše: »Prosim, vprašajte berlinski zid!«. ■ NEDELJA, 22. maja, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Mladinski oder: »Fant za zamenjavo« (po povesti Cristine Nostlinger); 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.20 Filmi na ekranih; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Dante Alig-hieri: »Božanska komedija: Nebesa«; 15.00 Krajevne stvarnosti; 16.00 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba. ■ PONEDELJEK, 23. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Na bregovih Vardarja; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Julius Kugy: Slovenske gore, slovenski ljudje; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika- 17.10 Mi in glasba; 18.10 Marta Ivašič: Šolski prijatelj. ■ TOREK, 24. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Skozi tančico molka; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in lasba; 18.00 Dante Alighieri: »Božanska omedija: Nebesa«. ■ SREDA, 25. maja, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Koroški obzornik; 9.00 IZ STUDIA Z VAMI: 9.15 Franja Bojc-Bidovec: »Ni neskončnih poti«; 10.00 Poročila; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti: Na goriškem valu; 15.30 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe: »13 za 13« — trinajst oddaj za trinajst slovenskih sodobnih romanov. Slovenska skupnost o Berlusconijevem programskem govoru Ssk je z veliko pozornostjo spremljala programski govor ministrskega predsednika Berlusconija v senatu. Kljub splošnosti programa je vodja gibanja Forza Italia med predstavljanjem svoje vlade za zaupnico omenil dolžnost države, da spoštuje manjšine, začenši z etničnimi. Potrdil je nadalje privrženost Helsinškim načelom o državnih mejah. O tem in sploh o dogovornem reševanju dvostranskih vprašanj s sosednjimi državami, zlasti s Slovenijo, je skoraj istočasno veliko bolj razčlenjeno spregovoril novi italijanski zunanji minister Martino v Bruslju. Vse to nekoliko blaži napetost in zaskrbljenost, ki ju je vzbudilo rojevanje nove italijanske vlade doma in po svetu, je zapisano v tiskovnem poročilu Ssk. Res pa je tudi, da bi od Berlusconija pričakovali jasnejših besed prav spričo vznemirjenosti, ki vlada še posebej pri narodnostnih manjšinah v Italiji in v mednarodni skupnosti zaradi prisotnosti neofaši-stov oziroma postfašistov v vladi in pa zaradi raznih neodgovornih izjav glede pravic manjšin ter odnosov s Slovenijo. Še zlasti o potrebi po pravični zaščiti slovenske manjšine bi bil moral Berlusconi kaj več povedati, tudi spričo dejstva, da je bil nanjo izrecno opozorjen. Vsekakor Ssk namerava soditi vlado tudi in predvsem po dejanjih, kot je Berlusconijeva želja, seveda če si bo znal zagotoviti zaupnico v parlamentu. 41111 n oziroma institucionalnih reform, predvsem pa problem federativne ureditve države, ki je — ali je vsaj bil — tako pri srcu Severni ligi, enemu bistvenih členov zmagovite volilne naveze. Tudi gospodarski in socialni program je preveč splošen in deklarativen, da bi ga lahko resno preučili in ga ocenili. Gospodarski liberizem, tržno gospodarstvo, lastninjenje, pravična davčna politika, skrb za malo in srednjo industrijo, skrb za ustanavljanje novih delovnih mest ipd. so lepe, a prazne besede, če hkrati ne navedeš, kako, s čim in kdaj bodo te besede dobile tudi ustrezno vsebino. Jasna beseda Washingtona 41111 D Antonio Martino po jasnih besedah, izrečenih v VVashingtonu, imel za potrebno poudariti, da so »meje nedotakljive« in da nova vlada »nima nobenega namena vreči v koš osimsko pogodbo«. Po njegovem obstajajo le »bilateralni problemi«, ki jih lahko »načenjamo mirno in brez pretresov« (Corriere della Sera 14.5.94). Iz ankete, ki jo je te dni objavil tržaški »II Piccolo«, izhaja, da je 65 odstotkov anketirancev mnenja, da sta revizija osimske pogodbe in torej sprememba me- Poletni tečaj slovenskega jezika bo avgusta meseca v Kopru Zgodovinsko društvo za južno Prim01 sko prireja tudi letos Poletni tečaj slov#1 skega jezika, ki bo v Kopru od 15. do L • avgusta. Tečaj je namenjen vsem, ki^ radi naučili slovenskega jezika ali sV°l znanje slovenščine še izpopolnili, bolje sp»j znali Slovenijo in hkrati preživeli dva po jetna tedna ob morju. Udeleženci imeti najmanj 17 let. Razvrščeni bodo1 razne skupine, po stopnji in znanja ]&' ka. Tečaje vodijo strokovno usposobif lektorji. Ob koncu bodo vsi udeleženci <* bili tudi potrdilo o udeležbi, študenje na/ višje skupine pa bodo lahko opravili tu izpit iz aktivnega znanja