CENA 1500 din
- Leto XLII -
Kranj, petek, 3. februarja 1989
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Izdatki za zdravstvo so neznansko narasli, a zdravje ljudi ni nič boljše
/O   ljubljanska banka
Večina proizvodnih programov je starejša od deset let - kaj potlej?
Gore
Kaj je več vredno -narava ali ljudje?
2£/n banki
Temeljna banka Gorenjske | Kranj
formu/;
ZSMS kot nova stranka?
Ljubljana, 1. februarja — Vsaka partija ima svoj konec... vsaka mladina ima svoj lepši jutri... So zapisali pripravljalci mladinske konference o političnem pluralizmu, ki je spodbudila k javni besedi vrsto mlajših in starejših razpravljalcev. Večna9strani. (V.B.) Foto: Gorazd Sinik
Velika želja po aktualizaciji vsebine delovanja republiške mladinske organizacije s sedanjimi "slo-venskopomladnimi trendi" in prehodom v demokracijo je pripeljala do nove odmevne akcije ZSMS.
Oblast ni prazno mesto demokracije, ampak demokracija praznega mesta. Čas je že, da se k temu pojmu oblasti preide tudi pri nas, preide od "praznih dejanj" k "polnim besedam" in šele potem v obratni smeri. S tem se kajpada privilegira-nost enega samega političnega subjekta, ne glede na njegovo samopodobo in številčnost, razsuje v prvine, partijsko brbljanje o izvoljenosti in avantgard nosti delavskega razreda pa se je že danes ob odsotnosti kakršnekoli politične konkurence prevesilo v cinizem tistih, ki si svojih ur še vedno niso naravnali, je bilo posebej poudarjeno v drugem delu mladinskega projekta "Za demokracijo". Dolgo opevana in medijsko močno podprta tretja seja republiške konference ZSMS je torej le bila. Če je temperaturo še nekaj dni pred plenumom močno podžigalo mnenje ljubljanske mladinske organizacije in izjava še svežega mladinskega ministra za informiranje Dejana Verčiča, češ da je slovenska partija na zaprti seji še pred predsedstvom ZSMS obravnavala materiale za mladinski plenum (kar se je izkazalo kot neresnično), je bilo pričakovanje še toliko večje.
Eno od osnovnih izhodišč, ki je tako sprožalo burne razprave v pripravah na konferenco, ko so po celotni republiki potekali posebni regijski posveti, kot na sami konferenci, je teza, da ZSMS
radikalno obrača hrbet osnovnim usmeritvam tako novomeškega kot krškega mladinskega kongresa, ki izhajajo iz frontnega značaja organizacije. Če bi lahko tem razmišljanjem resnično pritrdili, potem moramo kot ravnovesje postaviti mladinsko iskanje preobrazbe organizacije v pogojih novih političnih okvirov. Teza, ki jo kot dežurno ta čas uporabljajo predvsem partijski vrhovi - nestrankarski pluralizem, je na konferenci doživela nič kaj slavno usodo in s tem samo še enkrat javno opozorila na nekatera povsem drugačna izhodišča umevanja mnoštva političnega organiziranja.
Razcep med RK ZSMS in MK ZSMS Ljubljana, kjer so predvsem slednji uporabili na sami konferenci "metodo množice kričačev" in je v veliki meri zaznamoval potek konference, si je moč razlagati na več načinov. Lahko gre za užaljeno gesto pogorelih na nedavnih republiških ZSMS-jevskih volitvah, za partijske pilote, kot jih je nekdo imenoval, za opozicijo, dejstvo pač je, da je s tem dosedanja (navidezna) monolitnost slovenske mladinske organizacije porušena.
Kakšnih velikih zaključkov iz srednje dvorane Cankarjevega doma ne gre delati, povsem odveč je tudi evforija nekaterih govorcev, ki so bili polni besed tipa zgodovinsko. Strinjati pa se vsekakor moramo, da projekt lahko prerase v resnično popolno kvaliteto, vendar bomo za kaj takšnega verjetno morali počakati do jeseni, ko je naznanjen nov mladinski kongres.
Vine Bester
Po loških hribih manjka vode
Škofja Loka, 2. februarja - Vremenarji še nekaj dni, v torek so govorili o desetih dneh, ne obetajo kakršnihkoli padavin. Obljubljajo pa otoplitve. Zaradi dolgotrajne suše torej preti nevarnost pomanjkanja pitne vode; pritoki bodo še bolj upadli, prav tako se bo nižal nivo podtalnice. V takih razmerah so še bolj kot sicer nevarni požari, razen tega pa morajo inšpektorji budno bdeti tudi nad neoporečnostjo pitne vode.
V škofjeloški občini so zaradi pomanjkanja pitne vode že teden Prej, preden so sprožili alarm v republiki, storili vse, da bi ljudje ne trpeli. Prejšnji teden so po loških hribih začeli s cisternami voziti pitno vodo in jo točiti v vodovodne zbiralnike. Tako za zdaj omejevanje porabe pitne vode še ni bilo potrebno.
V Komunali so po torkovih informacijah prepričani, da bodo vodovodi za Gorenjo vas, Poljane, Ziri in Železnike zdržali še deset do petnajst dni suše, medtem ko na Trati že koristijo tehnološko vodo. Prevoz vode v odročnejše hribovske kraje v Poljanski in Selški
dolini za zdaj poteka nemoteno. „ _..
' H. Jelovcan
Gospodarstvu svobodo in odgovornost
Kranj, 1. februarja - Na Prešernovi osnovni šoli v Kranju so pripravili mikaven in posnemanja vreden kulturni dan. V večnamenski dvorani so priredili razstavo kranjskih akademskih slikarjev in jih na popoldanski prireditvi ob pomoči umetnostnega zgodovinarja dr. Ceneta Avguština tudi pobliže predstavili. - Foto: G. Šinik
Tridnevna seja CK ZKJ končana
Prepir na meji sovraštva
Kranj, 2. februarja - Zaključni dokument tridnevne utrujajoče 20. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije za uho kar lepo zveni. V njem je med drugim zapisano, da je socialistična in neuvrščena ter avnoj-ska Jugoslavija naša edina alternativa, da mora Zveza komunistov složneje in odločnejše stopiti ob bok silam napredka in demokracije, da potrebuje organizacija več kadrovske, idejne in organizacijske svežine ter preseči razprtije in da mora prav kmalu razbistriti svoje videnje sedanje in prihodnje Jugoslavije, napovedanih treh reform, mednacionalnih odnosov, Kosova in vseh nevihtnih oblakov, katerih plohe lahko do konca potopijo komajda še plavajočo jugoslovansko barko. Centralni komite skoraj ni reagiral na zahteve po ugotavljanju odgovornosti in glasovanju o zaupnici Suvarju in predsedstvu. Sprejel je poročilo o idejnopoli-tični odgovornosti Azema Vllasija, Kolj Široke, Svetislava Dolaševiča in Mumira Mesihovića ter se po glasovanju odločil, da za Vllasija, Dolaševiča in Mesihovića ni prostora v cekaju, iz njega pa so odšli tudi nekateri starejši člani. Centralni komite je sklenil, da bo predčasno, do konca leta, sklical 14. kongres Zveze komunistov Jugoslavije.
Sicer pa, vsaj tako mislim, večina jugoslovanskih komunistov ne more biti zadovoljna s sejo centralnega komiteja. Frakcionaštvo, čeprav se mogoče zdi komu beseda pregroba, v naši partiji ostaja, čeprav so se mnogi govorniki zaklinjali in pozivali, da seja ne sme biti končana, ne da bi razčistili razhajanja. Organi-
zacija ostaja razdvojena, najmanj med dve struji: med centralistično, nasilno enotno, vladarsko in grajeno na domnevni volji ljudstva ali kratko Miloševićevi, ki ima oporo v Srbiji, Vojvodini in Črni gori, in med liberalističnejšo, ki dovoljuje tudi različnosti v načinu političnega razmišljanja, dialogu na osnovi argumentov ter odgovornosti ter reform, kot jih je sprejela 17. seja CK ZKJ. Težišče te struje je na Hrvaškem in v Sloveniji. Tretja, vmesna struja, sicer manj izrazita, pa je doma v Bosni in Hercegovini, v Makedoniji in deloma tudi na Kosovu. Očitno je bila prva struja na 20. seji poražena, vendar si ne gojimo iluzij, da bo njena bo-jevitost upadla. Njeno orožje ostaja še naprej tudi ulica in ljudski pritiski, kar je bilo med vrsticami povedano že na 20. seji. Bojni sekiri še nista zakopani in že zategadelj je treba vzeti zelo resno opozorilo vojske, ki je jasno dejala, da teh razprtij ne namerava več prav dolgo trpeti in da se o usodi Jugoslavije brez armade ne bomo pogovarjali. Prav to je bila središčna točka seje, na katero se sklicujejo in jo analizirajo tuji poročevalci. Komuniste skrbi ponovno besedičenje brez velikega haska, skrbi ponovno oživljeno politično nasprotje med Srbijo in Hrvaško. Skrb je še bolj upravičena zaradi tega, ker politični spori niso v oporo novi vladi, od katere ljudje, vedno bolj pahnjeni v revščino in negotovost, veliko pričakujejo in se, žal, z govori in špetirji ne morejo, nasititi, lahko pa postanejo, do konca vznejevoljeni, lahek plen političnih špekulacij.
,.■ J. Košnjek
Beograd, 1. februarja - Vlada in gospodarstvo morata sodelovati kot generalštab in enote, ki se skupaj borijo za zmago, je dejal mandatar za sestavo novega zveznega izvršnega sveta inž. Ante Markovič v pogovoru z direktorji največjih jugoslovanskih podjetij. Kar 130 najodgovornejših mož jugoslovanskega gospodarstva se je udeležilo razgovora in nad polovico jih je sodelovalo v razpravi. Nekateri med njimi so res tarnali in pretirano opisovali svoje probleme, vendar pa sta bili vodilni dve zahtevi: finančna disciplina se mora zaostriti, gospodarstvo pa sprejema izziv za pomoč novi vladi pri ozdravitvi gospodarstva, če se bo država odrekla pretiranemu in škodljivemu vplivu na gospodarstvo. Ante Markovič je pozval direktorje k sodelovanju in potrkal na njihovo vest, naj bodo pripravljeni,
IV   P R E DOS L JA Hi
OŽE POLHA
Podporo dobil Debelak
Jesenice - Pred kratkim smo poročali, da se je zaskočilo pri izvolitvi novega profesionalnega sekretarja OK ZSMS Jesenice. Pred tednom dni je potekel rok za evidentiranje, v katerem so bili zabeleženi Ivan Puc, Gorazd Blatnik, Herman Debelak in Karmen Volčini. Ker Volčinije-va ni podpisala svoje kandidature, je tako poleg Puca in Blatnika, ki sta pogorela na prvih volitvah, ostal na listi še 26 letni Herman Debelak, predsednik konference ZSMS v Železarni, po poklicu metalurški tehnik, ki je edini dobil tudi podporo novoizvoljenega mladinskega predsedstva. Tako gre torej v razpravo po osnovnih mladinskih sredinah v občini lista treh kandidatov, od katerih ima samo eden podporo občinskega mladinskega foruma, nov sekretar pa naj bi predvidoma pričel opravljati svoje delo sredi marca.
V. B.
odstopiti del svojih strokovnjakov za delo v novi zvezni upravi. Novi mandatar je namreč napovedal korenit poseg v okostenelo in strokovno nedoraslo zvezno upravo in osvežitev z nekaj sto novimi strokovnjaki.
Sicer pa je inž. Ante Markovič ponovil strategijo nove vlade. Gospodarstvo mora biti osvobo-. jeno državnih spon, samostojno, hkrati pa tudi odgovorno za razvoj. Gospodarstvenike je pozval k hitremu prilagajanju tržnemu gospodarstvu, sicer bo reforma ovirana. Doma izbire nimamo, je dejal. Obrniti se moramo k svetu, ker je samo to učinkovita obramba zoper inflacijo in monopolistično obnašanje doma. Zavzel se je za vpeljavo vrednostnih papirjev, ker lahko samo tako izvlečemo denar iz vseh možnih virov. Skupna vlaganja so na prvem mestu, posojila pa na zadnjem, je dejal.
J. Košnjek
Zemljarič predsednik častnega odbora
Radovljica, 31. januarja - Radovljiški izvršni svet je na torkovi seji imenoval častni odbor za svetovno veslaško prvenstvo, ki bo letos v začetku septembra na Bledu. Odbor bo vodil Janez Zemljarič, dosedanji podpresednik zveznega izvršnega sveta, v njem pa so še Ante Markovič, mandatar za sestavo novega izvršnega sveta, Marjan Rožič, Janez Stanovnik, Milan Kučan, Miran Potrč, Dušan Šini-goj, Svetozar Višnjič, Janez Bohorič, Marko Bule in drugi družbenopolitični, gospodarski in športni delavci iz Jugoslavije, Slovenije in Gorenjske.
C. Z.
Poziv Socialistične zveze
Pomagajmo bolnici Franji!
Ljubljana, 31. januarja - Predsedstvo republiške konference SZDL je na torkovi seji sprejelo poziv k slovenski solidarnostni akciji za ohranitev in obnovo partizanske bolnice Franja. Kamniti plaz, ki se je pred nedavnim sprožil s pobočja Velikega Njivča, je zasul dostop v sotesko Pasice, onemogočil dostop v Franjo, porušil del objektov, ostale pa poškodoval in s tem ogrozil obstoj enega največjih kulturnih spomenikov NOB in revolucije. Ker idrijska občina sama ne bo zmogla zbrati dovolj denarja za zaščito in obnovo bolnice, so v občini že odprli poseben žiro račun (številka 52020-753-1146) za zbiranje prostovoljnih prispevkov občanov, delovnih organizacij, družbenih in družbenopolitičnih organizacij.
C. Z.
(MMSmSSSmGLAS   2. STRAN
NOVICE EN DOGODKI
Petek, 3. februarja 1989
L
VINE BEŠTER
NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Grožnja vojaškega udara?
Če bi parafrazirali Branka Greganoviča, predsednika jugoslovanske mladine, bi na vprašanje, kaj pride po 20. seji CK ZKJ, enostavno rekli - 21. seja in s tem simbolično odgovorili vsem tistim, ki so pričakovali od beograjske nadaljevanke, ki jo je dr. Sla-voj Žižek označil kot "Ladjo norcev", da bo z eno potezo rešila jugoslovansko godljo. Očitno se nekateri, med njimi je cela plejada profesionalnih politikov nočejo naučiti, da se politika na sejah ne dela, pač pa promovira, če si zopet sposodimo besede prvega jugoslovanskega mladinca.
Vsaka seja državnega cekaja postaja vedno bolj ritualno dejanje, ki pa glede na svojo krožno omejenost seveda ne more v nobenem primeru doprinesti k resničnemu začetku reševanja vsesplošnih kriznih razmer. Iz dneva v dan postaja vedno bolj jasen tako dvojni koncept ali koncept dveh partijskih alternativ kot dejstvo, da se razlike namesto zmanjšujejo vsakodnevno drastično povečujejo.
Velika večina tistih, ki so se izmenjali pred govorniškim mikrofonom (po predvidevanjih) ni povedala prav nič novega, žalostno je, da so mnogi prišli samo po dnevnice in še bolj žalostno, da so nekateri povsem nedvoumno igrali igrice ali plesali po piščalki. Ob poteku dogodkov bi resnično veljalo odkrito preko pozitivnega programa reči bobu bob in slobi slob.
Ce smo se lahko (ponovno) nedvoumno prepričali, da po Jugi divja povsem odkrita bitka za oblast, nas iz 20. seje mora zaskrbeti predvsem glas, ki je prišel od človeka v vojaški uniformi. V mislih imamo seveda Staneta Broveta, ki se je močno "proslavil" že v ljubljanskem procesu. Njegove misli, da bo vojska z vsemi sredstvi branila..., namreč nikakor ne smejo iti mimo nas povsem neopaže-ne. Če izpustimo spornost organiziranja samostojne partijske organizacije znotraj JLA, kot devetega dela ZKJ, nam mora Brove-tov govor, kar močno opažajo tudi tuji poročevalci, strezniti misli. Še toliko bolj, ker v zadnjem času visoki vojaški dostojanstveniki v svojih javnih nastopanjih redno opozarjajo na svoj arzenal represije.
Skozi sejo se je tudi tokrat odčitavala prenekatera preživetost zbirokratizirane partijske organizacije, povsem lahko pa bi nalepili še vse ostale nalepke, od bojazni do izgube foteljev do nezainteresiranosti izhoda iz krize, kajti na ta račun nekateri očitno prav lepo živijo.
Stvari so pač že*dolgo jasne, politični pamflet, znan kot nestrankarski pluralizem, je pravljica za lahko noč, če bomo hoteli napraviti vsaj kakšen korak naprej, bomo, hočeš, nočeš, morali vrata prav na stežaj odpreti parlamentarni demokraciji in strankarskemu sistemu.
Verjetno pa je tudi vsaj delček resnice v Mastnakovi misli, da je osrednji problem Jugoslavije problem kulture, in da se še nikoli niso tako dobro poznale meje rajnke Avtroogrske...
Maškarada, godba, flancati
Kranj, februarja - Naj bo kakorkoli že pri nas, ampak maška-rado bomo imeli. Tudi v Kranju. Kot je že navada, se bodo maškare zbrale v soboto, 4. februarja, ob 10. uri na Trgu revolucije v Kranju, kjer jih bo kranjska godba na pihala, tudi v maskah, seveda, vkup spravljala, potem pa se bodo družno podali po ulicah Kranja. Ocenjevanj ne bo, pravijo pri Turističnem društvu Kranj, vsaka maska je dobrodošla, domiselna seveda še bolj, na koncu pa bo vsaka maškara dobila svoj flancat.
Nasvidenje torej jutri v Kranju - v maškarah!
D.D.
Odhajanje sredi mandata
Škofja Loka, 2. februarja - V razdobju meseca, dveh je napovedal svoj odhod na drugo delo že tretji pomembnejši človek občinske uprave v Škofji Loki. Dovoljenje za prekinitev mandata je dobil brez posebnih zapletov; ne zato, ker bi bil slab delavec, ampak predvsem iz sočustvovanja z njegovo poklicno usodo.
Ni lahko biti občinski funkcionar, voljen oziroma imenovan za štiri leta. Res ga po zakonu po izteku mandata čaka delo v starem kolektivu, vendar običajno ne isto kot prej. Kako naj, na primer, v tovarni pustijo cela štiri leta nezasedeno mesto sekretarja ali vodje proizvodnje, ki je odšel na mandatno funkcijo v javno upravo, denimo? Njegovo delo običajno zasede nekdo drug, ki mu je po štirih letih v praksi pač težko reči na svidenje. Toliko težje, ker se njegov predhodnik, ko odhaja na voljeno ali imenovano funkcijo "za blagor ljudstva", navadno ne zna pobrigati za svojo vrnitev oziroma mu takrat le-ta ni dovolj mar.
Tudi zato, pravijo v Škofji Loki, je težko dobiti sposobne ljudi za štiri leta na občino. In predvsem zato tisti, ki so se pustili prepričati, vse pogosteje odhajajo sredi mandata, leto ali celo več pred iztekom. Vedo namreč, da se nihče ne bo pobrigal zanje, jih čakal s službo, če se sami ne bodo znašli. In ko se jim pokaže prva vabljiva priložnost za redno zaposlitev, gredo. Kdo bi jim zameril?!
Seveda pa odhajanje sredi mandata lahko pomeni tudi past za "blagor ljudstva". Tisti, ki dela slabo, odide brez vsake odgovornosti, brez polaganja računov o svojem javnem delu...
H. Jelovčan
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Ix>ke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-Žlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija), Igor Pokorn (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
uredništvo tel. 21860
V slovenski SZDL zavračajo obtožbe iz nekaterih delov države
Politični pluralizem ne pomeni povratka meščanske desnice
Ljubljana, 31. januarja - Obtožbe, ki se pojavljajo v delu države, češ da gre v Sloveniji za vzpostavljanje meščanske desnice, je treba odločno zavrniti, je na torkovi seji predsedstva republiške konference SZDL Slovenije dejal predsednik Jože Smole in pojasnil, kaj pravzaprav pomeni politični pluralizem - razvijanje neposredne demokracije, možnost izražanja različnih mnenj in stališč, konkurenco idej in programov, vse kajpak v okviru prenovljene socialistične zveze, obstoječe ustavne ureditve in nestrankarskega socializma. Da je SZDL pred težko nalogo, v kateri bo treba med drugim določiti "pravila igre" v okoliščinah "pluralnega prostora", je pokazala tudi torkova razprava, ki je bila tako kot tista v začetku januarja vsebinsko bogata.
Dimitrij Rupel se je, denimo, vprašal, kako se bodo v takšnih razmerah obnašala sredstva javnega obveščanja. Zdajšnja praksa je namreč taka, da na veliko poročajo o partijskih sejah - koliko pa bodo o dejavnosti zvez in gibanj?! Rupel se je spotaknil tudi ob opredelitev SZDL kot ljudskega parlamenta (kot je zapisano v ugotovitvih, stališčih in usmeritvah predsedstva), ker po njegovem mnenju sodobna država ne prenese dveh parlamentov. Zanimivo vprašanje si je zastavil Jože Knez - kakšen pa sploh je nestrankarski pluralizem. "Če na to ne bomo dali pravega odgovora, potem je zame strankarski pluralizem realnost," je dejal. Ivan Oman, predsednik slovenske kmečke zveze, je menil, da so stališča predsedstva v glavnem sprejemljiva, saj pomenijo priznanje, da je politični pluralizem nujnost. Socialistična zveza bi morala biti v prihodnje zveza ali organizacija organiza-
cij, ki bi sprejemala program v sodelovanju z vsemi političnimi silami, ki so že vstopile v SZDL ali šele vstopajo. Le to je po Omanovem mnenju pot v dejansko demokracijo.
Ciril Ribičič je dejal, da je treba v SZDL okrepiti vlogo ne-komunistov in jasno povedati, kako se bo SZDL prilagodila nestrankarskemu političnemu pluralizmu. Če bi že doslej hitreje reagirala, potem nekaterim zvezam in gibanjem ne bi bilo treba iskati zatočišča v drugih organizacijah - na primer v ZSMS. Pri volitvah (v razmerah političnega pluralizma) ne bi smeli poudarjati, iz katere organizacije je kandidat, temveč omogočiti ljudem, da se bodo lahko odločali med več programi in kandidati. Vekoslav Grmič je predlagal, da naj bi se predstavniki SZDL in novoustanovljenih zvez najprej pogovorili o tem, kako si zamišljajo medsebojno sodelovanje, šele potem pa naj bi ugoto-vitva, stališča in usmeritve o političnem plu-
ralizmu dali v javno razpravo. Mojmir Oc-virk je dejal, da bi bilo dobro razmisliti o možnosti, da bi bile nekatere politične sile tudi zunaj socialistične zveze, in o tem, kaj bi to pomenilo za reformo političnega sistema. Po njegovem mnenju zakon o interesnem in političnem združevanju ne bi smel biti enoten, saj gre za dve povsem različni vrsti organiziranja interesov - za politične in nepolitične. Marjan Tavčar se ni strinjal z Zoranom Poličem, ki je predlagal, naj bi besedi politični pluralizem nadomestili z izrazom pluralizem interesov in idej. Nestri-njanje je utemeljil s tem, da tu ne gre za neke nejasne interese, temveč za politične. Janez Janša je ocenil, da bo dokument, ki ga SZDL daje v javno razpravo, veljal malo časa, če bo socialistična zveza le sledila času. Lado Pohar pa je menil, da bi bilo o slovenskih iskanjih dobro sproti obveščati ostale dele Jugoslavije.
Predsedstvo republiške konference SZDL bo dalo ugotovitve, stališča in usmeritve o političnem pluralizmu, ki so nastale na osnovi dveh razprav januarja, v javno razpravo krajevnim, občinskim in regijskim organizacijam SZDL, ostalim družbenopolitičnim organizacijam, društvom in združenjem.
C. Zaplotnik
Prihodnost bo zapisana v Optimi
Škofja Loka, 2. februarja - Glede na to, da industrija ustvarja kar dve tretjini škofjeloškega družbenega proizvoda, kar je, mimogrede, pretiran delež v primerjavi z drugimi vejami v razvitih gospodarstvih, je v letošnjem programu družbenoekonomskega razvoja občine to področje razumljivo deležno posebne pozornosti. O njem so s posebnim poudarkom spregovorili tudi na torkovi seji občinskega izvršnega sveta.
Že v uvodu je bilo rečeno, da program ne zaobjema vseh nalog, ki jih imajo letos v mislih škofjeloška podjetja, saj po novem zakonu o planiranju ni več njihova dolžnost, da svoje cilje zaupajo občinskim službam. Tudi zato je konkretnih podatkov v programu zelo malo. Tudi, pravimo zato, ker je zaradi podivjane inflacije in mnogih nejasnosti, povezanih z gospodarsko politiko oziroma zakonodajo, težko, če že ne kar nemogoče, realno planirati prihodnost.
Pomembna novost programa, ki v škofjeloški občini že drugo leto zamenjuje v delitvi dohodka dokaj spoštovano, v ustvarjanju dohodka pa precej manj, klasično resolucijo, pa so bančni podatki o letošnjih naložbah v tehnologijo, ki naj bi bile eden klju-
čnih vzvodov za prestrukturiranje škofjeloškega gospodarstva.
Po podatkih Ljubljanske banke se bodo naložbe povečale. Večja vlaganja načrtujejo v Iskri Elektromotorji, LTH Hladilstvo, v Alplesu, Alpetourovem Prometu, Gorenjski predilnici in Marmorju. Skupna predračunska vrednost naložb, ki naj bi bile uresničene letos, znaša dobrih 55 milijard dinarjev. Razen teh podjetij nameravajo vlagati v tehnologijo še v Tehtnici, Termopolu in Niku.
Kljub naložbenim apetitom, ki bodo uresničeni ali pa tudi ne, odvisno od bančnega dinarja in
Polemika ob gradnji delavnic za duševno prizadete
Prepiri lahko zaustavijo načrte
Kranj, 30. januarja - Obupna prostorska stiska v kranjskih delavnicah pod posebnimi pogoji že lep čas narekuje gradnjo novih. Še lani so razmišljali, da bi zadrego ublažili z gradnjo prizidka k osnovni šoli Helene Puhar, zdaj pa lokacijo za delavnice in morebitno internatsko varstvo načrtujejo v Cerkljah. Starši prizadetih slednjemu ostro nasprotujejo.
Zaradi načrtovane gradnje se je zdaj dvignilo veliko prahu. Medtem ko je staršem duševno prizadetih bližja prva inačica, se socialno skrbstvo (in zdaj socialno varstvo, ki je prevzelo odgovornost za izvedbo projekta) ogreva za drugo. Lokacija v Cerkljah je obveljala predvsem zaradi novega koncepta delavnic, ki bo terjal več prostora, tega pa v prizidku osnovne šole najbrž ne bi bilo. Zagovorniki sodijo, da bi v Cerkljah lahko na mah rešili prostorsko (in zaposlitveno) stisko ne le 40 varovancev sedanjih delavnic pod posebnimi pogoji, temveč bi zajeli tudi ostale kategorije invalidov, zadostili pa bi tudi potrebam po internatskem varstvu teh ljudi. Širšemu konceptu v prid govori več dejstev: ne bo drobljenja že tako pičlih sredstev za družbene dejavnosti, morda pa bo pripomoglo tudi k rešitvi tistih invalidov, ki so zaradi težje zaposljivosti ostali brez dela, ker je večina delovnih organizacij od njih dvignila roke. Morda bi na ta način udejanili tudi del načrtov iz projekta izpred desetletja o rehabilitacijskem centru Gorenjske, v katerem so bile zajete tudi invalidske delavnice. Ta stran je tudi poudarjala, naj pri načrtih za gradnjo raje zaupajo strokovnim merilom, ne pa da jih obvladujejo čustva.
Docela mimo čustev pa tudi ne morejo, saj morajo slednjič spoštovati tudi interes staršev duševno prizadetih otrok/ Njihovi pomisleki namreč tudi niso iz trte zviti. Če bi se že sprijaznili z novim konceptom delavnic, v katerih bi poleg njihovih otrok delali še drugi invalidi in teže zaposljivi, pa se bodo težko z lokacijo. Večina gojencev se bo morala vsakodnevno voziti v Cerklje (resda so jih pogoste avtobusne zveze precej približale centru), vendar bo tudi ob posebnih prevozih in zbirnih mestih ta migracija zanje velika muka in dodatno breme za nekatere starše.
Koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri OK SZDL Kranj, ki je bil pobudnik vroče razprave, ni uspel uskladiti interesov ene in druge strani. Projekt je prepustil skupnosti socialnega varstva, kjer se bo letos začel zbirati denar, do jeseni pa naj bi izdelali načrte. Če seveda neskončno prepiranje ne bo spet za nekaj let zaustavilo že zdaj nujne gradnje. D. Z. žlebir
podjetniške akumulacije, pa samo z vlaganji v tehnologijo ne bo mogoče doseči prestrukturiranja. Veliko bo odvisno tudi od ljudi, od njihovega znanja. Medtem ko v večjih podjetjih že ugotavljajo presežke delavcev, zlasti v administraciji (to se posebej dobro kaže ob nameravanih izločitvah tozdov), kar kliče po izdelavi programa preusposa-bljanja, pa na drugi strani manjka ljudi za opravljanje zahtevnih del, predvsem na področju vodenja, marketinga, financ, to je na delih, ki so tesno povezana z (ne)uspešnostjo poslovanja vsakega podjetja.
Nekaj tolažbe in upanja vendarle daje velika usmerjenost škofjeloške industrije v izvoz, saj domala ni več podjetja, ki se ne bi kakorkoli pojavljalo na zunanjem trgu. Skoraj gotovo je, da bo izvoznike svet, če drug ne, prisilil, da se bodo naučili racionalno obnašati in razvijati sodobno, tržno zanimivo proizvodnjo.
O prestrukturiranju škofjeloške industrije je bilo na izvršnem svetu izrečenih še vrsto besed. Po mnenju nekaterih članov bi morali v občini doreči, ka-
tere industrijske veje so perspektivne in kaže vanje še naprej vlagati, za katere pa je družbenih denarnih injekcij škoda. Ugibanja, da s sedanjo strukturo pretežno predelovalne proizvodnje za široko porabo nekaj čisto ne velja, ne vodijo nikamor.
Kdo naj bo razsodnik, kaj pustiti, kaj razvijati? Občinska vlada ali upravni organi za to gotovo niso niti poklicani niti strokovno usposobljeni. Dober dokaz so razne zgrešene "politične" odločitve v preteklosti. Strokovnjaki so v Ljubljanski banki in so v Gospodarski zbornici, so tudi v razvojnih in marketinških službah podjetij.
Odgovor na vprašanje, kaj da in kaj ne, v škofjeloški občini zato pričakujejo od projekta Opti-ma, ki bo konkretnejša izpeljanka iz dokaj načelnega programa družbenoekonomskega razvoja občine v tem letu. V okviru projekta Optima bodo namreč proučili sedanjo strukturo gospodarstva, tudi drobnega, in na ta način dobili kažipot, kaj v tovarnah delati naprej, kaj delati novega in kaj prepustiti drobnemu gospodarstvu. R Jelovčan
Prosti čas mladih Tržičanov
Hočemo svoj prostor!
Problemske konference, kljub še včerajšnji modi, niso ravno stalnica v delu gorenjskih občinskih mladinskih konferenc, zato je verjetno še toliko bolj zbodel v oči torkov večerni razgovor mladih iz Tržiča, ki so razgrnili del problematike na področju prostega časa.
Čeprav moramo že na začetku ugotoviti, da je bilo tudi pozornemu spremljevalcu problemske konference težko razločevati osnovne smotre zbranih tako mladih kot malo manj mladih ljudi (občinskih političnih funkcionarjev), vseeno velja tej akciji tržiške mladine na široko odpreti vrata.
Če so še do nedavnega v Tržiču zgolj v zaprtih skupinah ugotavljali in razpravljali o problematiki preživljanja prostega časa mladih, ki rečeno mimogrede, v osnovnih točkah ni prav nič drugačna od ostalih gorenjskih občin, potem pomeni razgrnitev žuljev na občinski ravni pod uradno organizacijo vsekakor viden korak naprej.
Če na kratko povzamemo razpravo, ki je sledila dokaj teoretičnemu uvodu vodje centra za interesno združevanje mladih pri RK ZSMS Jožeta Artnaka, potem se velja prvenstveno ustaviti pri besedah Marjana Švaba, sekretarja OK ZSMS Tržič, ki je nanizal pregled prostočasovnih dejavnosti bolj zabavnih zvrsti, znotraj celotne občine in posebej izpostavil Bistrico ter Tržič - mesto, kot področji, kjer vlada mrtvilo, glede na pomembnost obeh krajevnih skupnosti, pa tega ne bi smelo biti. Ob konkretnih navedbah in problematiki razmer v posameznih občinskih okoljih je Švab poudaril, da lahko do različnih problemov prihaja logično samo v tistih okoljih, kjer mladi delujejo organizirano.
Nasploh je teza o nujnosti formiranja "uradne" osnovne organizacije v posamezni krajevni skupnosti doživela na problemski konferenci veliko osvetlitev, nekako tako kot problematika družabnih prostorov, v katerih bi večina tudi morebitnih organizatorjev predvsem želela pripravljati plese.
Če izpustimo razmišljanja, ki so se (ne)posredno nanašala na samo organizacijo takšnih mladinskih prireditev, ki jih imajo v Tržiču, kot je bilo rečeno še premalo, potem moramo nujno trčiti v problem, ki so ga nekateri označili kot generacijski konflikt, drugi pa kot nerazumevanje starejših do prostočasovnih dejavnosti mladih.
Resda, kot so ugotavljali na konferenci, prosti čas še zdaleč ni samo ples, vendar, vsaj kot je bilo razvidno iz strukture udeležencev in njihovih razprav, izvzeti so seveda profesionalni politiki, to področje vsekakor obstaja kot ena ključnih nevralgičnih točk.
Med sklepi si velja še posebej zapomniti pokazano dobro voljo in ponujeno roko uradne občinske politike, ki je skozi sekretarja OK ZKS mlade opomnila, da bodo v svojih prizadevanjih ob korektnem vodenju svoje akcije imeli vso podporo. Ker nas izkušnje učijo, da se takšne poteze ne rojevajo ravno vsak dan, bi vodstvo OK ZSMS Tržič vsekakor moralo izpeljati iz odprtih vprašanj problemske konference povsem konkretne zaključke in se, dokler je zadeva še sveža, čimprej podati v neposredno akcijo! v. Bešter
3. stran omismm&iiaLAB
Jeseniški problemi, razvojne možnosti in dogovori o skupnih nalogah
Večina proizvodnih programov je starejša od deset let - kaj potlej?
Jesenice, 30. januarja - Predsednik jeseniškega izvršnega sveta Tomaž Keršmanc je v torek povabil na sestanek direktorje delovnih organizacij ter vodje tozdov in poslovnih enot v občini Jesenice. Dnevni red je obetal veliko - obravnavo "aktualnih nalog v trenutnih družbenoekonomskih razmerah" in dogovora o skupnih nalogah, ki naj bi jih združeno delo uresničilo letos - vendar je bilo vse skupaj bolj podobno predavanju oziroma "mehčanju" vodilnih mož jeseniške občine za nekatere skupne naložbe, za katere naj bi gospodarstvo zagotovilo denar zunaj rednih poti, na osnovi samoupravnih sporazumov. Dialoga, ki bi ga bilo vredno omenjati, ni bilo, poudariti pa je treba, da se je sestanek, ki je bil bolj namenjen jeseniškim razmeram, končal z jugoslovansko "dimenzijo", ki jo je s pet strani dolgim govorom prispeval predsednik občinske borčevske organizacije._
manj denarja, kot je dovoljeval intervencijski zakon... Na področju zaposlovanja se kaže, da so pogovori o ekstenzivnem in intenzivnem zaposlovanju bili uspešni. Jeseniška občina je po lanskih devetmesečnih podatkih edina na Gorenjskem, ki je dosegla dobre rezultate v smeri produktivnega zaposlovanja.
rega je predsednik občinske skupščine Jakob Medja dejal, da bi pomenil "začetek bolj urejenega mesta". Naložba, ki obsega porušenje ene stanovanjske hiše (in preseli-
Tomaž Keršmanc, predsednik izvršnega sveta
o stanarini in ogrevanju
V jeseniški občini se bodo stanarine povečale za 66 odstotkov s prvim februarjem, medtem ko se so v drugih občinah že mesec prej. Ogrevanje se bo podražilo za 60 odstotkov. Jesenice s tem ne bodo odstopale od gorenjskega in slovenskega povprečja.
