Z 11. SEJE OBČINSKEGA.ODBORA ZZB NOV UUBLJANA-CENTER
Ustvariti osnove za samozaščito
Težišče razprave na 11. seji občimskega odbora ZZB NOV Loubljana Oenter, M je bila 25. decembra land, je bilo na pojavih sovražne dejavnosti zo-per politiko zveze komunistov in samoupravni socialistični raavoij. V tej aveza so uvodoma prebrali imformaoijo, ki jo je sestavH Pranc Šetinc, uekate-ra dodatma pojasnila pa je dal Vladimdr šenk-Gaber. Pri tem je -naikazal naloge za politdčno dediorvanje borcev NOV, ki naj še naprej negujejo in varujejo tradicije NOB, 6uvajo bratstvo in enoifcnost jugoslovanskih na-rodov, predvisem pa skrbe, da bodo v mladAni dobiii zveste nasfednike. še zlastd budni mo-rajo bltd bocrci NOV do obre-toovanj, kd so naperjeme zoper posamezne družbenopolitično dejavne tovariše, kar predstav-lja zelo premeteno obliko sov-raane dejavnostd. Kot je poka-zal prdmer v brajevni skupno-sti Stara Ljuibljana, so pobud-niki takdih obrekovanj ljudje z zelo' sumljdivio in nečasbno pre-teJdostjo-
Posebno pozonnost moirajo organdaacije in borci NOV po-svetoiti tistim svojim tovarišem, ki so zapustdild vrste zveze ko-niimistov. Z njdmi je treba vzdTževata stalne sfcilke in se z vsaikim izmed njih pogovoriiti, da osamljeni ne bi postali plen sovražne propagande. V tem smislu nnaj odbori združenj se-staviijo dekrnie načrte, prav y kratkem pa bo o družbeni sa-mazaščitd organiairan poseben seminar za predsedndke in taj-ndike združenj z območja vseh petdh ijuibloanfiikUi občin.
V razpraivo o teh vprašanoih je posegila več_ kot bretjina od
petindvajsebiii navzočih (manj-toald so samo trije — zaradi boleznd). Ti so hačeli povsem določene probleme, ki se po-javljajo prt poditdonem delu v krajevndh skupinostih, zlasti pa težave pri organizarainju in aktivizaciji mladinskih aktivov, ki so budi objektivne narave. Poudarili so zlasti potrebo, da bi bilo treba več truda vlo-žditi za ideološko vzgojo mla-diLh ijiudd, nikaikor pa ne bi smeli ob vfeljučevanju mJadih v družbeno življenje zanemar-jatd starih, iztoušendh in zvestih kadrov. Nalog iin dela je do-volj za oboje.
V razpravo je poseged tudi Drago Plis-Streia, selcretar ko-miteja občinske konference Zveze kornuraijstov LjubljaHa Center. Opozoril je, da so bili v zadnjih treih letih pri ideo-tošikeim deiu doseženl uspehi, ki hrabrijo. Skozd seminarje je šlo okoM 82.000 članov ter 32.000 ljudi iz vodstev oanov-nih argamizacdj ZK. Nedvomno bodo td napori kmalu prišli do veljave.
Pri oceni razsprave na seji je Drago Flis-Strela poudaril zav-zetost odborniikav za reševanje povsem doloonih vprašanj v krajefvnih skiupnositdh, kar po-meni, da imajo dober stJiik z mnoaicami, še bolj pohvalina pa je velika zavzetost za delo z mladdino, ki jo je treba prd-tegniti predvsem z ustreziniinii programi, ki naj omogočiijo visestcranislki razmah mladoistne ustvarjalnosti. Že doslej je mla-dina prevzela ekrb za ongani-zaoijo prosdav ob obletnicah NOB, detjaivno se vključiuje bu-di v priprave na splošno ljud-
sfeo obrambo, v pohodne enote iin podobn.0-
Na koncu je Drago Flis-Stse-la razolenil še vzrolke za ofarep-lljeno soviražno dejavnost pro-ti socialističnd in neuvrščeni JugosLavijd, ki doživlja pritiske z leve in desne, z vzb/D^da in z zahoda. Ti izvdrajo iz razlik v pojinovanju o tem, kako pribi v socializem in kaJkšna naj bo pri tem vloga države. Jugoslo-vaoski komunasti se zavzema-jo za naaldčne potd v sooiali-zem, za take pač, kd s kiultur-no-zgodovinskega vidika naj-. bolj ustrezajo posameanAm de-želam. To stališče zmaguje in ima na svetu vedno več prista-šey. Nadalje je iaredno važna nniisel o boju zsa enakopraivne gospodaTsike in poldtidne odno-se v svetu, ki je v gibanjiu ne-uvrščenih dežel dosegla obli-ko mo&ie in eraotme fronte. Kondno je važna še usmeritev na neposredno oblast delavske-ga raareda, kd naj brez posred-ndikov uipravlja z delovmimi sredsbvi, z dosežki dela in z vsrani družbenimi zadevami. Dosežeoi uspehi na vseh pod-roojih so huda krititea dogmat-skiih poijmovanj o boju za so-oiailizem, ki vidijo rešitev za vise le v enotneim dirigiranju iz enega samega središča. Prav v tem je iskati vzroke za vse pritdisike piroti Jugoslaviji.
RaaMike med letom 1948 so ogromne v naš prdd. Takrat so bili jugoslovanski komunisfci izobčemi in osamljenii. Danda-nes imajo pnijaitelje povsod po sveibu. PrMobdili so sd jih z ide-jarai, ki so jih pomudili čloive-šibvu kot ključ za r^itev pogila-vltinih vprašanj drtižbenega paavoja, s svojim pogumom in z dosledno pdliitiloo.
Pojavi ofcrepljene sovražne deuavnosti nairetouijejo zgradi-tev učinlkoviibeiga siBteima druž-beoe samiozaščite. Vprašainij o tem, kalko se arganizacija ali poisameizmik obnašata v vseh in vsaikršnih, okoliščinah ni miogoče presojaiti z enega sa-mega stredišča- Ustvardti je tre-ba taik sistem, ki bo zagotav-ljal, da bb vsaka družbema oe-ldoa sama zmožna oceniti, kaj je v deliovamju posameznikov ai\& sikupiin aooiailiisbično in sa-mofapiravmo, kaj pa ne, kaj je dmižjbano koristoo in kaj šikod-Ijivo. V tem je bdistvio samoaa-Ščftte, je sroje izvajanjje skle-nil Drago FliSiSbreila.
V nadaljemnju je občimski odbor ZZB NOV Ljuibljaiia Center obravnaval še neka-tera vpirašanija. Med najpo-merntanejišiiimi nflHogami je pod-6rtai pniptrave na leteie konfe-rence združemj, ki jih je treba izivesti do konca februarja le-bos.                                     S. F.