slovenščine,», je pogoj za vpis na Univezo v Ljubija#■ Vsak dan se bodo udeleženci učili S'1 ure, popoldne pa bodo lahko sodelovali r raznih drugih dejavnostih (pevski folklora, novinarska delavnica, predavani itd.), pa tudi večerni program bo zelo v gat. Prvo soboto in nedeljo sta tudi videni dve celodnevni eksurziji. Prost^ ki ga kljub natrpanemu programu ne manjkalo, pa bodo udeleženci lahko w ristili za počitek in rekreacijo. . Vse podrobnejše informacije lahko a bite pri Vesni Gomezel, II. prekoniori brigade 43/e, 66000 Koper, telefon 003 66/23235 ob ponedeljkih in sredah od do 18. ure. Zaskrbljujoč pa je prezir, ki 8 novi ministrski predsednik ka do političnih strank. Res je, da slednje v Italiji povzročile velu\ gorja, a je prav tako res, da bf političnih strank ni prave in re _ nične demokracije in tudi ni Pra vega in resničnega napredka/ gmotnega ne duhovnega. . Italijani bodo verjetno na la ni koži spoznali, da je svet po11 ke, ki je predvsem skrb za jav ^ blaginjo, popolnoma drugačen 0 tistega, ki ga prikazujejo N*1 Bongiorno in ducati drugih S‘ mačev po zaslonih Berluscon1) vih televizijskih omrežij in ka^ rim se mora ta »veliki gosp0 zahvaliti, če se je v politiki p° pel tako visoko. • ^1 je nestvarni. S tem mnenjem . strinja tudi nekdanji italij**1?^ svetovalec pri Zavezniški voja1’ upravi v Trstu, Diego De CaS‘ ki pa meni, da bi rimska vi* morala na pogovorih s Slove111 vztrajati, naj slednja odobri kon o lastninski pravici za tuj To naj bo pogoj za italija*1* , podporo za vstop Slovenije v b ropsko zvezo. :j Berlusconijev novi zun> ’ minister je pravkar omenjeno s lišče ponovil tudi v nedeljo/ ^ t.m., v Bruslju. To pomeni/ d3 . izjave šefa ameriške diplofl13^ je imele svoj učinek, k čemuf * »svoj lonček pristavil« tudi Pe letov obisk v VVashingtonu- i PO FLAMSKIH ULICAH Mesta v današnji Evropi so v kuVp6m nastala v srednjem ve-• o prvotnem fevdalnem mo-;,?■ u se Ie počasi začelo razvi-1 Meščanstvo in si ustvarilo no-p fedišČa. Mesto je imelo svoj s,n;%Pnkatedrali, navadno got-1 (aa romanski), pri mestni hi-g' Sestavljale pa so ga ulice, uli-^ tr§i s tipičnimi dejavnostmi \ ma^a trgovina, prosti po-npC ^se to Je morda najzgovor-j_j)e opisal belgijski zgodovinar nlrenne, ko je prikazal nasta-srednjeveškega mesta. n prav na flamskem ozemlju, s, ,Severo-zahodu Evrope, je na-^ a vrsta tipičnih srednjeveških terest ’n mestec s prejšnjimi karak-gejls^ami. To je zlasti današnja obv8l)a'.kjer lahko še danes vse to cudujemo v mestih, kot so Bru-s/ Ostende, Gand, pa seveda bolnica — Bruselj, kjer se si-j^p P^otni flamski element lepo a s francoskim... In prav s težkaj impresij. kar v, r\j Rii r 9 °d katedrale do bisera bel-M H6 Prestolnice Grand Plače. j0 P seboj se križajo in prepleta-sk Zn 0r'entacijo služi le kraljev-razk lerie Saint-Hubertus, ki v in °®ju kristala, lestencev, izložb tjj. P°t>nih kavarn nudi posebej melstu, pa tudi Bruseljčanu, pri-pa en kotiček za opazovanje. Kaj ■ Naredi omenjene male ulice ta- Mikavne? člo a^° 0P°ldne kot zvečer se to Znajde pred pravo pravca-sjil^azstavo, pa ne Brueghelovih Šte 'atnPakživih »umetnin«. Ne-cije ■ gostilnice, male restavra-Pro dru§0 imaj° pred svojimi gl 0r’ dobesedno razstavljene v fav nern rd?e rake °z- morsko tnen° nasploh. Moti se tisti, ki cj0 k da so za ribe mojstri le Sre-veli^O' tudi severnjaki so zelo Č]0v 1, Hubitelji teh poslastic. Ko kojv,6 občuduje te pisane ribje lifn Policije, prepletene z najraz-P°trH ° svezo zelenjadjo, lahko Mine l' Sre za pristne umet- b y ii^a ezeči oblaki: Severno nebo čij0 §°tovo svoje čare, ki privla-Sa) P^Potnika. Prešeren je zapi-jaSn Andreju Smoletu, »videl si p0cjv nebo italijansko« in s tem Vnal Posebnosti južnega, sre-r'ebQrr'Skega podnebja. Nordijsko «no p,e Seveda nekoliko druga-Vp|j'v °sebej, ko gre za močan tudj adantskega vetra, ki vpliva Sije Prestolnico kraljevine Bel-eveda se to še bolj kaže v obmorskem Ostendeju, ki pa gospodari tudi nad notranjostjo dežele. Hitro bežeči oblaki, nepričakovane razjasnitve, dež, ki včasih pada skoraj z modrega neba, prijeten in lahek piš z zahoda — vse to je dokaj značilna poteza v vremenskem smislu. Grand Plače: Pravi biser Bruslja pa je Veliki trg (Grand Plače — ali flamsko Grote Markt). To je res pravi mestni salon. Sicer (skoraj v navzkrižju z imenom) majhen trg, ki pa je bil gotovo velik v poznem srednjem veku oziroma v renesansi. Nasproti si mogočno stojita — kot dva kamenita gorska vršaca — stara mestna hiša — Hotel de Ville in