... o usodi jeseniških delavk v tržiškem BPT
Sto trideset delavk iz jeseniške občine dela v BPT Tržič, ki je pred hudimi problemi. Iz tržiške občine je že bilo nekaj predlogov, da bi del proizvodnje prenesli v našo občino. O tem bi se morali pogovoriti, saj pri nas tekstilna industrija nima tradicije pa tudi sicer bi minilo precej časa, da bi bili enakovredni konkurenčnim podjetjem.
Razvojna perspektiva III
Iz analize o socialno ekonomskih razmerah v občini povzemamo komentar h tabeli o osebnih dohodkih: "Realni padec o osebnih dohodkih je izredno velik. Če pa upoštevamo še sindikalna izhodišča o minimalnem osebnem dohodku, je uravnilovka na dlani, saj manevrskega prostora za nagrajevanje dobrega dela ni veliko."
Razvojna perspektiva I
V jeseniški občini je bil predlani en izum na 6 tisoč prebivalcev in en registriran patent na 30 tisoč prebivalcev. V razvitih evropskih državah pride en izum na 2 do 5 tisoč prebivalcev in en patent na 3 do 19 tisoč prebivalcev, v Sloveniji pa izum na 9 tisoč prebivalcev in patent na 67 tisoč. Podobna so razmerja pri tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih: v jeseniški občini pride 2,3 inventivnih predlogov na 100 zaposlenih, v razvitem svetu tudi do 40 predlogov, v Sloveniji in Jugoslaviji pa povprečno po en predlog na 100 zaposlenih.
Razvojna perspektiva II
V Gozdnem gospodarstvu Bled -tozd Jesenice je 60 odstotkov delavcev brez dokončane osnovne šole, v Izolir-ki polovica, v Železarni 29 odstotkov, v Železniškem gospodarstvu - tozd za promet Jesenice četrtina, v Kovinski opremi Mojstrana 23 odstotkov, v Vatrostalni 22, v Kovinarju, Vodovodu, Kompasu-tozd Hoteli Kranjska gora, Univerzalu, Kemični čistilnici in pralnici Jesenice in v Bolnici pa 10 do 20 odstotkov.
... o Javni porabi in zaposlovanju
Javna poraba v občini se letos realno ne bo povečala. Za vse samoupravne interesne skupnosti, za družbene dejavnosti in materialno proizvodnjo, bodo enake prispevne stopnje kot lani, ko smo tudi sicer zbrali
... o inventivni in raziskovalni dejavnosti
Študija, ki jo je izdelal dr. Ivan Kejžar z Visoke šole za organizacijo dela v Kranju skupaj s sodelavci, kaže na določeno zaostajanje na tem področju. Najbolj zaskrbljuje, da je pretežni del proizvodnih programov star več kot deset let in da ni jasno, kaj bodo v teh delovnih organizacijah delali potem.
Dva predloga - Čufarjev trg in bolnica
V jeseniški občini sta ta čas aktualni vsaj dve naložbi, za kateri naj bi gospodarstvo (in negospodarstvo) zagotovilo denar na osnovi samoupravnega sporazuma. Ker bodo Jesenice letos praznovale 60-letnico, bi v občini radi uredili Trg Toneta Čufarja in izdali knjigo, ki bi predstavila občino in prikazala njen razvoj; v bolnici pa si želijo predvsem posodobitve in novih zdravniških pripomočkov.
Zapišimo najprej nekaj besed o prvem predlogu, o ureditvi Čufarjeva trga, za kate-
tev treh družin), ureditev parkirišča za gledališčem, asfaltiranje in tlakovanje trga, nasaditev dreves in grmovnic ter postavitev spominskega znamenja Tonetu Čufarju (o tem še niso soglasni - ali bi postavili novega ali le prestavili tistega iz parka oziroma s Titove 22), bi stala skupaj z izdajo zbornika milijardo dinarjev. Dobro četrtino (za asfaltiranje) bi zagotovila cestno-komunalna skupnost, sto milijonov izvršni svet, sklad stavbnih zemljišč, kulturna skupnost, turistična zveza in Kinopodjetje Kranj, ostalo pa delovne (temeljne) organizacije iz občine.
Direktor jeseniške bolnice Janez Tušar je predstavil akcijo, ki jo načrtujejo v zdravstvu. "Ker posodabljanje ni sistemsko rešeno in smo v brezizhodnem položaju, smo se odločili, da potrkamo na vrata ustanovitelja, družbenopolitične skupnosti. Aparati, ki smo jih kupili pred osmimi leti, imajo petletno življenjsko dobo pa tudi sicer je tehnologija v tem času izjemno napredovala. Posodabljanje smo razdelili v tri stopnje: prva obsega nakup ultrazvoka in še nekaterih aparatov v vrednosti 196 tisoč dolarjev, druga in tretja pa predvsem nabavo rentgenskih aparatov, kar bi stalo milijon dolarjev. Ker vemo, da za vse ni denarja, smo zaprosili le za pomoč pri nakupu najnujnejših zdravniških aparatov... Pri vsem tem me moti tudi to, da ne vemo, ali je bolnica regijska ali ne. V spodnjem koncu Gorenjske namreč pravijo, da je jeseniška."
Da ne bi morda kdo mislil, da ima jeseniška občina le dve (izredni) skupni nalogi, je Srečo Mlinaric iz Karavanške poslovne skupnosti opozoril še na naloge, ki jo čakajo pri gradnji infrastrukturnih objektov ob karavanškem predoru in v mestu. Investitorji sicer prinašajo na Jesenice 60 do 70 odstotkov denarja, ostala sredstva pa bo treba zagotoviti v občini.
C. Zaplotnik
Osrednje -vprašanje ob odločitvi za traso radovljiškega odseka avtomobilske ceste Bratstvo-enotnost____
Kaj je več vredno - narava ali ljudje?
Radovljica, 31. januarja - V radovljiški občini so že z dolgoročnim družbenim planom, na osnovi študije Urbanističnega inštituta Slovenije in odločitve zborov občinske skupščine, opredelili, da naj bi trasa nove ceste potekala čimbližje sedanji, magistralni ceste. Ker se je od tedaj do danes precej okrepila naravovarstvena zavest in so tudi ljudje spoznali, da ne gre le za dodatni vozni pas, temveč za sodobno štiripasovnico, so začeli nasprotovati "uradni", skupščinsko sprejeti južni trasi. V Radovljici so celo ustanovili posebni odbor za varstvo okolja (podružnico občinskega odbora), ki je ponovno sprožil polemiko o tem, katera trasa je primernejša, in je začel tudi z zbiranjem podpisov proti južni varianti.
Ker je bilo zlasti veliko očitkov, da južna trasa predvsem ekološko ni sprejemljiva, je Skupnost za ceste Slovenije naročila skupini SEPO, ki deluje v Inštitutu Josef Štefan v Ljublja-ni, da naj razišče, ali so očitki upravičeni ali ne. Skupina je v torek zvečer na zboru krajanov (v polni skupščinski dvorani) povedala glavne ugotovitve, sicer pa bo o tem pripravila pisno po-. ročilo. Kot je povedal prof. Dušan Ogrin, še noben odsek avtomobilske ceste v Sloveniji in Jugoslaviji ni bil tako sistematično in celovito obdelan kot prav radovljiški. Člani skupine SEPO ua zunanji sodelavci so namreč v studiji ocenili vpliv ceste (objekta) in prometa na okolje, v okviru tega pa še posebej vplive na naravno okolje (tla, voda, zrak, živi svet) in na družbeno okolje (na možnosti za izrabo prostora £a kmetijstvo, gozdarstvo, rekreacijo in za druge dejavnosti, na kulturne in bivalne kakovosti Prostora in na urejenost prostora). Študija je pokazala, da je Pri vplivih na spremembo tal in reliefa južna varianta bolj kvarna od severne, pri vodah je slabša severna, pri zraku in pri živem svetu pa južna. Pri vplivih na bodočo rabo prostora za kmetijstvo in za druge dejavnosti je severna varianta manj sprejemljiva od južne, pri vplivih na kulturne in bivalne kakovosti prostora je južna slabša, pri vplivih
Prof. Dušan Ogrin: "Nič ni narobe, če prihaja do razprav o že navidez odločenih zadevah. Izkušnje namreč kažejo, da ljudje prvič ne spoznajo vseh razsežnosti nekega posega, možno pa je tudi to, da • se spreminjajo družbene vrednote. Če so bili, denimo, ljudje še včeraj tolerantni do hrupa, zdaj niso več. Le kdo bi, naprimer, danes še pristal na vodno elektrarno na Bohinjskem jezeru, kakršno so načrtovali nekdaj."
Marjan Kranjc, pomočnik direktorja za tehnične zadeve v Skupnosti za ceste Slovenije: "Mi smo že pred leti predlagali, da bi cesta potekala po severni trasi, vendar smo morali na željo radovljiške občine načrt spremeniti. Prometno-tehnično sta obe varianti sprejemljivi, pri dolžini ni večje razlike (severna je 450 metrov krajša), bistvena, pa je razlika v ceni. Po lanskih izračunih bi severna stala 18 milijard dinarjev, južna pa 28. Pri južni tudi ni najboljše, da bi bila poleg nje magistralna cesta, kar bi zlasti ponoči motilo voznike. Po cesti naj bi leta 1996 potovalo 6000 do 6500 vozil na dan, od tega 2000 tovornjakov."
verne, potem imajo pravico to uveljaviti, je dejal prof. Ogrin in s tem vsaj posredno odgovoril na Vogelnikovo vprašanje.
Ker je študijo naročila in plačala republiška skupnost za ceste, je eden od krajanov izrazil dvom v njeno objektivnost. "Tisti, ki jo je naročil in plačal, verjetno ni storil tega zato, da bi dobil mnenje proti sebi. To je še dodaten argument, da o tem, katera trasa je primernejša, ne morejo odločati strokovnjaki, temveč domačini, ljudstvo," je dejal prof. Ogrin.
na urejenost prostora pa severna. Ker sta si severna in južna trasa dokaj enakovredni pri kvarnih vplivih na zrak in vode ter po vplivih na možnosti za bodo rabo prostora in na kulturne kakovosti, so strokovnjaki skupine SEPO te vplive izločili in izračunali, da ima južna trasa sedem "obremenilnih točk", severna pa le štiri. "Oporečnosti južne variante se kopičijo predvsem zaradi tega, ker močno obremenjujejo skupnost s hrupom, z onesnaženjem zraka in tudi z občutkom, da tako velika prometnica vodi mimo bivalnega okolja. Južna varianta je torej družbeno problematična, severna pa predvsem zato, ker posega v urbanistično še domala nenačet prostor," je dejal prof.
Dušan Ogrin in še posebej poudaril, da sta na tehtnici dva različna problema in da se bodo morali v radovljiški občini sami odločiti, kaj je za njih več vredno - narava ali človek. Variant namreč ni mogoče slikati črno -belo oziroma tako, da je ena dobra in druga slaba, še posebej zato ne, ker vsaka, južna ali severna, prizadene ljudi. Glavni problem bo vsekakor tovorni promet, ki bo potekal po cesti ponoči, ko je splošna hrupnost v okolju razmeroma nizka.
Ko je Blaž Vogelnik vprašal prof. Dušana Ogrina, katero zlo je manjše - severno ali južno - je odgovoril nekako takole: ljudje, ki pišejo strokovna mnenja, ne morejo odločati, ker lahko sicer svoj strokovni pogled vsilijo družbeni skupnosti, ki pa ima, denimo, drugačna vrednostna merila. Tu gre pravzaprav za vprašanje vrednot. Če v radovljiški skupnosti sodijo, da je južna trasa manj sprejemljiva od se-
Varstveniki okolja so se na zboru krajanov kar nekajkrat sklicevali na tisoč podpisov proti južni trasi, vendar je treba poudariti, da je mogoče s podpisi na veliko manipulirati. Sicer pa - če bi podpise zbirali tudi v vaseh ob severni trasi, bi bili verjetno tudi tam vsi (prizadeti) proti severni varianti. Na zboru smo pa slišali tudi za takšno izjavo: "Vse kaže, da bodo meščani Radovljice dovolj močni, da boste cesto potisnili na sever."
Krajani na torkovem zboru niso o ničemer odločali. Samoupravni organi krajevne skupnosti Radovljica bodo na osnovi stališč krajanov in ugotovitev skupine SEPO ponovno presojali primernost severne in južne trase in prek delegacije posredovali predlog občinski skupščini. Čeprav nekateri nasprotujejo tudi severni trasi, je vse bolj očitno, da se tehtnica nagiba na stran severne. Sicer pa bodo o morebitni spremembi trase odločali zbori občinske skupščine. C. Z.
Davčne bližnjice
Vsi, ki so lani z rednim in občasnim, honorarnim delcm zaslužili več kot dvajset milijonov dinarjev (in nimajo olajšav), so morali do konca januarja vložiti davčno napoved, na osnovi katere jim bodo na davkariji odmerili davek na osebni dohodek. Ni naš namen, da bi razglabljali, koliko delavcev na Gorenjskem je preseglo za nekatere "magično mejo", hočemo le opozoriti na družbeno pravičnost zajemanja davka, ki temelji na načelu "vzemi tam, kjer je zaslužek najlaže ugotoviti in preveriti". Prav to dela naš davčni sistem, njegova roka -davkarija, ki polni proračune z davkom od osebnih dohodkov predvsem na račun tistih, ki prejemajo zaslužke na tekoči ali žiro račun; ne kaže pa posebnih ambicij, da bi v ta sistem zajel tudi na stotine in tisoče državljanov v Jugoslaviji, ki so prav tako presegli "magično mejo", vendar njihovega zaslužka ni mogoče kvalificirano preveriti v nobeni banki in v nobeni službi družbenega knjigovodstva. Če se v pomanjkanju podatkov lahko zanesemo na občutek, potem je mogoče oceniti, da je tudi na Gorenjskem število tistih, ki so presegli "magično mejo", najmanj enkrat večje od uradnega spiska. Med njimi pa je pravzaprav samo ena razlika: medtem ko se tisti, ki služijo na "sivem trgu", plačilu davka lahko brez težav izognejo, morajo drugi vložiti davčno napoved, počakati na odmero - in plačevati.
Pa ne gre le za davek od osebnih dohodkov. Davčni sistem je namreč tudi na nekaterih drugih področjih zasnovan tako, da ubira najkrajša in najlažja pota. Ko so pred leti poskušali v kmetijstvu uveljaviti davek, ki bi temeljil na dohodku in bi pridne spodbujal k še skrbnejši obdelavi zemlje in boljšemu gospodarjenju, lene pa kaznoval, je predlog padel v vodo, predvsem zaradi tega, ker uprava ni našla primernih meril - bržčas pa tudi zato, ker je davek mogoče zajemati tehnično lažje in z manj truda na osnovi katastrskega dohodka. Olajšave, ki so jih sicer uvedli, pa so bolj zaradi tega, da bi kmete odvrnili od "prostega trga" in jih spodbudili k "organiziranemu zadružnemu odkupu".
C. Zaplotnik
Marija Lončar, predsednica ZKPO v BPT Tržič:
Tretje poti ni
Tržič, 1. februarja - Ali močna finančna injekcija v višini 10 milijard dinarjev ali stečaj, to sta edini dve možni poti za BPT Tržič, tretje ni, je na seji tržiškega izvršnega sveta poudarila predsednica Začasnega kolektivnega poslovodnega organa Marija Lončar.
Za skupino, ki je prevzela sanacijo tržiške BPT 1. junija lani, je osem mesecev izrednih prizadevanj, da ne rečemo agonije, v ka^ teri so skušali storiti vse, da bi staro in po svetu znano tržiško tekstilno tovarno spravili na zeleno vejo. Danes so pred trdno odločitvijo: ali dovolj velika finančna injekcija, da uresničijo vse točke sanacijskega programa, ali postopno vodenje podjetja v stečaj.
Znano je, da je BPT Tržič že vrsto let poslovala z motnjami, lani pa ji je bil izrečen ukrep družbenega varstva, in posebna sanacijska ekipa je 1. junija 1988 začela izvajati sanacijo poslovanja in upravljanja BPT s hitrim reševanjem najbolj akutnih problemov, hkrati pa pripravljala srednjeročni razvoj strategije podjetja. Začetni položaj je bil silno težak, kajti zagotoviti je bilo treba normalen potek proizvodnje, pri tem pa ni bilo na voljo bombaža - vrniti je bilo treba 150.000 ton sposojenega bombaža - ni bilo rezervnih delov, strojni park iztrošen. Ker je grozila ohromitev proizvodnje, se je skupina morala že tedaj odločati: ali nadaljnje zadolževanje za ohranitev proizvodnje ali stečaj. Odločili so se za prvo. V predilnici so uspeli povečati produktivnost, izboljšala se je kvaliteta preje, z lastnimi kadri so rekonstruirali čistilnico, v tkalnici se je izboljšala priprava preje, v navijalnici so uvedli dvoizmensko delo, na vseh tkalskih strojih za široke tkanine, ki so bolj iskane, pa celo troizmensko delo. V oplemenitilnici so s kadrovskimi spremembami zagotovili splošno in tehnološko disciplino, zmanjšali zaloge, zboljšali kvaliteto. V konfekciji so nabavili nekaj sodobnih strojev po leassing sistemu, kar jim bo omogočilo usmeritev v izvoz, povečal se je tudi delež izvoza konfekcijskih izdelkov. Na splošno se je dvignila disciplina, koordinacija dela in izboljšalo planiranje.
Tudi pri trženju so bili uspešni. Zaloge so se od 31. maja do 31. decembra 1988 zmanjšale v tkalnici za 43.000m 2, v predelavi v oplemenitilnici za 377.000 m2, surove zaloge v oplemenitilnici za 326.000 m2 in v konfekciji za 197.000 m2. Odločili pa so se tudi za novo poslovno politiko, za prekinjanje celovitega štirifaznega proizvodnega procesa predilnica - tkalnica - oplemenitilnica - konfekJ cija, temveč bodo na trg prodajali tudi medfazne proizvode, kot so preja in tkanine, za reprodukcijo, zaradi cenejših tkanin na trgu bodo kupovali te in jih dodelavah v konfekciji. Svoje zmogljivosti bodo vnovčevali tudi v Ion poslih. Kooperacijska dela jim zagotavljata dve tuji firmi Erbo in Matheis, pa tudi domače tovarne, kot so Kemična industrija Kamnik, Sava Kranj, Velika Plana pri Beo-' gradu, Jugokoža Subotica, prejo pa bodo prodajali Beti Metlika in Svilanitu.
Z novo organiziranostjo v enovito delovno organizacijo se bodo zmanjšale medfazne zaloge za 300.000 m2, boljši bo sistem dnevnih poslovnih informacij, lažje kalkuliranje in podobno.
Sanacijska ekipa se je od prvega dne še posebej posvetila kadrom. Ti so seveda odhajali, kajti osebni dohodki, kljub temu da so jih izboljševali, so bili še vedno nizki. Vseeno pa jim je do konca leta uspelo pridobiti 32 strokovnjakov za posamezna področja, takoj pa so pričeli tudi z raznimi oblikami izobraževanja. Analiza je pokazala, da bi v prihodnje katerokoli razvojno varianto lahko uresničevali s skoraj 20 odstotkov manj delavcev. Danes jih je v BPT zaposlenih 1029, po letnem planu pa naj bi se do konca leta število zmanjšalo na 900.
Priznati je treba, da je sanacijska ekipa storila vse, kar je bilo v njeni moči, da se delo v BPT normalizira. Toda zavirale so jih visoke obresti na kredite, ki so jih morali najeti, če so hoteli podjetje voditi mimo stečaja. Morali bi dobiti odlog plačil, več finančne pomoči. Tako pa so finančno vsi njihovi napori izničeni. Ob vsem tem pa ugotavljajo, da v drugih republikah podjetja, ki se skušajo prebiti iz podobnih težav, dobivajo ugodnejše kredite. Veliko naporov, veliko težav so morali premagati. Ko so delavci pred Novim letom prekinili delo, so se odločili, da odstopijo, vendar so se kasneje premislili, kajti zavedali so se, da morajo začeto pripeljati do konca, takega ali drugačnega. Še vedno upajo, da se bo obrnilo na bolje, seveda pa bo treba družbena pomoč. 10 milijard danes ni tako veliko, če se porazdeli na več nosilcev. Nekaj naj bi prispevala občina Tržič, nekaj dobavitelji in kupci, večino pa banki z odpisom obresti ter DPS z odobritvijo kredita za trajna obratna sredstva.
"Štrajk me je silno prizadel," pove Marija Lončar, "a bom vztrajala, dokler ne bo tovarna dobila dobrega dirketorja in ne dovolim, da bi govorili o razbitju tovarne, če nekdo odide iz tovarne ali pride na novo. Priznati moram, da ima BPT dobre, delovne ljudi, ki imajo radi svojo tovarno in bodo storili vse, da se reši iz težav. Vem, da bo težko zbrati ta denar, vendar vredno je storiti vse, da zastavljeno uresničimo."
D. Dolenc
(M^SScJJSIKIGLAS 4. STRAN
Petek, 3. februarja 1989
L
KRATKE Z GORENJSKE
Odvodnjavanje, javna razsvetljava, preskrba - Ko smo se med nedavnim obiskom v Dražgošah, ob krajevnem prazniku, pogovarjali s predstavniki vodstva krajevne skupnosti o delu v minulem letu in o načrtih za letos, so predstavniki vodstva še posebej poudarili, da bodo letos nadaljevali z odvodnjavanjem voda, ki jim povzročajo težave na območju, kjer teren drsi. Sicer pa imajo letos v načrtu tudi ureditev javne razsvetljave v v vseh treh delih vasi Dražgoše. Lani so obnovili razsvetljavo na Rudnem. Problemi, ki jih sami ne morejo rešiti, pa so: boljša preskrba v trgovini v Dražgošah, slabe avtobusne zveze posebej v popoldanskem času in sanacija spomenika v Dražgošah. Kar zadeva slednjo, so domačini prepričani, da sedanja poskusna vrtanja v ploščad spomenika niso rešitev, da ne bi voda še naprej pronicala vanjo... - A. Z.
Maškarada na ledu
Kokrica pri Kranju - Turistično društvo Kokrica pri Kranju, ki je že med šolskimi počitnicami poskrbelo, da je bilo drsanje na zaledenelih bajerjih v Bobovku zanimivo in veselo, se je odločilo, da bo zdaj pripravilo na ledu še maškarado. Maškare vabijo, da pridejo v Bobovek jutri (sobota) ob 14. uri. Veselo bo, najboljšo veliko in malo masko pa bodo tudi nagradili. A. Ž.
Spominska svečanost v Svečah
Radovljica - Vsako leto se v Svečah na avstrijskem Koroškem z žalno slovesnostjo spomnijo junaške smrti narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža, doma z Jesenic, ki je padel v boju z nacisti 1. februarja 1944. Svečanost na pokopališču v Svečah bo v nedeljo, 12. februarja, ob 11. uri, organizira pa jo Zveza koroških partizanov. Vedno se svečanosti udeležijo tudi koroški borci iz gorenjskih občin. Občinski odbor ZZB NOV Radovljica bo tudi letos poskrbel za avtobusni prevoz udeležencev iz Bohinja, Gorij, Bleda, Lesc in iz Radovljice, (jr)
Priprave na skupščine
Radovljica - Redne letne skupščine v vseh dvajsetih krajevnih organizacijah ZZB NOV v radovljiški občini bodo od 15. februarja do 15. aprila, skupščina občinske organizacije pa bo predvidoma sredi maja letos. Se pred skupščinami v krajevnih organizacijah pa bo posvet s predsedniki, na katerem se bodo pogovorili o pripravah. V nekaterih krajevnih organizacijah bodo na skupščinah imeli tudi dopolnilne volitve. V radovljiški občini je zdaj še 2.428 članov organizacije ZZB NOV. Njihova povprečna starost je prek 70 let. Lani pa je umrlo 131 članov, (jr)
Umeten sneg v Kranjski gori
Kranjska gora - Ker ni snega, so se v Kranjski gori odločili, da si pomagajo z umetnim. Tako ga zdaj delajo na poligonu Podkoren, od koder ga potem vozijo na smučišča oziroma k žičnicam v Kranjski gori. V petek so tako imeli že na vseh žičnicah v Kranjski gori dovolj snega za smuko. S tem so zimsko sezono v Kranjski gori prav gotovo vsaj deloma »rešili«. Turistične zmogljivosti so skoraj v celoti zasedene, (bb)
Gasilsko društvo Kamna gorica
Nov avto za obletnico
Kamna gorica, 31. januarja - Pred devetimi desetletji so v Kamni gorici ustanovili svoje gasilsko društvo. Njegovo vkoreninjenost v kraju dokazuje že podatek, da je danes včlanjenih v društvu blizu 20 odstotkov vsega prebivalstva. Njihovo skupno skrb za društveni razvoj pa potrjuje tudi odločitev, da bodo del denarja iz samoprispevka namenili za novo gasilsko vozilo. Avto so dobili pred dnevi in ga bodo po predelavi izročili namenu na proslavi ob društveni obletnici julija letos.
V preteklem desetletju so člani Gasilskega društva Kamna gorica vložili veliko svojega časa in moči v prenavljanje gasilskega doma. Predlani so olepšali njegovo zunanjost z novo fasado, lani pa so dokončno prenovili streho, uredili izolacijo zgornjih prostorov in namestili zunanje opaže. Na stotine ur prostovoljnega dela so razen tega opravili pri izgradnji mrliških vežic, saj gasilce od nekdaj pokličejo k večjim delom v krajevni skupnosti.
»K društveni aktivnosti je gotovo prispeval razmah članstva v preteklosti,« ugotavlja Beno Udir, sedanji poveljnik v društvu, pa našteva: »Sedaj imamo 98 članov, od tega 48 za operativne naloge; razen njih je še 8 mladincev, 21 pionirjev in pionirk ter 15 članic. Zlasti po letu 1984 je društvo namenilo veliko skrbi njihovemu strokovnemu usposabljanju. Tako imamo v naših vrstah 39 izpra-šanih gasilcev in 5 gasilk, 4 nižje častnike in prav toliko gasilskih častnikov ter 7 strojnikov. Tri desetine sestavljajo člani, ki so mlajši od 30 let, kar zagotavlja uspešno ukrepanje ob morebitnem požaru v naši krajevni skupnosti. Čeprav je v strnjenem naselju veliko starih hiš, večjih požarov v njem zadnja leta ni bilo.«
Za gašenje so kamnogoriški gasilci razmeroma dobro opremljeni. Ugotavljajo le, da nimajo aparatov za gašenje s peno, ki bi jih potrebovali ob požaru v tovarni plastičnih izdelkov Jelplast; na srečo so blizu kroparski gasilci, ki tako opremo imajo. Bolj zaskrbljeni so bili zaradi več kot 20 let starega, iztrošenega kombija, zato si je nov odbor lani zastavil nalogo za zamenjavo vozila.
»Čeprav nakup vozila ni bil v našem delovnem načrtu,« razlaga Jože Pogačnik, sedanji predsednik društva, »smo izkoristili razpis krajevnega samoprispevka tudi za sofinanciranje te naloge. Del denarja smo zbrali z organizacijo veselice lani, del sredstev pa so prispevale delovne organizacije iz Lipniške doline, največ Plamen iz Krope in Jelplast ter Vzgojni zavod iz Kamne gorice; v slednji organizaciji so nam posodili vsoto, ki jo bo prispevala občinska gasilska zveza. Zato smo že lahko kupili novo orodno vozilo, ki so si ga člani prvič ogledali po občnem zboru društva 21. januarja letos.«
Na občnem zboru so podelili priznanje OGZ Radovljica za 60 let dela najstarejšemu članu Francu Šolarju, ki je prejel tudi društveno priznanje. Še bolj slovesno bo na proslavi ob 90-letnici društva 2. julija, ko bodo predali namenu novo orodno vozilo. Do takrat pa jih čaka še veliko dela, od dodelave avta do ureditve garaže. Ob tem bodo poskrbeli za dopolnjevanje strokovnosti svojih častnikov in se čimbolj množično udeležili gasilskih tekmovanj, kjer so uspešni zlasti pionirji.
Stojan Saje
Tudi v Stražišču velika telefonska akcija
ureja ANDREJ ŽALAR
Zakopali bodo v začetku aprila
Stražišče, 2. februarja - Ko so lani jeseni v krajevni skupnosti Stražišče v kranjski občini pozvali interesente za telefon, naj razmislijo in se oglasijo v krajevni skupnosti, da bi se vseeno čimprej lotili telefonske akcije, se je izkazalo, da zanimanje ni nič manjše, kot je bilo na začetku leta. Za izgradnjo omrežja in za telefon se je odločilo 415 gospodinjstev oziroma naročnikov. Pri svetu krajevne skupnosti je bil potem tudi ustanovljen gradbeni odbor. Vodi ga Rudi Bizovičar, ki je hkrati tudi predsednik krajevne konference Socialistične zveze v Stražišču.
Čeprav so imeli naročniki možnost, da poravnajo obveznosti za izgradnjo omrežja najkasneje do konca tega leta, so se v veliki večini odločili, da določeni znesek čimprej poravnajo in se tako izognejo podražitvam. Sicer pa, kot pravi Rudi Bizovičar, s plačevanjem obveznosti nimajo nobenih težav. Do konca minulega leta je veljala izračunana cena, za tiste, ki se zdaj odločajo za priključek (prijave oziroma interesente še vedno zbirajo) pa je cena za 20 odstotkov višja. Vse podrobnosti s telefonsko akcijo dobijo interesenti oziroma bodoči telefonski naročniki v krajevni skupnosti, ali pa vsak ponedeljek ob 18. uri v Domu krajevne skupnosti, kjer ima redne seje gradbeni odbor. Odbor pa razen tega pripravlja tudi posebno številko glasila Sitar, v kateri bodo predstavili celotno akcijo in vse podrobnosti.
»Z dosedanjim potekom akcije sem zadovoljen,« je povedal v začetku tega tedna Rudi Bizovičar. »Od septembra lani do danes nam je uspelo nabaviti skoraj ves tehnični material. Tako imamo na primer kable za telefonijo že vskladiščene v Puškami. Odločili smo se že tudi glede izvajalcev. Sklenili smo, da bo izvajalec tehničnega dela celotne akcije (vlečenje kablov) Tegrad, zemeljska oziroma gradbena dela pa smo zaupali SGP Tehniku iz Škofje Loke. Uspelo nam je tudi, da smo s pogodbami določili končno ceno in imamo tako praktično 80 odstotkov celotne investicije finančno zaključene. To pa je za gradbeni odbor in za vse, ki sodelujejo izredno pomembno, saj imamo veliko garancijo, da bomo z zneskom, ki smo ga opredelili za posamezni priključek na začetku akcije, dejansko celoten program najbrž tudi lahko uresničili.«
Odbor je že na začetku natančno opredelil dinamiko poteka celotne akcije in si tako zastavil cilj, da bi pri 415 naročnikih, ki so
se za telefon odločili že na začetku, telefoni zazvonili sredi prihodnjega leta. Trenutno člani odbora zbirajo soglasja pri lastnikih zemljišč, da bi na ta način imeli do konca marca letos lokacijsko in gradbeno dovoljenje za izgradnjo omrežja.
»Z izvajalcem gradbenih del smo domenjeni, da se izkop primarnih kanalov za kable začne v začetku aprila. Ocenjujemo, da je to najbolj primeren čas, saj bi na ta način lastnikom zemljišč pred setvijo in sajenjem povzročili najmanj težav. Upam, da se pri soglasjih lastnikov zemljišč ne bo preveč zapletlo, čeprav nekateri pogojujejo soglasje z brezplačno pridobitvijo telefonskega priključka ali z garancijo do nekajletne pravice za telefon. Takšno pogojevanje nam povzroča težave, ker se lahko zgodi, da se bo vse skupaj zavleklo pri pridobitvi lokacijskega in gradbenega dovoljenja. To pa bi povzročilo kasnejši začetek gradbenih del (na škodo lastnikov zemljišč), ogrožen pa bi bil na ta način tudi celoten finančni projekt. Zato bi ob tej priložnosti prosil lastni-
Rudi Bizovičar
Kable za telefonijo imajo že vskladiščene v Puškami...
Začetek spomladanske akcije za izgradnjo telefonije v Stražišču bo prav gotovo pri centrali v Bitnjah...
ke zemljišč, da nam z razumevanjem in soglasji pomagajo pri celotni akciji.«
Vzporedno s pridobivanjem soglasij pripravljajo tudi pogodbo s tozdom PTT o inve-stitorstvu. Kar zadeva celotno akcijo, zelo dobro sodelujejo tudi z delovno organizacijo Sava, kjer jim pomagajo med drugim tudi pri raznih organizacijskih vprašanjih. Redno sodeluje stražiški gradbeni odbor tudi s sosednjim gradbenim odborom za izgradnjo telefonije v krajevni skupnosti Bitnje. Pričakujejo pa, ko bo akcija stekla, uspešno sodelovanje tudi s PTT.
»Rad bi tudi poudaril, da v odboru nimamo nobenega profesionalca. Vsi v desetčlanskem odboru, v katerem občasno sodelujejo tudi posamezni interesenti (medtem ko strokovna vprašanja rešuje posebna finančno-tehnična komisija), delamo brezplačno. Glede vprašanj, ki se vse bolj pogosto slišijo, kako je s kabelsko televizijo, pa naj povem, da bomo v predsedstvu krajevne konferenci SZDL spregovorili tudi o tem in najbrž ponudili celotno akcijo mladinski organizaciji v Stražišču, kjer so, mimogrede, kot slišim, zanjo precej navdušeni. Če bi se zgodilo, da bi se mladi vzporedno lotili tudi te akcije, pa menim, da bi bilo potrebno sodelovanje tudi z odborom za izgradnjo telefonije.«
A. Žalar
V dvanajstih letih veliko novega
Tajnik bi moral med ljudi
Begunje, januarja - Dvanajst let je že Jožica Hrovat tajnik v krajevni skupnosti Begunje v radovljiški občini. Pravi, da se je v tem dobrem desetletju v Begunjah marsikaj naredilo in veliko spremenilo. Ugotavlja pa tudi, da je včasih laže ob delu šla po naseljih v krajevni skupnosti in bila tako rekoč na tekočem o vsem; o problemih, željah oziroma kar se je v krajevni skupnosti dogajalo...
»Danes se moramo tajniki WMB&M®m, krajevnih skupnosti vse preveč ukvarjati z najrazličnejšo administracijo. Časa za teren, za pogovore z ljudmi, za organiziranje akcij, potem zato velikokrat zmanjkuje. To pa ni dobro, saj imajo ljudje občutek, da je vse prepuščeno toku dogodkov in času. Problemi in tudi nezadovoljstvo se zato kopičijo in pre-nekatera dejavnost, imam vtis, da tudi zaradi tega zamira. V krajevni skupnosti je bilo včasih namreč na društvenem področju precej bolj živahno, kot je zdaj.
Jožica se spominja, da so v zadnjih desetih letih bile v krajevni skupnosti organizirane velike akcije. Največji sta bili vsekakor gradnja Družbenega centra oziroma gasilskih prostorov in telefonija. Asfaltirane so bile tako rekoč vse glavne ceste. Samo pri teh akcijah so ljudje naredili veliko prostovoljnih ur, še več pa so prispevali v denarju in materialu.
»Gasilci so bili včasih nekako živahnejši. Turistično društvo sicer živi, vendar bi vsi skupaj želeli, da bi se turizem hitreje oživljal. Škoda, na primer, da je vzorno urejena trim steza propadla. Še najbolj delavna sta trenutno Partizan in kulturno društvo. Obnovljena Joževčeva domačija je postala zdaj svojevrsten turistični magnet.«
Jožica Hrovat je tudi prepričana, da bi se marsikaj hitreje in z voljo uredilo, če bi tudi občinska skupnost resno pristopila k rešitvi problemov, ki jih krajani sami ne morejo. Danes na primer novo naselje Poddobrava po številu prebivalcev predstavlja že 20 odstotkov Begunj oziroma 10 odstotkov vseh prebivalcev krajevne skupnosti. Pa vendar še vedno ni rešena prometna povezava. Trgovina je postala pre-
Pletenje, kuhanje, maškarada...
Šenčur - Turistično društvo Šenčur, ki bo letos proslavilo 15-letnico uspešnega dela in različnih aktivnosti v krajevni skupnosti, tudi letos v zimskih dneh oziroma večerih organizira dve zanimivi dejavnosti. Ob torkih, od 19. do 21. ure, imajo v klubski sobi društva tako imenovane Večere pletenja, kvačkanja in vezenja, ki jih vodi mentorica Kristina Tušek. Ti večeri bodo trajali do aprila, ko bodo s priložnostno razstavo začeli praznovanje 15-letnice društva. V četrtek, 9. februarja, ob 19. uri pa se bo v klubski sobi začel tudi tečaj kuhanja, ki ga bo vodila mentorica Zalka Jovanovič. Turistični delavci v Šenčurju pa so se tudi letos odločili, da pripravijo pustno povorko. Skupaj s šolo Janka in Stanka Mlakarja bo pustna povorka skozi vas v torek, 7. februarja, ob 16. uri. A. Z.
