•zhaja v Trstu Tsaio soboto opoluflie. Rokopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. .Drsaništvo in npravništvo »I. del Lavatoio št. I, I. I TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki nun. Za ved nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Narodninazacelo leto K '4'—; z A pol leta in za četrt leta razmerno. 1 ■ Glasilo »Narodne delavske organizacije^ v Trstu. ■: Delavci! Slovenci! Skupino delavcev n. D. 0. v Uoydovem arsenalu tehničnem in sv. Marka zavodu PHredi v prid štrajkujočih v Ajdovščini jutri, v nedeljo 25. t. m. ob 4. uri popoludne vrtno veselico s petjem, godbo in plesom na vrtu gospodarskega društva" pri Sv. Mariji M. Zgornji (»Pri Tirolcu"). Iz prijaznosti sodeluje pevski zbor pev. društva »Ilirija« pri Sv. Jakobu. Vstopnina k veselici 40 st., k plesa, ®ožki 40 st. ženske 20 st. DeHavci! Slovenci! Vsi na veselico, vsi pokažimo solidarnost s štrajkovci, vsi kaj žrtvujmo, da jim olajšamo težki boj z nemškim kapitaiom! Manifestacija solidarnosti čaška-sloieasiro delavstva v Prali. V tem težkem trenotku, ko se v zeleni Ajdovščini bije ljut boj med domačim, slovenskim delavstvom, in tujim, izkorišče-valnim kapitalom, je tržaška centrala N. t). O. odposlala dva tovariša, Josipa Mandič-a in Jana S k a 1 a k - a v zlato Prago, v srce češkega čutečega in plemenitega delavstva. Njuna ekspedicija Je imela namen : opozoriti češko delavstvo na orjaški boj, ki ga vodijo naši junaški tovariši v Adovščini proti nasilju, premoči ______ P O D L I S T E K. _____ Iv. Z—c. JOŽEK. „Francka, kar domu pojdi, da ne bo Jožek predolgo sam. Zvečer bom prišel Naravnost k vama. Varuj ga, Francka, pa zdravil mu daj, kakor je ukazal zdravnik, Ja mu polajšaš bolečine, revčku.“ Matjja je gledal za ženo. Tisoč misli ^u je ro ilo po glavi. Lepe nade, po sili upane in v domišljiji jiričarane, so polnile Njegovo srce. A huoe slutnje, v strahu Porojene in obupne so brisale lepo sliko boljših dni. Ne. Opisati bol človeške duše, dopo-Vedati in pokazati veliko praznoto in silen °bup človeka, ki ga je prevarala lepa nada, približno natančno označiti veličino j11 jakost njegovih dušnih bolečin — “ako in kdo bi to mogel! Stopite ob ^orko obalo, sasenčite si oči in poglejte, in brezvestnosti neusmiljene kapitalistične družbe ter s tem priboriti stavkujočim moralno in gmotno podporo češkega narodnega delavstva. Zares plemenita misija. In — češki narod, ta prvo-borit.-lj za svobodo, napredek in enakost, je odgovoril na ta poziv z velikodušnostjo in občudovanja vrednim navdušenjem. Bil je to pravi triumf vzajemnosti in solidarnosti češko-slovenskega delavstva. ..Češke Slovo“, glasilo čeških narodnih socijalistov,’) imenuje dan 19. julija 1909, ko sta pred čez 3000 delavci odposlanca slovenskega delavstva pozivala vse češko delavstvo na pomoč proti skupnemu natprotniku, zgodovinskim dnevom. In res, to je edini primerni izraz. Pokazalo se je ta dan, da je položaj severnih tovarišev identičen onemu južnih tovarišev. Pokazalo se je tudi, da so eni in drugi voljni podati si bratske in žuljave roke. Treba izvajati iz tega še posledice. Solidarnost med slovanskim delom ni več prazna fraza. Povod temu poznanju nam je podala Ajdovščina, to mesto, kateremu so danes posvečene vse naše skrbi in želje, to mesto, kjer se naši vrli tovariši krvavo borijo ne samo za kruh, ampak tudi za — idejo... V prihodnji številki podamo poročilo o sijajnem shodu, ki se je vršil minulega ponedeljka, dn» 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki Komenski-jevi dvorani na Žižku in sicer tako, kakor poroča o istem „Češke Slovo", glssilo čtške narodno-socijalne stranke. Danes omenjamo, da je akcija dosegla sijajni moralni vspeh in kakor vse kaže, tudi gmotni vspeh. Pripominjamo še, da so na shodu govorih posl. tov. dr. J. Mandič, Jan Skalak, posl. Burival in