kraljevski Palais-Royal, pri katerem seveda ne gre več za današnjo kraljevo rezidenco, ki je v prostranem parku. Obe palači sta v čudovitem, prav čipkasto razvejanem gotskem slogu, ki je tipičen za flamski svet. Zve- čer se vse skupaj spremeni v igro luči, pa tudi zvokov, saj sedaj — zlasti konec tedna — vse spremlja še posrečena glasbena oprema in spominja na davne čase bra-bantskih vojvod. Nedeljsko dopoldne pa se vse skupaj spremeni v pravcati cvetlični vrt, saj tu nekako na razstavi posadijo na ploščad s karakteristično nizozemsko modo, številne tulipane. Res, pravljični otok sredi sicer razrva-nega in metropolskega mesta... * * * Ko sem obiskal malo in modernejšo gotsko cerkev pod postajo Bruxelles Central sem tam iz razporeda službe božje dognal, da imamo tudi v belgijski prestolnici stalno slovensko mašo. Res lepo, da se prav v političnem središču Evrope, njenih oblasti in organov tudi tako simbolično pokaže naša prisotnost... Popotnik Ribje ulice: Znani flamski sli-Sh .Pozrd rer|esansi Pieter Brue-sel i. Prav gotovo nadvse ve-sef ki danes lahko spet prene-Vs u karve in na platno živ izsek le i danjega življenja. To so ma-lcice sredi samega bruseljske-zgodovinskega središča, ki se Sodna palača v Bruslju Srečanje slovenskih V ponedeljek je tržaški župan Ric-cardo llly z odbornikom za trgovino in obrt dr. Eugeniom Del Pierom sprejel predstavništvo Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki ga je vodil predsednik dr. Boris Siega. Slovenski gospodarstveniki s Tržaškega so se tako imeli priliko prvič uradno srečati s prvim občanom mesta Trst, za izvolitev katerega so se tudi sami zavzeli. Najprej je bila na vrsti predstavitev institucionalne, predstavniško — sindikalne vloge organizacije. Predstavniki posameznih sekcij, predsednik trgovcev Egon Meden in predsednik obrtnikov Drago Ota, skupno s članom predsedstva dr. Edijem Krausom in ravnateljem Vojkom Kocjančičem, so predočili lllyju in Del Pieru specifiko problemov in dejavnosti včlanjenih podjetnikov in kategorij. V stvarni razpravi, kjer sta dejavno sodelovala tudi oba imenovana člana tržaške občinske uprave, so obravnavali nekatera bistvena in pereča vprašanja, ki zadevajo delovanje Združenja oziroma pogojujejo in opredeljujejo nadaljnji razvoj občinskega gospodarstva in teritorija. Župan llly in odbornik Del Piero sta z zanimanjem vzela na znanje stvarnost, ki jima je bila dokaj neznana tudi po zaslugi dolgoletnega negativnega odnosa Tržaške občine do slovenske stanovske organizacije. Ponedeljkovo srečanje je bilo spoznavnega, a še zlasti delovnega in propozitivnega značaja. Po raznih srečanjih z našimi politično-kultur-nimi organizacijami je tržaški župan, tudi kot podjetnik, lahko neposredno spoznal še slovenski del krajevnega gospodarstva, ki je v raznih Kras - pravi ekološki čudež v zadnjih 140. letih Težko je verjeti, da je bil naš Kras še pred 150 leti podoben goličavam Hercegovine. Potreba po energiji, izsekavanje gozda, steljarnjenje, paša živine in živahna ekonomska dejavnost ob obali so zakrivile, da je sredi 19. stoletja ostalo na Krasu le nekaj odstotkov gozda. Opustošena, gola površina je bila degradirana, močno pa so bile občutene tudi klimatske razlike. Burja je odnašala strehe, ljudje pa so za kurjavo v ledeno mrzlih obdobjih uporabljali tudi korenine, ker lesa ni bilo. Obstoj Krasa je bil torej ogrožen. Avstrijski gozdarji so dalj časa ugibali, katera vrsta drevja bi se lahko razrasla na teh golih kamnitih tleh. Črni bor je bil edini, ki je po mnogih pogozdovanjih začel milimeter za milimetrom kljubovati kamnu in vzpostavljati regresijske procese v tleh in v klimi. Do prve svetovne vojne se je gozdnatost Krasa povečala še za četrtino v začetku petdesetih let pa je znašala trideset odstotkov. Naj večjo ekspanzijo je gozd na Krasu doživel v zadnjih štiridesetih letih. To so dosegli z ekološkimi procesi v krajini, velikimi pogozdavanji v letih 1948 do 1955, strokovnim gozdarskim delom in samodejnim vračanjem življenja na nekdaj gole površine, na katerih so se razrasli bori. V tem obdobju so tudi prepovedali pa-senje koz in množičen odhod ljudi iz tega predela. Danes je na Krasu več kot 60 odstotkov gozda, kar je pravi ekološki čudež v zadnjih 140 letih. Zaščitena krajina predstavlja danes podlago za gospodarski razvoj, obenem pa je za strokovnjake na vsem submediteran-skem območju, ki se ukvarjajo z gozdarstvom, svojevrsten izziv. ing. agr. Zoran Tevž z županom Illyjm panogah vse manj kot zanemarljiv. Prav