Jožica Hrovat
majhna. Večji vrtec v krajevni skupnosti vse bolj pogrešajo.
»Zaradi odlaganja pri reševanju teh težav so krajani nejevoljni. V krajevni skupnosti imamo letos v načrtu ureditev centra (parkirišča in kioska oziroma postavitev brunarice za zelenjavo), za asfaltiranje pa bo prispeval Slavko Avsenik. V vaseh v Podgori, predvsem v Zadnji vasi, bodo po lanski vodovodni akciji letos krajani uredili tudi še zajetje. Po vsej krajevni skupnosti načrtujemo obnovo javne razsvetljave oziroma 10 svetilk. Odločili pa smo se tudi za veliko akcijo in sicer za gradnjo sistema kabelske in satelitske televizije. Mislim, da je uresničitev tega programa (poleg rednega vzdrževanja) dovolj velik zalogaj za krajevno skupnost, kot je naša. Za probleme, ki jim sami nismo kos, pa se bomo morali čimprej pogovoriti z odgovornimi v občini.«
.   A. Žalar
Bo kompromis zaustavil večletno ploho pritožb krajevne skupnosti?
"Bodeči" kioski
s sadjem in zelenjavo
Škofja Loka, 26. januarja - S kioski preprodajalcev sadja in zelenjave z juga, ki se razmnožujejo po naših mestih, je že tako, da so nam kot kupcem zelo priročni; postavljeni so na mestih, kjer hiti mimo največ ljudi, blago je lepo, sveže in za malenkost cenejše, kot ga ponujajo domači trgovci in branjevci. Torej ga kupujemo. Z vidika urejanja prostora pa znajo biti ti kioski tudi nadležni. O tem v krajevni skupnosti Škofja Loka-Kamnitnik govorijo že nekaj let in (doslej neuspešno) prepričujejo občinsko vlado in projektante v Zavodu za družbeni razvoj, da kioski sodijo na (večinoma samevajočo) tržnico v Šolski ulici, ne pa na parkirišče ob stari stavbi Odeje na Titovem trgu.
Občinski vrhovi, ki jim je očitno poglavitna skrb za dobro občanov, da bodo čim hitreje in čim ceneje prišli do užitnega sadja in zelenjave, so po nekajletnem "prepričevanju", tudi v delegatskih klopeh občinske skupščine, krajevni skupnosti Škofja Loka-Kamnitnik ponudili novo, kompromisno rešitev problema.
Ce bi namreč tri kioske (dva last Danice Limani, tretji PIK Vinkovci, tozd Borinci) preselili na tržnico kakšnih sto metrov (!) stran, to ne bi bilo dobro iz naslednjih razlogov (citiram): rešitev bi bila le začasna, ker je tržnica prostorsko omejena, ker v občinskih urbanističnih dokumentih ni opredeljena kot perspektivna "mestna tržnica", ker ni rešeno vprašanje financiranja infrastrukture za kioske na tržnici, prav tako ne dostave blaga in dostopnosti za kupce, na tržnici tudi ni primernega skladiščnega prostora, skratka, gre za kup ovir, ki govorijo proti prestavitvi kioskov na sedanjo tržnico. Problem bo mogoče rešiti samo z novo, večjo, lažje dostopno tržnico. Kdaj in kje bo taka tržnica, je za zdaj še uganka. Zavod za družbeni razvoj ima nalogo pripraviti programske zasnove.
Do tedaj bodo Škofjeločani očitno še kupovali južno sadje in zelenjavo ob parkirišču, sredi avtomobilskih izpušnih plinov. "Kompromis" namreč pravi, da se bo na tržnico (za kar ima obrtno dovoljenje) nekako preselil le kiosk Danice Limani, ki stoji nasproti davkarije, kjer povzroča ozko grlo in ovira zimsko čiščenje cestišča. Njen drugi kiosk ob vzhodnem pročelju stare Odeje ostaja. Prav tako kiosk PIK Vinkovci, ki mora do konca marca letos prestaviti svoj kiosk za kiosk Limanijeve. Ki ■ajevna skupnost Škofja Loka-Kamnitnik kot upravljalec zemljišča bo vsako leto obnavljala (ali pa tudi ne) najemno pogodbo. Morda pa "kompromis" predvideva, da odtlej, ko bo najemnina kapljala v krajevno blagajno, kioski le ne bodo več tako zelo pereč problem?!
H. Jelovčan
80 let DPD Svoboda Predoslje
KULTURNA TRADICIJA ŽIVI NAPREJ
Predoslje - Če gre za tako častitljivo obletnico delovanja, kot jo ima DPD Svoboda Predoslje, potem je razumljivo, da je teden dni komaj dovolj dolg za prikaz celotne dejavnosti. VPredosljah so se odločili, da bodo začeli praznovati prihodnji teden, na dan slovenskega kulturnega praznika, in sicer s svečano akademijo.
Morda se prav zadnje čase v Predosljah sicer ne morejo pohvaliti s tako razvejano kulturno dejavnostjo, kot je bila za ta kraj, dober streljaj oddaljen od Kranja, značilna v preteklih desetletjih. Toda igre, s katerimi so pred osmimi desetletji začeli preganjati mrtvilo v kraju, so tudi danes dostojno nadaljevanje dolge igralske tradicije. Tako kot sicer drugje po vaseh, ni bilo treba za igro ravno pravega odra, dober je bil že kmečki pod. V Predosljah so kmalu po letu 1900 igrali igre na Likozar-jevem in Bevantovem podu. Le nekaj let kasneje so lahko igrali na pravem odru, saj so leta 1913 v Predosljah postavili nov dom z dvorano in odrom. Po prvi svetovni vojni je dramsko delo doživelo pravi razcvet. V krajevni kroniki je zabeleženo, da je dramska sekcija z otroško igro Petrčkove poslednje sanje leta 1925 kar dvakrat gostovala v Ljudskem domu v Kranju.
Po drugi svetovni vojni Pre-dosljanom ni bi treba ravno veliko časa, da so že decembra 1945 postavili na oder Stilmontskega župana in naslednji mesec še
Predoslje - Dramska skupina pripravlja predstavo Petra Turinija Najbolj nori dan.
detektiva Megla. V desetih letih so zagreti gledališčniki postavili na oder kar 42 iger z domačimi igralci, gledališko življenje pa so popestrili še z gostovanji drugih igralskih skupin. Toda to še ni bilo vse, saj so ustanovili tudi
pevske zbore, skušali so oživiti tudi tamburaški orkester, da bi tako nadaljevali tradicijo še iz leta 1905, vendar brez uspeha. Celotna slika seveda ne bi bila popolna brez folklornih skupin, knjižnice...
Kaj pa danes? Pevsko tradicijo zdaj nadaljuje oktet Vigred, ki prav te dni praznuje tudi desetletnico obstoja. Praznik bodo proslavili s celovečernim koncertom, na katerem bodo pevcem, ki jih vodi Nace Gorjanc, podelili jubilejna priznanja ZKO Slovenije. Težko bi našli še bolj iskano pevsko skupino, saj se nastopi na proslavah, prireditvah kar vrstijo. V lanski sezoni so imeli kar 52 nastopov, poznajo pa jih tako doma, kot tudi čez mejo.
Gledališka skupina pod vodstvom Jožeta Basaja nadaljuje predosljansko gledališko tradicijo. Če kakšno leto ravno ne pripravijo igre, pa jo naslednjo sezono prav gotovo. Igralci niso ravno »privezani« na domači oder, pač pa so bili vedno tudi izkušen kader za nekatere druge kranjske gledališke skupine - od Pre-
šernovega gledališča, do Gledališča čez cesto in še kje. Za letošnje praznovanje so pripravili komedijo Petra Turinija Najbolj nori dan.
Program letošnje 80. obletnice DPD Svoboda so skrbno pripravili. Na dan slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, bodo ob 19. uri pripravili slavnostno akademijo, na kateri bo kot gost večera nastopil tudi igralec Polde Bibič. 9. februarja ob 19. uri bo koncert ansambla Lojzeta Slaka. Posebnost koncerta je v tem, da je ves čisti dohodek namenjen vseslovenski akciji zbiranja sredstev za inkubatorje pediatričnega oddelka Kliničnega centra. Naslednji dan, 10. februarja, ob 19. uri bo celovečerni koncert okteta Vigred. V soboto, 11. februarja, bo premiera Norega dne. Praznovanje pa bodo zaključili v nedeljo, 12. februarja, ob 15. uri s prireditvijo Slovenska pesem v besedi, plesu in glasbi, ki jo pripravljajo učenci Osnovne šole J. B. Tito iz Predo-selj.
Lea Mencinger Foto: Gorazd Šinik
PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU
Ob slovenskem kulturnem prazniku se bo po vsej Gorenjski zvrstila množica prireditev. Nekatere se začenjajo že danes, v petek in med njimi je gotovo najpomembnejša podelitev letošnjih Prešernovih nagrad Gorenjske v Tržiču. Med ostalimi prireditvami so nekatere že postale tradicionalne, kot so recimo prireditev v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi, spominska svečanost na pesnikovem grobu v Kranju in druge. Marsikje pa so prireditve podaljšali na ves teden ali celo na ves mesec februar.
KRANJ
Danes, v petek, bo v Sp. Dupljah ob 19. uri KUD Triglav Duplje pripravil prireditev Petje n« vasi. Ob 19.30 bodo prireditev ponovili tudi v Zadragi.
V ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo Prešernovi nagrajenci 1977- 1979. Ob 18.30 bodo v stebriščni dvorani Mestne hiše odprli razstavo Fosili in arheološke najdbe Bobovk pri Kranju. Ob 19. uri pa v prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, odpirajo razstavo Likovniki iz Prekmurja.
V torek, 7. februarja, ob 19. uri bodo v Kulturnem domu Podbrezje pripravili slavnostno akademijo.
V sredo, 8. februarja, ob 10. uri bodo v osnovni šoli Lucijan Seljak pripravili srečanje z Ladkom Korošcem in nekaterimi drugimi pevci. V zadružnem domu Žabnica bodo v sredo ob 16. uri pripravili koncert učencev glasbene sekcije KUD Žabnica.
V sredo, ob 17.30 bo v Prešernovem gaju Prireditev Trenutek tišine: sodeluje APZ France Prešeren Kranj. Ob 18. uri bo pred Prešernovo hišo v Prešernovi ulici zapel MPZ Iskra Kranj. Ob 18.30 bo pred Prešernovim spomenikom zapel Obrtniški pevski zbor in Mladinski zbor OŠ Stane Žagar. Ob 20. uri bo v galeriji starih mojstrov Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi 43 prireditev Sonetni venec v prevodih - sodelujejo slovenski dramski igralci.
ADERGAS
Jutri, v soboto, 4. februarja, ob 19. uri bo
KUD Velesovo v dvorani v Adergasu pripravil večer poezije, na katerem se bodo predstavili domači literati. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev razstave likovnih del Vide Pibernik iz SuhadoL
PREDOSLJE
V okviru praznovanja 80 - letnice DPD Svoboda Predoslje so organizatorji pripravili vrsto prireditev. V sredo, 8. februarja, ob 19. uri bo slavnostna akademija, v četrtek, ob 19. uri koncert ansambla Lojzeta Slaka. V petek, 10. februarja, ob 19. uri bo na sporedu celovečerni koncert okteta Vigred. V soboto, 11. februarja, ob 19. bodo uprizorili komedijo Petra Turinija Najbolj nori dan. Zaključili pa bodo v nedeljo, 12. februarja, ob 15. uri s prireditvijo Slovenska pesem v besedi, plesu in glasbi.
RADOVLJICA
V ponedeljek, 6. februarja, ob 19.15 bo pred knjižnico prireditev Podoknica. Nastopajo KMZ A.T.Linharta, Linhartov oder: z baklami bodo svetili nastopajočim člani pionirskega društva OŠ Ljubno. Prireditev se bo nadaljevala tudi v knjižnici in sicer z večerom španske ljubezenske poezije.
ŠKOFJA LOKA
Ob kulturnem prazniku bodo v Škofji Loki v ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri v kapeli Puštalskega gradu pripravili literarno glasbeni večer z otvoritvijo razstave slik Štefana Bertonclja iz Železnikov in predstavitvijo 9. številke Sejalca. Kot glasbeni gost večera nastopa gorenjska akustična skupina Tantadruj.
V sredo, 8. februarja, ob 18. uri bo pred kužnim znamenjem na škofjeloškem Mestnem trgu pel Komorni pevski zbor Loka.
Mladi iz Selc pripravljajo v nedeljo, 5. februarja, ob 15.30 v Kulturnem domu v Selcih proslavo. Nastopajo ženski sekstet iz Ševelj, moški oktet iz Selc in mladi iz Selc.
KUD Poljane pripravlja za ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri prireditev, ki se bo začela sredi vasi, nadaljevala pa pri Kosmu, pred rojstno hišo Ivana Tavčarja. Nastopajo domači godci, nonet Blegoš in recitatorji.
Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v mali dvorani Svobode y Žireh pripravili prireditev Slava vojvodine Kranjske nekoč in danes. Po Val-vazorjevih sledeh je s fotoaparatom hodil Franc Temelj.
TRŽIČ
V tržiški občini bo še posebej slavnostno, saj bodo danes, v petek, ob 18. uri v OŠ heroja Bračiča v Bistrici podelili letošnje Prešernove nagrade Gorenjske. Slavnostni govornik bo gledališki in filmski igralec Polde Bibič. V kulturnem programu, ki ga je oblikoval prof. Tone Pretnar, bodo sodelovali: Komorni zbor Peko pod vodstvom Jožeta Močnika, plesna skupina Mladinskega gledališča iz Tržiča, pevec Daniel Zupan ob spremljavi Mete Gradišar in recitatorka Marina Bohinčeva. Program bo povezoval Janez Kikel.
V sredo, 8. februarja, ob 16. uri igrajo pred stavbo Skupščine občine Tržič tržiški godbeniki. Koncert bodo ob 16.45 ponovili pri trgovskem centru Deteljica. Pod vodstvom Vlada Skrleca bodo predstavili slovenske narodne.
Teden slovenske drame 89
VOLČJI ČAS LJUBEZNI, MEDEJA
Drama SNG Ljubljana bo na Aednu sodelovala s krstno upri-^tvijo drame Rudija Šelige vOLCJl ČAS LJUBEZNI. Lani s° v ljubljanski Drami uprizorili slovenska besedila. Poleg Še-igove novitete so krstno uprizo-pb tudi Jančarjevo delo Deda-Us- Repertoarna politika vseh slovenskih gledališč izkazuje ve-lk0 pozornost gledaliških ustvarjalcev do domače izvirne £ramatike. Volčji čas ljubezni je e osmo Šeligovo uprizorjeno eio, ob tem pa so nekateri njegovi teksti doživeli več različnih uPnzoritev.
Un • V- ^asu študija Seligove jPrizoritve je režiserka Meta ja?C^yar med drugim razmišlja-
■ »Kot manira me politični tea-Špi-ln Desedila ne vznemirjajo, lit v18?vo besedilo je zame le po-
lCni kontekst, znotraj katere-Ni/?e zanimajo intimne usode, sput P°litični Plakat ali dini p ' vedno posamezni lik in jJ gova politična embalaža. JYZnemirljivejša   naloga ta
P Je zame tale: prodreti skozi
embalažo do srca, do duše, do razuma.«
Lojze Smasek je ob premieri zapisal: »... Volčji čas ljubezni je igra o treh različnih ženskih ljubeznih, ki jih poleg psihofizičnih različnosti njihovih nosilk določa še različna vključenost v predrevolucijske, revolucij ske in porevolucijske mehanizme... Za tragiko neuresničenih ljube: zni gre, za pohabljenost zaradi zamenjave ljubezni do človeka z ljubeznijo do revolucije, za uporabo revolucije kot mamila za beg iz človeške praznine in neu-resničljivosti...«
Predstavo so sooblikovali še dramaturginja Barbara Hieng, kostumografka Doris Kristič, scenografijo podpisuje režiserka Meta Hočevar, asistentka kostu-mografije Goranka Močnik, skladatelj Aldo Kumar, koreograf ka Ksenija Hribar in lektorica Nada Šumi. Igrajo: Majda Potokar, Silva Čušin, Ivo Ban, Igor Samobor, Matjaž Tribušon, Branko Šturbej in Veronika Drolc.
Dane Zaje — SNG iz Celja.
Medeja v izvedbi
SLG Celje pa prihaja na TSD 89 s krstno uprizoritvijo MEDEJE Daneta Zajca. Tudi celjski gledališčniki so v zadnjem letu uprizorili tri slovenska dramska besedila. Poleg Medeje so krstno uprizorili tudi komedijo Toneta Peršaka Peter in Pavel, ob obeh krstnih uprizoritvah pa še Petanovo TV Sneguljčico.
»Morda je bil eden od glavnih vzrokov, da je Zaje obnovil antično temo, prav v tem, da mu je le-ta, kot stokrat in tisočkrat predel(ov)ana, omogočala najbolj jasen izraz, čvrsto sporočilo, klasično gradnjo, asketsko doslednost v razvijanju verige dogajanja, preprostost izraza. Ali pa v tem, da je motiv Medeje eden najstarejših, kar jih pozna človeški rod, saj gre za bratomor in otrokomor, celo za pomor nedolžnih lastnih otrok.« Tako o verjetnih nagibih avtorja razmišlja dramaturg uprizoritve Taras Kermauner.
Režiser uprizoritve je Franci Križaj, scenograf inja in kostu-mografinja Sanja Jurca, lektorica Majda Križaj, komponist Aldo Kumar in oblikovalka giba Ksenija Hribar.
V Medeji nastopajo: Peter Boštjančič, Milada Kalezič, Jože Pristov, Ljerka Belak, Jana Šmid, Zvone Agrež, Anica Ku-mer, Iztok Valič, Miro Podjed, Bogomir Veras, Igor Sancin, Stane Potisk in Vesna Jevnikar.
/ar/
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled zgodovinska razstava Gradovi na Gorenjskem.
Danes, v petek, ob 18. uri odpirajo v Domu JLA v sodelovanju z Gorenjskim muzejem razstavo ilustracij Krst pri Savici akad. slikarja Ivana Seljaka - čopiča.
Glasbena šola Kranj bo v torek, 7. februarja, ob 18.30 v Zadružnem domu na Primskovem pripravila Koncert v maskah. Na tej veseli prireditvi brez vstopnine bodo predstavili nekaj klasične muzike pa vse do sodobnih zvokov.
JESENICE - V nedeljo, 5. februarja, ob 10. uri bo v okviru Vaše naše matineje otroška maškerada. Otroci naj pridejo v maskah, najboljše bodo nagrajene.
V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava grafičnih listov Favna in flora iz Grafičnega muzeja Zdravilišča Rogaška Slatina.
V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri skupinsko razstavo slik članov Dolika.
DPD Svoboda F. Mencinger Javornik - Koroška Bela bo jutri, v soboto, 4. februarja, ob 18. uri v razstavnih prostorih Viktorja Gregorača odprl razstavo slikarke Drage Soklič z Bleda. Na razstavi, ki jo odpirajo v počastitev kulturnega praznika, bosta na otvoritvi nastopili fagotistka Barbara Cefera in flavtistka Barbara Mikula.
ŠKOFJA LOKA - V knjižnici Ivana Tavčarja odpirajo danes knjižno razstavo - Prešerniana.
KAMNIK - Danes, v petek, ob 19. uri bo v Srednji ekonomsko - naravoslovni šoli Rudolfa Maistra X. revija pevskih zborov občine Kamnik.
V ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri bo v dvorani Veronika prireditev Iz dna zavesti posvečena pesniku Srečku Kosovelu.
V razstavišču Veronika bodo v sredo, 8. februarja, ob 18. uri odprli razstavo male plastike Leona Homarja.
Revitalizacija Kranja
NI MESTA BREZ FONTANE
Kranj - Da so ljudje vedno svoja naselja postavljali v bližino voda, je pač splošno znano. Toda reka ni bila dovolj, v mestih so si vodo pripeljali pod okno, izmislili so si - tudi zaradi povsem praktičnega pomena - vodnjake sredi trgov, sredi parkov, na domačih vrtovih - ter s tem negovali pristno navezanost na naravo.
V nekaterih gorenjskih mestih - na primer v Škofji Loki - so se že pred časom odločili, da bodo obnovili stare mestne vodnjake. V Škofji Loki je nekaj prav lepih in pomembnih tudi kot zgodovinsko kulturna dediščina. V Kranju je bil nekdaj znan vodnjak na sedanjem Titovem trgu, vendar pa ga lahko ogledujemo le še na starih razglednicah. O tem smo govorili z Olgo Zupan, direktorico Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine Kranj.
Sedanji Titov trg je v svoji zgodovini imel svoj vodnjak. Mesto zdaj obnavlja nekatere pomembne stavbe, lepša si lice. Ali se kaj razmišlja, da bi revitalizacija prinesla mestu tudi vodnjak na trgu?
»O tem se v Kranju res razmišlja, pa ne le zdaj, pač pa smo že pred časom nekajkrat skušali vrniti trgu nekdanjo podobo. To niti ne bi bilo posebej težko, saj dokumentacija o dveh vodnjakih obstaja: starejši, baročni vodnjak v obliki obeliska je bil kamnit, kasneje pa ga je zamenjal litoželezni vodnjak. Načrti za baročni vodnjak so, lahko bi ga rekonstruirali. Če pa bi se v mestu odločili za litoželeznega, bi podobnega lahko naredili po podobnih vodnjakih, ki jih v Sloveniji ne manjka.«
Ali bi na trgu lahko imeli tudi kakšno moderno obliko vodnjaka?
»Seveda lahko, to je seveda tretja možnost. Obenem pa bi bila to tudi možnost, da bi ga likovno dopolnili s spominsko ploščo padlim; te namreč v krajevni skupnosti Center še ni.«
Mesto pravzaprav nima sreče z vodnjaki. Nekaj jih v mestu sicer je, pa nobeden ne dela brezhibno.
»Res je. Plečnikov petelin ima dotrajano vodovodno napeljavo. Poskusili jo bomo obnoviti, kar pa ne bo ravno lahko, saj bo treba spomenik verjetno v celoti razdreti. Tudi Bernekerjev vodnjak ob župnijski cerkvi je vprašljiv, najbrž ni ravno na pravem mestu, pa tudi z vodno črpalko ni vse v redu.«
So to vse fontane, kar jih ima mesto?
»Seveda ne. Vendar pa so nekatere preveč skrite, kot na primer delfinček pred Globusom, ki je kar nekako izgubljen ob tako veliki stavbi in železju.« L. M.
Foto: G. Šinik
PRISPEVEK K UPRAVNI ZGODOVINI SLOVENCEV
Pred kratkim je izšla knjiga z naslovom Pri-Iročniki in karte o organizacijski strukturi j do 19.18. To je znanstveno delo, ki je rezultat nekajletnih prizadevanj arhivskih strokovnjakov iz Gradca, Celovca, Gorice, Trsta in Ljubljane in je tudi lep primer znanstvenega sodelovanja v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, kar je še posebej poudaril Vladimir Kavčič, predsednik slovenskega Republiškega komiteja za kulturo na predstavitvi knjige 27. januarja letos v Ljubljani.
Nosilec študije je bil Zgodovinski arhiv. Ljubljana in njegov ravnatelj univ. prof. dr. Jože Zontar. Knjiga, ki je napisana v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku je temeljno delo za seznanjanje z razvojem zelo pestrih in raznolikih upravnih razmer v najširšem pomenu besede v deželah av-stro-ogrske monarhije (Goriška, Istra, Koroška, Kranjska, Štajerska in Trst, ki je imel zaradi pomembnosti pristanišča še svoje upravne posebnosti), v katerih so upravno ločeno živeli Slovenci.
Kot je na predstavitvi poudaril dr. Jože Žontar, je študij in poznavanje upravne zgodovine dokaj suhoparna zadeva, je pa osnova za kakršnokoli poglobljeno poznavanje zgodovine vsakega naroda ali pokrajine.
Poleg tega, da v knjigi najdemo natančen prikaz upravnega razvoja nekdanjih notranjeavstrijskih dežel, pa opozarja tudi na izredno številne priročnike, ki omogočajo študij upravne zgodovine in jih najdemo v znanstvenih ustanovah v Gradcu, Celovcu, Gorici, Trstu in Ljubljani. Obdelani pa so tudi upravni zemljevidi za obdobje od srede 18. stoletja do leta 1918.
Vse to nam nudi odlično osnovo za bodoča proučevanja tega dela slovenske zgodovine tudi na teritorialno manjših območjih nekdanjih dežel, v katerih so nekaj stoletij živeli Slovenci.
Janez Kopač
/ ureja LEA MEMCWCER*
mmi2B&8&8m2LA&6. STRAN
Petek, 3. februarja 1989
Gorenjski glas, torek, 31.1.1989
0 VODNIKU PO GORENJSKI
Kolega Vine Bešter je v svojem torkovem zapisu zadel že-bljico na glavico v domala vseh trditvah. Resnično Gorenjci potrebujemo vodnik, ki bo za mesec ali dva vnaprej ljudi seznanil s kulturnim, zabavnimi, turističnimi in tudi komercialnimi dogodki.
Le en dogodek bi rad pristavil: od decembra 1988 poteka akcija preko turističnega društva Kranj, da bi tak vodnik izdali. V pogovorih z različnimi gorenjskimi poslovneži, kulturnimi delavci sem lahko že doslej razbral zanimanje za to zadevo. Moralno jo je podprl tudi tovariš Urlep iz Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko in s tem nakazal tudi nekatere nove prijeme pri formiranju Vseveda, kot smo to zadevo v nastajanju imenovali.
Da ne bi kdo zdaj prisedal na vlak, ki že rine v prvi hrib, se pač oglašam. Ideja pa seveda ni moja; kot je nemogoče, da bi bila ideja o informiranju ljudi sploh kaj »lastniškega«.
Upam, da bodo pri TD Kranj vztrajali na poti, ker od načelnih podpor je bolj malo koristi, zaključkov sej in sestankov pa tako ali tako ne manjka. Mi smo začeli z akcijo, upamo, da bomo do 1. aprila uspeli Vseveda v poskusni številki spraviti na dan.
Naj končam tako kot cenjeni novinarski kolega Vine Bešter:
TOREJ?
Miran Šubic, novinar
NEJASNOSTI OKROG
ČIPKARSKEGA DNE?
Osti članka pod tem naslovom so namenjene nam, turističnim delavcem v Železnikih in
ker bralci širom Gorenjske bolj ali manj poznajo železnikarski spominek - čipko, mi dovolite nekaj besed v »zagovor«. Marsikdo je iz članka lahko razbral oz. je moral razbrati, da se gremo nekakšne finančne špekulacije, tembolj zato, ker smo ustvarjeni tako, da o drugih sodimo prej slabo kot dobro.
Kar se čipk tiče, seveda javno priznamo, da jih delamo - tako kot ponekod osličke, obeske, kolovrate ipd. Čipka je poleg Idrije in Žirov doma tudi v Železnikih in zdi se mi, da z majhnim, ličnim izdelkom obiskovalcem kraja ne ponujamo ravno kiča. Nasprotno, vsem željam sploh ne moremo ustreči, ker delamo zgolj amatersko. Povpraševanje je večje, kot zmorejo naše veselje, dobra volja in obilo prostega časa (ki ga pa premnogi znajo izkoristiti za donosnejša opravila). Celo razne ustanove, delovne organizacije in društva želijo za razne priložnosti imeti našo čipko, in kolikor se da, jim ustrežemo.
Vendar pa o teh, po mnenju pisca oz. naročnika članka skoraj sumljivih poslih vodimo (tudi amatersko) ažurno evidenco in tistim, ki so res poklicani, da kontrolirajo naše poslovanje, smo na razpolago kadarkoli; seveda pa ne vsakemu, ki išče zadoščenja v obliki takih člankov in v skrajno žaljivem tonu!
In če se poleg »spornih« čipk obrnemo še na turizem v kraju, konkretno na organizacijsko čipkarskega dne, smo skromnega mnenja, da mešetarjev ne rabimo. Nesposobni se bomo sicer umaknili - to je zdaj moda - in tako bodo dane vsemogočnemu kritiku vse možnosti, da turistični preporod v Železnikih vzame (seveda amatersko) v svoje roke, pomagalo mu bo pač tistih sto in več, ki jih v članku omenja...
O usodi čipkarskega dne v dosedanji obliki oz. njegovem ve-seliščnem delu, ki se na najnižji higiensko-etični   ravni odvija
res v prekrasnem ambientu - poleg starega plavža, a v strogem
stanovanjskem naselju, pa naj dokončno odločajo za to pristojni organi v kraju in v občini.
Za UO TD Železniki: Vanja Šmiđ
SPOŠTOVANI TOV. ANDREJ KOKOT
V pismu bralcev z dne 31. 1. 1989 v bistvu odgovarjate na moje pismo bralca z 17. 1. 1989, ki je spet odmev na članek Vi-neta Beštra z dne 25. 1. 1988. Čeprav ne bi želel, da se polemika nadaljuje, vendar menim, da je za pravilno informacijo bralstva potrebno, da navedem nekaj podatkov, ki iz dosedanjega niso razvidni:
Na Glas sem kot omenjeni odmev napotil prvi del odgovora 6. 1. 1989. Drugi del odgovora pa 8. 1. 1989. Stvar uredništva in ne moja pa je, da je objavilo samo prvi del, drugega pa enostavno izpustilo. Ker pa menim, da je BISTVENO pomemben za razumevanje mojega načina mišljenja, prosim Glas, da sedaj objavi tudi tedaj neobjavljeni drugi del, ki je bil Andreju morda povod za nesporazum. Hvala!
D. Ogrizek
MESNATO
TELESNO
POŽELENJE
Cenjeni!
Kar dolgo dobivam vaš časopis v tujino in kar lepo je bilo prebrati zgoraj omenjeni članek, zaradi katerega ste najbrž dobili tudi vi, dokaj kritične pripombe, pa sem mišljenja, da ni tako slab časopis Gorenjski glas, da bi se ga zaradi tega pisanja celo odpovedali nekateri naročniki, kot je bilo to napisano.
Da pa je kaj erotskega napisanega v časopisu, pa je tako tudi prav, saj prej ali slej bero iju- , dje,ne le v Gorenjcu,take stvari in da obstajajo še druge revije ali časopisi, ki so namenjeni takim zgodbam, kar je vsekakor naravnega značaja, kar je bilo napisano in res ne vidim, da bi
ostal vaš časopis v slabi luči. Če komu ni do tega, da bi prebral, se lahko obrne stran časopisa, in naj čita tisto, kar ga zanima, ni pa rečeno, daje treba prečita-ti tudi to zgodbo, sem pa prepričan, da jo je veliko ljudi vsekakor prebralo in da se zaradi tega niso odpovedali, da ne bi bili nadaljnji naročniki vašega časopisa.
Da, meni so pač take zgodbe zdijo kar primerne za čitanje in bi želel, da bi tudi v prihodnosti še kaj napisali, so vsekakor resnične današnjemu življenju in ne vidim pri tem, da bi bile celo pohušljive, če bere že odrasel človek, kako pa to gledajo nekateri, pa prepuščam svojo kritiko tistim, ko ne dojemajo tega. St. Moritz, 23. 1. 1989
D.M.:T.
ZAKAJ SAMO
NEKATERE
NESREČE?
Spoštovani namenil sem se, da napišem nekaj besed o nesreči v Hrastju in želim, da objavite v Glasu.
Rubrika o nesrečah samo za nekatere?
Nisem radoveden, kdo je povzročitelj nesreče. Tudi nobenemu ne privoščim, kar se je zgodilo 24. 1. v Hrastju. Nikakor pa se ne moremo pomiriti, zakaj ta nesreča ni bila objavljena v Glasu. Saj bi voznika za njegovo neodgovorno ravnanje morali napisati, kar s polnim imenom (velikimi črkami).
Nesreč sem videl že mnogo. Toda tako nepremišljenega, objestnega ravnanja pa še ne. V zelo blagi krivini, kjer je vidljivost več kot 50 m, je zgrešil cesto. Ne morem trditi, s kakšno hitrostjo je vozil. Za njegovo sposobnost prav gotovo neprimerno. Omejitev na tem kraju je 40 km!
Od mesta, kjer je zapeljal na pločnik, pa do drevesa, v katerega se je zaletel, je okoli 15 m. Da pa se je ustavil, je bila razdalja še kakih 25 m, seveda na boku.
Iz teh podatkov pa lahko ugotovimo - sklepamo, s kakšno hitrostjo je peljal.
K pisanju pa me je spodbudilo to, ker se je to dogajalo v strnjenem naselju. V času, ko ljudje hodijo v trgovino pa tudi po drugih opravkih prav v tem delu naselja. Kako bi napisali, če bi na pločniku, po katerem je vozil, zbil nekaj ljudi. Ali bi bila kriva hitrost, neizkušenost, objestnost ali še kaj drugega. Življenj ne bi mogel vrniti nihče.
Upam, da bo za tako neodgovorno dejanje roka pravice pravična. Vse to, kar sem napisal, bi bilo prav, da bi bilo objavljeno v Glasu. Saj bi bil dober poduk za druge voznike, ki ne spoštujejo cestnoprometnih pravil.
Saj omejitev hitrosti ni samo za tiste udeležence v prometu, ki so te pripravljeni spoštovati.
M. G.
Zakaj loško gospodarstvo drsi v neuspešnost?
Danes sestanek velikih
Škofja Loka, 1. februarja - Ob obravnavi lanskih devetmesečnih rezultatov gospodarjenja sta loški izvršni svet in tudi občinska skupščina zadolžila Zavod za družbeni razvoj ter komite za družbeno planiranje in urejanje prostora, naj ugotovita vzroke padanja uspešnosti posameznih podjetij. Odgovor je prišel na mizo izvršnega sveta včeraj, v njem pa je obdelanih sedem tovarn: velike LTH, Alples, Gorenjska predilnica in Alpina ter manjše Limos, Poliks in Gidor.
Žal so številke stare in jih zato nima smisla povzemati. Čeprav stari (od zamrznitve cen novembra 1987 in lanskih majskih ukrepov), pa so še vedno enako aktualni vzroki drsenja. Glede na to, da je bil obseg proizvodnje v škofjeloških podjetjih lani na ravni predlanskega in da konec leta v skladiščih praktično ni bilo zalog, je Franc Benedičič iz Zavoda za družbeni razvoj našel odgovor za nazadovanje v problemu denarja, ki je posledica bodisi premalo tržnih, donosnih izdelkov ali pa previsoke stopnje zadolženosti posameznih, zlasti velikih, podjetij. V preteklosti poceni krediti so lani zaradi nenavadno visokih realnih in tudi revalorizacijskih obresti postali zelo dragi. Če so tej cehi dodani še premalo donosni izdelki (loška podjetja izdelujejo pretežno dražje trajnejše blago za široko potrošnjo, ki se mu kupci najlaže odpovedo) ali slaba sezona (Alpinina že druga zelena zima), potem vse večja zadolženost ni presenetljiva.
Predsednica izvršnega sveta Ida Filipič-Pečelin je povedala, da se bodo v petek sestali direktorji šestin največjih škofjeloških tovarn (Alpine, LTH, Gorenjske predilnice, Jelovice, Alplesa in Iskre Elektromotorji) s predstavniki gorenjske Ljubljanske banke ter se dogovorili o morebitni udeležbi banke pri premoščanju likvidnostnih težav gospodarstva.
Ob tem je Brane Selak ugibal, ali se bo banka še naprej obnašala kot politična ustanova in s presežkom dohodka iz svojega poslovanja spet nakrmila tradicionalno peščico gorenjskih zgubašev ali pa se bo končno ovedla poslovne vloge. Po njegovem mnenju je nesmiselno in nepošteno polniti "vreče brez dna" v tovarnah, ki si že s sanacijskimi krediti niso uspele pomagati.
Primož Pegam je bil odločno proti "čudaškim financam"; če pa banka že odpiše obresti in z denarjem uspešnih članic podpira sanacijske programe neuspešnih, potem naj od podjetja, v katerega vlaga, vsaj odkupi vrednostne papirje!
Po današnji seji občinskega izvršnega sveta lahko pričakujemo, da petkov sestanek velikih loških direktorjev in gorenjskih bankirjev ne bo najbolj sproščen. Če seveda bančni dohodek ni že "politično" razdeljen znanim "uporabnikom" in je vsakršno pričakovanje poslovnosti že naprej obsojeno.
H. Jelovčan
Slavka Šarčevič
IZ BELEŽNICE SOCIALNEGA
DELAVCA .