dr. Brnčič, ki se je nudil te dni slučajno v Pragi. Ut iški iz Prage. Disciplina v narodno socijalni stranki. Zares redke morajo biti stranke, tako izborne, rekli bi uzorne discipline. Vsak somišljenik, ne glede na to, ali je član strokovne organizacije ali ne, čuti v sebi ne samo dolžnost ampak v prvi vrsti poklic sodelovati pri razvoju in razširje-vanju stranke. Stranka poseduje v vsakem pražkem okraju posebne politične odbore, posebne komisije za agitacijo, za sklicevanje shodov, posebne okrajne strokovne skupine. Organizacija je tako vestno in eksaktno izvedena, da je stranki možno v 24 urah v vsakem, tudi najbolj oddalje nem okraju, polniti največjo dvorano do zadnjega kota. Pravovarstvo stranke služi lahko vsaki stranki v vzgled. Stranka razpolaga z velikim številom odvetnikov, ki proti letni paušalni svoti izvršujejo brezplačno pravovarstvo v vseli strokovnih in političnih sporih. Razven strokovne orga- prevdarite in presodite: koliko vedrov vode je to ! Ni mogoče 1 . Sezite v roko obupanemu očetu, ki mu je smrt ugrabila njegovega edinčka, pa pomislite in izmer.te njegovo bolest. Ne morete... Ljubezen starišev do svojih otrok je tako neizmerna, da je misel človekova ne more obseči; bolest in rana trpečega srca tako silna in globoka, da o njej ni mogoče govoriti. Samo čutiš jo, kadar te doseže dolga in trda roka velike usode... Gorje ti, ko te dosegla! Blagor ti, če ti je dozdaj še prizanesla ! Matija je slonel ob oknu in je gledal v globoko temo viharne noči. Ni več vedel, da živi. Strte nade očetovske ljubezni so mu podrle voljo in vsako željo. Samo čutil je, da trpi, neskončno trpi in da se ne bo umirilo njegovo krvaveče srce nikoli več... Samo ena misel, težka trpka in pre-resnična, je priplavala, bliskovito je prispela. Stresnil se je in je zadrhtel. Tako nizacije ima narodno socijalna stranka močno razvito mladeniško organizacijo. Med svojimi najbolj unetimi in požrtvovalnimi agitatorji, šteje stranka ž e n s t v o. Žene nastopajo na shodih kot poročevalke, kot poslušalke na shodih in v vseh manifestacijah strankinega življenja. Ulični nastopi stranke, so priznano, najbolj im-ponujoči. Ob priliki proslave prvega maj-nika ie letos do Vaclavovih namesti, poslanec Klofač govoril pred množico, močno čez 30.000 privržencev. Časnikarstvu posveča stranka veliko pozornosti in — denarja „Češke Slovo" — oficijelno glasilo stranke tekmuje uspešno z „Narodni Listy“, in „Narodno politiko" — tedaj z najbolj razširjenima dnevnikoma na Češkem. „Bratje“ in „sestre“ vedo sicer, da so trn v peti raznim salonskim politikom in mastni buržoaziji, a oni se na vse to ne ozirajo, temveč delajo in razširjajo svojo moč tudi po agrarni deželi, da, v zadnjem času celo v Ameriki. Sovražijo narodnega nasprotnika in posebno ono politiko, ki izrazuje svoj demokratizem na shodili in ob slovesnih „narodnih“ manifestacijah. Zveza jugoslov, železničarjev. Poziv železničarjem. Kakor je bilo že naznanjeno, so se vložila p r a v i 1 a za „Zvezo jugoslovanskih železničarjev". S tem hočemo pojasniti našim somišljenikom tovarišem železničarjem, da smo spustili prvotni načrt, namreč, da bi se priklopili „Zemski jednoti železničarjev • Pragi" kot podružnica. Vzrok našega premisleka je velika daljava; dele vanj e in uradovanje bi bilo otežkočeno. Glavni vzrok pa je, da bi mi kot podružnica bili vezani na pravila centrale v Pragi in bi se na ta način ne mogli dobro razvijati, ker bi bilo naše delovanje le lokalnega pomena; nastalo bi uprašanje, ali bi se železničar]i jugoslovanskih pokrajin — to je Koroška, Štajerska, Kranjska, Primorska in Dalmacija — res mogli organizirati tako, kakor je to treba v našo gospodarsko in narodno obrambo. Sedanji pripravljalni odbor je prišel torej po daljšem dopisovanj z „Zemsko jednoto v Pragi“ do obojestranskega sklepa, da je treba ustanoviti