tako je dobil potrditev, da je povsem pravilna pot uprave, ki teži k odpiranju do sosednjih regij in držav ter k novemu odnosu tržaškega centra do občinskega zaledja, še posebno pri novih gospodarskih pobudah, od izboljšanja infrastruktur in povezav do razvoja najperspektivnejših dejavnosti. Pričakovati je, da bodo temu »zgodovinskemu« srečanju, ki ima nedvomno spodbuden simboličen pomen, sledila še normalna konkretna dejanja v vsakdanji institucionalni praksi občine, tako da bo ta upoštevala tudi doprinos slovenske stanovske organizacije pri vseh vprašanjih gospodarskega značaja, ki so v pristojnosti občine. Davorin Devetak Predsednika openske in nabrežinske hranilnice Zidarič in Milič o občnih zborih Samo z načrtovano združitvijo bo mogoče konkurirati na zahtevnem evropskem trgu 1) Kako ocenjujete poslovno delovanje Vaše posojilnice v lanskem letu in koliko oseb je zaposlenih pri vas? 2) Ali so se člani strinjali z načrtom o združitvi obeh bančnih zavodov ali pa so nekateri imeli s tem v zvezi kake pomisleke? 3) Kakšni so bili doslej stiki z drugimi bankami v naši deželi in ali ste, predvsem v zadnjih letih, začeli sodelovati tudi z denarnimi zavodi v Sloveniji in drugod? Pavel Milič 1) Obračun našega poslovanja v lanskem letu je nadvse pozitiven, saj smo dosegli precej pomembnih rezultatov. Delo pa je od nas zahtevalo veliko napora in truda, tudi zato, ker je Banca d’ltalia skoraj vsak mesec nižala oz. višala obrestno mero. Najbolj rentabilne so bile v preteklem letu za naš zavod vrednotnice. Dalje smo uvedli komisije, to pomeni plačilo za vsako bančno operacijo. Drugi denarni zavodi so to uvedli že veliko prej. Naši člani vsekakor komisij pri nas ne plačujejo. Poleg tega so se v minulem poslovnem letu dobro obnesla tudi hipotekarna posojila. Openska banka zaposluje trenutno okrog 70 oseb, vključno s tistimi, ki delajo v tržaški podružnici. 2) Na občnem zboru smo našim članom povedali, da je v današnjem času združitev nujno potrebna, saj je konkurenca iz dneva v dan večja. Ce hočemo uspešno delovati na evropskem trgu, potem moramo pač razpolagati s solidnim bančnim zavodom. Banca d'Italia nam je združitev predlagala že pred leti in nekaj hranilnic in posojilnic se je že pred časom odločilo za ta korak. Na Opčinah in v Nabrežini sta bila v nedeljo, 15. t.m., redna in izredna občna zbora hranilnic in posojilnic. Šlo je za pomemben dogodek, saj sta oba naša zadružna denarna zavoda spremenila dosedanje ime in uskladila svoja statuta z najnovejšimi predpisi, ki urejajo bančno in kreditno dejavnost. Na Opčinah deluje odslej Zadružna kreditna banka Opčine, v Nabrežini pa Zadružna kreditna banka Nabrežina. Kot je poudaril predsednik Pavel Milič, bo openska banka v bistvu imela še vedno enak značaj in bo še dalje pri svojem delovanju upoštevala glavne namene, zaradi katerih je bila ustanovljena pred več kot 80. leti. Predsednik Milič je hkrati poudaril, da je državna banka — Banca d'Italia — načelno že odobrila predlog, naj bi prišlo do združitve obeh sorodnih hranilnic, to je openske in nabrežinske. To se bo verjetno uresničilo že letos. Tako bo nastala nova Zadružna kra-ška banka. O tem bo moral vsekakor dokončno sklepati izredni občni zbor. Pomembno novost pri delovanju openske hranilnice predstavlja tudi nova podružnica, ki bo po vsej verjetnosti odprta že jeseni v Bazovici. Poslovanje openske hranilnice je bilo tudi lani solidno, kar zelo nazorno dokazuje poslovni uspeh, ki znaša nad 6 milijard lir in je za 24 odstotkov višji od uspeha v letu 1992. Tudi na občnem zboru nabrežinske Hranilnice in posojilnice je bil govor o novih predpisih, ki urejajo bančno in kreditno dejavnost. Predsednik Gvido Zidarič je omenil predlog, naj bi se za boljše in uspešnejše delovanje združili sorodni hranilnici v Nabrežini in na Opčinah. Sklep bo padel na izrednem občnem zboru, ki bo predvidoma že prihodnji mesec. Čisti poslovni prebitek je lani znašal 567 milijonov lir, kar pomeni, da se je znatno izboljšal v primerjavi z letom 1992. Uspešno posluje tudi podružnica v Sesljanu, ki bo v kratkem še razširila svoje prostore. Povedati je treba, da je naravnost odlično uspel izlet, ki ga je Hranilnica in posojilnica priredila za svoje člane v nedeljo, 8. t.m. O poslovanju v lanskem letu in načrtovani združitvi ter prednostih, ki jih slednja prinaša, sta v odgovorih za naš list povedala predsednika obeh slovenskih denarnih zavodov, Pavel Milič in Gvido Zidarič. Reči moram, da so naši člani popolnoma razumeli