Od tedaj dalje ni več prihajala k meni. Srečevali sva se na ulici ali pa tudi v zaporu. Vedno je bila nasmejana in ko sem ji nekoč predlagala, da bi morda zdaj začeli urejati za otrokovo posvojitev, je bila zopet vsa vesela:
»Seveda, dajte otroka v posvojitev, saj jaz tako ne morem skrbeti zanj, ne morem ga imeti pri sebi. Samo prosim vas, dajte ga dobrim ljudem.«
In od tedaj dalje se z Marijo nisva več videli, odšla je v neznano.
Njena mala punčka je bila posvojena. Dobila je dobre starše, danes je že odrasla. Ve, da ima dve mami, a to ni ovira, da ne bi imela mamico in očka rada. Rada ju ima, saj ima le njiju.
»Kje je moja Marija«, sem se neštetokrat vprašala, a odgovora nisem dobila. Nihče ne ve, kam je šla, nihče ne ve, kje bi bila, nihče ne ve, kje se je izgubila. Slišala sem, da je šla v inozemstvo. Ne vem, ali je to res, ali se je ta moja kukavica umirila ali pa jo je pogoltnil širni svet?
Vprašala sem te, kaj naj bi še naredila za Marijo, kaj bi sploh lahko naredila. Odgovoril si mi, da se nekaterim ljudem resnično ne da pomagati in da sem v tem primeru naredila vse, kar sem mogla.
Da, res je, za nekatere ljudi nisem mogla veliko narediti, ker niso bili sposobni, da bi se tudi sami vključili v razrešenje njihovih problemov in so delo nalagali le meni, sami pa so se odmikali in odmaknili in živeli svoje življenje.
Toda bili so ljudje, ki bi jim ravno tako rada pomagala, a je bila pomoč izven dosega mojih možnosti in pristojnosti ter pooblastil, in to je bilo v toliko primerih
Dragomirov,
kadar so se le-ti nasilno brez odločb o dodelitvi stanovanja, vseljevali v stanovanja in sem morala pozneje sodelovati pri tako imenovani deložaciji.
Da, tudi pri deložacijah je morala biti prisotna SOCIALA in to v primerih, ko so bili v družini, ki se je nasilno vselila, mladoletni otroci.
Tako je zapisano, da se tistega, ki se nasilno vseli v stanovanje lahko »postavi na cesto« v 24 urah od vselitve. No, in ker je SOCIALA vsemogočni zaščitnik otrok, mora biti navzoča ob deložaciji in poskrbeti za otroke, če jih starši pustimo same v stanovanju.
Veliko je bilo takih primerov in vsakokrat mi je bilo težko, ko sem videla nemočne in obupane ljudi, ki so v skrajni sili kršili predpise.
uredništvo tel. 21860
Ustavila bi se ob enem primeru, pa ne zato, ker bi bil poseben med številnimi takimi primeri, temveč preprosto zato, ker je šel ravno ta primer, ta hip, mimo mene, mimo mene v mojih spominih.
Ne vem, na kakšen način je družina prišla do ključa izpraznjenega stanovanja, a ključ so imeli, ker so stanovanje preprosto odklenili in se vselili. V stanovanje so postavili nekaj kosov pohištva, zakurili v peči, položili ob peč odejo in na njo postavili dva otročička.
Bila sem v službi, ko je zazvonil telefon: »Halo, opravljamo deložacijo na tem in tem naslovu, pridi, tu sta dva mladoletna otroka,« mi je sporočil predstavnik podjetja, ki je bilo lastnik stanovanja.
Zavzdihnila sem, ker sem vedela, kaj me čaka. Vedela sem tudi, da oseba, ki je telefonirala, pričakuje od mene, od SOCIALE, da bom zavihala rokave in začela metati iz stanovanja vse po vrsti, od ljudi do pohištva.
Ko sem prišla na navedeni naslov, sem našla v dnevni sobi stanovanja polno ljudi. Bili so predstavniki podjetja—lastnika stanovanja, miličniki, delavec, ki mu je bilo dodeljeno tisto stanovanje in je mahal z odločbo o dodelitvi stanovanja, in družina, ki se je nasilno vselila, ter še nekaj ljudi, za katere sem menila, da so verjetno pomočniki ene in druge strani, da so pri roki, če bi prišlo do spopada.
Vse je bilo tako, kot sem pričakovala: dva vreščeča otroka na odeji ob peči in kup ljudi, ki so vame upirali oči v pričakovanju »sedaj se bo začelo«.
Vedela sem, kaj pravi zakon, vedela sem, kaj je moja dolžnost in tako sem povedala, da ne bom nikogar metala iz stanovanja, da pa bom poskrbela za otroka, če bi ostala sama v stanovanju ali če ju starši nimajo kam dati.
Že pred tem sem se dogovorila z rejnico, da bo otroka sprejela, če bo potrebno.
V stanovanju je bilo slišati jok, rotenje, preklinjanje in grožnje, kar se je mešalo z nemočjo predstavnikov podjetja in tiho prisotnostjo miličnikov, a vsi smo čakali, kaj bo.
Ker so novi stanovalci vztrajali pri svojem in so jih ostali prepričevali, naj se le izselijo, in ker se zadeva ni nikamor premaknila, sem rekla, da grem in da bom počakala v avtu. Ce bo potrebno, bom prišla po otroka, a vse drugo ni moja stvar. Šla sem. Za seboj sem zaslišala »Prokleta SOCIALA, pa pravijo, da pomagajo otrokom, da ščitijo otroke, a ona se strinja, da nas vržejo iz stanovanja!« Nato sočno preklinjanje v jeziku druge narodnosti.
Sedela sem v avtu, nervozno kadila cigareto za cigareto in čakala. Kmalu so začeli iz bloka prihajati ljudje in nazadnje so prišli predstavniki podjetja in mi povedali, da so nove stanovalce le prepričali, da so odšli in vzeli s seboj tudi otroke. Vprašala sem jih, kam so šli, in zvedela sem, da so šli nazaj v podnajemniško sobico. Še hvala sem in tja in nasvidenje!
Toda dogajalo se je, da so starši pustili otroke v stanovanju. Takrat sem vzela otroke in jih odpeljala k rejnici, starše pa sem obvestila ali jim pustila obvestilo, kje so otroci. Seveda sem pozneje marsikdaj slišala, da sem jim vzela otroke.
Pri vsaki prisilni izselitvi mi je bilo težko, ker se je le-ta morala izvršiti, pa čeprav ljudje niso imeli primernega prostora, kamor bi se vrnili, a kaj sem mogla?
Zato sem bila prizadeta tudi zaradi tebe, prijatelj, ki si mi tako rad rekel, da bi morala kot socialni delavec otroke zaščititi tako, da bi ostali v stanovanju.
Vem, da tudi ti misliš, da je SOCIALA vsemogočna, da je država v državi in da lahko dela drugače, kot je določeno s predpisi. A na žalost se motiš, kot se motijo vsi tisti, ki nas tako kritično in učeno »vlačijo« po časopisih.
Ne morem ti povedati, kako bi bila srečna, če bi imela v predalu pisane mize vsaj nekaj ključev praznih stanovanj in bi jih lahko dala tistim, ki so v stiski, kot je bil
Stevo,
ko je prišel k meni z otrokom v naročju in je držal za roko ženo v visoki nosečnosti ter me začel ne krivo ne dolžno zmerjati:
»Prišel sem, da mi preskrbite stanovanje. Vsi me pošiljajo od vrat do vrat. Bil sem v podjetju, kjer sem zaposlen, a sem dobil odgovor, da naj vložim prošnjo in čakam na vrstni red. Bil sem na stanovanjski skupnosti, tam so mi rekli, da sploh ne pridem v poštev za vložitev prošnje, ker nimam v tej občini stalnega bivališča. Lastnica stanovanja, kjer sedaj stanujemo, nas meče na cesto, ker noče polne hiše otrok. Prišel sem k vam in zahtevam, da mi pomagate, da pomagate mojim otrokom in vsaj njih zaščitite,« je ves zaripel v obraz končal.
Molčala sem, ker sem vedela, da Stevu ne morem pomagati. Vse, kar je povedal, je bilo res. Vedela sem, da je tako v toliko primerih, ki so enaki Stevovim. In kaj naj bi v svoji nemoči naredila?
Vprašala sem ga, kaj in kako je v podjetju, kjer je zaposlena žena, in Stevo mi je povedal, da žena ni zaposlena, da je gospodinja.
Žena, ki je vse do takrat molčala in jezno upirala vame oči, je sedaj izbruhnila:
»Lahko je vam govoriti, ko imate stanovanje, kakor je s predpisi urejeno. Vem, če bi bila midva Slovenca, ne bi bilo tako, a ker nisva, nama nihče noče dati stanovanja,« in iz nje se je vsula ploha psovk, pod katerimi sem se krivila.
Bila sem brez besed. Vedela sem, da družina potrebuje pomoč; a da ji ne bom mogla pomagati, sem še kako dobro vedela. Vedela sem, kako težko je dobiti podnajemniško stanovanje, vedela sem, da za visoke nagrade Stevo nima denarja, vedela
sem, da bi prišel na tisto zlato listo pričakovalcev stanovanj, če bi imel stalno bivališče v občini.
Ko se je Stevo zaposlil v podjetju, je dobil sobo v samskem domu in s tem začasno bivališče. Ko se je poročil, je dobil podnajemniško sobico, kjer je živel z ženo in nato z otrokom, a z drugim otrokom je postal nezaželen.
Kako rada bi rekla Stevu, naj se »znajde« in naj »kupi« stalno bivališče, kot delajo nekateri in s tem omogočajo, da se drugi okoriščajo s stisko ljudi. Toda vsega tega mu nisem mogla reči, ker sem morala delati po predpisih.
Rekla sem ogorčeni ženi, da nima prav,»da v naši družbi ne poznamo šovinizma.
Saj mij, dragi prijatelj, ne zameriš, če sem bila »na liniji«, ko sem ji rekla, da se nikjer in nikdar ne vpraša, od kod si prišel in kaj si in da je pomembno le to, da izpolnjuješ pogoje razpisa.
Rekla sem jima, da se bom obrnila na podjetje, kjer je Stevo zaposlen, da se bom pogovorila s pristojnimi tovariši, da bom poslala pismeno priporočilo in da se bom poskušala pogovoriti z lastnico stanovanja, kjer so sedaj, da bi jim le dovolila, da ostanejo v tisti skromni sobici do takrat, ko bo kakorkoli rešen njun stanovanjski problem.
Samo to sem lahko naredila. V sebi pa sem se jezila na vse, ki zaposlujejo mlade ljudi in jim ne zagotovijo tistega, kar nujno potrebujejo, in nočejo vedeti, da ima tudi Stevo pravico imeti ženo, imeti otroke in da ni nikogar, ki bi podrl bariero »začasnega bivališča«, ki je tako usodna za številne mlade ljudi, da ne morejo priti na listo pričakovalcev za stanovanje pri solidarnostnem skladu. Bila sem nemočna in jezna, a se še jeziti nisem smela.
Bolelo me je, ker nisem mogla Stevu pomagati, bolelo, ker sem bila tako nemočna vsakič, ko je ta ali oni Stevo prišel do mene z upanjem, a je odšel obupan in strt.
Ostal si mi samo še ti, prijatelj, da sem ti lahko vsaj potožila, kako težko mije, ker nimam moči, da bi Stevu kakorkoli pomagala.
A ti si se nasmejal in mi rekel, da mi verjameš, da trpim, kajti moje srce ne bo nikoli okamnelo. Toda zavedati se moram, da tistega, kar je nemogoče, tudi jaz ne. morem narediti.
Pobožal si me in me poslal naprej, mojim USODAM naproti in skoraj se je zaletela vame Francka,
ki me je znala spraviti v sveto jezo in v obup, kakor je bilo tudi tistega dne, ko se je znašla s tremi otroki dobesedno na cesti.
Razvezala se je in ostala z možem in otroki še naprej v istem stanovanju, da se je pekel nadaljeval. Mož je Francko živalsko pretepal in ko dejansko ni mogla več zdržati, je šla z otroki na senik, kjer je preživela nekaj dni, nato pa je prišla k meni.
Bila je obupana in nemočna in vame je upirala prestrašene oči, kot preganjana žival. Prosila je bolj z očmi, kot z besedami in meni se je zasmilila v dno duše.
(SE NADALJUJE)
TVSPORED
PETEK
3. februarja
8.20 Video strani
8.30 Počitniški spored: Mačkon in njegov trop. Periskop: BIH, Rastoče težave Jadrana Krta, Safari v mestu: Zatočišče v parku, angl. poljud. serija 11.35 Risanka
11.45 Klovn na severnem tečaju, romunski mladinski film
13.15 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevniki
16.45 Tednik, ponovitev
18.05 Video strani, spored za otroke in mlade
18.10 Spored za otroke in mlade: Drejček in trije marsovčki, lutkovna serija
18.30 Zlati dež, danska nadaljevanka
18.55 Mali koncert: S. Collery: Riverie et Scherzo
19.00 Risanka
19.12 TVokno
19.17 Naše akcije
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.00 Naš edini svet:
Kutumbara: Ljudstvo, ki
se bojuje, angl.
dokumentarna serija 20.35 Propagandna oddaja 20.40 Detektiva iz Miamija,
ameriška nanizanka 21.50 TV dnevnik 3 22 00 Nočne poteze, ameriški
film
23.35 Video strani
__II program TV Ljubljana
16.00 Beograd: Tenis za Davisov
pokal - YU : Danska,
prenos 18.45 Propagandna oddaja 18.50 Vail: SP v alpskem
smučanju - smuk (m),
kombinacija, prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Iz koncertnih dvoran:
koncert z Ohridskega
poletja (Trajanov,
Moskovski trio) 21.45 3. tekma končnice DP v
hokeju, posnetek 23.30 Tenis za Davisov pokal -
YU : Danska, posnetek 0.00 Satelitski program -
posnusni prenosi
TV Zagreb I. program
humoristična serija 21.35 TV dnevnik 3 21.55 V petek po deseti, kulturni
magazin 22.55 Noč in dan: Zvezdne steze, Zgodba o Hollvvvoodu, Ročk telegram
0.55 Poročila
SOBOTA
4. februarja:
8.15 8.20 9.00
10.30 10.35
12.30 12.35
14.30 15.15 17.15 17.35 18.05 18.25 19.10 19.15 19.30 20.00
20.55
Poročila TV koledar Počitniški spored: Risanka; 15 minut o jazzu; Ljubitelji narave; Floki III. Poročila
Počitniški spored: Risanka; Zakaj, zakaj?; Angleščina; Afrika: Po savanah Tanzanije II.; Risanka, Začimbe iz vsega sveta: Gorčica Poročila
Rimske počitnice, ameriški film Počitniški spored Noč in dan, ponovitev TV dnevnik 1 Oddaja za otroke Številke in črke: Kviz Narodna glasba Risanka Vreme TV dnevnik 2 Detektiva iz Miamija, ameriška nanizanka Ljubo doma, kdor ga ima,
8.00 Video strani 8.10 Otroška matineja:
Radovedni Taček: Pujs 8.25 Lonček kuhaj: Zdrobovi
skutini žličniki 8.30 N. Kurent: Obuti maček,
lutkovna igrica 8.55 Otroci glasbe, ameriška zabavnoglasbena oddaja 9.15 Nekaj za deževne dni 9.35 Digitalni pas, oddaja TV
Sarajevo 10.00 Poleti pesem,
nadaljevanka TV Skopje 10.30 Izbor tedenske
programske tvornosti 11.15 Video strani 14.25 Video strani 14.35 Oliver Tvvist, angl.
mladinski film 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Zbis: 2 + 2 = 4 17.00 Zdaj pa po Slovensko,
dokumentarna serija 17.30 Sarajevo : DP v košarki -Bosna : Jugoplastika, prenos 19.00 Risanka 19.15 Video strani 19.20 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 S. Conran: Čipke,
ameriška nadaljevanka 21.30 Križkraž 23.00 TV dnevnik 3 23.10 Pattsberg, ameriški film 1.05 Video strani
II. program TV Ljubljana
15.30 Beograd: Tenis za Davisov pokal - YU : Danska, prenos
1815 Jugoslavija, dober dan,
oddaja TV ZG 18.45 Propagandna oddaja 18.50 Beaver Creek: SP v
alpskem smučanju - smuk
(m), prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Propagandni program 20.15 Sladka Irma, ameriški film 22.35 Športna sobota 22.55 Kronika FEST-a 23.45 Satelitski program -
poskusni prenosi _ i. program TV Zagreb
8.50 Otroška matineja:
Risanka; Porcelan;
Ljubitelji narave;
Francisco de Gova; 10.15 Lili Marlen, nemški film 11.45 Iz črnega albuma,
ponovitev dokumentarne
serije
12.30 Peneči cianid, ameriški
film 14.00 Opera 14.30 Sedem TV dni 15.45 Paco, kolumbijski
mladinski film 17.15 TV dnevniki 17.30 Gruntovčani, ponovitev TV
nadaljevanke 18.30 Prisrčno vaši,
dokumentarna oddaja 19.15 Risanka
19.30 TV dnevnik 2_
20.15 Apartma, ameriški film
22.20 TV dnevnik 3
22.35 Noč in dan: Zvezdne
steze, Nora hiša, hum.
serija, Ročk telegram 0.35 Poročila
NEDELJA
5. februarja:
radio tri glav Jesenice
PETEK, 3. februarja:
16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: telefonski priključki v Krajevni skupnosti Podmežaklja, zapraševanje v naselju Borovlje na Javorniku -18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa
SOBOTA, 4. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače
novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja, zabavna glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in obvestila in EP - 19.55 Zaključek programa
NEDELJA, 5. februarja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili: Spomini partizanske učiteljice in njenega učenca - 11.30 Obvestila - 12.00 Nedeljsko popoldne -vmes čestitke poslušalcev in EP
7.55 Video strani: Otroška
matineja 8.05 Živžav
8.55 Zlati dež, ponovitev
danske nadaljevanke 9.20 S. Conran: Čipke,
ponovitev ameriške
nadaljevanke 10.15 Domači ansambli:
ansambel Jožeta Burnika 10.40 Pust v Cerknici, prenos 11.00 Kmetijska oddaja TV
Beograd 12.00 Kar znaš, to veljaš, oddaja
TV Beograd 13.00 Propagandna oddaja 13.05 Pust v Cerknici, prenos 14.05 Sladka Irma, ponovitev
ameriškega filma 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 1 16.45 Hudomušna prikazen,
ameriški film 18.15 R. Gobec: Kresniček 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV mernik 19.15 TV okno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.15 Propagandna oddaja
20.20 G. Mihić: Srečno novo
leto 1949, nadaljevanka TV
Skopje
21.10 Podarim-dobim: Žrebanje
21.25 Propagandna oddaja 21.30 Zdravo (vmes poročila) 23.00 Video strani
_II. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri in Proti
vetru, angleški film 13.00 Športno popoldne 14.00 Beograd: tenis za Davisov
pokal, prenos 16.30 Nadaljevanje športnega
popoldneva 19.00 Da ne bi bolelo: Potrta
duša v zdravem telesu 19.30 TV dnevnik 19.55 Meč islama, angl. dok.
oddaja
20.45 Propagandna oddaja 20.50 Vail: SP v alpskem
smučanju, smuk (ž),
prenos 21.50 Skica za portret: T. P.
Marovič 22.20 Dokumentarna oddaja 23.05 Športni pregled _TV Zagreb I. program
6. februarja:
9.00 Video strani
9.10 Kaj je film, 1. oddaja-
uvod v filmsko
ustvarjalnost in koledniki,
kratki film, TV Mozaik 10.10 Utrip 10.25 Zrcalo tedna 10.40 TV mernik 10.55 Oči kritike 11.25 Da ne bi bolelo: Potrta
duša v zdravem telesu 11.50 Zadnja dolina, angleški
film
13.50 Video strani
15.30 Video strani
15.40 Radovedni Taček: Ptica
15.55 Poleti pesem, nanizanka
TV Skopje 16.25 Video strani 16.30 TV dnevniki 16.45 Utrip 17.00 Zrcafo tedna 17.15 TV mernik 17.30 Podarim-dobim:
Žrebanje, ponovitev 17.45 Propagandna oddaja 17.50 Beaver Creek: SP v
alpskem smučanju, slalom
(ž), prenos 1. teka 19.00 EP Video strani 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Avllu, ansambel
Peruanske glasbe 20.15 Propagandna oddaja 20.20 Beaver Creek: SP v
alpskem smučanju, slalom
(ž), prenos 2. teka 21.20 Anton Dermota 22.15 TV dnevnik 3
22.25 Osmi dan 23.05 Video strani
_II. program TV Ljubljana
steze, Nora hiša, hum. serija, Glasbena oddaja 0.10 Poročila
TOREK
7. februarja:
16.30 Satelitski programi -
poskusni prenosi 17.45 Po brezkončnosti sveta: V
bolivijski džungli,
izobraževalna serija TV
Zagreb 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Umetniški večer: Woody
Allen: Mr. Manhattan,
ameriški dok. film 21.35 Annie Hali, ameriški film _TV Zagreb I. program
9.20 Poročila 9.30 Otroška matineja 11.00 Kmetijska oddaja 12.00 Po brezkončnosti sveta:
Azija, potopis 12.30 Družinski magazin,
izobraževalna oddaja 13.00 Hišica v preriji, ameriška
mladinska nadaljevanka 13.50 Nedeljsko popoldne 16.00 Potopis
16.30 Prgišče čudes, ameriški film
18 45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Srečno 1949,
nadaljevanka TV Skopje 20.55 Ašik Kerib, gruzinski film 22.10 TV dnevnik 22.30 Noč in dan: Zvezdne
steze, Skrivni svet, dok.
serija, Ročk telegram 0.30 Poročila
PONEDELJEK
PONEDELJEK, 6. februarja:
16.00 Obvestila 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.15 Športni pregled - 18.40 Minute za resno glasbo - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
TOREK, 7. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Rekli so - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.40 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
8.15 8.20 8.30
8.45
9.00
10.30 10.35
12.30 14.10 15.15 17.15 17.35
18.05 18.25
19.10 19.15 19.30 20.00
22.15 22.35
Poročila
TV koledar
Otroci, pojte z nami,
oddaja za otroke
Skrivnostno darilo, oddaja
za otroke
Zimski počitniški spored: Risanka; Vse o jazzu. Ljubitelji narave; Floki Poročila
Zimski počitniški spored: To je... risanka; Zakaj, zakaj?; Francija danes; Afrika: Po savanah Tanzanije; Risanka; Začimbe: Muškatov orešek Poročila
Zimski počitniški spored
Noč in dan, ponovitev
TV dnevnik 1
Zaščitena narava,
izobraževalna oddaja
Številke in črke, kviz
Obzorja, dokumentarna
oddaja
Risanka
Vreme
TV dnevnik 2
Roman o Londonu, TV
drama
TV dnevnik 3
Noč in dan: Zvezdne
9.05 9.15
10.10
11.15 15.30 15.40
16.10 16.25 16.30 16.45
17.55 18.00
19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.00
21.30 21.35
22.35 22.45
Video strani
Kaj je film, 2. oddaja - o
fenomenu in tehničnih
osnovah filma in Plat
zvona, kratki film
Šolska TV: Poletna šola v
naravi; Safari v mestu:
Divje živali v Londonu,
Računalniki in robotika:
Sodobna avtomatizacijska
tehnika
Video strani
Video strani
SP v biatlonu 20 km,
posnetek iz Bistrice na
Koroškem
Pod drobnogledom
EP Video strani
TV dnevnik 1
TV Mozaik, šolska TV,
ponovitev -
Risanka
Pogledi: Ob slovenskem kulturnem prazniku TV okno Dobro je vedeti Propagandna oddaja TV dnevnik 2 Vreme
Propagandna oddaja Prešernova proslava, prenos iz CD Propagandna oddaja N. Badalucco: Če nekoč potrkaš na moja vrata, italijanska nadaljevanka TV dnevnik 3 Video strani II. program TV Ljubljana
17.00
18.05 18.15
18.45 18.50
19.30 20.00
20.15 21.00 21.05 21.45
22.20
Satelitski programi -poskusni prenosi Otroški zbor poje o pustu Slovenski ljudski običaji: cerkljanska laufarija Propagandna oddaja Vail: SP v alpskem smučanju,
superveleslalom (m),
prenos
TV dnevnik
Jesenice: DP v hokeju, vključitev v 3. tretjino Videogodba Žrebanje lota Svet na zaslonu Od oceana do strehe sveta, dokumentarna oddaja
Satelitski programi -poskusni prenosi
TV Zagreb I. program
8.20 8.30
9.00
10.30 10.35
SREDA, 8. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novice iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
ČETRTEK, 9. februarja:
16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Oddaja v živo: Severna ali južna varianta načrtovane avtoceste skozi radovljiško občino - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa
TV koledar
Otroški spored: Otroci o
rojstnem kraju
Zimski počitniški spored:
Risanka; Ljubitelji narave;
Floki
Poročila
Zimski počitniški spored. To je... Risanka; Zakaj, zakaj; Francija; Afrika: Po savanah Tanzanije; Risanka; Začimbe iz vsega sveta: Žafran Poročila
Počitniški spored Noč in dan, ponovitev TV dnevnik 1 Otroški spored, otroci o rojstnem kraju Številke in črke, kviz Znanost Risanka Vreme TV dnevnik 2
SREDA
8. februarja:
9.05 9.15
10.10 10.50 11.30 15.30 15.40
16.15
16.25 16.30 16.45 17.25 18.05
18.15
18.20
18.30
18.55 19.05
19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05
21.35
21.45 21.50 22.00 23.00
Video strani
Kaj je film, 3. oddaja -
izrazna sredstva filma:
Slika, Poberi denar, kratki
film
Osmi dan
Svet na zaslonu
Video strani
Video strani
Nagelj s pesnikovega
groba, oddaja TV Zagreb
Kulturne prireditve v Novi
Gorici, vključitev
EP Video strani
TV dnevnik 1
Osmi dan
Svet na zaslonu
Kulturne prireditve v Novi
Gorici, vključitev
EP Video strani, Spored za
otroke in mlade
Zbis: Moja zemlja - pesem
jeseni
Obuti maček, 2. del lutkovne igrice Risanka
Kulturne prireditve v Novi
Gorici, vključitev
TV okno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik 2
Vreme
Propagandna oddaja Film tedna: Hudodelci, slovenski film Vizualizacija: M. Stibilj -S. Hren: La Rosetta, koncert resne glasbe Propagandna oddaja TV dnevnik 3 Svet poroča Video strani II. program TV Ljubljana
17.00 Satelitski programi-
poskusni prenosi 18.15 Regionalni programi TV
Ljubljana - studio Maribor 18.45 Propagandna oddaja 18.50 Vail: SP v alpskem
smučanju,
superveleslalom (ž),
prenos 19.30 TV dnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Labodje jezero, balet 21.40 Posnetki z nogometnih
tekem in Severna Irska :
Španija
_TV Zagreb I. program
ČETRTEK
_9. februarja:
9.00 9.10
10.10
11.10 11.40 15.45 15.55
16.25 16.30 16.45 17.45 18.15
18.20
18.45
19.05 19.15 19.20 19.24 19.30 19.55 19.59 20.05 20.55 21.00
21.50 22.00
23.50
Video strani
Kaj je film, 4. oddaja -
izrazna sredstva filma:
Gibljiva slika in Občan
Urban, kratki film
Šolska TV: Poklicno
usmerjanje; vzdrževalec;
Safari v mestu: Oaze
zelenja, Računalništvo in
robotika: tehnologija v
optičnih vlaknih
Po sledeh napredka
Video strani
Video strani
SP v biatlonu: 20 km
ekipno, posnetek iz
Bistrice na Koroškem
EP Video strani
TV dnevnik 1
Šolska TV
Po sledeh napredka
Video strani: Spored za
otroke in mlade
Otroci glasbe, ameriška
zabavnoglasbena oddaja
Hop se meh razpoči,
smeh iz njega skoči
Risanka
TV okno
Dobro je vedeti
Propagandna oddaja
TV dnevnik 2
Vreme
Propagandna oddaja Tednik
Propagandna oddaja J. B. Priestlv: Zbledeli blišč, angleška nadaljevanka TV dnevnik 3 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 iet nagrade Jelen, Posebna vzgoja Video strani II. program TV Ljubljana
12.30 12.35 15.15 17.15 17.35
18.05 18.25 19.10 19.15 19.30
20.05 Filmi po romanih Agathe Christie, Nesrečna trinajstica, ameriški film
21.45 TV dnevnik 3
22.05 Dialogi, kontaktni magazin
22.30 Poročila
RADIO
BOTA, 4. februarja:
Prvi program
4.30-8.00 Jutranji program, glasba - 5.00 Poročila in Dnevni koledar - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Jezikovni pogovori - 10.05 Kulturna panorama -11.05 Kdor zna pa zna - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.00 Poročila - 14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.30 Dogodki in odmevi -
8.20 8.30
9.00
10.30 10.35
12.30 12.35
15.15 16.45
17.15 17.35
18.05 18.25
19.10 19.15 19.30 20.00
22.30 22.50
TV koledar
Super babica, angleška nadaljevanka za otroke Zimski počitniški spored: Risanka; Triglavski narodni park; Ali Baba in 40 razbojnikov; Risanka Poročila
Zimski počitniški spored: Lolek in Bolek; Zakaj, zakaj?; Francija; Na strehi Afrike; Začimbe, česen Poročila
Zgodba o Vernonu in Ireni Castle, ameriški film Prezrli ste - poglejte Nekoč in danes, izobraževalna oddaja TV dnevnik 1 Super babica, angl. nad. za otroke
Številke in črke, kviz
Črna skrinjica,
dokumentarna serija
Risanka
Vreme
TV dnevnik 2
Filmski večer: Sanje o
roži, jugoslovanski film
TV dnevnik 3
Noč in dan: Hrestač,
ameriška nadaljevanka;
Muppet Show, Nora hiša,
hum. serija; Iskanje
nepoznanega
15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije +AEP -17.00 Tedenski aktualni mozaik -18.05 Znano in priljubljeno -19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.45 Z ansamblom Francija Puharja - 20.00 Butalska skupščina - 22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Večeri slovenskih skladateljev zabavne glasbe - naši poustvarjala - 23.05 Literarni nokturno -23.15-5.00 Nočni program - glasba
NEDELJA, 5 februarja:_
Prvi program
5.00-8.00 Jutranji program, glas ba - 8.00 Poročila - 8.05 Radijska igra za otroke - Pop ročk za mla de - 9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Glasbena matineja - 10.35
16.30
17.45 17.50
19.00
19.30 19.55 20.05
20.15 20.20
21.30 22.00 22.30
22.50
Satelitski programi -poskusni prenosi Propagandna oddaja Vail: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos I. teka Čas, ki živi; Partizanska koračnica TV dnevnik Propagandna oddaja Mali koncert: Jerko Novak, kitara G. Sanz: pet stavkov iz španske suite Propagandna oddaja Vail: SP v alpskem smučanju, veleslalom (m), prenos 2. teka Slovenci v zamejstvu Oči kritike
Dokumentarne iveri: Iz ozadja pisanih desk Satelitski programi -poskusni nrenosi
TV Zagreb I. program
8.20 TV koledar 8.30 Sozvezdje, serija za otroke
9.00 Zimski počitniški spored: Risanka; Narodni park Skadarsko jezero; Risanka 10.30 Poročila
10.35 Zimski počitniški spored: Lolek in Bolek; Zakaj, zakaj?; Francija; Afrika: Maroko, Začimbe: poper 12.30 Poročila 15.10 Počitniški spored 15.15 Noč in dan, ponovitev 17.15 TV dnevnik 1 17.35 Sozvezdje, serija za otroke
18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Gospa Monsorojska,
francoska nadaljevanka 19.10 Risanka 19.15 Vreme 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Zip, politični magazin 21.05 Big band RTV Ljubljana
Nedeljska reportaža 11.03-17.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Poročila - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik - 19.35 Lahko noč, otroci -20.00 22.00 V nedeljo zvečer -
KINO
.___ KRANJ CENTER
3- februarja: amer. ljubezen, drama UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 16., 18. in 20. urj,
4- februarja: amer. ljubezen, drama UMAZANI PLES (DIRTY °ANCING) ob 16., 18. in 20. uri, Premiera amer. pust. filma OSTANI PRI MENI ob 22. uri,.5. februarja: amer. risani film VE-L|KI MIŠEK DETEKTIV ob 10. uri.
, 6. februarja: amer. pust. film OSTA-Nl PR! MENI ob 16. in 20. uri, amer. ljubezen, drama UMAZANI PLES (DIRTV DANCING) ob ]»■ uri, 7. februarja: amer. pust. f'lm OSTANI PRI MENI ob 16., 18- in 20. uri, 8. februarja: amer. Pust. film OSTANI PRI MENI ob •8. in 18. uri, jugosl. komedija ŽIVELA SVOBODA ob 20. uri, film Predvajamo v počastitev slovenskega kulturnega praznikal, 9. februarja: amer. thriller film PRI-^ NASILJA ob 16. in 18. uri, l LMSKI ČETRTEK: amer. krim. T"m BRAZGOTINEC ob 20. uri
_KRANJ STORŽIĆ:
3. februarja: amer. pust. film MOJA AFRIŠKA AVANTURA ob 16 in 18. uri, amer. film LJUBEZEN V MINUSU ob 20. uri, 4. februarja: amer. film LJUBEZEN V MINUSU ob 16. in 20. uri, ho-land. komedija MAMA JE PONORELA ob 18. uri, 5. februarja: ital akcij, film MOŽ, IMENOVAN BULDOŽER ob 14. uri, amer, film LJUBEZEN V MINUSU ob 16. m 18 uri premiera amer. erot. filma PREDMET POŽELENJA ob 20 uri, 6. februarja: Ni kinopred-stav!, 7. februarja: amer. erot. film PREDMET POŽELENJA ob
16 18 in 20. uri, 8. februarja: amer. erot. film PREDMET POŽELENJA ob 16., 18. in 20. uri, film ni primeren za otroke!, 9. februarja: ital. akcij, film MOZ. IMENOVAN BULDOŽER ob 16., 18. in 20. uri
JESENICE ZELEZAR 3. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob
17 uri 4. februarja: premiera amer. risanega filma AMERIŠKA PRAVUICA ob 15 30 uri, amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 17 in 20 uri, 5. februarja: amer. risanka AMERIŠKA PRAVUICA
ob 16. uri, amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 18. uri, amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 20. uri, 6. februarja: amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 16., 18. in 20. uri, 7. februarja: ital. akcij, film BOMBARDER ob 16. in 18. uri, premiera amer. ljubezen, drame UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 20. uri, 8. februarja: amer. ljubezen, drama UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 16., 18. in 20. uri, 9. februarja: amer. ljubezen, drama UMAZANI PLES (DIRTV DANCING) ob 16., 18. in 20. uri
_KAMNIK DOM_
3. februarja: POČITNIŠKA MA-TINEJA: avstral. pust. film KROKODIL DUNDEE ob 16. in 18. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 20. uri, 4. februarja: POČITNIŠKA MATINEJA: amer. fant. pust. film ROBOCOP ob 15. uri, franc. komedija GA-DJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DESERT S SMETANO ob 21. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 5. februarja: POČITNIŠKA MATINEJA:' sloven. mladin, film MAJA IN VESOU-ČEK ob 15. uri, franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 17. in 19. uri, amer. trda erotika DE-
SERT S SMETANO ob 21. uri, mladini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma!, 6. februarja: amer. pust. film INDIANA JONES ob 18. uri, predpremiera amer. komedija PRINC ODKRIVA AMERIKO ob 20. uri, 7. februarja: amer. akcij, film STRUPENJAČA ob 18. in 20. uri, 8. februarja: Ni kinopredstav!, 9. februarja: angl. avstral. akcij, film BMX BANDITI ob 18. uri, amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 20. uri
TRŽIČ
3. februarja: amer. thriller film PRIČI NASILJA ob 17. in 19. uri,
4. februarja: sloven. mladin, film MAJA IN VESOLJČEK ob 17. uri, amer. thriller film PRIČI NASILJA ob 19. uri, 5 fe_ bruarja: premiera hongkon. akcij, filma AKCIJA TERORIZEM ob 17. in 19. uri, premiera amer. ljubezen. drame UMAZANI PLES (DIRTY DANCING) ob 21.
uri, 6. februarja: premiera ho land. komed. MAMA JE PONORELA ob 17. in 19. uri, 7. februarja: amer. thriller film PRIČI NASILJA ob 17. uri, 8. februarja: Ni kinopredstav!, 9. februarja: amer. fant. pust. film - thriller ROBOCOP ob 17. in 19. uri
KRANJSKA GORA 3. februarja: hongkon. fant. pust. film LEGENDA O ZLATI PERLI ob 17. in 20. uri, 7. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 19.
^_KOMENDA__
3. februarja: amer. akcij, film SOVRAŽNI TERITORIJ ob 19. uri, 4. februarja: holand. komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 19. uri
_ĆEŠNJICA
3. februarja: hongkon. akcij, film AKCIJA : TERORIZEM ob 20. uri
_LAZE_
3. februarja: amer. fant. pust. film ROBOCOP ob 20. uri
_CERKLJE_
3. februarja: amer. pust. film OSTANI PRI MENI ob 20. uri
_DUPLICA_
4. februarja: amer pust. film INDIANA JONES ob 18. uri, amer. akcij, film SOVRAŽNI TERITORIJ ob 20. uri, 5. februarja: hongkon. pust. fant. film LEGENDA O ZLATI PERLI ob 18. in 20. uri, 8. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 20. uri, 9. februarja: franc. komedija GADJE MATURIRAJO ob 20. tiri
MEDVODE 4. februarja: jugosl komedija Žl VELA SVOBODA ob 17. uri, 5. februarja: jugosl. film KO ZORIJO JAGODE ob 16. uri
DOVJE
5. februarja: holand. komedija DRUŽINA »LAHKO BOMO« ob 19. uri, 6. februarja: amer. film ZADNJA KRISTUSOVA SKUŠNJAVA ob 19. uri
RADOVLJICA
3. februarja: amer. film DINA ob 20. uri, 4. februarja: amer. film COCOON ob 18. uri, jugosl. film SOKOL GA NI LJUBIL ob 20. uri, 5. februarja: amer. film DINA ob 18. uri, amer. film COCOON ob 20. uri, 6. februarja: jugosl. film SOKOL GA NI LJUBIL ob 20. uri, 7. februarja: jugosl. film SOKOL GA NI LJUBIL ob 20. uri, 8. februarja: amer. film DINA ob 20. uri, 9. februarja: amer. akcij, film PARK JE MOJ ob 20. "uri
BLED
3. februarja: amer. film DEVET SMRTI NINJE ob 20. uri, 4. februarja: ital. vvestern film SODNI DAN ob 18. uri, jugosl. zabavni film TESNA KOŽA II. ob 20. uri, 5. februarja: amer. film DEVET SMRTI NINJE ob 18. in 20. uri, 6. februarja: amer. film CO-
COON ob 20. uri, 7. februarja: amer. film COCOON ob 20. uri, 8. februarja: jugosl. film SOKOL GA NI LJUBIL ob 20. uri, 9. februarja: amer. film DINA ob 20. uri
BOHINJ
4. februarja: amer. film DEVET SMRTI NINJE ob 20. uri, 5. februarja: jugosl. zabavni film TESNA KOŽA II. ob 18. in 20. uri, 9. februarja: amer. film COCOON ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA
3. februarja: amer. film DVOJNA UGRABITEV ob 18. in 20. uri,
4. februarja: amer. akcij, film VRAŽJI POLICAJI ot? 18. in 20. uri, 5. februarja: amer. film VRAŽJI POLICAJI ob 18. in 20.
Un ŽELEZNIKI 3. februarja: amer. film VRAŽJI POLICAJI ob 18. in 20. uri, 4. februarja: amer. kriminalni film DVOJNA UGRABITEV ob 20. uri,
5. februarja: amer. kriminalni film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 18. in 20. uri
_POUANE_
3. februarja: amer. kriminalni film MAŠČEVALEC IZ MIAMIJA ob 18. uri, 5. februarja: amer. avantur, film PREDATOR ob 17.
- :. ^JoOSSSOOUUi 8. stran
Petek, 3. februarja 1989
Dr. Marjan Česen, avtor knjige »Denar in zdravje«
Izdatki za zdravstvo so neznansko narasli, a zdravje ljudi ni nič boljše
Kranj, februarja - Lansko jesen je dr. Marjan Česen, stomatolog, pravnik in ekonomist, izdal knjigo »Denar in zdravje«. Gre pravzaprav za razširjeno magistrsko delo o porabi v zdravstvu in možnosti njene racionalizacije, za katero je prejel nagrado Janeza Puharja. Knjiga, ki se podrobno ukvarja z ekonomiko zdravstva, je izšla ravno pravšnji trenutek, ko pri nas za družbene dejavnosti presihajo finančni viri, ko je čas razmišljati o drugačni prerazdelitvi družbenega bogastva (revščine?), ko se tlakujejo tla za spremembe tudi v zdravstvenem sistemu. Študije ni naročila nobena od institucij, ki je odgovorna za zdravstvo, avtor jo je napisal iz lastnega veselja. Prav pa bi bilo, da bi v času pričakovanih usodnih sprememb v sistemu zdravstvenega varstva prišla vsaj v tiste roke, od katerih je odvisna morda drugačna prihodnost te družbene dejavnosti. Osnovna poanta tega strokovnega dela je namreč prilagajanje organizacije in financiranja zdravstva sodobnim tokovom gospodarskega razvoja v času krize, torej lahko nudi mnogo odgovorov na ta čas zelo aktualna vprašanja.
Dr. Česen, knjiga prihaja v času, ko želimo zdravstveni sistem umeriti po zmogljivosti našega gospodarstva. Kako utemeljujete prilagajanje socialnih področij gospodarskemu razvoju v knjigi?
»Ker sta ekonomski in socialni razvoj nerazdru-žljiva, je treba tudi vsa socialna področja prilagoditi ciljem, h katerim stremi vsa družba. Mi hočemo ekonomsko učinkovitejšo družbo, sicer bomo v razvoju strahotno zaostali za Evropo, to pa terja tudi racionalnejše obnašanje na socialnih področjih. O teh prizadevanjih sicer govorimo, nismo pa jim še dali popolnega družbenega soglasja. Socialistična družba in tudi naša miselnost namreč sloni na socialnosti, tipičen dokaz za to je v zdravstvu participacija. Brez nje je treba denar za zdravstvo dobiti iz dohodka, iz gospodarstva. Poudarjamo, da hočemo razbremenitev gospodarstva, hkrati pa mu iz drugega žepa jemljemo. Če smo se torej odločili za razvoj v smeri ekonomske učinkovitosti, je treba socialnim dejavnostim dati toliko, da ljudje ne bodo občutili škode, hkrati pa ne bomo z družbenimi sredstvi preveč razmetavali. V zdravstvu na primer ugotavljamo, da količina v tej dejavnosti porabljenega denarja in zdravstveno stanje ljudi ne gresta isto pot, temveč obratno. Stroški za zdravstvo so vse višji, zdravstveno stanje prebivalstva pa se ne izboljšuje. To pomeni, da zdravje ni odvisno izključno od denarja, kar je dojela tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in priporočila, da se skrb za zdravje v večji meri prenese na posameznika, družino, lokalne skupnosti, zadolžila pa je tudi vse subjekte materialne in nematerialne proizvodnje ter tiste, ki načrtujejo te procese, da uporabljajo materiale in tehnologijo, ki so zdravju neškodljivi.«
Razvita Gorenjska prispeva precejšnja solidarnostna sredstva manj razvitim slovenskim občinam, ob čemer pa je njen zdravstveni standard že zdrsnil pod republiško povprečje in celo pod raven porabe nekaterih občin, ki jih solidarno podpira. Gorenjska bi morala imeti pravico vsaj do povprečnega zdravstvenega standarda. Nikjer v svetu ni sporno, da so zahteve ljudi po zdravstvu v razvitih okoljih večje kot v nerazvitih, zato naj bi ta logika veljala tudi pri nas.
Čas blaginje je mimo
Strategija Svetovne zdravstvene organizacije si pod geslom »Zdravje za vse do leta 2000« prizadeva za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Omenimo le nekatere med 38 cilji, ki so zajeti v to strategijo in jih dr. Česen omenja v svoji knjigi: enakost v zdravju, dodajanje življenja letom, dodajanje zdravja letom, dodajanje let življenja, zdrav način življenja (boljše možnosti za krepitev sposobnosti za zdravo življenje in podpiranje zdravega obnašanja), zdravo okolje, ustrezno zdravstveno varstvo, raziskovanje in napredek zdravja za vse.
Tudi pri nas obstaja težnja, da bi zdravstvo temeljilo na zagotovljenem programu za vse, medtem ko bi večji obseg in kvaliteto storitev dodatno plačevali. Zdravje pa je po našem pojmovanju vrednota, do katere naj bi imeli vsi enako pravico. Kako razrešiti to moralno dilemo?
»Dilema, kaj je medicinska etika in kaj groba ekonomska logika, muči tudi druge svetovne družbe, ne le našo. Tisti, ki odločajo o zagotovljenih programih (država, sindikati, zavarovalne organizacije, zdravniška združenja) imajo težko delo. Na zahodu pa so ti dvomi tudi orožje v predvolilnih bojih in obračunavanjih med strankami. V Veliki Britaniji so Thatcherjevi denimo oporekali konservativno socialno politiko, ki je socialo dosledno omejevala. Toda s ciljem ekonomske učinkovitosti, ki bo morda kasneje spet omogočilo več sredstev tudi za socialo, je to še vedno sprejemljivo. Ob kleščenju socialnih pravic je zato v Britaniji 4 milijone ljudi nezadovoljnih, 40 milijonov pa nima nič zoper njih. Podobne so tudi naše izkušnje ob participaciji.
Čas socialne blaginje je minil celo v državah blagostanja, ki bi si jo ob svojih ekonomskih možnostih laže privoščili. V svetu prenašajo skrb za zdravje na posameznika, ki je v največji meri sam odgovoren za lastno zdravje.«
Bi se tak model obnesel tudi pri nas? »Trenutno najbrž ni možno, da bi kaj takega uveljavili pri nas. Ljudje so prepričani (in tudi v tem duhu vzgojeni), da mora družba poskrbeti za njihovo zdravstveno varstvo. Resda govorimo, da bomo šli (tudi v zdravstvu) v smeri ekonomske učinkovitosti, toda praksa nam govori drugače. Že primer participacije za zdravstvene storitve, ki je po novem letu vrnjena na tako nizko raven, da obisk zdravnika stane manj kot steklenica piva, je dober dokaz za to.«
Najdražja je bolezen
Pod zdravstvom si ljudje navadno predstavljamo le zdravstvene storitve, toda človekovo zdravje ni odvisno zgolj od zdravnika.
»Zdravstvo res enačimo z zdravstveno dejavnostjo, a to je le del zdravstvenega varstva. Zdravstvena dejavnost svojega poslanstva očitno ni dobro opravila, če opažamo, da potrebuje vedno več denarja, hkrati pa prebivalstvo ni nič bolj zdravo. Analize ugotavljajo, da se je ta dejavnost usmerila skoraj izključno v zdravljenje, dokaz za to je, da največ zdravstvu namenjenega denarja porabi bolnišnična dejavnost. Ob tem pa šepata zdravstvena preventiva in vzgoja, kjer bi lahko največ dosegli pri ohranitvi in krepitvi človekovega zdravja.«
Družba enakih revežev ali »egalitarni sindrom«
V gmotni družbeni stiski smo se nenadoma zavedli, da bo treba spremeniti zdravstveni sistem. Toda ali imamo tudi konkretne predstave o tem, kakšno naj bi bilo to novo zdravstvo?
»Socializem, na sociali temelječi sistem, je ljudem veliko obljubljal, zato ni čudno, če od njega veliko pričakujejo. Toda socializem obljubljenega ni dal. Osnova za prerazdelitev družbenega bogastva pri nas je sociala: vedno smo dajali nekomu, ki se nam je smilil, najsi bodo to nerazviti v Jugoslaviji ali pa socialno slabše situirani delavci v podjetju. Delavcu smo torej4ali idealen sistem, ki pa od njega ni zahteval, da bi kaj vračal. Tako denimo delavec z družino od družbe terja, da mu je dolžna zagotoviti stanovanje, namesto da bi mu družba zagotovila delo, on pa bi delal, zaslužil in si sam kupil stanovanje. Dolga leta smo šli po poti sociale, zdaj pa smo na točki, ko tako ne gre več. V prerazdelitvi družbenega bogastva (zdaj že bolj revščine) moramo zdaj slediti ekonomski učinkovitosti. Tudi v zdravstvu. Povsod v svetu zdaj izdelujejo temeljne socialne, izobraževalne, zdravstvene programe, ki prebivalstvu del najnujnejšega standarda zagotavljajo zastonj, vse nad tem pa doplačujejo.
V svetu so se pravi čas zavedeli ekonomske krize, ki ji je bila vzrok energetska kriza leta 1973, in so temu prilagodili tudi svojo produkcijo. Pri nas pa je dolgo trajalo, v zdravstvu pa je nezavedanje ekonomskih vidikov vplivalo, da smo izvajalci delali, tako rekoč kar smo hoteli, zasledovali sodobno zdravstveno doktrino in jo izvajali na račun zdravstvenih skupnosti, ta pa je vse plačevala. Zdaj denarja ni več, zato tako ni mogoče več nadaljevati.«
Vrniva se k zamisli, da bi kvaliteto ali večji obseg zdravstvenih storitev uporabniki doplačevali. Kaj je razen ideoloških ovir še v napoti njeni uresničitvi?
»So tudi tehnične ovire, ki jim botruje naš način financiranja in izvajanja zdravstvenih storitev. Na zahodu je država prevzela le odgovornost za financiranje zdravstvenega varstva, izvaja pa se (vsaj osnovno zdravstvo) v zasebnih ordinacijah . Zasebni zdravnik ve, katere storitve lahko nudi na račun zdravstvenega zavarovanja, katere pa ima uporabnik plaćati. Pri nas smo socializirali oboje, financiranje in izvajanje, javna zdravstvena služba ima svojo raven dejavnosti, in drugačno je težko zahtevati.«
Farse s participacijo za" zdravstvene storitve se še kar nadaljujejo. Namesto da bi vztrajali pri doplačilih, da bi ljudi vzgajali v duhu lastne skrbi za zdravje, ob čemer je treba zanj tudi materialno kaj tvegati, so jim z nizkimi zneski spet vzeli gmotni in vzgojni pomen. Ob tem je domala 70 odstotkov ljudi še oproščenih participacij. Tudi v zdravstvenih krogih vlada nerazpolože-nje do participacije. Pa ne le zaradi njenega pobiranja, temveč tudi zato, ker so obremenjeni z miselnostjo, da so dolžni ljudem nuditi zdravstvene storitve, ne da bi od njih zahtevali plačilo. Očitno je poklicna etika močnejša od neprestanega pomanjkanja denarja v tej družbeni dejavnosti.
Pri nas nenehno tožimo, da gre zdravstvu le 5 odstotkov družbenega proizvoda, medtem ko razvite države zanj prispevajo še enkrat več. Vendar tako enostavno ne moremo primerjati, saj gre za različne sisteme financiranja. V državah OECD je namreč del izdatkov za zdravstvo javnih, (tudi ne dobi več kot 5 odstotkov), večji del pa zasebnih. Javni zdravstveni sistemi tamkaj financirajo le zdravstvene storitve, ne pa tudi nadomestil in drugih stroškov. Od 4 do 5 odstotkov imamo pri nas tistih izdatkov, ki bi jih lahko primerjali z javnimi zdravstvenimi financami v razvitem svetu. To so le sredstva zdravstvene skupnosti, medtem ko pozabljamo na nadomestila in ostale izdatke, ki so v rokah DO. Upoštevaje vse to tudi naše zdravstvene finance dosežejo okoli 8 odstotkov družbenega proizvoda.
Zasebna praksa trka na vrata
Koliko so pri nas realne zamisli o zasebni praksi, ki se oglašajo v zvezi s spremembami zdravstvenega sistema?
»Že zdaj imamo preobsežne zdravstvene zmogljivosti. Če bi vzporedno z javnim zdravstvom vpeljali še privatno, bi bilo z narodnogospodarskega vidika škoda. Bilo bi pa sprejemljivo, če bi v privatno prakso usmerili del delavcev, ki zdaj delajo v javni službi Skupnost bi plačevala slednjo, privatna zdravstvena praksa pa bi se financirala iz zasebnih sredstev. Ta ko je na zahodu, kjer se 80 odstotkov zdravstva financira v javnem sektorju, 20 odstotkov pa v zasebnem. Z odprodajo kapacitet iz javnega zdravstva v zasebne roke bi se privatna praksa sčasoma uveljavi la, vendar pa je odkup draga stvar, ki si jo bo zdrav stveni delavec pri nas najbrž težko privoščil.«
D. Z. Žlebir
Javna predstavitev mladinskih kandidatov
Odstop kandidatke za predsednico
Predsedstvo kranjske občinske mladinske organizacije je pripravilo v prostorih Carniuma javno predstavitev tako kandidatov za najodgovornejše funkcije v novi mandatni zasedbi kot njihovih osebnih programov - pogledov na opravljanje kandidirane funkcije. Ob sicer majhni udeležbi "publike" je stekla živahna razprava. V začetku mar ca novo vodstvo OK ZSMS Kranj?
Tribuna se je za nepoznaval-ca ozadij kranjske OK ZSMS pravzaprav začela sila presenetljivo. Po uvodni predstavitvi sodelujočih je dobila besedo Petra Škofic, po sklepu mladinskega
občinskega predsedstva, edina kandidatka za (profesionalno) funkcijo predsednice: "Postopek za izvolitev novega predsedstva OK ZSMS Kranj se je začel približno ob istem času kot postopek mojega kandidiranja na republiški konferenci ZSMS v Ljubljani. Ta čas označujeta dve dejstvi: eno je to, da moje kandidature za predsednico kranjske mladine večina seveda ni vzela za resno in to v smislu moje primernosti za predsednico, drugo dejstvo pa se je pojavilo kmalu zatem - postopek na RK ZSMS so namreč prekinili. Takrat sem se odločila, da v Kranju pristanem na kandidaturo in tako sem 12. decembra kot edini kandidat prišla na osnutek kandidatne liste. Deset dni kasneje pa sem bila imenovana in začela profesionalno delati na RK ZSMS. Moje nadaljnje razmišljanje je bilo seveda usmerjeno v odločitev, kje bom realizirala svoje politične ambicije. Odločila sem se, da na RK ZSMS, saj mi lista za volitev v Kranju ne vzbuja upanja, da bi s svojim znanjem in angažiranjem lahko spremenila tukanjšnjo ZSMS. V tem trenutku torej odstopam od kandidature, svojih glasov pa ne poklanjam nikomur. Pojasnilo podajam zato, ker bi se rada izognila očitkom, da gre za nekorektno oziroma morebitno kadrovsko kuhinjo."
Če tukaj izpustimo komentarje tipa "to je moda. novi Živko Pregl", ki so sledili Škofičinemu odstopu, velja izjavo edine kandidatke za prvo mladinko občine vseeno vzeti veliko bolj resno, kot to nekateri želijo. Ob poznavanju dejstva, da je izmed deseterice dokončno "izbranih" kandidatov za vodilno mladinsko funkcijo prišla ob osmerici, ki se ni strinjala s kandidiranjem, v nadaljnji krog samo še skupaj z Gabrom, za katerega pa so člani predsedstva menili, da ne more v javnost z uradno podporo predsedstva.
En predsedniški program
Tomaž Gaber je na tribuni, kljub temu da glede na osnovno izhodišče - predstavljajo se kandidati, ki so prišli na osnutek kandidatne liste, vseeno (verjetno zaradi prej navedenih razlogov) dobil možnost besede: "Ker je Petra tako lepo povedala, zakaj nas ne mara več oziroma zakaj se je odločila za Ljubljano, ji dam na vsak način prav. Res je, da se v imenovani ekipi, vsaj na prvi pogled, kakšnih vzbujajočih
upov ne da videti, verjetno tudi za to, ker jih od "starih" mladincev ostaja v novi ekipi bore malo, vsi dosedanji nosilci posameznih nalog so se prelevili v običajne člane predsedstva, torej bo večina področij sedaj kreiranih popolnoma nanovo. Sam sem zaenkrat samo evidentiran za predsednika in v primeru uvrstitve na kandidatno listo bom verjetno, poudarjam verjetno, tudi naprej kandidiral. Če govorim o svojih pogledih na opravljanje predsedniške funkcije, potem velja reči, da je bilo moč oba, tako Petrinega kot mojega prebrati v zadnji številki Naprej a in mislim, da kakšnih posebnih razlik nimata. Ob odstopu Petre je splavala po vodi možnost, da med volilci neposredno predstaviva vsak svoje poglede, sedaj boste verjetno lahko izbirali samo med mojim in nobenim programom, kar je seveda zelo slaba tolažba. V primeru moje izvolitve se bom vedno trudil, da bo tako vsak posameznik kot vsaka skupina v Kranju imela svojo možnost in priložnost v okviru OK ZSMS prvič predstaviti svoje želje, zahteve, nestrinjanje z našim delom, kot zagotoviti možnost ustreznega financiranja različnih pobud."
Ob ostalih predstavljenih je na svoj način posebej zanimive poglede na opravljanje (profesionalne) funkcije sekretarja, kjer kot edini kandidira dosedanji sekretar Sašo Govekar, ki v
vijena čakati teh vetrov ter stopicati na mestu, sem svoje videnje napisal z navedbo konkretnih nalog, ki temeljijo na politiki odprtih vrat, teamskem projektnem delu, upoštevanju stroke in znanosti, računalniško podprtih sistemih, kjer je to mogoče in predvsem na čim manj volontarističnem političnem pristopu. Kot možno usmeritev predlagam: podjetniško-inova-cijski center, team mladih me-nagerjev, obrtna delavnica, akcija podstrešnih stanovanj, pravna mladinska posvetovalnica, poživitev glasila Naprej, mladinski kulturni center, radio..."
Novo vodstvo brez glave?
Tribuna je po predstavitvah posameznih kandidatov krenila pričakovano pot postavljanja vprašanj zbranega občinstva, mi pa smo za komentar predvsem v zvezi z zapletom pri izbiri novega predsednika, prosili podpredsednika OK ZSMS Kranj, Slavka Hudobivnika, ki je tudi nepo-
svojih pogledih med drugim pravi: "Kaj storiti, da bosta mladinska organizacija, predvsem pa njen profesionalni aparat, postala učinkovitejša, programsko in akcijsko uspešnejša ter predvsem bolj naravnana po meri današnjega časa in mlade generacije. To vprašanje si zastavljam že kar nekaj časa, saj kot osebnost konkretnih pogledov
sredno odgovoren za celotno izpeljavo vseh kadrovskih postopkov: "lO. februarja imamo kandidacijsko konferenco in tam lahko vsaka sredina oziroma vsak delegat argumentirano predlaga uvrstitev posameznika na kandidatno listo. Pogoj je seveda tudi pristanek kandidata za uvrstitev na kandidatno listo - konkretno za predsednika sta, kot je bralcem Gorenjskega glasa že znano, pristala dva, Tomaž Gaber in Petra Škofic, ki pa je danes, kot smo videli od svoje nadaljnje kandidature odstopila. Na tem področju imamo pobudo iz OO ZSMS Iskra Kiber-netika, mladi iz banke pa so. nas opozorili, naj se še enkrat pogovorimo s tisto osmerico, ki je bi,-la evidentirana za predsednika, pa kandidature ni hotela sprejeti. V bistvu najbolj izstopajo Ani Skodlar, Aljoša Kavčič in Tomaž Grilc. Rešitev "predsedniške zagate" pa je možna tudi tako, da delegati ugotovijo, da niso zadovoljni z edinim predlaganim kandidatom. V tem pri-
javna razgrnitev programov opravljanja najodgovornejših funkcij v novem mandatnem obdobju OK ZSMS Kranj, ki jo je vodila Aljoša Kavčič, sicer tudi evidentirana za predsednico kranjske mladinske organizacije (na kandidaturo ni pristala), je pomenila poskus uvajanja novih metod političnega dela. Gre za akcijo, ki bi jo veljalo posnemati tudi v »starejših« političnih organizacijah na Gorenjskem
in dogajanj ne morem sprejemati dejstev, ki so nam, mladi generaciji, vsakodnevno posredovana s strani oblasti oziroma oblastnih organov, da pač tako je, da se je s*tem potrebno sprijazniti, počakati na ugodnejše vetrove, ki naj bi začeli pihati nekje v prihodnosti. Ker pa se upravičeno bojim, da bodo ti vetrovi prišli prepozno in ker verjamem v sposobnost današnje mlade generacije, ki ni pripra-
meru se izvoli celotno predsedstvo, postopek za predsednika pa se v celoti ponovi, kar pa bi seveda pomenilo vsaj nekajmesečno blokado dela OK ZSMS."
Sedaj so torej na glavni potezi delegati občinske kandidacijske konference, kjer bo po pravilu spet problem z zagotavljanjem kvoruma in kjer lahko ob vsaj najmanjših zakulisnih igricah doživimo zanimiv razplet.
Vine Bešter _Foto: Gorazd Šinik
Petek, 3. februarja 1989
Nov korak odpiranja političnega prostora
9. stran mffiS&BS&SBšBOUkB
V znamenju Rubikona
Slovenski mladinci so s sklicem svoje redne tretje seje konference, ki so jo v celoti namenili političnemu pluralizmu, zopet pripravili svojevrsten politični dogodek. V reportažnem zapisu povzemamo bistvene točke konference.
Nabito polna okrogla dvorana Cankarjevega doma, seveda glede na ves medijski napor pred konferenco, ni bila nikakršno presenečenje, bolj je pravzaprav presenečalo, da ni bilo vse skupaj pripravljeno v večjem prostoru, kajti nemajhno število ljudi, ki so zamudili in niso imeli "oznake" delegat ali novinar niso mogli v dvorano in so bili prisiljeni vso stvar spremljati preko monitorjev, ki so bili postavljeni v avli.
Konferenci so prisostvovali tudi predstavniki prve politične garniture - dejstvo, ki že samo po sebi dokazuje aktualnost mladinskega projekta.
Slavoj Žižek je kot ponavadi tudi tokrat, ko je govoril v imenu Kluba 89, v popolnosti uspel pritegniti pozornost zbranega avditorija. Gradivo, ki je bilo osnova za konferenco, je označil z mislijo, v kolikor ta dokument ni na višini, potem mu zmanjka besed, s katerimi bi lahko opisoval dokumente drugih družbenopolitičnih organizacij.
Med delegati iz posameznih slovenskih občin smo opazili tudi močno ^zasedbo z Gorenjske. Ob Škofjeločanih je bila močna zasedba tudi mladih iz Kranja (na sliki), ki je bila prva postaja, na kateri so pripravljalci gradiva "za demokracijo" razlagali svoje poglede, ki so se posebej zataknili v ljubljanski mladinski organizaciji.
Kmetje neposredno poleg demokratov - Ivan Oman: "Vse kaže, da smo Slovenci prišli do Rubikona, sedaj pa hodimo ob bregu gor in dol, ampak kot vidim, se je slovenska mladina odločila, da prva zakorači preko Rubikona." Misel predsednika kmečke zveze je nadaljeval Dimitrij Rupel, ki je med drugim rekel, da lahko glede na kvaliteto pripravljenega gradiva mirno reče, da se počuti slovenskega mladinca.
V prvih vrstah - Branko Greganovič, predsednik K ZSM Jugoslavije, Dejan Verčič, mladinski minister za informiranje, Andrej Verlič, sekretar RK ZSMS ter člana predsedstva RK ZSMS Zoran Thaler ter Gregor Golubič. če smo lahko na marsikateri konferenci opažali, da kljub profesionalnemu statusu vodstvo ZSMS ni prisotno, je bilo tokrat povsem drugače.
Kaj bo v npvi Mladini? - Miran Lesjak, novi odgovorni urednik in Robert Botteri, glavni urednik Mladine sta bila samo delček sicer množice novinarjev, ki je spremljala mladinski ideološki plenum. Ob konferenci je v preddverju potekala cela vrsta obkonferenčnih prireditev (stojnic, koncertov...), ki je doživela svojevrsten zaključek s posebno mladinsko oddajo na II. televizijski mreži.
Vine Bešter Foto: Gorazd Šinik
Maja Krek:
Gost je vedno prvi
Cisto na kratko sem jo hotela predstaviti kot prijazni obraz, toda preveč je povedati o ženi, ki je vse življenje posvetila gostinstvu, da bi jo odpravila tako na kratko Maja Krek ki po letos dopolnila petintrideset let dela v gostinstvu, ki je ze sedemnajst let, od prvega dne, v hotelu Transturist in zadnji dve leti vodja hotela, zasluzi vec.
Prijeten mir je vladal v hotelskih prostorih to dopoldne. Pri recepciji se je zbral delček osebja na kratek delovni posvet, v hotelski restavraciji sta se tam ob oknih dva delavca ukvarjala s popravilom okrogle mize, kuharji in natakarji so pravkar postregli nekaj malic in bili vsi v pričakovanju gostov, ki bodo prišli na kosilo. Tudi tuji gostje so v hotelu, zanje se bodo morali še Posebej potruditi. A vendar ni vse tako mir-no, kot se zdi na prvi pogled. Hotel se pripravlja na pustovanje. Ravnokar love okrog dekoracijo, balončke, lampiončke, nosove, maske za vse tiste, ki bodo hoteli biti ta večer veseli in malo drugačni. Skoraj vse je že zasedeno, večinoma bodo prišli stalni gostje, tisti, ki komaj čakajo, da bo hotel priredil spet veliko zabavo, z dobro glasbo, dobro hrano in bodo v veseli družbi vsaj za nekaj Ur pozabili na vsakodnevne tegobe.
Majo sem zmotila pri delovnem pogovoru v recepciji. Od nekdaj že občudujem njen neverjetni mir, ki ji sije z obraza in ga tako pravno, tako samoumevno seje okrog sebe, prenaša ga na vse v hotelu. Nikoli po-vzdignjenega glasu, zaleže beseda, vsenao-* rog nje je kar otipljivo spoštovanje. Od kod ji to?
Zagotovo od doma. Doma je z gostilne. Legastjeva iz Ločnice pod Katarino. Se da-^es je doma gostilna, ki jo vodi brat. V očetovi šoli je bila. Strog, vendar dober človek. Naučil jo je dela, poštenja, pridnosti in spoštovanja tistega osnovnega zakona v gostinstvu, da se odpoveš nedeljam in praznikom, in da je gost prvi, da je svetinja, da ima ved-n° prav. Maja je že dolga leta mentor vsem mJadim, ki prihajajo v Transturist in vse Uci tako, kot so učili njo. , "Mladi vse skupaj jemljejo preveč z lah-?°to. Gostinski poklic je težak in moraš ga »meti res rad, da ga dobro opravljaš. Ob nJem se odpoveduješ družini, prostemu ča-
su. Gostu se moraš približati, kolikor on želi, ga imeti ves čas na očeh, brati želje z obraza. Ni dovolj, da položiš predenj jedilni list in potem čakaš, da te pokliče. Občutiti moraš, kdaj te potrebuje, kdaj hoče vedeti, kako je pripravljeno to, kako ono, da pravi trenutek pristopiš, pojasniš, svetuješ, se spet pravočasno umakneš, da gost spet v miru odloča o tem, kaj hoče dobiti na krožnik. Posluh moraš imeti za vsako najmanjšo stvar, ki se zdi drobnarija. Zakaj ne bi gostu, če želi, dodali malo več popra, žličko smetane več, če ima tako rad. Z malenkostmi, z osebno pozornostjo pridobivaš gosta.
Vendar prav tega mladi ne morejo razumeti. V našo restavracijo prihaja nekaj parov, ki jih poznamo po tem, da radi povečerjajo pri sveči, pri svoji mizi. Zakaj bi jim take malenkosti ne nudili. In ko gost pride večkrat, že veš, kaj ima rad, kaj mu lahko svetuješ, morda ga kdaj okorajžiš tudi za kaj novega. Vedno pa moraš poznati mero, kako daleč smeš. To moraš občutiti."
Rada ima svoj hotel. Premajhen in prevelik je, kakor se vzame. Premajhen za več avtobusov gostov hkrati, kajti pri 96 posteljah lahko sprejmeš le en avtobus, ostalo moraš imeti na voljo za prehodne goste. In prevelik hkrati, kajti gostje imajo radi intimo, ne marajo velikih hotelskih restavracij. Nekaj se jih že skrije za stebre, tudi z nekaj cvetličnimi koriti skušajo razbiti monotonost velikega prostora. Zdaj so postavili še nekaj manjših lesenih pregrad. Morali bi imeti še eno manjšo sobo za goste. Kot nalašč bi bil prostor, ki je namenjen seminarjem, sejam. Tam bi gost dobil občutek, kot da sedi v gostilni. Prav tu je prednost malih gostiln pred hoteli. Oni pa-se morajo obnašati drugače. Vedno morajo iskati množico. Zato organizirajo prireditve, ki so daleč znane. Jutri in v torek bo pustovanje, potem pa bodo že začeli z zabavami za 8. marec. Dve bosta že pred praznikom. Vendar pa tudi za hotelske goste skušajo poživiti dan. Spet so odprli priljubljeni bazen, ki je posebej v zimi brez snega, kot je letošnja, nepogrešljiv, od lani imajo tudi novo sauno, pravkar pa opremljajo kozmetični salon, ki bo že ta mesec začel z delom. Tu je tudi hotelski duty free shop in pri recepciji prodajna razstava izdelkov iz keramike in gline iz Dolenčeve hiše, umetnikov Součka in Sot-lerjeve, Plestenjakova Petra ima tu svoje lesene modelčke, Benedičičeva Saša narodne veze. Nekaj novosti še pripravljajo. "Zakon" s Creino je mimo, leto dni je trajal, od 1.1.1988 do 1.1.1989, pa so spoznali, da ne gredo skupaj, da so si preveč različni. Spet bodo iskali svojo pot. Maja trdno upa, da bodo našli pravo.
D. Dolenc
Ivan Hafner
Inženir Ivan Hafner iz Škofje Loke je ob letošnjem občinskem prazniku prejel za osemletno uspešno pionirsko delo na čelu odbora za prenovo in oživitev starih mestnih in vaških jeder v občini nagrado občine Škofja Loka. Zaposlen v LTH kot pomočnik glavnega direktorja za višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujimi in domačimi partnerji se zdi nekoliko nenavaden človek za delo pri revitalizaciji. A le navidez. Svojih začetkov se sam takole spominja: »Ob tisočletni-ci Škofje Loke, leta 1973 so bile prenovljene le fasade na Mestnem trgu. Šest let kasneje, ko me je župan Viktor Žakelj, zasnubil v odbor, ki naj bi temeljiteje posegel v prenovo, sem bil aktiven na različnih področjih. Najbrž pa. je povabilu nekoliko botrovalo tudi moje takratno naprezanje v skupini krajanov, da bi našli čimprimernejšo rešitev za "uransko cesto" skozi oziroma mimo Škofje Loke.«
Tako imenovana loška obvoznica zadnje leto dni spet postaja aktualna, saj sedanji župan predlaga novo, cenejšo, uresničlji-vejšo začasno rešitev. Kaj pravite na to?
»Cilj prenove mestnega jedra je tudi ta, da se tranzitni promet umakne iz mesta. Na stavbah opažamo vedno nove poškodbe in razpoke. Razen tega je Spodnji trg opredeljen kot prostor za storitveno obrt s peš potjo. Sam sem vseskozi zagovarjal varianto, ki jo je potem sprejela tudi skupščina. Nisem se strinjal s preprosto ugotovitvijo, da zanjo ni denarja. Menim, da je občinsko vodstvo v preteklosti premalo naredilo za obvoznico. V sedanjem kriznem pomanjkanju denarja in ob novih spoznanjih o količini prometa za Poljansko dolino pa je kot začasna rešitev sprejemljiva tudi varianta, ki jo zdaj obdelujejo.«
Če se povrneva k delu odbora za prenovo. Kaj ste v minulih osmih letih naredili, katere so bile najtežje ovire?
»Največ smo se ubadali s problemom zbiranja denarja za študijski pristop k izdelavi dokumentacije o prenovi. Ko je začetni proračunski vir usahnil, smo trkali na različna vrata, od stanovanjske do komunalne skupnosti. V štirih, petih letih smo s strokovnjaki iz Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo ter ljubljanskega Regionalnega zavoda za varstvo kulturne dediščine vendarle uspeli dokumentirati vso dragoceno stavbno dediščino; na tej osnovi smo potem pristopili k izdelavi idejnih načrtov za obnovo. Prednost smo dali staremu jedru Škofje Loke, kmalu zatem smo obdelali Železnike, posamezna mikro jedra v Žireh in se lotili tudi sistematične obdelave vasi. Leta 1984 smo sprejeli zazidalni načrt prenove starega mestnega jedra Škofje Loke, lani, po velikih težavah zaradi različnih interesov in birokratskih ovir, pa še družbeni dogovor o prenovi in odlok o zaščiti mestnega jedra.«
Dokumentacija za prenovo je, razen za nekatere vasi, pripravljena, odbor za prenovo je lahko sklenil delo. Voz bo peljal naprej koordinacijski odbor podpisnikov družbenega dogovora, v katerem ostajate član. Kako, menite, bo šlo od "papirjev k dejanjem"?