problem in so se tudi soglasno strinjali — vzdržal se je samo eden — z združitvijo. Pomislekov o pravilnosti tega koraka torej ni bilo. 3) Openska posojilnica že vrsto let posluje tudi s tujino, a do sedaj je bilo to mogoče le posredno, ker kljub temu, da živimo ob meji, nismo imeli avtorizacije za direktne stike z bankami v drugih državah. Nasloniti smo se torej morali na druge slovenske bančne zavode, TKB in Kmečko banko. Tudi z italijanskimi bankami smo doslej dobro sodelovali, v prihodnje pa upamo, da nam bo po združitvi vsedržavni bančni zavod omogočil neposredno, samostojno poslovanje s Slovenijo, Hrvaško, Avstrijo, Nemčijo in drugimi državami. Gvido Zidarič 1) Minulo poslovno leto ocenjujem pozitivno, saj smo dosegli vse zastavljene cilje. Trudili smo se tudi, da bi se čim bolje pripravili na bodočnost in na spremembe, ki jih zahteva nova bančna zakonodaja. Med drugim zahteva usposobljene uradnike, ki niso več knjigovodje, ampak pravi konzu-lenti. Vedno bolj prihaja namreč na dan zahteva in potreba po informaciji. Klienti morajo biti obveščeni o raz- nih možnostih za vlaganje itd., te podatke pa jim morajo nuditi v banki. Nekaj uslužbencev smo že usposobili v tem smislu, da bodo kos novi, težavnejši nalogi. V naši banki v Nabrežini in podružnici v Sesljanu je skupno zaposlenih 14 oseb. 2) Seveda odločitve o združitvi ni bilo mogoče sprejeti kar tako z lahkim srcem. Člani so namreč tudi čustveno navezani na to bančno ustanovo in nekateri so težko dojeli potrebo po spremembi. Na občnem zboru sem razložil, da je treba na to gledati trez- no in realno. Razmere in zakoni so s na bančnem področju tako spretni li, da je treba nujno združiti moti. ^ mo tako bo mogoče braniti in ohrti}1 ti to, kar nam je uspelo pridobiti vseh teh letih. Novi zakoni zahtevo) velike strukture in premoženje. doče bo manjšim zavodom težko pre živeti tudi zaradi velike konkurentK do katere bo prišlo z odprtjem evW skega trga. 3) Nabrežinska hranilnica je ^ la precej omejen delokrog. Več let sni. sicer sodelovali z raznimi sorodni* zavodi iz naše dežele in s tukajšnji10 slovenskimi bankami. S tujino in to I tudi s Slovenijo pa doslej nismo m0' gli imeti stikov. Z novim statutom1 / bi nam Banca dTtalia dala tudi ter stojnosti. Pogoji, kijih za to zahtev*< so zadosten kapital, primerna orga" zacija in število zaposlenih ipd-združitvi z opensko banko bomo R . pogojem zadostili in bomo torej int možnost, da vzpostavimo tudi poS‘°. no sodelovanje z bankami v tujm1 * * * Organizacija, informatik kadri pri vodenju in upravljanju družb Fakulteta za organizacijske ^ de iz Kranja je v sodelovanj11 Univerzo v Mariboru organi^ la XIII. posvetovanje organiza10.. jev dela, ki je bilo 7. in 8. aPrI-£ letos v Portorožu. V ta namet1) organizator izdal tudi zbornikr feratov, ki obsega 500 strani- Posvetovanje je otvoril de k FOV Kranj prof. dr. Jože Flot)3 ^ čič. Izredno zbran in poglobi)i pozdravni govor je imel re u univerze v Mariboru prof-Ludvik Toplak. Posvetovanje je bilo razde*) no v štiri sekcije. V prvi, ki h obravnavala kadrovsko-izobri. valno smer, so z referati nastop li ugledni strokovnjaki in unlV j zitetni profesorji. Marsikateri m njimi se je dotaknil manageme" kakovosti, kadrovanja, izobri vanja in nagrajevanja poslo^0 nih delavcev. V drugi sekci]1 obravnavali organizacijsko-pr° vodno problematiko. StrokovU ki so med drugim podajali P , blematiko uvajanja novih V®,, kov, upoštevanja ISO stand ^ dov, kriznega managemenf3 . proizvodnji itd. Tretja sekcij3 je spoprijela z informatiko. ^Qy vatelji so posvetili veliko P°?mi nost računalniškim simulaciji j, modelom za spremljanje in P^, videvanje stroškov, vlogi e*f(r tronske pošte, linearnemu P gramiranju itd. a Gabrijel Deye Proslava ob jubileju je bila v Kulturnem domu SPDT in njegova važna vloga v 90-letni zgodovini c‘tatorji in citraš med nastopom na odru Kulturnega doma (foto D. Križmančič) »Slovenska narodnostna skup-bj]S^ V ^ahji je bolj klena, kot bi d a'Slovenskega planinskega ,^Ustva Trst ne bi bilo,« je prej-9rn *ec!en na slovesni proslavi ob p| etnici SPDT dejal predsednik g aninske zveze Slovenije Andrej r ar- Številni predstavniki so-, ar>ih društev so v Kulturnem ni rt1u.