»Še pred sprejetjem zazidalnega načrta prenove mestnega jedra Škofje Loke smo na Mestnem trgu uredili precej podstrešnih stanovanj. Žal stanovanjska skupnost sprva ni imela najbolj srečne roke pri izbiri stanovalcev. Bolje je, odkar so prenovljena stanovanja tudi v prosti prodaji in jih naseljujejo ljudje, ki imajo do ohranjanja kulturne dediščine pravi odnos. Za prenovo bosta v prihodnje odločilna dva vzvoda; namenski stanovanjski dinar, s katerim bomo dali prednost obnovi pred novogradnjo - tudi kmet najprej obdela njivo, ki jo že ima - ter neke vrste fond za prenovo, s katerim bi ljudem, ki obnavljajo, krili tako imenovane nadpovprečne stroške obnove, denimo, ohranitev arhitektonskih elementov fresk in podobno, ki terjajo drago strokovno delo.«
Živite v Karlovcu, kot pravite domačini naselju ob Sori zunaj strogega mestnega jedra. Kot meščan najbrž še zlasti želite v mestu ohraniti čimveč lepega, kulturnozgodovinsko vrednega?
»Svoj odnos do mesta sem pokazal z delom v odboru, ne nazadnje tudi z obnovo domače hiše. Ločani se veliko premalo zavedamo, kaj imamo. Ko hodiš po svetu in gledaš, kaj so v bogatih deželah naredili iz svojih, morda manj starih, kulturno bogatih in ohranjenih središč, kot je škofjeloško, dojameš, da bi tudi mi lahko iz svojega jedra naredili poslovni center, ki bi prenesel drage stroške obnove. Vedno sem bil potrt zaradi počasnosti prenove, čeprav se zavedam, da je prenova tesno povezana s splošnim standardom. Kupna moč je pri nas majhna, zato ne rabimo veliko velikih in bogato založenih prodajaln, gostiln.«
Življenje v starem jedru pa najbrž ni odvisno samo od "primernih" stanovalcev in števila lokalčkov. Gotovo je še kaj več?
»Vsekakor. Zelo pomembno je, kako oziroma s čim zapolniš prostor v jedru. Ne mislim le na trgovske stojnice, na gostinske mize, ampak tudi na kulturne in zabavne prireditve. V Škofji Loki se na Mestnem trgu zelo malo dogaja; razen srečanja izseljencev ob 4. juliju in novoletnega praznovana ni skoraj ničesar več. Ideje bi kazalo črpati v starih sejmih pro-menadnih koncertih godbe, slej ko prej bo postal aktualen tudi loški pasijon, o katerem doslej predvsem zaradi ideološke zadrtosti nihče ni resno razmišljal.«
H. Jelovčan
Zunaj res ni snega, a topla peč kiju
vsemu prav pride.
- Foto: D. Dolenc
@©£®S&JMEJIGLAS 10. STRAN
ŠPORT IN IfEKREACIJA
Petek, 3. februarja 1989
Korak naprej, korak nazaj
Čeprav so v radovljiški občini v zadnjih treh letih realno namenili za šport (in rekreacijo) manj denarja kot prej, to ni dosti vplivalo na športne dosežke. V nekaterih panogah so resda naredili korak nazaj, vendar so to izravnali v drugih športih, kjer so storili korak ali celo dva naprej. Tudi trditev, ki so jo nekdaj zelo radi pripisovali radovljiškemu športu, da dosega uspehe le v pionirski konkurenci, zdaj ne velja več. Nasprotno: v nekaterih panogah se je kakovost osredotočila v mladinskih kategorijah in se zdaj že celo ubadajo s problemom "generacijske praznine" oziroma s pomanjkanjem kakovostnega pionirskega zaledja. V alpskem smučanju, denimo, je že tako. Rezultati so (bili lani) slabši pri cicibanih in mlajših pionirjih, boljši pa v starejših kategorijah, kjer ima radovljiški klub letos pet državnih reprezentantov. Matej Jovan se je lani že drugič udeležil mladinskega svetovnega prvenstva, Spela Jakopič, hči nekdaj uspešnega tekmovalca in olimpijca Blaža Jakopiča, pa je po dolgih sušnih letih spet "pripeljala' radovljiškemu alpskemu smučanju kolajno s članskega državnega prvenstva. V smučarskem teku so razmere, vsaj kar zadeva zaledje mladih, še slabše kot v alpskem smučanju. Med otroki je upadlo zanimanje za teke, v Bohinju in v Gorjah skorajda nimajo tekmovalcev v mlajših kategorijah, nekoliko širše je zaledje le na Bledu, sicer pa je število kakovostnih tekačev v občini silno skromno - od osem do deset.
Med letnimi športi je lani "primat" pripadel blejskim veslačem, ki so vrhunsko kakovost dokazali z udeležbo dveh posadk na olimpijskih igrah in z osvojitvijo bronaste medalje. Leski padalci so bili tudi lani nepremagljivi na domačih tekmovanjih, vendar niso imeli priložnosti, da bi tako kot prejšnja leta potrdili mednarodno vrednost. Disciplina, v kateri so namreč na svetovnem prvenstvu največ pričakovali, je odpadla, ker jo je prirediteljem zagodlo vreme. Odbojkarji in odbojkarice sodijo v skupino tistih športnikov, ki so v zadnjih letih naredili korak nazaj. Vzroki so različni - od slabih možnosti za vadbo, zapiranja v krajevne meje, nizke kakovosti igre v drugi slovenski ligi in pomanjkanja igralcev in igralk do strokovnih in organizacijskih. Povsem drugače je v plavanju, kjer je kakovost višja iz leta v leto in bi bilo morda celo treba razmisliti o tem, da bi ga uvrstili med prednostne športne panoge v občini. Spomnimo se samo uspeha Polone Rob! Osvojila je naslov državne članske prvakinje in se na evropskem mladinskem prvenstvu uvrstila v mali finale.
C. Zaplotnik
Pred svetovnim prvenstvom v biatlonu
Skakalci za državne naslove
Kranj, 1. februarja — Smučarski skakalni klub Iskra Delta Triglav iz Kranja bo to soboto in nedeljo prireditelj letošnjega državnega prvenstva za člane v smučarskih skokih. Državno prvenstvo bo v Planici na 90- in 120-metrski skakalnici.
V soboto, 4. februarja, bo ob 10. uri prva tekma na 90-metrski skakalnici, v nedeljo pa ob enakem času na 120-metrski skakalnici. Obe skakalnici v Planici sta nared za prireditev. Pred odhodom na svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, ki bo v Lahtiju na Finskem, lahko ljubitelji skokov od vseh naših pričakujejo dobre skoke. Še posebej, ker je državno prvenstvo tudi dober pregled forme naših reprezentantov pred odhodom na Finsko.
D. H.
Državno prvenstvo za mladince preloženo
Kokrica, 2. februarja — Sekcija za smučarski tek pri Športnem društvu Kokrica, pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav (predsednik častnega odbora je predsednik občinske skupščine Ivan Tor-kar), bi morala to soboto in nedeljo organizirati na homologiranih progah na Kokrici letošnje državno prvenstvo v smučarskih tekih. Prijavljeno je okoli devetdeset tekmovalk in tekmovalcev iz triindvajsetih klubov Jugoslavije, hkrati s tem državnim prvenstvom pa bi bilo še republiško člansko prvenstvo.
Organizatorji so se potrudili, da bi prvenstvo to soboto in nedeljo prestavili v smučino Tamar. Ker na Kokrici ni snega, v Tamarju pa ga je premalo, so se odločili, da prvenstvo prestavijo na 18. in 19. februar. Upajo, da ga bodo lahko pripravili na Kokrici. Seveda bo moral prej pasti sneg.
D. H.
Letna konferenca GRS Tržič
Tržič, 31. januarja - Postaja gorske reševalne službe Tržič bo na redni letni konferenci, ki bo v petek, 10. februarja, ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma Tržič, ocenila dejavnost v minulem letu in sprejela načrt za letos. Ob tej priložnosti bodo v vrste" GRS sprejeli pripravnike, Jože Rozman, udeleženec alpinistične odprave na goro Čo Oju, pa bo pokazal diapozitive in povedal marsikaj zanimivega o uspešnem vzponu.
C. Z.
Atleti Triglava v Banjolah
Mila zima, dobri tereni so spravili na plan atletinje in atlete, ki se pripravljajo za novo sezono in dvoranska tekmovanja. Poklicni trener AK Triglav Dobrivoje Vučkovič je skupaj s še štirimi vaditelji v Banjolah in Puli imel na sedemdnevnih pripravah petdeset tekmovalk in tekmovalcev. Šestnajst pa jih je bilo na pripravah v Meduli-nu. Pfiprave so uspele, saj so pridno vadili in trenirali na novem stadionu v Puli. (DH)
Odbojkarji vabijo na občni zbor
Kranj, 31. januarja - Odbojkarski klub Triglav vabi vse nekdanje odbojkarje in ljubitelje odbojke na občni zbor, ki bo danes, v petek, ob pol šestih zvečer v dvorani osnovne šole Matija Čopa na Planini v Kranju.
ureja JOŽE KOŠNJEK
Naši tekmovalci imajo še rezervo
Kranjska gora, 1. februarja — Od 6. do 12. februarja bo v Bistrici v Avstriji letošnje svetovno prvenstvo v biatlonu. Prvič bodo skupaj tekmovali moški in ženske, prvič bo tudi moštveno prvenstvo. Novost je tudi ta, da bodo prvič računalniško vodene tarče. Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila s šestimi tekmovalci. Ker ni snega, ga organizatorji prvenstva na progo vozijo s kamioni.
Naši biatlonski tekmovalci Jure Velepec, Uroš Velepec, Sašo Graif, Branko Teste-njak, Boštjan Lekan in Janez Ožbolt se za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v Bistrici v Avstriji, pripravljajo na smučinah v Planici in Tamarju. Prvenstvo bo od 6. do 12. februarja. Skupaj bo nastopilo nad 400 biatloncev in biatlonk iz triindvajsetih držav. V prednosti so tekmovalci iz NDR, ki računajo, da bodo osvojili vse možne moške svetovne naslove. Prvič bo na sporedu tudi moštveno tekmovanje na 20 km dolgi smučini. Sicer bodo moški tekli na 20, 10 km v prosti tehniki in s streljanjem ter v štafeti na 4 x 7,5 km. Ženske, ki bodo prvič tekle skupaj z moškimi, bodo imele 15 km dolgo progo, tek štafet in moštveno tekmo. Organizatorji imajo težave s snegom, vendar bodo naredili vse, da bodo proge nared. Na progo navažajo sneg s kamioni, pravijo, da je to kamionska štafeta, za nameček pa progo zasnežujejo še s topovi.
Naši tekmovalci so v letošnji sezoni pokazali, da sodijo v tisti razred biatloncev, ki že osvajajo točke na tekmah svetovnega in evropskega pokala ter na tekmah alpskega
pokala. V teh dneh se pripravljajo za nastope na svetovnem prvenstvu na smučini Pla-nica-Rateče-Tamar, kjer ugotavljajo, da imajo še rezerve. Prvič bodo nastopili 7. februarja v teku na 20 km.
Jure Velepec — »Sedem sezon sem že bi-atlonec. Prej sem pet let tekmoval kot smučarski tekač. Sem študent 4. letnika FTK. Na tem prvenstvu bi rad dobro streljal, kar je pogojeno tudi z dobrim tekom na vseh treh progah. Upam, da bom v posamičnih tekih med prvimi dvajsetimi.«
Uroš Velepec — »Tako kot brat Jure sem študent 4. letnika FTK. Tudi jaz računam na dobre uvrstitve.«
Sašo Graif — »Prej sem bil samo smučarski tekač. To je moja prva sezona v biatlonu. Sem študent pedagoške fakultete. V Borovcu sem bil na tekmi svetovnega pokala trinajsti. Upam, a bom v Bistrici dobro tekmoval. Na 20 km bi bil rad okrog tridesetega mesta, na 10 pa do dvajsetega.«
Boštjan Lekan — »Sem delavec v IMP tozd Elektromontaža. Računam, da bi dobro nastopal v vseh disciplinah, in da bom med prvimi tridesetimi.«
Branko Testenjak — »Prvo sezono sem presedlal iz kluba Kranjska gora v klub JUP Dol. Sem študent drugega letnika FTK. Na 20 in 10 km bi bil rad pod tridesetim mestom, v štafeti bi bili lahko med prvimi desetimi.«
Janez Ožbolt — »Sem najmlajši. Komaj osemnajst let mi je. Sem iz kluba Kovino-plastika iz Loža in dijak strojne tehnične šole v Postojni. Doslej sem dvakrat zmagal v konkurenci mladincev za alpski pokal.
D. Humer
Trideseto svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah
Tragični ponedeljek v Vailu
SVETOVNO PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU 89
VAIL-BEAVER CREEK (ZDA)
Kranj, 1. februarja — Točno ob 23. uri in 56 minut po našem času je prišlo do tragičnega dogodka na smučišču Beaver Cre-eku, v bližini Vaila, kjer se odvija trideseto svetovno1 prvenstvo v alpskih disciplinah.
Na smučišču so bili takrat To-ny Sailer, Bernhard Russi in španski princ, bratranec španskega kralja Juana Carlosa, Al-fonso de Bourbon. Vsi trije so se spuščali do cilja moškega kom-binacijskega smuka. Niso pa vedeli, da so cilj organizatorji prestavljali. Prav to pa je bilo usodno za španskega princa Alfonsa de Bourbona. Tik pred ciljem se je tako nesrečno zataknil za jekleno vrv, da je umrl. Dvainpet-desetletni princ Alfonso de Bo-
urbon je bil član predsedstva mednarodne smučarske zveze, predsednik španske smučarske zveze in leto dni prej tudi predsednik španskega olimpijskega komiteja.
Odlična vožnja Grega Benedika
V ponedeljek so svoje nastope imeli tudi moški. Nastopili so na kombinacijskem slalomu. Od naših se je Grega Benedik uvrstil na odlično osmo mesto. Zaostanek za zmagovalcem Elanov-cem Norvežanom Furusethom je bil več kot sekundo. Osmo mesto Benedika je lep obet za dobro uvrstitev v slalomskem nastopu zadnji dan prvenstva.
Ostali naši niso zvozili tega slaloma. Tako bo le Benedik nastopil tudi v smuku. Tekmoval bo z veleslalomskimi smučmi. Prismučati mora le do cilja in zagotovljena mu je prva jako-stna skupina v slalomu.
D. Humer
Zimski odbojkarski pokal
Radovljica, 31. januarja - Odbojkarski klub Bled organizira v nedeljo, 5. februarja, tekmovanje za zimski pokal SR Slovenije v odbojki, na katerem bo sodelovalo šest moških in sedem ženskih ekip. Odbojkarji Mežice, Brezovice in Pionirja bodo igrali v telovadnici osnovne šole Zabreznica pri Žirovnici, igralci Narodnega doma, Granita in Bleda pa v leski šoli, kjer bo tudi finale. Žensko tekmovanje, na katerem bodo sodelovale ekipe Šentvida, Bleda, Pionirja ter po dve ekipi Branika ii| Krima, bo v stari in novi telovadnici osnovne šole Radovljica. Predtekmovanja se bodo začela ob pol desetih dopoldne, moški finalni boji ob 13. uri in ženski ob 15- C Z.
Polfinale hokejskega državnega prvenstva
Jeseničani doma zmagali in izenačili
Jesenice, 1. februarja — V torek so se nadaljevala polfinalna hokejska srečanja za vstop v veliki finale letošnjega državnega prvenstva. Na ledu Podmežaklo se je srečal v drugi igri polfinalni par Jesenice in Kompas Olimpija iz Ljubljane, v Beogradu je pri Partizanu gostoval Medveščak Gortan, za peto mesto pa sta v Novem Sadu igrali ekipi Vojvodine in Crvene zvezde iz Beograda.
V srečanju na Jesenicah so zmagali domačini in tako izenačili izid po dveh tekmah na 1 : 1. V prvi tekmi so v Ljubljani zmagali hokejisti Kompas Olimpije po streljanju kazenskih strelov, v dvorani Podmežaklo pa so v torek slavili Jeseničani.
Jesenice : Kompas Olimpija 1 : 0 (0:0, 1:0, 0K)), dvorana Podmežaklo, sodniki - Šaravnaja (Subotica) glavni, Bundalo in Pristov (oba Jesenice) linijska, gledalcev 6000.
Strelec -1:0 VVilliams (31).
Ljubljančani so v drugi igri prišli na Jesenice po zmago, vendar so se tokrat ušteli. Jeseničani so pokazali, da doma ne bodo dali nobene tekme. Sicer je bilo srečanje kvalitetno, več sreče pa so tokrat imeli domačini, saj je Williams v enaintrideseti minuti sreečanja premagal dobrega vratarja Bolto. Junak srečanja pa je bil tokrat vratar Jesenic Pretnar, ki se ni dal premagati. Tretje srečanje bo v petek v Ljubljani.
V Beogradu je v drugi tekmi proti Partizanu zmagal Medveščak Gortan, ki .tako vodi će 2 : 0, v Novem Sadu pa so slavili domačini proti Crveni zvezdi in enako vodijo v boju za peto mesto z 2 : 0.
Izida - Partizan : Medveščak Gortan 1 :4 (1:0, 0:1, 0:3), Vojvodina : Crvena zvezda 6 : 4, 2 : 2 (0:1, 1:0, 1:1).
D. Humer
Deseti jubilejni smučarski Tek treh dežel
Prireditelji čakajo samo še sneg
Celovec, 31. januarja — Organizatorji TD Kranjska gora- Rateče, Trbiž in organizacijski komite SKI TOUR 3 Podklošter so v Celovcu pripravili tiskovno konferenco. Deseti, jubilejni Tek treh dežel, bo 19. februarja ali kasneje, če takrat na 30 km dolgi smučini ne bo snega. Na dosedanjih devetih Tekih treh dežel je sodelovalo 12.999 smučarskih tekačev rekreativcev. Pokrovitelj je Martini, ki je za vse udeležence pripravil anorake.
Organizatorji desetega jubilejnega smučarskega Teka treh dežel, iz Avstrije, Italije in Slovenije,so v Celovcu v torek pripravili tiskovno konferenco. Organizatorji so TD Kranjska gora-Ra-teče, Trbiž in SKI TOUR 3 Podklošter, predsedniki organizacijskega komiteja pa so: Vojteh Budinek (Kr. gora), Walher Jelovčan (Podklošter), in dr. G. Massorutto (Trbiž), ki so prisotne seznanili s pripravami. Za TD Kranjska gora-Rateče sta svoja razmišljanja prispevala še Jože Boštnar in Polde Ferjančič.
Sogovorniki so ugotovili, da je za letošnji Tek treh dežel vse pripravljeno, le snega še ni na progi. Zedinili so se, če do 19. februarja (start je ob 9.30 pred hotelom Kompas v Kranjski gori), ne bo snega, bodo ta tek prestavili na kako nedeljo v februarju ali marcu, ko bo sneg. Tek se začne v Kranjski gori, gre mimo Rateč, čez mejo proti Trbižu, mimo Bele peči, čez mejo Italija-Avstrija do cilja v Selčah. Smučina je dolga 30 km in ni časovne omejitve. Udeležijo se ga lahko smučarski tekači rekreativci od 18 leta starosti naprej. Potne liste ali maloobmejne prepustnice bodo oddali pred startom v Kranjski gori. Pokrovitelj teka je Martini, ki je za udeležence teka pripravil lične anorake.
Prijavite se lahko do 10. februarja na Turističnem društvu Kranjska gora-Rateče. Prijavnina je 30.000 dinarjev, vsak udeleženec pa mora napisati, kolikokrat je že sodeloval. Za tiste, ki bodo 19. februarja tekli že desetič, so organizatorji pripravili lepe nagrade. Organizatorji so se potrudili, da bo tek pripravljen svečano. V ta namen bodo 21. aprila pripravili v Beljaku svečan rezime teka. Kranj-skogorci bodo na prireditev pripeljali zabavnoglasbeni ansambel, Podklošter dva pevska zbora, Trbižani pa folklorne skupine.
D. Humer
TEKSTIL
Košarkarski klub TRIGLAV Kranj vabi ljubitelje košarke na prvenstveno tekmo 1. moške SKL z ekipo HELIOS DOMŽALE. Tekma bo v soboto, 4. 2. 1989, ob 19. uri v dvorani na Planini v Kranju.
Pokrovitelj tekme TEKSTIL LJUBLJANA bo za pet gledalcev prispeval dobitke. Dobitniki bodo
tekme.
izžrebani ob polčasu
Vstop prost!
Vremena Kranjcem bodo se zjasnila?
»Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hval' al' toži; kdor pevcev peti kaj ne ve, od letnih časov kroži.« Tako je v zabavi jivih napisih na rovaš puhloglavcev (med pesniki) zapisal Prešeren. Najsi imamo kaj povedati ali ne, tudi med nami je vreme kar pogosta tema pogovorov, posebej še zadnje čase, ko so vremenske razmere bolj nenavadne kot običajno. Marsikateri dvogovor se začne in konča z vremenom. V Veliki Britaniji tozadevno kramljanje štejejo celo za sila omikano, seveda ob pogovorih o kraljevski družini in zdravju. Tudi pri nas ta čas veliko premlevamo o vremenu. Malo zato, ker nas jezi, da potem ko je pol zime že za nami, ni ne duha ne sluha o kakem snegu. Malo nas pa tudi skrbi, kakšna presenečenja nam narava pripravlja za pomlad in poletje. Tudi razpoloženje naših sobesedni-kov, ki smo jih povprašali po njihovi osebni vremenski napovedi, so se sukala med nejevoljo, da je zdaj že v naravi, ne le med ljudmi, vse postavljeno na glavo, in skrbjo, ali nam ne bo pomlad nasula snežnih padavin.
Avgust Koper: »Mislim, da nam februarja pripada sneg. Reveži otroci so morali kar brez njega prebiti počitnice, tudi smučarji ga morajo pogrešati. Mi starejši, ki se že malo manj ukvarjamo z zimskimi športi, pa na to vremensko pomanjkljivost gledamo bolj praktično: brez snežne odeje se na polju dela škoda, žito propada, vrt trpi. Suh mraz ni dober, tudi zdravju ljudi ne prizanaša. No, kar potrkati moram, jaz za gripo še nisem zbolel. Kar zadeva sneg, tudi vremenske napovedi niso nič kaj obetavne. Vremenarji kar prav 'trofijd', kakšno bo vreme, zadnje čase pa se ob teh nevšečnostih tudi dostikrat zmotijo.«
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Lestvico lahko poslušate v sredo, 8. februarja na valovih Radia Žiri. Gostja oddaje bo Davorka Borišek, učiteljica plesa, ki bo predstavila dejavnost Plesnega kluba Kranj.
Domača lestvica:
1. Novi fosili - Sedem dugih godina
2. Agropop - V imenu ljudstva
3. Simona VVeiss - Padla je zadnja solza
4. Marijan Smode - Ko sem gledal tvoje solzne oči
5. Bojan Rakovec - Slep si
6. Neda Ukraden - Zbogom ljubavi
7. Majda Arh - Samo spomni se včasih 8 Don Juan - Rdeča roža
9. Stane Vidmar - Nocoi kozarec draga mi nalij
10. Obvezna smer - Moja Slovenija Novi predlog: Miki Šarac - Vsi žuriramo
Tuja lestvica:
1. Kylie Minoque - I Got to be Certain
2. Det Lepord - Love Bites
3. Koto - Smokie Mix
4. U2 - Desire
5. Baby McFerrin - Don't Worry, be Happv
6. Kim VVilde - Never Trust a Stranger
7. Santa and Claus - Christmas Dance
8. Sabrina - Bovs
Lestvico ureja Nataša Bešter
9. Michael Jackson - Dirtv Diana
10. George Michael - Monkev Novi predlog: BiH Medley and Jennifer VVar-nes - The Time of my Life
Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v 6 dneh pošljite na naslov: RADIO ŽIRI, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri.
Tokrat smo izžrebali Marjana Grajzarja, Sajovčevo naselje 9, Šenčur. DO Loka mu v restavraciji v Podlubniku v Škofji Loki poklanja dve pizzi in dva vrčka piva. Čestitamo!
V prihodnjem žrebanju bo DO Loka glasovalcu, ki bo imel srečo pri žrebanju, poklonila kilogram pražene kave Loka. Pohitite s kupončki!
Pred dnevi so kranjski karateisti imeli v gosteh dva angleška mojstra karateja. Trener in evropski prvak Weyne Otto sta v športni dvorani na Planini izvedla demonstracijski turnir karateja, ki se ga je udeležilo precej mladih karateistov in številno občinstvo. Po uradnem, tekmovalnem delu, so gostitelji, karate klub Triglav, fantoma iz Londona razkazali Kranj in ju kasneje popeljali v nočno življenje Kluba Rose. Tam smo ju ujeli med poplesavanjem break dancea, ko sta navduševala goste. Foto: Gorazd Šinik
Luisa Brkič: »Mislim, da snega to zimo ne bo. Počitnice so mimo, tudi brez snega je bilo kar dobro. Po televiziji redno spremljam tudi vremensko napoved: mislim, da jo vremenoslov-ci kar zadanejo. Kaj bo spomladi in poleti, ker zdaj ni snega, res ne vem napovedati. Upam, da ne bo tako kot zdaj vse postavljeno na glavo!«
Janez Murnik: »Sneg bi napovedal tam okoli 20. februarja. Še vedno je sneg padel po pustu, če smo imeli zelen božič. Sicer pa pravijo: zelen božič - bela velika noč. Bojim se, da bo tudi letos tako. Še nobena zima ni minila čisto brez snega. Vremensko napoved spremljam in ji kar zaupam. Le včasih pri vremeno-slovcu Trontlju pomislim, da bi bilo bolje, ko bi pomolil roko skozi okno, kot pa gledal na vremensko karto.«
Slavka Gale: »Bolje bi bilo, ko bi to zimo padlo malo snega, vsaj otrokom bi ga privoščila, pa tudi letnemu času bi bilo primerneje. Ne vem, za kdaj bi ga napovedala. Najbolje bi bilo, da bi padel čim prej, nato pa čim prej tudi skopnel. Vremensko napoved spremljam po televiziji. Zadnje čase se kar uresničuje, ko nam vremenoslovci nimajo kaj novega povedati.«
D. Z. Žlebir
/O   ljubljanska banka
GORENJCin FORMU
RIHRANKA
NOVE OBRESTNE MERE
Na podlagi mesečne rasti cen na drobno smo v mesecu JANUARJU povečali glavnice depozitov, vezanih na 3 in več mesecev, po mesečni indeksacijski stopnji 14,7 %.
V mesecu FEBRUARJU velja za enomesečne depozite mesečna revalorizacijska stopnja 14,7 % in za vloge na vpogled — nepopolna revalorizacijska stopnja 84 %.
Temeljna banka Gorenjske
Kaj je pisal Gorenjec leta 1900
Domača pesem.
Tuja pesem..........
Moj naslov............
Vodovod v Kranju
Nagradna križanka
Rešitev prejšnje križanke: steaua, tovarnar, Anera, lj, Nal, roba, špalir, sev, Bevk, Karina, trk, uprizoritev, ata, Brit, sfen, Aldo, Ogreb, jna, sleme, le, copat, rai, or, oni, koledar, pero, glej, rozeta, Arat, napad, Kabir, Lavi, anemija, analitik, drama, retar, aa.
Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada: Jože Sink, Spodnji Brnik 37, Cerklje; 2. nagrada: Daniel Klemene, Cesta na Golico 10 c, Jesenice; 3. nagrade: Lovro Vidmar, F. Pirca 3, Kamnik; Jožefa Jamšek, Golnik 55; in Sanja Jereb, Vrečkova 4, Kranj. Čestitamo!
Za današnjo nagradno križanko razpisujemo naslednje nagrade:
1. nagrada: 20.000 dinarjev
2. nagrada: 15.000 dinarjev Tri 3. nagrade po 10.000 dinarjev.
Rešitve pošljite do srede, 8. februarja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
V kratkem pride v deželnem zboru Kranjske zopet na razpravo vodovod za mesto Kranj in okolico. Mnogo še je že pisalo o njem, duhovitega in smešnega, zanj in proti njemu, čeravno bo imelo 13 kmetskih vasi od nameravane naprave prvo in glavno korist, se do danes še nihče izmed teh 13 vasi ni oglasil, da pove svoje in svojih tovarišev - kmetov mnenje.
»Kmetijstvo propada!« vpijejo različni listi in izkušajo z vsemi mogočimi sredstvi, z društveno organizacijo in drugimi napravami položaj izboljšati. Stranske tekmujejo med seboj, da se obdrže na površju. Korenito pa kmetskih ran ni mogoče zaceliti nobeni stranki, dokler se nedostatki s koreninami vred ne izrujejo.
Vodovod, kako kratka, a pomenljiva beseda. Večina kmetijstva na Slovenskem propada najbolj radi tega, ker v nobenem oziru ne more tekmovati z veleposestvom in kmetijstvom v alpskih deželah, na primer na Tirolskem in v Švici. Kakor smo že napisali. Vodovod bi prinesel vodo Kranju in 13 vasem. Nobena teh vasi nima pitne vode za živino, kaj šele za ljudi. Kokra, no, to bi že bilo za živino, mora se dovažati v sodih, kar stane mnogo truda in troškov. Za pijačo pa Kokra nikakor ni, posebno v poletju ne. Preiskave so pokazale, da ima v sebi mnogo prostega in sestavljenega amoniaka, precejšnjo množino salpetove in nekaj klorove kisline.
Miloš Likar
IVAN
FURLANSKA IGRAŠ KARTAMI
GLAVNO MESTO ITALIJE
KRILO RIMSKE KONJENICE
VELIKO FINSKO JEZERO
M0Š IME
PSEVDONIM PESNIKA RAGUA RUZZIJA
POLNI PESNIŠKI STIK
AVTO MOTO-DRUŠTVO
AUGUST ŠEN0A
ANGL0A MERIŠKA PLOŠČIN SKAMERA
ZGLADITEV SPORA
EL MOR SKA RIBA
SL. NOVINAR IN UREDNIK VIDMAR
ANGL POLARNI RAZISK0
VALEČ
IGRALKA V FILMU ■SLAVICAi
PISATELJ IN PUBLICIST KRISTAN
JADRAN SKI OTOK
HLAPLJIVA TEKOČINA
POPEVKAR SLAVICA
AVTOR R NOČ
VELIKA ZAČETNA ČRKA
KRAJ KJER V0DAZEM Ul ODNAŠA
PRIŠTINA
SL MESTO NA MEJI Z
MESTO V
SLOV. PRIMORJU
NAPLAČIL0
MADŽAR ŽEN. IME
AM FIZIOLOG, N0BE LOVEC (CARL)
TURŠKO MESTO, PREJŠNJA EDESSA
TEKOČA ZAČIMBA
KARLI ARHAR
RADIJSKA ODDA IA
EDVARD KOCBEK
ORODJE ZA 0K0 PAVANJE
OTON ŽUPANČIČ
DEL STOPALA
ATOL V OTOČJU TUAM0TU
URS RAEBER
IGRALKA ULLMANN
ZAČIMBA
ZADNJE PREDIVO, TUUE
MANJŠI JADRANSKI OTOK
0RIENT BARVA ZA LASE
INDIJ, ROD V,Ji\N/.M,
PASTIR IZ SNEGU-ROČKE
LETOVI ŠČE PRI KOPU ..I
REDKO M0Š IME
PRIVRŽE NECANI-MIZMA
TUJE M0Š IME
SLOV PISATELJ
FRAN. (iVKRVIil
LUKA V IZRAELU
MA'tPl.'N
M0Š IME
IGRALEC U1AGA
ureja DARINKA SEDE]
©(MMlKfc^^GLAS  12. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Petek, 3. februarja 1989
Iz Potoč na Jakoba
Za zdravje,
za koristno potenje...
Preddvor, 27. januarja - Odkar je na 961 metrov visokem Jakobu nad Preddvorom odprta poleg Francijeve še Iskrina koča (od 12. novembra dalje), se vse več planincev, ljubiteljev hoje v naravi in rekreativcev iz Kranja in okolice odloča za pohod na ta hrib. Jože Vidmar iz Tupalič, ki je oskrbnik Iskri-ne koče, je povedal, da je njihovo planinsko postojanko že do novega leta obiskalo okrog dva tisoč ljudi. Planinci, še zlasti pa nedeljski obiskovalci, radi prihajajo semkaj, pravi, saj je iz Potoč do vrha hriba manj kot uro hoje, Jakob pa je tudi dobro izhodišče za ture proti Zaplati, Kališču, Storžiču. Ko smo se decembra nekajkrat mudili na hribu, smo opazili zlasti veliko starejših ljudi, za katere je ne tako zahtevna in naporna tura še posebej primerna. Pijačo dostavlja v kočo planinska sekcija Iskre, oskrbnik pa vse ostalo. Ker je treba del poti ves tovor nesti v nahrbtnikih ali na nosilih, je to tudi zanje dobra rekreacija. Pa kaj bi - gre za zdravje, za koristno potenje, za "zdrav duh v zdravem telesu"!
Zeleni teden v Opatiji
Kranj, februarja - Hortikulturno društvo Kranj 25. februarja organiziralo tako imenovani "Zeleni teden v Opatiji". Prireja ga sicer za svoje člane, vendar vabi zraven tudi vse ostale Gorenjce, ki bi se radi pobliže seznanili s hortikulturno dejavnostjo, zraven pa preživeli lep teden v sončni Opatiji. V Opatiji si bodo udeleženci ogledali številne opatijske parke, kot so Park 1. maja, Park Ivo Lola Ribar, staro in novo vrtnarijo, sprehajališče do Voloska in Iči-čev, ter sprehajalno pot nad Opatijo. Ves teden bodo organizirana tudi predavanja in praktične demonstracije, kot je ureditev zelenja v stanovanju in na oknih, ureditev vrta, gojenje sobnih in okenskih rastlin, gojenje, razmnoževanje enoletnic in dvoletnic, spoznavanje, gojenje in druženje vrtnih trajnic, gojenje sadnega drevja in jagodičevja, dobre zelenjave, uporaba folije v vrtu, bio-vrtnarjenje in podobno. Poskusili pa se bodo tudi v urejanju šopkov in drugih aranžmajev.
Sedemdnevno bivanje v hotelu (v dvoposteljni sobi) visoke B kategorije Istra, tik ob morju, z bazenom z ogrevano morsko vodo, bo skupaj z vsem programom in avtobusnim prevozom stalo le 337.000 din. Alpetour vam nudi tudi možnost plačila v dveh obrokih, polovico pred odhodom, polovico pa po vrnitvi iz Opatije. Informacije in rezervacije sprejemata Alpetour Tržič (tel. 52-370) in Kranj (21-083).
D. D.
Občni zbor športnega društva Kondor z Go-dešiča
Kakovost in množičnost
Godešič, 27. januarja - Člani športnega društva Kondor z Godešiča so na nedavnem občnem zboru, ki se ga ni udeležil niti en predstavnik ZTKO Škofja Loka in krajevne skupnosti Godešič, pregledali delo v minulem letu in sprejeli načrt dela za letos. Društvo je lani doseglo dobre rezultate. Množičnost je v porastu.
Kar tri ekipe tekmujejo v občinski namiznoteniški ligi, prav toliko v zimski ligi malega nogometa. Še posebej so veseli uspehov v namiznem tenisu: na občinskem prvenstvu so osvojili prvo mesto med dvojicami, drugo med posamezniki in dosegli še več dobrih uvrstitev. V gorenjski namiznoteniški ligi so bili četrti, enako mesto so osvojili v občinski A ligi, v občinski B ligi pa je bila njihova ekipa tretja. Nogometaši so se ponovno vključili v tekmovanje druge gorenjske lige, na turnirju v Zbiljah in doma so bili drugi, zmagali pa so na turnirju v malem nogometu Godešič 88.
Člani društva pa so se lani izkazali tudi kot spretni organizatorji namiznoteniškega tekmovanja v okviru srečanja obmejnih dežel, občinskega sindikalnega prvenstva v namiznem tenisu, gorenjske namiznoteniške lige, občinskega namiznoteniškega prvenstva za mladince in članice, tekmovanja v velikem in malem nogometu za pokal Godešiča - in še bi lahko naštevali. Največji problem, s katerim se ubadajo v društvu, je ogrevanje dvorane za namizni tenis, za letos pa med drugim načrtujejo tudi obnovo balinišča v rekreacijskem centru. Društvo je lani za vso dejavnost porabilo okrog tri milijone dinarjev. Od Zveze telesnokulturnih organizacij Škofja Loka je dobila 670 tisoč dinarjev, ves ostali denar pa so si člani društva zaslužili z delom.
J. Starman
Šah
Zmaga Murke
Lesce — Na prvem moštvenem prvenstvu Gorenjske v aktivnem šahu je nastopilo šest moštev. Po uvodnem porazu proti nekompletni ekipi Kranja je zmagalo moštvo Murke iz Lesc z 8 točkami. Sledijo Tomo Zupan Kranj 7, Kranj 5, Radovljica 4, Tomo Zupan II 4 in Tržič 2. Najboljši posamezni uspeh je dosegel Oster-man na 1. plošči 4,5 točke, na drugi Mencinger4, na tretji Lužnik, Truta in Jeraj 3 ter četrti Roblek in Drinovec po 4.
Vodi Osterman
Lesce — Na članskem prvenstvu Gorenjske nastopa 10 igralcev. Odigrali so 5 kol v Lescah, sedaj pa se tekmovanje seli v Kranj. Vodi Osterman s 4 (1) točkami pred Sušnikom 4, itd.
Na blejskem festivalu Intertrade tudi Stojan Puc
Lesce — Svojo udeležbo na 10. jubilejnem šahovskem festivalu Intertrade so potrdili velemojstri: Ghitescu (Romunija), Raiče-vič, Rajkovič in Janoševič (Jugoslavija) ter veteran slovenskega šaha velemojster Stojan Puc, ki v zadnjih letih ni nastopal. Svoj nastop je napovedalo več sovjetskih velemojstrov, če bodo uspeli izpolniti formalnosti, ki so po novem poenostavljene.
V. Perovič
NOVO V KINU
V gorenjske kinematografe prihaja izredno popularen in dobro obiskan film Princ odkriva Ameriko z Eddiejem Murphvjem v glavni vlogi. Poleg njega so svoje vloge odlično odigrali tudi Shari Headlev, Arseno Hali, James Earl Jones in John Amos. Film je režiral John Landis, odlična glasba pa je Nila Rodgersa. Predpremiera filma bo v nedeljo, 5. februarja, ob 19. in 21. uri v kinu Center v Kranju.
Ostani pri meni je ameriška mladinska drama, izdelana po romanu Stevena Kinga "Truplo". Štirje dečki po gozdovih okrog Oregona dva dni iščejo mladega fanta, za katerega so povedali, da je izginil neznano kam. Drama mladih, ki so premladi, da bi jih bilo strah in bi še jokali, obenem pa dovolj odrasli, da kadijo in preklinjajo...
Predmet poželenja je ameriški erotični film z Marilvn de Pre v glavni vlogi. V elegantni bordel je prišlo novo, neizkušeno dekle Giovanna. Janu je zadolžena, da dekleta uvaja v posel. Neposlušna dekleta strogo kaznuje. Vsaka od njih ima posebne na-fii ne in tudi posebne kliente. Giovanna se hitro uči in postaja iskana. Vsem dekletom je všeč Baroque, lastnik lokala s striptizom, toda on se na nobeno ne veže, temveč vedno išče nova dekleta. Zdaj je vrsta na Giovanni, ki jo prav tako osvoji s svojimi perverznimi seksualnimi metodami. Njegova domišljija nima meja, a Giovanna je vsemu kos, dokler... Film je bil proglašen za najboljši erotični film in dobil mednarodno "zlato nagrado". Premiera bo v nedeljo, 5. februarja, v kinu Storžič v Kranju.
ljubljanska banka
Temeljna banka Gorenjske Kranj
Delovna skupnost Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja dela in naloge
VODENJE VEČJE EKSPOZITURE V KRANJSKI GORI
Pogoji: VI. zahtevnostna stopnja ekonomske ali druge ustrezne smeri izobrazbe
4 leta ustreznih delovnih izkušenj s področja financ. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.
Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske kranj, Poslovna enota Jesenice, Oddelek splošnih poslov, Titova 8, 64270 Jesenice.
O izbiri bomo kandidate obvestili pisno v 45 dneh po zaključenem zbiranju prijav.
Iskra
ISKRA TELEMATIKA EKONOMSKO PODROČJE Investicijska služba Ljubljanska 24/a 64000 KRANJ
V UPORABO
do konca leta 1994 oddamo 825 m2 proizvodnih in skladiščnih površin v športni hali na Jesenicah.
Celotna infrastruktura (energija, voda, telefon...) je urejena, prav tako tudi dovoz s tovornimi in osebnimi avtomobili.
Prednost pri izbiri bodo imeli interesenti, ki bi hkrati zaposlili tudi delovno silo.
Vse dodatne informacije dobite na gornjem naslovu ali po telefonu (064) 22-154. •
RAZPIS
OO ZZB NOV Jesenice organizira v počastitev 51. padlim kurirjem v času NOB v Karavankah »SMUK KARAVANŠKIH KURIRJEV« na Pristavi v Javorniškem rovtu.
Na tekmovanje vabi vse osnovne šole, OO ZSMS, člane teritorialnih enot, člane ZRVS, izpostave milice, obmejne milice, CZ ter občane stare nad 27 let vseh karavnaških občin, člane ZB iz Slovenije ter partizane iz Julijske krajine in Avstrijske Koroške in JLA-ljubljanskega armadnega območja.
Prireditelj:
KO ZB Javornik - Koroška Bela Organizator:
TVD PARTIZAN Javornik - Koroška Bela
Kraj tekmovanja: Pristava - Javorniški Rovt
Čas tekmovanja:
Nedelja, dne 12. februarja 1989, ob 10.00 uri Prijave:
Pisne prijave je treba dostaviti do četrtka dne, 9. 2. 1989, do 18.00 ure na naslov:
ORGANIZACIJSKI KOMITE, Cesta Borisa Kidriča 37, 64270 JESENICE.
V ekipo je treba vpisati tudi vodjo ekipe. Žrebanje:
Žrebanje vseh kategorij bo v soboto, dne 11. februarja 1989, ob 8.00 uri v delavskem domu na Javorniku.
ŠTARTNINE NI!
KATEGORIJE: A Osnovne šole
1. učenke od 1. do 4. razreda
2. učenci od 1. do 4. razreda
3. učenke od 5. do 8. razreda
4. učenci od 5. do 8. razreda
B. OO ZSMS
5. mladinci do 27. leta starosti OO ZSMS karavanških občin in mladinci iz Avstrije in Italije
6. mladinke do 27. leta starosti OO ZSMS karavanških občin in mladinke iz Avstrije in Italije
C. Teritorialne enote, JLA, člani ZRVS
7. Vsi člani teritorialnih enot, člani ZRVS vseh karavanških občin ter JLA ljubljanskega armadnega območja.
D. Milica, carina, obmejna milica, graničarji, civilna zaščita
8. vsi aktivni člani izpostav na območju vseh karavanških občin.
E. Člani nad 27. let
9. vsi občani karavanških občin stari nad 27 let G. Organizacije ZB
10. Članice ZB in članice zveze koroških partizanov in Julijske krajine.
11. Člani ZB in člani zveze koroških partizanov in Julijske krajine starosti do 62 let
12. Člani ZB in člani zveze koroških partizanov in Julijske krajine starosti od 62 do 66 let.
13. Člani ZB in člani zveze koroških partizanov in Julijske krajine starosti nad 66 let.
Osebje Kompas hotela Ribno vam v
sodelovanju z ekipo iz hotela Vojvodina iz Zrenjanina pripravlja tradicionalne
DNEVE VOJVODINSKE KUHINJE OD 3. DO 13. FEBRUARJA VSAK DAN OD 18. DO 24. URE
Za prijetno počutje bo poskrbel ansambel PRIJO, za kulinarične specialitete šef kuhinje STEVO ŠVENDERMAN, za dobro postrežbo šef strežbe NIKOLA GRČIĆ.
V soboto, 4. februarja,
vas vabimo na
PUSTNI PLES v dancing baru!
MERKUR
VELIKA IZBIRA VSEH VRST VERIG ZA TRAKTORJE, KAMIONE IN OSEBNE AVTOMOBILE
AKCIJSKA PRODAJA VERIG IZ STARE ZALOGE ZA VEČNAMENSKO UPORABO PO ZELO UGODNI CENI cca 2.000 din za kg
LESNI VIJAKI, ŽELEZNE, ALUMINIJSKE IN BAKRENE ZAKOVICE ZA OBRT IN INDUSTRIJO
SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ZA PRODAJO PRIKLJUČNEGA MATERIALA ZA PNEVMATIKO IN HIDRAVLIKO
Informacije:       MERKUR KRANJ
Prodajalna:       VERIGA LESCE
Šobčeva ulica tel.: (064) 74-578
Odprto:
ponedeljek - petek 7.-15. ure ob sobotah zaprto
Koiinska
HP KOLINSKA p.o. Ljubljana, Šmartinska c. 30 Komisija za delovna razmerja
Ponovno objavlja prosta dela in naloge za gostišče »VILA MOJ MIR« na Bledu
1. POSLOVODJA GOSTIŠČA
Pogoji: gostinski tehnik oz. VKV gostinski delavec 4 leta ustreznih delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo
2. NATAKARJA
Pogoji: KV natakar
najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela v 8 dneh na naslov: HP Kolinska, kadrovsko-socialna služba, 61112 Ljubljana, Šmartinska c. 30.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po odločitvi.
POCENI CENEJE NAJCENEJE
LONDON MUNCHEN
fMtoftillM
061315727
TEMELJNO SODIŠČE KRANJ 64000 KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
VODJE RAČUNOVODSTVA TEMELJNEGA SODIŠČA V KRANJU
Pogoja: višja izobrazba ekonomske smeri 2 leti delovnih izkušenj
Delavec bo sprejet na delo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moše Pija-de 2. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh.
PREVOZNIK PO MERI POTNIKA
VIDEOTEKA
TEL. 36-770
STUDIO LIHNIDA
Ul. Janka Puclja 3 (Planina III)
t«l.: 34-523
KITAJSKA AKUPRESURA
ZANESLJIVA METODA ZA ODPRAVO KAJENJA, PREKOMERNE TEŽE IN SLABEGA POČUTJA
od ponedeljka do petka od 16. — 20. ure
		
PARK HOTEL BLED		
Vabimo vas na veselo
TRADICIONALNO PUSTOVANJE
v soboto, 4. februarja,
in na PUSTNI FINALE
v torek, 7. februarja.
V plesni dvorani KAZINA vas bo zabaval ansambel ANELIDI iz Pule.
Postrežem boste z jedrni in pijačami za to priložnost.
Najbolj izvirne maske bomo nagradili.
Rezervacije in informacije v recepciji hotela ali po telefonu 77-945. Vljudno vabljeni!
Metalkina specializirana trgovina z barvnimi kovinami na Goriški 3 v Ljubljani, (061) 558 869, vam ponuja veliko izbiro aluminija, bakra, medenine in bronastih ulitkov.
Različna pločevina za kleparska dela, za žlebove in dimnike, aluminij za izdelavo vrat in oken, material za zasteklitev balkonov, za kabino s tušem, ograje, bakrene in aluminijaste cevi za vodoinstalaterska dela, cevi za šotore in baldahine ter antenske drogove, aluminijasta folija za toplotne izolacije, aluminijasti T profil za krušne peči in kamine, odkapni profil za okna, aluminijaste polne police (0 od 5 do 250 mm), cinkotit za žlebove, obrobe in kritino.
Delovni čas od 7.-15. ure, sobota od 7.-12. ure Parkirni prostor! Dostave na območju Ljubljane.
© metalka
bombažna predilnica in tkalnica
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ 64290 TRŽIČ
Objavlja prosta dela in naloge
1. UPRAVLJANJE RAZPENJALNO SUŠILNEGA STROJA
2. BARVANJE NA JIGGRU
3. OBRAČUN OD IN VEZAV TOZD OPLEMENITILNICA
Pogoji:
Pod 1.: industrijska poklicna šola (III. st. SSI) ali dokončana osnovna šola (II. st. SSI) poznavanje surovih in gotovih izdelkov preizkus znanja iz ravnanja z nevarnimi snovmi ob koncu poskusnega dela 1 leto in pol oziroma 3 leta delovnih izkušenj poskusno delo 45 dni
Pod 2.: strokovna izobrazba III., SSI kemijske smeri tečaj iz barvanja
preizkus znanja iz ravnanja z nevarnimi snovmi ob koncu poskusnega dela
1 leto in 6 mesecev delovnih izkušenj poskusno delo 45 dni
Pod 3.:4-letna srednja ekonomska ali upravno administrativna šola (V. st. SSI) znanje strojepisja znanje s področja obračuna OD poznavanje artiklov
2 leti delovnih izkušenj poskusno delo 45 dni
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi.
^vg^ssj^nc^AS 14. stpan
Petek, 3. februarja 1989
ALPETOUR
Titov trg 4/b
64220 ŠKOFJA LOKA
SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta Alpetour Hoteli Škofja Loka, delovna organizacija za turizem in gostinstvo naslednja dela in naloge
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Poleg pogojev, predpisanih v 487. čl. ZZD in pogojev iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima VI. stopnjo (višja) ali V. stopnjo (srednja) strokovne izobrazbe ekonomske smeri,
— da ima 3 oz. 5 let delovnih izkušenj iz področja finančno računovodskih poslov.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidat imenovan za 4 leta z možnostjo ponovnega kandidiranja.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka, Titov trg 4/b, kadrovski sektor, z oznako »za razpis«.
Delavski svet se bo o izbiri odločil v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. O izbiri bomo vse kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
JELOVICA
LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA 64220 ŠKOFJA LOKA
Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge:
1. KURJENJE VT KOTLA
za vzdrževalni servis Škofja Loka in Preddvor
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinskopredelovalne ali elektrotehniške smeri in 24 mesecev delovnih izkušenj na področju energetike uspešno opravljen preizkus znanja
K sodelovanju vabimo kandidate, ki imajo zahtevano stopnjo in smer izobrazbe in se želijo usposobiti za dela in naloge.
2. VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV - STRUGAR
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj
3. SPREJEM IN ODPREMA POŠTE - za določen čas - 1 leto
Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe - administrator in nad 6 mesecev delovnih izkušenj.
Za vsa objavljena prosta dela in naloge, razen pod točko 3., bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, kadrovska služba.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
DINOS Titova c. 118 61000 LJUBLJANA
Odbor za delovna razmerja DO DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, objavlja prosta dela in naloge
SORTIREC na DE Kranj
Pogoji: KV delavec kovinarske ali metalurške stroke, eno leto delovnih izkušenj, delovno razmerje se sklene za določen čas eno leto.
Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: DO DINOS TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118, v 8 dneh od objave.
Trgovina na drobno in debelo p.o. 64248 LESCE
Vabi k sodelovanju
UPRAVNICO manjšega počitniškega doma v Umagu.
Od vas pričakujemo srednjo izobrazbo gostinske ali druge ustrezne smeri, delovne izkušnje pri podobnih delih, vozniški izpit B kategorije, izpit iz higienskega minimuma, komunikativnost in iznajdljivost.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas oz. po pogodbi v poletni sezoni.
Pričakujemo vašo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev ali osebni obisk v 15 dneh po objavi v splošnem sektorju Murke Lesce, Alpska 62.
MAU OGLASI «ei.: 27 960
ceito JIA16_
APARATI STROJI
Prodam črno-beli TELEVIZOR Gorenje, ekran 56 cm, star štiri leta. Kuralt, Sitarska 19, Stražišče — bližina gostilne Benedik.
Nov japonski VIDEORECORDER ugodno prodam. Tel.: 39-234
Ugodno prodam TERMOAKUMULA-CIJSKO PEČ 6 kW. Telefon 21-970
Prodam TRAKTOR IMT 542, 4 leta star, 1200 delovnih ur, 2 dvobrazdna pluga in tri tonsko KIPER PRIKOLICO.
Čirče 17, Kranj_1262
OFSET STROJ OCE 2110 B4 prodam
Tel.: 46-585 popoldan _1273
Ugodno prodam 6 SONČNIH KOLEK-
TORJEV. Tel.: 68-715__1294
Poceni prodam DVOREDNI PLETILNI
STROJ. Tel.: 70-257_1295
Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO 165 in traktorsko ŠKROPILNICO 340 I. Zg. Brnik 6 1320
®wm mjMm glas
VEČ   KOT ČASOPIS
Prodam nov barvni TV Gorenje ORBI-TER 56. Tel.: 44-541 1323
Prodam kombinirano SKRINJO in TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,5 KW. Sinovič, Golnik 35_1325
Poceni prodam PRALNI STROJ GO-RENJE 664 BIO in črno bel TV. Tel.: 23 491 1328
MOTORNO ŽAGO ALPINA 45 PROF novo ugodno prodam. Tel.: 69-918 _1329
Prodam podpultno ZAMRZOVALNO OMARO Gorenje Internacional staro 1 leto. Zupan Ivan, Kuplenik 16, Bohinjska Bela 1343
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 5 KW prodam. Tel.: 27-803 1348
Prodam TV Gorenje star 1, 5 let, z daljinskim upravljanjem in kasetar Grun-ding, star 8 mesecev. Hozdić Arif, Cesta na Loko 1, Tržič 1368
Zelo ugodno prodam KMETIJSKE STROJE: kosilnica BCS, puhalnik EO-LO, sušilni agregat za seno (Avstrija), obračalnik MARATON, sod za gnojnico 1000 I ter lesen silos 35.000 kub. m. Demšar Janez, Vincarje 15, Škofja Loka_1400
Zelo ugodno prodam bele ostanke blaga, ter vezilni avtomat za vezenje postelnjine. KOROŠEC Jurij, Begunj-ska 19, Tržič, tel.: 50-206 1404 Prodam PRALNI STROJ star 4 lea. Tel.: 51-766 popoldan_1419
Prodam črno beli TV dobro ohranjen. Tel: 28-560_1430
Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja. Kozina Janez, Čirče 36, Kranj 1431
KUPIM vrtno kosilnico na elektriko ali bencin. Čemažar, Cesta 1. maja 21, Kranj _1447
SINGER industrijski ŠIVALNI STROJ nov motor, nov grajfer ugodno pro-dam. Tel.. 36-640_1458
Prodam TRAKTOR TV 732 s hidravli-čnim volanom, letnik 1981. Tel.: 44-133 _1464
Prodam PRALNI STROJ Gorenje za 50 SM.Tel.: 34-112_1467
Prodam barvno TV SHARP, LINY-TRON PLUS, 63 cm. Tel: 50-844 1470
Ugodno prodam črno bel TV. Tel.: 28-821_1471
BARVNI TV Gorenje nov in Iskra rabljen prodam. Zg. Bitnje 211, tel.: 22-289 ali 26-361 dopoldan_1472
UNIMOG z čelnim rezkanjem dva motorja, prodam. Tel.: 062 866-310 zvečer
__1483
Prodam PRALNI STROJ Gorenje. Tel.: 26-643_1493
AVTO RADIOKASETOFON TEC, 2 x 20 W, dolby, avtoreverse prodam. Tel.:
26- 792_1495
Ugodno prodam barvni TV Gorenje, letnik 1976. Informacije na tel.: 82-429 __150_i
Barvni TV ISKRA star štiri leta prodam. Tel.: 36-824 1510
Barvni TV 15 cm, radio kasetofon ura v enem kosu, odlično za vikende, potovanja in počitniško prikolico BRAKO-SKIF  nujno  ugodno  prodam. Tel.:
27- 738_1517
TROSILNIK za gnoj SIPOV prodam Šmartno 7, Cerklje 1535
GRADBENI MATERIAL
Prodam 5 kub m DESK in 140 kv. m OPAŽA. Skonec Lado, LOG 19, Škofja Loka_1271
Prodam suhe smrekove DESKE 25 mm. Bistrica 13 pri Podbrezjah 1290
Ugodno prodam rabljen LEŽEČI BOJ-LAR (brez izolacije) za centralno kurja-
vo. Tel: 43-011 _1359
BALKONSKA VRATA prodam, nova, vezana, 2,20 m x 120 cm. Tel.: 44-117 popoldan 1362
Prodam zastekljeno OKNO rabljeno, 2 kosa 130 x 140, 1 kos 180 x 160 z roleto. Tel.: 69-943 popoldan 1429
Prodam 30 kv m. hrastovega , klasičnega PARKETA. Jelovčan Cesta na
Rupo 3, Kranj - Kokrica_1439
Prodam MEŠALEC LESCHA. Vogelnik,
Štruklova 28, Radovljica_1444
Prodam cca 40 kv m smrekovega LA-"DIJSKEGA PODA. PARTIZANSKA 1/A, ŠENČUR _ 1448
Čepe plastične za pritrditev izolacije od 30 do 130 mm prodam. Tel.: 25-603
_1479
Poceni prodam malo rabljeno OKNO 110 x 120, z roleto in strešno okno 65 x 85. Tel.: 43-077_1494
Prodam 2 kub m suhih bukovih PLOHOV, debelina 5 cm in oreh debeline 10 cm. Tel.: 78-548_1515
BETONSKO ŽELEZO fi 6 mm prodam ugodno. Tel.: 42-374_1525
Prodam borove PLOHE. Tel.: 42-453
_1528
Prodam 6 kub m TERVOLA II. kvalitete, debeline 5 cm. Kidričeva 42, Škofja Loka 1536
POSESTI
GARAŽO vzamem v NAJEM v Kranju, lahko tudi v okolici do 6 km. Tel.: 21-615_ 1304
Prodam celo ali polovico HIŠE na Po-savcu, tudi menjam. Ličar Alojz, Jezer-
ska 23, Kranj_1311
Prodam NJIVO v Trbojah. Tel.: 49-420
po 20. uri_1376
TRIPLEKS GARAŽO V Šorlijevu od-dam v najem za 5 do 10 let. Ponudbe pod Šifra: PLAČILO VNAPREJ 1394
Prodam starejšo hišo v Ribnem pri Bledu. Tel.: 77-701_ 1409
Prodam enosanovanjsko HIŠO z vrtom, primerno tudi za vikend. Cena 8 starih milijard. Žaberl Bogdan, Kropa 3/b___1468
Prodam večjo zazidljivo PARCELO na relaciji Naklo - Sebenje. Naslov v oglasnem oddelku. 1530
Prodam PARCELO primerno za hišo ali vikend v Begunjah na gorenjskem 17000 kv m Derlink, Gradnikova 73, ra-dovljica 1538
Cca 500 kv m zemlje s hišico potrebno adaptacije, s hišno številko, elektriko in vodo, pri Podnartu prodam, zamenjam za novejši avto srednjega razreda ali z doplačilom. Tel.: 22-618 1542
V Kranju prodam 2 stanovanjsko HIŠO Z VRTOM, centralno in telefonom, stoji ob cesti 1. maja, primerna za gostinski lokal in vsako drugo obrt. Možno tudi dvakrat polovico. Tel.: 37-950
1543
^KOMPAS
ySJ?! JUGOSLAVIJA
VAŠ TURISTIČNI SERVIS
samo še nekaj prostih mest na izletu v MLinchen: RAZPRODAJE. Odhod 4. 2., 1dan PRAGA — 9. februarja
informacije Kompas, Kranj tel: 28- 472
PRIREDITVE
GD MAVČIČE prireja pustovanje, ki bo v soboto 4.2.1989 ob 20. uri z ansamblom Toneta Jančarja in v nedeljo 5.2.89 s triom VEHOVEC s pričetkom ob 17. uri. VSTOPNINE NI! Vabijo GA-SILCIi_1282
Vabimo vas na VESELO PUSTOVA-NJE, ki bo 4. 2. 1989 v SORI od 20. ure dalje. Zabaval vas bo ansambel GRUNTARJI. Za pijačo in jedačo pa bo poskrbljeno. Najboljše maske bodo NAGRAJENE. Rezervacije sprejema trgovina v SORI. Tel.: 061/611-145
_ 1291
PUSTOVANJE V PREDDVORU v Domu krajanov bo v soboto 4. februarja 1989 od 20. ure dalje. Najboljše maske bodo NAGRAJENE. VABLJENI! 1308 ŠD KRVAVEC iz CERKELJ organizira PUSTOVANJE v soboto 4. 2. 1989 s pričetkom ob 20. uri v ZADRUŽNRM DOMU V CERKUAH. Pripravljen je bogat srečelov. Najboljše maske bodo nagrajene.  Igr ansambel PUNGAR-
TNIK _1377
GOSTIŠČE DRAGA V BEGUNJAH VABI na veselo PUSTOVANJE, v soboto 4. 2., in torek 7. 2. Maske zaželjene. VABLJENI!!!__1432
GD KOKRICA prireja veselo PUSTO VANJE v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 17. uri in v torek ob 19. uri. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. VABIJO GASILCI. 1473
RAZNO PRODAM
Prodam večjo količino SENA v Poljanski dolini. Tel.: 631 -656 1268
Ugodno prodam SENO. Tel.: 48-687
__1276
Ugodno prodam 4 Trajal GUME 145/13 - nove. Trbič, Žanova 36, Kranj
_1280
Z 101 LUX, letnik 1977, registrirana prodam ali zamenjam za VIDEORE-KORDER. Tel. 39-793 1292
nama
GOSPODINJSKI TEDEN od 6. do 18. februarja
za 30 % cenejši nakup
• posteljnine, brisač, kuhinjskih krp in zaves
• preproge 10 % ceneje
VELEBLAGOVNICA
nama
ŠKOFJA LOKA
Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 4 kW, 80 I BOJLAR in 2 otroški POSTELJI z jogijem.Tel.: 64-371 1307
Prodam 2 OVCI za pleme ali za zakol, kupim manjši traktorski OBRAČALNIK za seno. Tel: 70-258 1375
Ugodno prodam JADRALNO DESKO KLEPPER. DEŽMAN, MAVČIČE 106, tel.:40-235 1396
Prodam suha DRVA, SENO, domača JABOLKA Vpščenke, štedilnik (2 + 2) ter kuppersbusch. VALJAVEC Jože, Žablje 1, Golnik 1421
Barvni TV Iskra, brezhiben, star 3 leta, ugodno prodam, deloma tudi na obroke ali menjam za KOTNO SEDEŽNO GARNITURO. Dežman Marko, Alpska 7, Bled 1424
Za ŠKODO 100 L ugodno prodam ve-trobrana, gume, vrata in delov za motor ter HLADILNIK Gorenje. Tel.: 21-612 1440 Prodam novo prikolico za osebni avto nosilnost 500 kg in dnevni REGAL.
Tel.: 77-140_1485
Prodam dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO, s koritom in bojlerjem, ter 3 balkonska OKNA 140 x 280. Tel.: 57-769 _1492
Prodam KROŽNO ŽAGO, BETONSKI MEŠALEC, 50 I BOJLAR, 100 I vinski SOD, okensko polico KAMFANAR in
koreto. Tel.: 74-816_ 1505
Ugodno prodam 60 basno HARMONI-KO in stare citre. Tel.: 25-790 po 15. uri v petek 1520
KUPIM avto sedež in manjšo količino
bele sipe. Tel: 622 256__1524
Ugodno prodam posteljico z jogijem, košek, hojico, voziček. Pogačnik, Alojza Rabiča 48, Mojstrana 1527
POZNANSTVA
Moški 38 letni, osamljen bi spoznal spremljevalko staro 35 - 40 let, višje postave za skupno življenje. Kadilke isključene. Ponudbe pod Šifra: TUKAJ SEM 1326
STAN. OPREMA
Poceni prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO. GROSOVA UL 31, Kranj
- Kokrica_1338
Prodam REGAL, temen, višina 2,20 m, dolžina 2,90 m. Plačilo možno v 2 obrokih. Zupane, tel.: 26-903 1339 Ugodno prodam jogi POSTELJO 1,60 X 2 m. Tel: 84-589_ 1344
Prodam sedežno garnituro kavč in 2 fotelja skoraj novo. Tel.: 79-655 1355 Prodam novo SEDEŽNO GARNITURO, kavč in 2 fotelja. Tel.: 28-408 1357 Prodam dva malo rabljena JOGIJA dim 90 x 200, cena 25 SM. Tel.: 35-060 _1392
Prodam STOLE za kmečko izbo (me-cesen). KOMENDA tel.: (061) 841-157 _1401
Ugodno prodam ležišče z jogijem 90 x 190 in FRANCOSKO POSTELJO 190 x
200. Tel: 631-285_1402
Prodam KUHINJO NADA desni kot
Tel.: 37-848_1413
prodam SEDEŽNO GARNITURO PINGVIN (trosed, dvosed, kotni element, naslonjali) Informacije po tel :
35-953___1433
SPALNICO novo, še zapakirano, prodam 50 % ceneje.  BAVDKOVA 4
KRANJ - STRAŽIŠČE_1449
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, do-bro ohranjeno. Tel. 47-095 1462
STANOVANJA
Mlad par išče STANOVANJE v okolici Bleda ali Radovljice. Šifra: RAZUME-
VANJE_1261
Zakonski par najame STANOVANJE v Kranju. Tel.: 39-257 od 16. do 20. ure
_1265
Zamenjam družbeno STANOVANJE na Planini II. (v izmeri 46 kv. m, pritličje) za večje. Najprej Planina II. ali III. Šifra: ZAMENJAVA 1266
Poceni prodam MIZO in 6 STOLOV, 50
% ceneje. Tel.: 45-116_1310
V okolici Begunj vzamam za pol leta v najam GARSONJERO ali manjše stanovanje, lahko je tudi samo soba. Od 20. 2. 1989 dalje. Plačilo v naprej. Tel.:
062/510-660popoldan_1312
Zamenjam večje STANOVANJE za 2 manjša. Naslov v oglasnem oddelku.
1317
Ukrojimo in sešijemo vam
ZAVESE
Mili.
Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156
Starejša ženska išče SOBO v Kranju ali Šk. Loki. Pomagala bi v gospodinj-stvu. Plačilo vnaprej. Tel.: 36-757 1331
V Kranju iščem SOBO nudim pomoč. Naslov v oglasnem oddelku. 1426
Solidni SLOVENSKI osebi izdam lepo sobo. Šifra: CENTER KRANJ 1446
Na Gorenjskem kupim enosobno STANOVANJE. Plačam v gotovini. Šifra: GOTOVUNA GORENJSKA 1453
VOZILA
Prodam FIAT 126 P I. 1978, registriran do januarja 1990. Telefon: 73-692
Prodam MOTOR BT 50 z dodatno opremo. Čuk Mojca, Zg. Duplje 20
OPEL KADETT karavan 1,6, diesel, 5 vrat, 5 prestav, dodatno opremljen, ka-sko zavarovan, letnik avgust 85, prodam. Tel.: 46-030
Prodam GOLF letnik 1986, možna zamenjava za manjši avto. Josipovič, Medetova 1, Kranj
Prodam JUGO 45, 2/87. Kličite po tele-fonu 35-183 popoldan od 16. do 18.
ure_1263
Prodam Z 101, letnik 1984, registrirano. Benedičič Franc, Savska loka 10, Kranj_1267
Prodam motor APN 6, letnik 1986. Tel.: 26-340_1269
Ugodno prodam rahlo karamboliran BMW 2500 z plinsko napravo. Tel.: 631 597_1274
APN 6, letnik 1986 prodam. Ahačič, tel.: 25-389_1275
Prodam Z 750 SC. Fabian, Zg. Besnica
50_ 1278
Prodam avto GOLF JGL, prevoženih 39.000 km. Bertoncelj, Na Plavžu 50, Železniki, tel.: 66-213 ali 66-166 1279
Prodam Z 101, letnik 1976, registriran do decembra 1989. Informacije popoldan tel: 82-227 1281
Prodam OPEL REKORD BERLINA 20 S, letnik 1980. Tel: 50-230_1284
Prodam Z 750 karamboliran, starejši letnik. Tel.: 38-679_1285
Prodam garažirano DIANO, letnik 1980, prevoženih 40.000 km. Cena po dogovoru. Informacije po tel.: 631-898 kličete lahko dopoldan do 14. ure 1286
Prodam Z 101, letnik 1983. Benedikova 28, Kranj - Stražišče_1287
Prodam dobro ohranjen R 4 DL SPECI-AL, letnik 1978. Tel.: 80-051 1288 Prodam osebni avto Z 126 P, letnik 1984, registriran za celo leto. Tel.: 58-221_1289
GOLF JXD prodam. Tel.: 38-305 1293
Prodam Z 101 MEDITERAN, po delih in leva vrata za GOLFA stari tip. Josipovič Tomo, Benedikova 22, Kranj _1297
FIAT 126 P, letnik 1987, prevoženih 16.000 km, prodam. Tel: 33-286 1298
Prodam FORD TRANZIT - KOMBI, letnik 1975, nosilnost 1100 kg ali 8 oseb. Mavčiče 49 1300
Petek, 3. februarja 1989
15. stran timv&s&msmLAS
Prodam nova sprednja BLATNIKA za golf JGL in 4 GUME 155 x 13. Ogled v soboto popoldan. Torkar, Sp. Gorje 125/b_1302
Ugodno prodam VW - HROŠČ 1200, letnik 1974, Primožič, tel.: 51-102 1302
Prodam Z 101 KOMFORT, letnik 1982. Klockl, Planinska 14, Lesce_1306
GOLF disel, letnik 1986, prodam. Malo prevoženih km. Štraus Janko, Kidiče-va 10, Jesenice_1313
Po ugodni ceni prodam lepo ohranjen BMW, letnik 1976, na novo registriran. Rajhard Janez, Linhartov trg 30, Radovljica_1314
Ugodno proda R 4, letnik 1978. Valjav-čeva 14, Kranj - Miltenovič_1316
Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, 41.000 km. Tel: 620-101_1318
GOLF, letnik 1977, ugodno prodam. In-formacije na tel.: 631-877_1324
Ugodno prodam GOLF, letnik 1982, bele barve, ohranjenega. Kos Drago,
Podljubelj 88, Tržič_1327
Prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do konca avgusta. Tel.: 25-146 1330 TOVORNI AVTO TAM 5000 kiper prodam ali zamenjam za osebni avto.. Osmančevič, Železarjeva 13, Jesenice _1332
FIAT 125 P prodam za dele. Tel.: 68-564 1333
Prodam GOLF, letnik 80 z dodatno opremo. Britof 35_1334
Prodam VW JETTA, letnik 1981. Krni-čar, Sp. Gorje 212_1335
Prodam OPEL REKORD 2 E, letnik 1984. AMBROŽ 5_1337
Prodam Z 101, letnik 1982, ogled popoldan. Maric, Planina 70, Kranj 1341
Ugodno prodam OPEL MANTE, letnik 1973, 1. registracija 1976, zelo ohranjen. Georgijev Stančo, Titov trg 14 za Starim Maverjem, Kranj 1342
Prodam Z 101, letnik 1976. Jezerska cesta 94, Kranj_1345
Ugodno prodam nemški GOLF LF, letnik 1976, registriran do leta 90, obnovljen. Begunjska 17, Lesce_1346
Prodam R 4, letnik 1986. Tel.: 633-742 ___ 1349
Prodam 126 P, letnik 1980. Tel.: 42-925
popoldan_1350
Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana do novembra 1989. Zupančič Stane, Gorenjskega odreda 12, Bled 1353
Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirano do novembra 1989 Husodo, Frankovo naselje 170, Škofja Loka_1354
Prodam R 12 TL, letnik 1975. Bešter
Jože, Podnart 40_1356
Prodam LADI 1200, letnik 1972, obno-vljeno, neregisrirano. Ogled možen vsak dan dopoldan in popoldan. Mula-lic Muharem, Cesa revolucije 1/a, Jesenice 1358
Prodam osebni avto BX 14 RE, december 1983. Tel.: 78 830_1363
Ptrodam PEUGEOT 309 PROFIL. Tel.: 26 996_1365
Z 101 prodam po delih. KRNIČAR, Ko-čna 19/a, Blejska Dobrava 1367
Prodam Z 750, registrirano za celo leto, cena 270 SM ogled od petka do nedelje aali na tel.: 73-938, Bros, Begunje 160 - novi bloki_1371^
Prodam 2 leti staro LADO SAMARO. KLINAR Štefan, SP. BESNICA 16 1374
Prodam GOLF, ŠENTURŠKA GORA 29, CERKLJE_1378
Prodam VW - POLO. Ogled v soboto popoldan. DEŽMAN, SR.. BELA 47, PREDDVOR_1380
Prodam Z 101 C, letnik 1982. Tel.:
620-686_1381^
Prodam Z 101, letnik 1979, ogled popoldan. Stojakovič, Juleta Gabrovška
30j<rani - Planina_1382
Prodam Z 101, letnik 1981, registriran do decembra 1989, cena 9.000.000. Ogled Podnart 52, popoldan 1385
Prodam avto NSU 1200. Podhom 7,
Cundrič, Zg. Gorje_1387
Ugodno prodam MOTOR BT 50, še v Garanciji. Dežman, Mavčiče 106, tel.. 40-235 1395
KUD PRIMSK0V0 PRIREJA VESELO PUSTOVANJE V SOBOTO, 4.2.1989, OB 20. URI V ZADRUŽNEM DOMU.
NAJBOLJŠE MASKE NAGRAJENE!