|zrekli čestitke tržaški organi ac>ji ter priznanje za delo tu-Sal' najbiujših časih, saj je poma-a ohranjati narodno zavest in 6ajala ljudi v ljubezni do narav-8^ okolja. n ^roslava v tržaškem Kultur-01 domu je bila nadvse slovesen tudi dobro obiskana. Ude-da Sv° se ie številni bivši in se-901}]* člani tega društva, ki je v etni zgodovini Trsta odigral v^embno vlogo. Slavnostni go-i . J® imel sedanji predsednik Po Abram, ki je v svojem gorice Predvsem obudil zgodovi-oPDT. Delovanje je šlo pre-in ?r85n'z*ran)a Plotov, letovanj tla Uzabnih srečanj. Društvo je 'mel° važno narodnoob-0cj n° vlogo. Njeni člani so se sVen •Tle^a začetka predvsem po-°k i-.0značevanju kraških poti v pot- . Trsta s slovenskimi kaži-r>li 'n*0 .naP*sb bi tako pouda-tai' .a je ta zemlja res naša. Tudi dir°l P° vojni so člani SPDT ho-WtS Pai na izlete, ki so bile v Žel Vu .delovne akcije za obnovo pra^r^kih prog in koč, da bi od-PUsn- Znal°va prizadevanja je odločno podprla gospa Anica Turnšek, ki je tijena s*na mojih let in je tudi želela, da bi šel v isti zavod, v tihi želji, da bo v na)starejši sin Tonče stopil v škofijsko gimnazijo in nato v bogoslovje Pit p^oru- Kaplan Hohnjec naju je v dveh tednih pripravil za sprejemni iz-najy redmeti so bili slovenščina, nemščina in matematika. Gospa Turnškova na v je tudi pospremila na pot. S parom njihovih konj smo morali najprej v0_ ezr>iško postajo, kjer smo stopili na vlak za Celje. Vlak je vozil iz Dra-vlak sk°z* Slovenj Gradec in Velenje. V Celju smo morali pričakati drug kako ^ voz*l *z Maribora v Ljubljano. Vozovi so bili natrpani. Opazil sem, tt0 Je vojak nadlegoval mlado gospo Turnškovo. Še meni je bilo to odvrat-P*rek °SVa stala pred vrati šolske sobe za sprejemni izpit, naju je materinsko rizala, rekoč: »Bog daj, da bi dobro opravila izpit!« Bilo je junija leta 1917. rSen* >stega leta me je oče pospremil v prvo gimnazijo v Šentvid, med-|tiar' i? ^ starejšemu bratu Tonetu še prej našel mizarskega mojstra v Viž-a Pri Šentvidu, kjer se je začel učiti poklica. Vsi trije smo se peljali z vlakom do Celja. Tu smo morali čakati kakih 10 ur na vlak iz Maribora, s katerim smo nato nadaljevali pot do Ljubljane. Med čakanjem smo v Celju obiskali pri sv. Jožefu lazariste, med katerimi je bilo tudi nekaj beguncev z Mirenskega Gradu. Posebno ljubeznivo nas je sprejel g. Zdravljič. Z očetom se je seveda pogovarjal samo o vojni. Spominjam se, kako je radostno povedal, da so avstrijske čete vrgle Italijane čez reko Piave. Upamo, je dejal v svoji preproščini, da bodo osvobodile papeža in torej prodrle do Rima... Bratu je daroval molitvenik »Mladeničem«, meni pa podobico. Ko smo se vrnili na postajo in čakali na vlak za Ljubljano, je oče rekel: »Ta gospod kaže prav Kristusovo ljubeznivost«. Lazariste je privabil na Mirenski Grad župnik Ivan Rojec. S pomočjo njihove postojanke v Grazu je zanje zgradil samostan, v katerega so se vselili leta 1912. Po vojni so se v Miren prvi vrnili lazaristi in si postavili barako pri Štantu pod Gradom, odkoder so vodili dušno pastirstvo vseh okoliških župnij, ki jih je bilo pet ali šest. Medtem so se začeli ljudje vračati iz begunstva. Čevljarska zadruga, ki si je med vojno gospodarsko opomogla, se je v Mirnu kmalu postavila na noge. Vojna odškodnina, ki sta jo morali odštevati premagani državi Nemčija in Avstrija, je pripomogla, da je ravnatelj Tonca Vuk lepo obnovil poslopja čevljarske zadruge. Obnovljeni so bili še društveni dom, poslovni prostori za zadrugo in tudi stanovanje nad društvenim domom za župnika Antona Grbca, ki je begunstvo prestal na Gorah nad Sodražico. Služba božja in verski shodi so se opravljali v društvenem domu. Svoje obnovitvene usluge so rada ponujala razna zidarska podjetja, saj so dobro vedela, Zadovoljive uvrstitve... •+IIII B ki je v prvih tekmah dobesedno pometala z nasprotniki — nedeljskega nasprotnika je v prvih kolih povsem nadigrala in premagala s preko 30 točkami razlike — pomeni tak razplet precejšnje razočaranje. Kaže, da je trener Tanjevič slabo tempiral formo ekipe. Ne smemo pozabiti, da so bili prav Tržačani tisti, ki so prvi odšli na poletne priprave in ki so bili v uvodnih srečanjih najbolje pripravljeni. Nihanja forme posameznih igralcev imajo v takih vrhunskih prvenstvih bistven pomen, slabo predprvenstveno načrtovanje je lahko odločilno — kot v primeru Stefanela —- za nadaljnji potek prvenstva. V tretjeligaškem prvenstvu se je jadran uvrstil pod sam vrh lestvice, ko je nekaj kol pred iztekom celo kazalo, da sodi med ekipe, ki ciljajo na napredovanje. Resnici na ljubo je že dosežena uvrstitev več kot zadovoljiva, za mnoge kar nepričakovana. Trener Vatovec je uspel vliti mladim igralcem zadostno količino poguma in zagona, ki sta bila odločilna pri marsikaterem uspehu. Pred nedavnim