BOGAT SREČEL0V! ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE IGRA KVINTET SAVA
VABLJENI!
prodam osebni avto SUNBEAM 1300 °L, letnik 1977, registriran do decembra 1989. MURNIK, VELESOVO 21 ___1397
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. PŠE-NIČN A POLICA 16, CERKLJE, tel.: «-629_1398
GOLF JGL 1981, dobro ohranjen z dodatno opremo prodam. Tel.: 28-223 ___1399
Prodam R 4, letnik 1977, Burgar, Med-
H012. Medvode _1406
Prodam JUGO 45, letnik 1985. Tel.: 2P-590 1407
Prodam VW, letnik 1976, tip 1300, ga-ražiran. Tel: 50-981 1408
Prodam OPEL KADETT 1,2 LS, uvožen, letnik december 1985. Tel.: 82-301 _1411
Poceni prodam Z 101 za dele. Pintar,
RETEČE 43, Škofja Loka_1412
Prodam Z 101, letnik 1976, 79.000 km.
KRNICA 24, Zg. Gorje_1414
Prodam avto FORD ESCORT, star 4 leta, metalno zelene barve, 5 prestav, 50.000 prevoženih. Ogled možen v popoldanskem času. Stanič, Za Žago 10,
Bled_1416
prodam R 4 GTL, dobro ohranjen, letnik 1986. Šilar Pavle, Sr. Bitnje 102,
Žabnica_1423
Prodam JUGO 45, letnik 1982, Tel.:
46-421_1427
Prodam CITROEN DS SLUB, letnik 1976, cena po dogovoru. Tel.: 37-170
od 20 do 22 ure_1428
Prodam GOLF disel, letnik 1985. Daič
Božo, Golnik 46_1436
Prodam JUGO 45, letnik 1987. Tel.:
34-662_1437
Prodam Z 101, letnik 1979, karamboli-rana, vozna. Škofic Pavel, Gorica 1/a, Radovljica 1438
l\paf}išl\j Kolaček
Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21-237
ALFA 33 1,5 SL bordo rdeča, 15.000 km, ugodno prodam. Rakovec, Zg. Bit-
nje 124_ 1441
Prodam GOLF disel, rdeče barve, le-tnik 1985. Tel. 39-674_1443
Prodam Z 101, letnik 1979. Tel.: 42-757 _1452
Prodam Z 101, letnik 1979, ogled v petek po 14. uri. Rajgelj, Vodopivčeva 16,
Kranj_1456
Prodam Z 750 letnik 1973, registriran do 6. 2. 1989, cena 200 SM. Gašperšič
Matjaž, Mošnje 67_1457
Prodam ŠKODO ŠPORT, letnik 1977. Jeraj, Žiganja vas 53, Duplje, tel.: 58-389_1460
Prodam LADO 1500 S, prevoženih 39.000, Itnik 1982. Tel: 47.095 1461
prodam Z 101, letnik 1976. Đokič Mio-drag, Rudija Papeža 32, Kranj 1463
Prodam avto Z GTL 55, letnik 1983. Tel.: 39-146 pri Alić_1465
Prodam R 4, letnik 1985 - karambolian. Informacije na el.: 79-996_1469
Prodam ŠKODO 105, letnik 1982, prevoženih 56.000 km. Tel: 81-991 1475 Prodam GOLF bencin, star 4 mesece. Ogled soboto in nedeljo popoldan. Šmartno 5, Cerklje 1476
Prodam VARTBURG KARAVAN, letnik 1979, ogled popoldan. Podplevno 27,
Škofje Loka_1477
Prodam ohranjen 126 P, letnik 2981 de-cember. Tel.: 21-668_1480
Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.. 23-381, dopoldan, popoldan Šempeterska 45,
stražišče _1482
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, 46ooo km, prodam tudi digitalni AVTO RADIO (2 x 25 W) in ZVOČNIKE (60 W)
PIONEER. Tel.: 51-057_1484
Z  750  karamboliran   prodam. Tel.:
33-112__1486
Prodam Z 101 GTL 55, letnik december 1983. JELAT ANDREJ, ZG. DUPUE 32
1487
Prodam VW 1200, letnik 1974. Miladič,
Stritarjeva 5, Kranj _1489
Prodam JUGO 45, letnik 1984. Tel.:
88-117__1490
Prodam dobro ohranjen Prodam do bro ohranjen VW 1300, letnik 1972, registriran do oktobra 1989. Ažman, tel.:
74-838, Brda 2, Radovljica_1491
Prodam JUGO 55, star 4 leta, prevože-nih 33.000 km,'Pokljukar, SP. GORJE
!24 _1496
Prodam VESPO, novo tovorno prikolico in izpuh za JUGO 45. Tel.: 21 -894
1498
Prodam zelo dobro ohranjen garaziran GOLF disel, letnik 1986, prevoženih 27.000 km. Jezerska c. 31/a, Kranj 1503 Prodam Z 101, letnik 1976, obnovljen.
Stenovec, Britof 176_1504
Prodam motorno kolo AN 4 in dirkalno kolo - 5 prestav. Tel.: 38-358 1506 Prodam dvojna vrata za OPEL KAET, letnik 1978, z okrasnimi letvicami in motor za rezervne dele 1100 kup za kadet. Tel: 82-531_1509
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. LUŽE
22, ŠENČUR _IH!
Ugodno prodam vW, letnik 1970, nemški. Tel: 28-968_1514
Prodam Z 101 GTL 55 - ogled po 14. uri. Zlato polje 3/f, Radonjič 1516 Kupim motor za HROŠČA. Šajnovič, Gradnikova 2, Kranj - Zlato polje 1519 126 P letnik 1985 prodam za 920 SM in KADET E KARAVAN za 350 SM. Informacije Grandovec, C na Rupo 40,
Kranj__1522
Prodam FORD TAUNUS 1,6 L, letnik 1976. Jenšterle, Kidričeva 19, Kranj
1523
Prodam karamboliran JUGO GX 11, letnik 1987, ogled pri Potočnik, Hafnarje-va 7, Stražišče - Kranj 1526
Prodam tovorno vozilo TAM 4500 K. Vera Radojkovič, Zlato polje 3/c, Kranj _1529
Prodam dobro ohranjen GOLF disel star 4 leta. Informacije v PREDDVORU 6_1531
Ugodno prodam Z 750, starejši letnik. BOHINC, PODBREZJE 32, DUPUE _1533
Prodam Z 1500 strejši letnik. POTO-ČNIK, PODBREZJE 1, DUPLJE 1534
Prodam OPEL KADET, letnik 1979, odlično ohranjen. Šmid slvako, lesce,
Dacarjeva 32, tel.: 75-958_1537
Prodam FIAT UNO 60 S, letnik 1987. Tel: 49-238 1540
Prodam Z 101, letnik 1984. Mavčiče 110 1541
Prodam VW SCHIROSCO GTI 1800 CCM, letnik 1984 z veliko dodatne opreme prodam. Sitar Predoslje 1/b, tel.:39-253 1544
Prodam Z 101 COMFORT, letnik 1980, dobro ohanjen. Tel.. 33-534 1545
ZAPOSLITVE
ELEKTROMEHANIK sprejme delo na dom. Tel: 632-042_1264
Iščemo prodajalce z lastnim prevozom za prodajo OTROŠKIH KOMPLETOV. Zaslužek 6 SM od kompleta. Ši-
fra: UREJENOST_1309
Iščem dobre PRODAJALCE in vodje skupin za prodajo tehničnega artikla. Informacije samo v petek do 14. ure tel.: 23-148_1351
V novi zasebni trgovini z mešanim blagom v Radovljici redno zaposlim tr-
govko. Šifra: VESTNA_1373
AKVIZITERJI POZOR! Iskani izdelki, visoka provizija. Šifra: PLAČILO TAKOJ _1390
Zaposlim potnika za prodajo najnovejših priročnikov DRŽAVNE ZALOŽBE.
Tel.: 35-060_1393
Iščem inštruktorja za KNJIGOVODSTVO za IV. letnik EŠ. Tel.. 632-322, popoldan 1405
Tdenska izplačila nudimo zastopnikom in organizatorjem prodaje za iskan artikel prvič na našem tržišču.
Tel.: 51-581_1415
Sprejmem delo na domu lahko tudi s
strojem. Šifra: NUJNO_1417
Takoj redno zaposlim samostojno Šl-VIUO. Ponudbe pisno GT SPORT,
TRG SVOBODE 16, TRŽIČ_1442
Iščemo organizatorja s svojo skupino ter še nekaj ovih akvitizerjev za prodajo atraktivnega artikla - niso knjige niti kozmetika. Vodnjov Pavel, Alpska 13,
Bled_1445
Iščem prodajalce in vodje skupin za prodajo artiklov namenjenih za dom in gospodinjstvo. Pogoj - prosti vikendi in prevoz. Zaželjeni so pari od 25 do 45 let. Vsak dan od 14. do 18. ure. Zagori-ška 18, Bled_1451
HONORARNO ZAPOSLIMO VEČ ZA-STOPNIKOV - AKVIZITERJEV - DRŽAVNA   ZALOŽBA   SLOVENIJE. TEL.:
38-206_1466
Takoj zaposlim dva KV ali priučena sli-kopleskarja. Kličite vsak dan med 19. in 20. uro na tel.: 22-391_1508
Vzamem v varstvo enega ali dva otroka (od 3. leta naprej) na vašem domu -medtem ko ste v službi. Tel.: 28-542
1518
ŽIVALI
Prodam 2 - 6 mesecev stare BIKCE 81-mentalce. MOHAR, ZBILJE 57 1272
Prodam teden dni starega BIKCA fri-zijca. Jamnik Igor, Žabnica 8 1296 Prodam KRAVO za zakol. Zaplotnik Peter, Trstenik 2, Golnik 1299
Prodam BIKCA simentalca starega 6 tednov. Bešter, Zg. Besnica 55 1322
Mladiče N EMŠKE OVČARJE stare 6 tednov prodam. KIDRIČEVA 29, ŠKOFJA LOKA_1340
Prodam TELIČKO staro 10 dni. Sred-nja vas 41, Šenčur 1347 Prodasm 7 let staro KOBILO ali zamenjam za starejšega KONJA. STRA-H IN J 135, NAKLO Tel: 48-598 1360 Prodam PRAŠIČA, težkega 130 kg. Se benje 36, Križe 1364 Prodam 5 JAGENČKOV, težkih 25 kg.
KROPA 88_1366
Prodam TELICO simentalko v šestem mesecu brejosti. NASTRAN, Trata 4,
Cerklje_ 1369
Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Fer-jan Fani, Ribno - Partizanska 16, Bled
_1370
KUPIM dva BIKCA simentalca. Od 100 do 140 kg. Javite na tel: 57-589 1379
JARKICE rjave prodam. STANOVNIK, LOG 9, ŠKOFJA LOKA_1388
Prodam 7 tednov stare PUJSKE Tl-ČAR, VOGLJE 98_1389
Prodam PUJSKE težke 20 - 30 kg in težjo SVINJO za zakol. Zg. Brnik 73, Cerklje 1403
Prodam TELETA simentalca, star 7 tednov. Hlebce 14, Lesce 1422
Prodam PUJSKE težke 35 kg in manj-še. Sp. Brnik 60_1434
KUPIM BIKCA simentalca, starega do 10 dni. Tel.: 79-623 1455
Prodam 6 tednov starega BIKCA si-
mentalca. VOKLO 68_1474
Prodam JUNICO simentalko 200 kg. Tel.: 79-921_1478
Prodam PRAŠIČA za zakol. VISOKO 20/a, Šenčur 1512
Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca. Tel.: 49-462_1532
Prodam 14 dni staro TELIČKO. REP-NIK, ŠMARTNO 10 1539
KUPIM
KUPIM gradbeno konzolno DVIGALO. Tel.: 42-188 Kern_1459
Kupim suhe JAVORJEVE PLOHE. Tel.: 43-131 H97
LOKALI
Nujno NAJAMEM POSLOVNI PROSTOR do 12 kv m v Kranju. Tel.: (064) 78-356 1305 V bližini Kranja najamem prostor cca 20 kv. za mirno obrt. Možnost dovoza. Tel: 33-828 zvečer 1513
OBVESTILA
POPRAVLJAM male gospodinjske aparate likalnike, mikserje, sesalce ter električna orodja vrtalnike, brusilke, žage itd. Odprto od 8.—12. in 14. —18., v soboto od 8. —12.ure. Huje 19, Kranj
ROLETE IN ŽALUZIJE, ZASTEKLITVE balkonov naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: 064/75-610. Cene konkurenčne, za rolete brezplačen prevoz. 168
IZDELUJEM CISTERNE za kurilno olje različnih oblik in velikosti. Opravljam tudi KUUČAVNIČARSKA dela in splošno varjenje. Pokličite in zadovoljni boste. Tel.: 79-855 248
Izdelujem INSTALACIJE centralnih kurjav, CISTERNE za olje, vezava cistern. Tel.: 79-820 1181 SERVIS GOSPODINJSKIH APARA-TOV GORENJE NA BLEDU - popravilo pralnih strojev, štedilnikov in malih gospodinjskih aparatov. Naročila sprejemam na tel.: 77-247 ali osebno KOPRIVEC MILAN, Kolodvorska cesta
3/c, Bled_1277
AKVARISTI POZOR! Prodajam več vrst akvrijskih rib in rastlin - hrana in nasvet. Benedičič Galetova 12, Kranj -Kokrica 1321
Ugodno in kvalitetno izdelam novo ali obnovim obstoječo elektroinstalacijo. Jože BENEDIČIČ, ELEKTROINSTALA-CIJE, PREZRENJE 22, PODNART, tel.: 70-482_1383
ZAŠČITA OSEBNIH VOZIL garancija 3 leta. KLASIČ FRANJO, SUČEVA 7, KRANJ - PRIMSKOVO.tel.: 22-268
____1391
BAGAT TEČAJ ŠIVANJA IN KROJE-NJA V KRANJU obvešča da začne z vpisom v nov začetni in nadaljevalni tečaj 6. 2. 1989 ob 15.30 uri in z začetkom tečaja 7. 2. 1989. ob 15.30 uri. Delavski dom , vhod 6 ali do začetka te-
čaja na tel.: 48-757_1418
ODDAM APARTMAJE na JAHORINI v februarju in marcu. Informacije na tel: 071-629-339 KRAMAR_1454
V Preddvorski fari sta 28. 1. 1989 praznovala zlato poroko zakonca Pavla in Peter Likar iz Potoč. Za t visoki jubilej jima čestitamo in želio še oilo zdravja in zadovoljstva. Sinovi z družinami.
1507
OSTALO
MAŠKERADNE OBLEKE za otroke od 2 do 14 let prodam - pošljem. Tel.: 061/266-940, po 10. uri_1012
Prodam žensko POROČNO OBLEKO,
št. 38. Tel.: 26-633_1270
Prodam nov italijanski športni VOZI ČEK AICO. Maja AHAČIČ, Zlatnarjeva 6, Kranj, tel: 21-409 1283 Prodam dobrni KROMPIR za krmo. Sr. Bitnje 27, Žabnica_1303
Prodam HARMONIKO - klavirko, 60 basov, znamke VELTMAISTER, staro 1 leto. Bičvič, Finžgarjeva 4, Lesce 1315 Prodam diatonično HARMONIKO, znamke HONER in klavirsko na 80 basov. Tel: 46-089 1319
8 kub m suhih mešanih DRU poceni prodam. Podbrezje 3, tel : 70-056 1336
Iščem inštruktorja matematike in nemščine za srednjo šolo v Kranju.
Tel.: (062) 771-715_1352
Prodam večjo količino SENA in OTVE.
Tel.: 79-031_1361
Ugodno prodam italijansko DIRKAL NO KOLO. Tel: 39-554 zvečer 1372
Prodam KRMILNO KOLERABO po 300 din. Tel: 74-368 Lesce 1386
Prodam dobro ohranjen KOŠEK za do jenčke in STAJICO. FRELIH Mira, Zg. Brnik 16, Cerklje 1410
Prodam SENO. Tel: 66-752
1420
Prodam STAJICO, HOJICO in OTROŠKI STOLČEK CHICCO. Dovžan, Sp. Duplje 41 _1425
Prodam SILAŽO. Sp. Brnik 60 1435 Prodam SENO. Tel.: 633-901 popol
dan, Škofja Loka_1450
Prodam SENO. Tel.: 40-593 1481 Iščem dopoldansko varstvo za enoletnega otroka (Strahinj - Kranj). Tel.:
48-592_1488
Prodam   poliesterski   SILOS. Tel.:
79-846_1499
Ugodno prodam nov KOTEL ZA KU HANJE ŽGANJA. Tel: 69-878 1500 Prodam neškropljena JABOLKA Voš-čenke in Jonatan 1.000 din za kg. Kalan Janko, ZG. Besnica 74, tel.: 40-537 ■ .- _1502
Prodam OTAVO in SENO. TRSTENIK 34, GOLNIK 1521
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustii
JANEZ TREBUŠAK
PTT upokojenec
Od njega smo se poslovili fine, 30. januarja 1989, na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci TOZD za ptt promet Kranj
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta
FRANCA REBERNIKA
p. d. Čarmanovega u ta iz Apnega
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebej pa Vrhovnikovim in Maroltovim, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje ter denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo Merkurju tozd Trgovske storitve ter Iskri Te-lematiki MKD. Zahvaljujemo se tudi dr. Borutu Beleharju ter g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem iz Šenturške gore-ter zvonarjem. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Apno, Grad, 21. januarja 1989
ZAHVALA
Tiho nas je v globoki žalosti zapustila naša draga mama, omica, sestra in teta
PAVLA DOLENC
iz Železnikov, Na plavžu 32
Iskrena hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in jo pospremili k zadnjemu počitku.
ŽALUJOČI VSI NJENI Železniki, 19. januarja 1989
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
ANTONA JARCA
p. d. Oračevega ata
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pozornost v težkih trenutkih. Njegovim sodelavcem in osebju VARNOST Kranj za veliko pomoč. Sodelavcem Iskre Kibernetike in Merkur Kranj za izraze sožalja. Pevcem iz Nakla, gasilcem Naklo, Žeje, Duplje, Podbrezje. G. župniku za lep pogrebni obred, govornikom za besede slovesa in praporščakom. Zahvaljujemo se tudi dr. Novaku in zdravstvenemu osebju Kranj za vso skrb v času njegove težke bolezni. Vsem in vsakemu prisrčna hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, sin Tone z družino in hčerka Marinka z družino
Strahinj, 27. januarja 1989
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JURIJA BERNIKA
p. d. Planovcovega Jurija
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za pomoč sosedom in vašča-nom, delavcem PM Sk. Loka, gorskim reševalcem, lovcem, OOS Jelovica, sodelavcem Merkurja in Rotopla-sta, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Stara Loka, 24. januarja 1989
NOVICE IN DOGODKI
Izvršni svet o dogajanjih v Kibernetiki
Plače naj kroji poslovni uspeh
Kranj, 2. februarja - Po decembrskih bistveno višjih neto izplačilih - za okroglih petnajst odstotkov tudi na račun nižjih prispevnih stopenj za skupno porabo - se v Iskri Kibernetiki zdaj sprašujejo, kako naj podobne plače zadržijo. Prispevne stopnje so namreč spet dvignjene, poslovni rezultat, ki se vrti okrog pozitivne ničle, pa ne obeta posebnega zadovoljstva. Kranjski izvršni svet, ki je včeraj pretresal dogajanja v Kibernetiki, je menil, da je treba plače in tudi zahtevo stavkovnega odbora za 40-odstotni poračun od lanskega oktobra presojati v luči poslovnih rezultatov.
Čeprav je Iskra Kibernetika s števci kot paradnim izvoznim izdelkom, ki ga izvaža tudi v obliki znanja, na drugem do tretjem mestu po izvozu v kranjski občini, pa so njeni dohodkovni dosežki skromni. Poslujejo s komaj 18 do 20 odstotki lastnega denarja; normalna proizvodnja potrebuje vsaj 35 do 40 odstotkov. Zato izvršni svet vztraja
pri doslednem uresničevanju sprejetega programa notranjih ukrepov za izboljšanje poslovanja. Ljubljanski banki pa priporoča, da v okviru svoje poslovne politike dodeli Kibernetiki čim ugodnejše kredite za izvozno proizvodnjo in jo po možnosti z odpisom vsaj dela obresti reši pretirane zadolženosti.
Le večja akumulacija bo na-
Koliko
za varstvo dediščine
škofja Loka, 2. februarja - V vseh gorenjskih občinah so ,iz republiškega izvršnega sveta dobili karajoče pisemce, češ da ne spoštujejo zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine. Pod "spoštujejo" je seveda mišljen denar, s pomočjo katerega naj bi v posameznih občinah varovali dragoceno zapuščino prednikov.
Ker so blagajne kulturnih skupnosti že nekaj časa krepko zadrgnjene in njihov denar komaj zadošča za financiranje redne dejavnosti, so si v republiki lepo zamislili drug vir: v občinskem proračunu naj bi zagotovili za varstvo naravne in kulturne dediščine 20 odstotkov denarja od vsote, ki jo ima v tem letu na voljo kulturna skupnost za celoten program.
V Škofji Loki in tudi v drugih gorenjskih občinah trdijo, da je dvajsetina pretirana, saj bi na ta način zajedli dotacije drugih dejavnosti, ki se napajajo iz proračuna. "Svojeglavo" so izračunali, da bi se jim s petimi odstotki nekako izšlo. Še zlasti,.ker bo škofjeloški proračun zunaj teh strogo namenskih dinarjev financiral še nekatere akcije Zgodovinskega arhiva in Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane. Na ta način pa bo tudi vsota za varstvo naravne in kulturne dediščine nekoliko presegla pet odstotkov vrednosti celotnega letošnjega programa občinske kulturne skupnosti.
H. Jelovčan
mreč omogočila Kibernetiki vlaganja v prepočasno proizvodnjo
novih, tržno zanimivih izdelkov, med katerimi je zlasti obetaven elektronski števec, ter dala delavcem boljše plače.
Letos bo namreč pri delitvi plač igrala zelo pomembno vlogo primerjava akumulacijske stopnje s podskupino dejavnosti. Po oceni občinskega komiteja za gospodarstvo bo ta primerjava za Kibernetiko kot celoto (Števci so nad povprečjem) neugodna. A ker v Kibernetiki velja med toz-di neomejena solidarnostna odgovornost in ker je delitev plač urejena z enotnimi akti, bodo ceno podpovprečne akumulacijske stopnje nosili vsi. Zato bo toliko bolj dobrodošla analiza notranjih dohodkovnih odnosov v toz-du in delovni organizaciji. Sicer pa posebna delovna skupina pripravlja odgovore na zahteve stavkovnega odbora.
H. Jelovčan
Jutri na Bledu
Naturistično
srečanje
Alpe
Bled, 1. februarja - Društvo naturistov Triglav iz Radovljice vabi naturiste in ostale na Bled na tradicionalno naturistično srečanje Alpe. Dopoldne bodo tekmovanja in igre na zaledene-lem Blejskem jezeru, ob pol sedmih zvečer savnanje in kopanje v hotelu Park, zvečer pa pustni ples v hotelu Krim.
C. Z.
V kranjskih vrtcih škriplje
Ne reševati kože na račun otrok!
Kranj, 2. februarja - Ob obravnavi predsanacijskega programa Vzgojno varstvene organizacije Kranj se je znova pokazala dvojnost občinskih vlad. Izvršni svet, ki naj bi bil vlada številka ena, je zmogel le priporočilo strokovnim službam SIS, kjer je dejanska vlada (denar), naj skupnost otroškega varstva zagotovi WO 236 milijonov dinarjev za pokritje lanske izgube in približno 260 milijonov dinarjev za skromno napolnitev skladov, da bi vrtci lahko kolikor toliko normalno startali v novo poslovno leto. Obenem je tudi predlagal, naj strokovna služba SIS še pred sprejemom letošnjih finančnih načrtov interesnih skupnosti temeljito analizira stanje v predšolski vzgoji in v osnovnih šolah ter skuša čim bolj izenačiti normative v obeh dejavnostih.
Znano je namreč, da so delovni pogoji kot tudi plače zaposlenih v šolstvu znatno nad vrtčevski-mi. Tu je decembra polkvalificirana kuharica, denimo, skupaj s stimulacijo zaslužila bornih 540 tisočakov, varuhinja z desetletnim stažem 620, vzgojiteljica začetnica 880, vzgojiteljica z 20-letni-ml izkušnjami milijon in pedagoški vodja 1,2 milijona. Zaposleni v vrtcih s sedanjim 35-odstotnim povišanjem plač niso zadovoljni, saj je ta rast precej pod inflacijsko, razlike med njimi in zaposlenimi v osnovnih šolah (tudi vzgojiteljicami v šolskih vrtcih) pa se še bolj povečujejo. V vrtcih terjajo, da jim interesna skupnost plača 10 ur in 15 minut dela na dan, kolikor dejansko delajo, ne pa le devet ur.
Predsanacijski program bo sicer še temeljito obravnavala skupščina skupnosti otroškega var-
Občinski izvršni svet je razpravljal tudi o ukrepih za izboljšanje gospodarstva, ki so jih zaposleni v VVO Kranj nanizali v predsana-cijskem programu. Odločno se je uprl temu, da bi vrtci reševali svojo kožo predvsem na račun otrok oziroma njihovih staršev. V komiteju za gospodarstvo si obetajo konkretnejše rešitve iz analize poslovanja, ki jo mora WO izdelati letos in ki ji bodo sledile spremembe v notranji organiziranosti in vrednotenju delavcev.
stva, vendar pa je izvršni svet v zvezi z vrsto predlaganih ukrepov sprejel nekatera priporočila. Ni se strinjal, da bi vrzeli v dohodku VVO, ki jih povzročajo premalo zasedeni vrtci (manjka približno 210 otrok) nadomeščali z ukinitvijo varstvenih družin, ki so se pokazale kot zelo primerna oblika varstva predvsem rizičnih otrok, prav tako je svetoval izjemno pretehtanost pri morebitnem ukinjanju manjših, zlasti primestnih vrtcev. Zavrnil je tudi možnost, da bi ukinili popoldanske oddelke varstva, ki jih izmenično obiskuje okrog 70 otrok. S pretiranim varčevanjem na račun otrok, ki so v sedanji krizi bolj kot kdaj koli potrebni družbene skrbi za zdravo rast (tudi starši, žal, najprej začnejo varčevati pri otrocih, jih prepuščajo dvomljivim varuškam, kruhu in pašteti), se nadaljnji tok zmanjševanja števila otrok v vrtcih, ki je posledica slabih plač staršev (izjema je seveda manjša rodnost) ne bo zaustavil.
Zaposlene v kranjskih vrtcih lahko razumemo, ko pravijo, da so se naveličali preskromno družbeno denarno skrb za predšolsko vzgojo nadomeščati z razvrednotenjem lastnega dela, z nižanjem standarda otrok v vrtcih in večjim deležem staršev pri plačilu oskrbnine. Letos predvidevajo le podražitve, s katerimi bodo lovili napovedano 128-odstotno inflacijo (ki pa najbrž ne bo zdržala). Februarja bodo povečali oskrbnino za 45 odstotkov, nato dvakrat po 30 in decembra še za 10 odstotkov.
H. Jelovčan
Z
GLASOVA ANKETA
Papirnate vrečke - zakaj pa ne?
Kranj, 30. januarja - Na televizijskih zaslonih se že nekaj časa pojavlja reklama, ki kupcem ponuja uporabo papirnatih nakupovalnih vrečk. Seveda ne gre zgolj za propagando, ampak tudi za načrten ekološki ukrep, s katerim bi zmanjšali onesnaženost našega okolja.
V slovenskih trgovinah so namreč doslej prodali vsako leto na milijone plastičnih nakupovalnih vrečk. Znano pa je, da plastika traja dolga desetletja, kamorkoli jo že po uporabi odvržemo. Ker naša komunalna podjetja še ne zbirajo posebej plastičnih odpadnih materialov, tudi plastične vrečke končajo ponavadi med drugimi smetmi na odlagališčih in žal celo izven njih. Zato je proizvodnja in prodaja papirnatih nakupovalnih vrečk zelo smotrna.
Kaj si mislijo o tem Gorenjci, ki so jim začeli ponujati take vrečke po trgovinah pred tednom ali dvema? Bodo raje odšteli le 500 dinarjev za plastično vrečko, ali bodo primaknili še 840 dinarjev za papirnato vrečko? Tole smo zvedeli med ponedeljkovimi nakupi od naključno izbranih sogovornikov!
Darja Bele iz Kranja: »Danes sem že drugič kupila papirnato vrečko. Zdi se mi lepša in bolj pripravna od plastične. Če je prazna, jo je moč zložiti, ko je polna, jp lahko lepo nesemo. Se bolj mi je všeč zaradi ekoloških razlogov. Skrajni čas je, da začnemo misliti na varovanje okolja! Kamor pogledamo, povsod ležijo okrog nas razne smeti. Glede na to se mi papirnate vrečke sploh ne zdijo predrage.«
Marta Orehek iz Predo-selj: »Še vedno uporabljam plastične vrečke za nakupe. Ko so neuporabne, jih doma po-kurimo. Zelo grdo se mi zdi, ker nekateri vsepovsod odmetujejo tudi plastiko. Zato je dobro, da so začeli izdelovati papirnate vrečke za nakupe. Če bi bile cenejše, bi jih marsikdo raje kupil kot plastične. Tudi meni se zdijo drage. Poleg tega rahlo dvomim, da zdržijo tolikšno težo, kot trdijo proizvajalci.«
Bajram Gashi iz Kranja: »Tokrat sem malo kupil, pa nesem kar v rokah do avta. Drugače uporabljam plastične vrečke, saj jih imamo doma še dovolj. Kam jih odvržemo, ko niso uporabne? Ja, tako kot vsi, v posode s smetmi jih damo! Papirnate vrečke se mi ne zdijo preveč primerne za nakupe. Lahko se strgajo in zmočijo, pa gre vse po tleh. Čeprav jih še nisem uporabljal, sem prepričan, da so plastične bolj vzdržljive.«
Ljudmila Rogelj iz Milj:
»Na televiziji sem videla reklamo za papirnate vrečke. Danes so mi jo v trgovini ponudili, pa sem jo kupila. Če se mi zdi draga? Niti vprašala nisem, koliko stane. Glavno je, da v njej lahko nesem, kar sem kupila. Mislim, da bodo takšne vrečke prišle prav tudi doma za spravilo raznih vrtnin, od fižola do česna. Za take namene plastične vrečke niso dobre; največ jih gre v smeti.«
Ivan Koglar iz Aderga-
sa: »Z ženo Marijo sva šla po nakupih. Ker v torbi ni bilo dovolj prostora, sva kupila papirnato vrečo. Ja, danes jo prvič uporabljam, za ceno pa'ne vem! Mislim, da bo kar zdržala 12 kilogramov, kot obljublja reklama. Verjetno se jo bo dalo še večkrat uporabiti. Predvsem je v redu, da neuporabne vrečke lahko damo v star papir, z odpadno plastiko, ki ne strohni, pa so same.težave.«
Besedilo: Stojan Saje Slike: Gorazd Šinik
L
Kokra je v Škofji Loki odprla trgovino z diskontom
Namenjena mladim
Škofja Loka, 1. februarja - Kokra Kranj je v sredo odprla v Škofji Loki na avtobusni postaji, Titov trg 7, svojo najnovejšo prodajalno, ki pa bo verjetno tudi ena najbolj zanimivih na škofjeloškem: to bo prodajalna z diskontom, kjer se bo vse dobilo za 10 odstotkov ceneje, in trgovina z oblačili za mlade.
To je že peta Kokrina prodajalna na škofjeloškem. Svoje prostore ji je ponudil Merkur, ki ima že dolga leta prodajalno na avtobusni postaji in je zgornje prostore lahko pogrešil. Tako je Kokra tu uredila lično, prijetno prodajalno, kjer v večjem delu prodaja izbrana oblačila za mlade, v drugem, manjšem pa diskont, da bodo Škofjeločani in okoličani tudi lahko ceneje kupovali večje količine blaga, podobno kot ima organizirano to prodajcrOjNA-ON v Kranju. Ceneje se bo dobilo posteljno perilo, žensko, moško in otroško perilo, volna, moške srajce in podobno.
Na oddelku oblačil pa bodo prodajali izključno za mlade: modno oblačilno konfekcijo, vse za šport, usnjene izdelke, perilo, modne dodatke in kozmetiko. Obetajo tudi nov način predsta-
vitve oziroma ponudbe oblačil, v kombinacijah, in ne klasično, kot je v navadi, po številkah velikosti. Blago je zanimivo razstavljeno, oprema izredno funkcio-
dajalna, ko bo Merkur dobil nove večje prostore na Trati, vsa njena.
Preureditev je stala 467 milijonov dinarjev, vse pa so bila lastna sredstva Kokre, kot je ob otvoritvi povedal njen direktor mag. ek. Franc Rutar. Za prodajo v novi prodajalni niso najemali novih delavcev, temveč so se dekleta prerazporedila zno-
V Padovo na razstavo cvetja  v nedeljo v Bohinju
Kranj, februarja - Hortikulturno društvo Kranj organizira tudi letos skupaj z Alpetourom zanimiv izlet v Padovo z ogledom slovite mednarodne razstave cvetja FLORMART. Ta razstava privablja v Padovo vsako.leto veliko število obiskovalcev, vedno več tudi iz Slovenije, saj je med nami veliko ljubiteljev cvetja, ki si le na tak način lahko ogledamo, kaj raste in cvete po svetu. Tu je moč videti skorajda vse vrste orhidej, ki cveto na zemeljski obli, brez števila kaktusov, kamelij, od palm do navadnega resja. Skratka, na tisoče vrst cvetnic, lončnic, grmovnic, južnih sadežev. Vrhunski dosežki vrtnarjev iz vseh evropskih centrov se ponujajo na 85.000 m2 skupaj z vsemi pripomočki za vrtnarjenje. Morda prav tu najdete zamisel za ureditev domačega vrta, zelenice. Zagotovo vam ne bo žal.
Gorenjci si bomo razstavo ogledali v soboto, 18. februarja. Cena izleta je 69.000 din. Poleg razstave bomo obiskali tudi cvetlični trg v mestu, cerkev sv. Antona Padovanskega, enega najlepših mestnih trgov na svetu - padovanski Prato della valle in podobno.
Odhodi avtobusov bodo ob 5. uri zjutraj z avtobusnih postaj v Radovljici in Tržiču, ob 5.20 iz Kranja izpred hotela Creina, ob 5.30 izpred hotela Transturist in ob 5.30 iz Ljubljane, s Trga osvoboditve. Prijave sprejemajo vse Alpetourove poslovalnice na Gorenjskem. Za izlet v Padovo bo po vsej verjetnosti tudi letos izredno zanimanje, zato pohitite s prijavami.
D. D.
Zimske igre
na zaledenelem jezeru
Ribčev laz, 1. februarja - Bohinjski turistični delavci prirejajo v nedeljo, 5. februarja, zimske igre na zaledenelem Bohinjskem jezeru. Začele se bodo ob 11. uri z nastopom godbe na pihala, ob 12.30 bo tekmovanje v hitrostnem drsanju v štirih moških in štiri ženskih starostnih skupinah na 300, 700 in 1200 metrov (najboljši trije v vsaki kategoriji bodo dobili kolajne in karte za smučanje na Voglu), ob 13. uri bo tekmovanje s samotežnimi sanmi, ob 14. uri pa hokejska tekma med suhimi in debelimi (igra se z metlo!). Ker je ta nedelja tudi pustna, prireditelji vabijo na zaledeneli led tudi maškare.
Kot je povedal Cene Resman, tajnik turističnega društva Bo-hinj-jezero, je led na Bohinjskem jezeru dovolj debel (na nekaterih mestih celo 40 centimetov) in varen za hojo, drsanje in za druge dejavnosti. Sicer pa turisti v Bohinju ne vedo, kaj bi v teh januarskih dneh počeli. "Ker na Voglu ni možnosti za smučanje, se sprehajajo, sončijo in nabirajo rožice. Jaz kaj takega ne pomnim," je dejal Cene Resman.
C. Z.
nalna. Načrte za opremo prodajalne je izdelal arh. Tomaž Vidic iz Ljubljane, Franc Rakovec iz Guncelj pri Ljubljani pa kovinsko galanterijo. Prodajna površina sicer ni hudo velika, prodajalna za mlade je na 145 m2, diskont pa na 56m2, toda v prihodnosti se Kokri obeta, da bo pro-
traj Tozda Maloprodaje.
Vse. kaže, da je Kokra dobila nov polet, saj je pred kratkim že odprla novi prodajalni v Žireh in v Kranjski gori, za letos pa obeta še dve prodajalni in sicer diskontno prodajalno na Jesenicah in na Primskovem v Kranju, kjer ima svoja skladišča.
D. Dolenc
»ŠPORTNIKI ZMOREMO VSE«
Posebna družabno-športna prireditev s podelitvijo priznanj najboljšim gorenjskim športnikom bo
v petek, 10. februarja, ob 19. uri v dvorani Iskre Telematike na Laborah. Vse informacije in prijave na ZTKO Kranj, telefon 21-176.
Generalni pokrovitelj:
Ljubljanska banka — TBG