smo zapisali, da bo ta ekipa imela dobre možnosti — če ne bo prišlo do korenitih sprememb — v prihodnjem prvenstvu. Prav pred kratkim pa se je izvedelo, da jo zapuščata, ker se odpovedujeta aktivnemu igranju, Klavdij Starc — Tolo in Mauro Cuk. Skupaj z Markom Banom in Borisom Vitezom sta bila glavna stebra te ekipe še v Jadranovih zlatih časih, ko se je naša združena ekipa v pravi košarkarski mrzlici prvič prebila med dru-goligaše. Tudi letos —- kot v preteklih sezonah — sta bila odločilna. Za njima bo v ekipi nedvomno ostala velika praznina, ki jo bodo mladi upi le s težavo zapolnili. Kmetijstvo Travo je treba kositi zgodaj Na Primorskem, kjer nimamo najboljših pogojev za rast trave, žal velikokrat zanemarjamo košnjo, tako da se zgodi, da kosimo prepozno, ko je trava že ocvetela ali celo še kasneje, ko vsebuje preveč vlaknine, zmanjša pa se vsebina beljakovin, rudnin in vitaminov. Poleg tega se v naših krajih navadno junija začne daljše obdobje suše, tako da smemo računati na otavo šele v septembru. Z zgodnjo košnjo imamo torej dvojno korist. Prvič bomo dobili mrvo boljše kakovosti, čeprav bo mogoče sena manj, drugič pa vsaj eno košnjo več. Pri jaslih pa bomo ugotovili, da se kakovost izplača. Pravi čas košnje se začne ob polnem latenju ali malo pred tem. To pomeni, da je trava primerna za košnjo in za sušenje, ko doseže maksimalni razvoj in tik preden začne cveteti. Seveda se pri tem oziramo na najbolj pogosto vrsto trav na travniku. V naših krajih poredko prevladuje ena sama vrsta trave, izjema so le sejani travniki, ki pa jih ni veliko. Pri analizah so ugotovili, da ima zgodnja pokošena trava 85 odstotkov suhe snovi na en kilogram vzorca, 70 odstotkov prebavljive organske snovi, dobrih 24 odstotkov suhe vlaknine in 411 gramov škrobne enote na kilogram ter kar 86 odstotkov prebavljive surove beljakovine v enem gramu. Pozno pokošena trava ima sicer isto količino suhe snovi, vendar le 48 odstotkov prebavljive organske snovi, 32 odstotkov suhe vlaknine in 205 škrobnih enot v gramu na en kilo- gram vzorca, kar pomeni polovico manj od zgodaj pokošene trave. Seno, pridobljeno s pozno košnjo, je torej težje prebavljivo od sena, ki smo ga pridobili iz trave, pokošene ob polnem latenju oziroma, ko se je šele razvil cvetni klas. Živina z večjim užitkom je seno mladih trav. Rezultati pa so gotovo boljši iz številnih vidikov, prvič, ker bomo prihranili pri krmilih in ker bo zdravstveno stanje goveda boljše. Jasno je, da čimveč hranljivih snovi dobi živina iz kakovostne osnovne krme, se pravi od sena, tem manj močnih krmil potrebuje. Zaradi večjega zauživanja količine sena odlične kakovosti, se izboljša mlečnost in kvaliteta mleka, ki pridobi predvsem na mlečni tolšči. Važno pa je tudi, kako seno sušimo. Žal se pogosto zgodi, da nam pri košnji nagaja vreme, pogosto se trava (ali še bolj detelja) preveč posuši, tako da se izgubijo lističi, ostane pa slama in tudi pri spravljanju zelo suhega sena se določene lastnosti izgubijo. Idealno bi zato bilo uporabljati posebne sušilnice za dosuševanje z zrakom, saj je to zelo primeren način, da si zagotovimo zelo kvalitetno seno. Največ hranljivih snovi se namreč izgubi takoj po košnji. Trava namreč diha vse dokler se ne posuši pod 35 odstotkov vlage. Če sušimo izključno na tleh, kot je to na Primorskem v navadi, lahko izgubimo tudi do 20 odstotkov snovi, izgubimo pa predvsem na kakovosti mrve, ker se zdrobijo tisti lističi, ki so najmlajši in vsebujejo največ hranljivih snovi. Če pa si omislimo sušilnico, lahko seno spravimo že nekaj ur po košnji, ko se trava le malo osuši, ohrani pa še vso prožnost, tako da nimamo problemov z drobljenjem lističev. Sušilnica na zrak pa bo poskrbela, da se bo seno, ki ga pokladamo v plasteh, postopoma sušilo. Pregarčeva gledališka skupina »Beseda« v Nemčiji Gledališka skupina »Beseda«, kV0 vodi Aleksij Pregare, je bila po nasto pu v Rimu povabljena tudi v Netub jo na binkoštno srečanje Slovencev12 tamkajšnjih severnih dežel. S Prega[ čevo igro o škofu Slomšku »Božji vi tez na slovenski zemlji« bodo v ned Ijo, 22. maja, nastopili v Oberhause nu, dan kasneje pa v Stuttgartu cerkvici, posvečeni sv. Konradu. * * * SKPD »F.B. SEDEJ« vljudno vabi na Zborovski koncert mešanega zbora iz Števerjana in dekliškega zbora »Vesna« iz Križa pri Trstu Zborovodja prof. Bogdan Kralj Župnijska cerkev v Števerjana nedelja, 22. maja, ob 19.30. NOVI LIST Izdajatelj: Zadruga z o.z. »NOVI LIST« * Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1951/ štev. 157. Uredništvo: Martin Brecelj, Ivo Jevnikat, Helena Jovanovič, Drago Legiša (glavni in odgovorni urednik), Miro Oppdfc Saša Rudolf, Marko Tavčar in Egidij Vrša j. Fotostavek in tisk: Tiskarna Graphart, Trst, tel. 040/772151. Član Združenje periodičnega tiska v Italiji da prihaja denar iz bank, v katera se je stekala vojna odškodnina. Kmalu so tako obnovili vse okoliške vasi s cerkvami in župnišči vred. V Mirnu je novo cerkev dal pozidati župnik Oskar Pahor, ki je tudi vodil dela na Gradu, kajti gradenska cerkev je vedno veljala za podružnico mirenske župnije. Iz Šentviškega zavoda sem leto za letom prihajal na počitnice v Miren, to je domov. Oče je postavil barako v neposredni bližini današnje bencinske črpalke. Tu je družina ostala, dokler se ni obnovila naša hiša. Ko sem obiskoval II. razred gimnazije, je tudi naš zavod in njegove dijake zajela španska gripa in terjala več žrtev. Za to boleznijo so umrli naš prefekt, naš profesor nemščine in šest dijakov. Med boleznijo se je zlasti odlično izkazal ravnatelj dr. Janez Gnidovec, ki je vsak dan obiskoval vse dijaške prostore in bil tako-rekoč navzoč povsod. Leta 1923 je postal lazarist in je bil nato imenovan za škofa v Skopju in Prištini. Na počitnice smo se vozili preko Jesenic in Podbrda. Karabinjer na italijanski strani je mnoge priimke bral popačeno, kar je med nami, primorskimi študenti, vzbujalo dokaj smeha. Delal pa se je, kot da nas ne sliši. Leta 1921, ko sem bil v četrti gimnaziji, me je italijanski inženir med vožnjo proti domu vprašal, zakaj hodim v šolo v Jugoslavijo. Še zdaj se mi čudno zdi, da sem znal tako pogumno in pravilno odgovoriti: »Perche io studio piu volentieri in quel Paese« (ker raje študiram v tisti državi). Tedaj se je v Italiji že pojavljal fašizem. Med vaščani pa ni bilo nekdanjih predvojnih zdrah: bili smo vsi enotni. Kot so redke bele vrane, tako so bile redke črne srajce, vendar so se pojavile tudi med domačini. Ko je naša mladina uprizorila »Miklovo Zalo«, je moral nekdo obvestiti fašistično organizacijo, da Turki v tej predstavi simbolizirajo Italijane. Moji starejši brat Tone je igral glavno vlogo, fašisti pa so ga pričakali in ga bili s puškinim kopitom. Ko sem jeseni leta 1924 odhajal v osmo gimnazijo, smo v Mirnu dobili novega župnika. G. Anton Grbec je bil premeščen v Šempeter, iz te župnije pa je prišel v Miren g. Oskar Pahor, ki je tu ostal do leta 1964. Junija leta 1925 je bila matura. Zrelostne izpite je položilo 14 dijakov. Z maturitetnim sPr'CJ3 valom v roki sem šel v Ljubljano. Z mojega obraza je žarela taka sreča, sem imel občutek, kot da bi vsakdo, ki me je srečal, vedel, da sem abitufle V Ljubljani sem stopil na vlak in se odpeljal proti Gorici. V Šempetru s3 . obiskal svojega nekdanjega župnika Grbca. Njegova gospodinja mi je taKO) bila de- dobila konja in voz, na katerega sem naložil svojo težko skrinjo, ki je -lo mizarja na Rečici. Tako sem se zmagoslavno pripeljal domov, zvečer P me je prišel pozdravit ves pevski zbor. Bilo je veliko petja, čestitk, vos Sredi počitnic sem nekega dne stopil k očetu v urad čevljarske zadme, in mu povedal, da rabim deset lir za zdravniško spričevalo, ki ga moram P ložiti prošnji za vpis v bogoslovje. Naredil sem tako nov življenjski kor > Kljub fašizmu smo se bogoslovci in drugi študentje skrivaj zbirali pod v°^j stvom Filipa Terčelja in nekaterih njegovih sovrstnikov; srečanja so bil3 na Čavnu ali na Sv. Višarjah. Poslušali smo predavanja, ki so v nas krep £ narodno zavest in vzajemnost. Fašizem je medtem zatrl vse naše kultm in gospodarske ustanove, med njimi mirensko čevljarsko zadrugo V takem vzdušju sem dočakal svoj »novomašniški Spektakel«, kot se J? vje dor Cankar izraža o svoji novi maši, ki jo je imel pod staro Avstrijo ne ' v Slavoniji. Spektakel pravim zato, ker so za to priložnost privrele v M>r^ množice iz vseh okoliških vasi. Bilo je več slavolokov; na enem sem sl(< pomnil napis: »Pozdravljen, otrok Boga, sin domovine, hlapec nikog3r' .. Karabinjerski maršal je nekoga vprašal, kaj pomeni ta napis. Mož se ’ dobro znašel in dejal: »To je molitvica za vso srečo v novi domovini«- ’ jj, vi!« je odgovoril, kajti tolikšno vseljudsko navdušenje ga je v njegovi p cijski službi naravnost ohromelo. V novomašniških počitnicah sem hotel prirediti romanje na Trsat. S znamom udeležencev sem šel na kvesturo, da bi dobil skupni potni list- K stor se mi je pomilovalno posmehnil in rekel: »Je mogoče, da je mlad iz° ženec tako naiven?« (VW'