samostojno organizacijo pod imenom „Zveza jugoslovanskih železničarjev" in sicer s centralo v Trstu. Na ta način je nam omogočeno vsestransko delovanje tem bolj, ker ima centrala pravico, ustanavljati po vseh jugoslovanskih deželah, zastopanih v državnem zboru, podružnice. Le tako postanemo mi močni in bomo lahko zastopali lokalne in vso druge interese jugoslovanskih železničarjev. Da pa tem lažje zastopamo skupne čudno ga je zabolela, tako neposljivo ga prevzela, da je kar skrčil telo in se je sklonil na prizidek je in tiho zaihtel. Gorje ti, ranjeno srce ! Okrenil se je in si je zakril oči in se je še bolj sklonil, telo se je še bolj skrčilo in je drhtelo. Sredi siromašne sobe je bil oder. Na beli posteljici, posejani z belimi rožami in svetimi podobicami je ležal Jožek. Kakor angeljček je bil lep, ko sneg se je belilo njegovo lice, in svetost in mir sta počivala na njem. Matija je stal in se je tresel. Zrl je na Jožka in je čutil, da mora zblazneti. Kršiknil je in se je zgrudil in je plakal. Oče je plakal... Gorje ti, ranjeno srce. .Matija..." Ob zglavju belega odra je sedela Francka in je skrivala oči, usta v predpasnik. Dvignila je obraz, da so se ji pokazale od joka zardele oči. „Mati]a“, je bolestno med pekočimi solzami dihnila in se je naslonila na nje- interese, in da smo v slučaju pritiska za skupne interese tudi močna armada, se združimo z našimi severnimi brati železničarji v „Ligi slovanskih železniških organizacij". V „Ligi“ so združena vsa društva, vse organizacije slovanskih železničarjev, to je iz Češke, Moravske, Šleske in Poljske iu potem tudi mi Jugoslovani, iz že prej omenjenih jugoslovanskih dežel, ki štejemo na ta način skupno nad 45.000 organiziranih želemi-čarjev. Železničarji, Slovenci! Vaši interesi Vas kličejo in Vaša dolžnost je, da se priglasite v polnem številu „Zvezi jugoslov. železničarjev". Ako stori vsak svojo dolžnost, postane naša „Zveza“ v kratkem močna in bode štela na stotine članov. Že sedaj, brez vsake agitacije se je priglasilo preko 200 članov železničarjev in upamo, ko bodo potrjena pravila, da pridemo hitro na 1000 članov. S tem pa še ni končana naša naloga, kajti v našo organizacijo mora vsak zavedne slovenski železničar. Vsakega, ki hoče pristopiti „Zvezi jugoslovanskih železničarjev" prosimo, da to javi ustmeno ali pismeno v društvenih prostorih, Trst, Via Lavatoio št- 1, prvo nadstropje. Upisuje se vsak dan od 6 7* do 8 ure z večer. Voljo piistopiti „Z. j. ž.“ pa mora imeti vsak slovenski železničar, ker prostor Slovenca je le v narodnem drnštvu in to je „Zveza jugoslovanskih ž elezn i č a r j e v. Le narodoo društvo bode zastopalo naše interese tako, kakor je to potreba. Saj dobro vemo, kako se j6 nam Slovencem godilo dozdaj. Torej na delo, vsak naj pridno agitira, da se združimo, ker v združenju je m o č in močni hočemo in moramo postati mi slovenski železničarji. Nekaj o novodobnem socializmu. Daši je cela sociologična veda osnovana in zamišljena na teoriji, ki se je v praktičnem življenju večkrat izkazala kot konglomerat krasnih, navidezno res prav lepih, a vendar kaj utop čnih idej — vendar bi ne mogli odrekati niti najbolj fanatični taki teoriji gotovih koristi in lepih posledic, ki so jih rodili v konsekventnem na-daljnem svojem razvoju in izpopolnjevanju. Socijalistična veda je pripomogla, je kaj izdatno pospešila s svojimi teorijami zadružno življenje. Seveda zasledujemo v zgodovini zadružništvo zelo daleč nazaj v komaj znane veke. Azijski narodi so n. pr. imeli vse stanove razdeljene v kaste. Nihče se ni mogel posvetiti poslu, ki ga ni gojila kasta ali skupina ljudi, med katere je spadal. Take skupine so bile nekako svet gove prsi. Samo to besedico je izrekla — pa sta se strnili njihovi duši v celoto, pa sta zakrvaveli ranjeni srci, in plač preža-lostnih roditeljev se je zlil v tužno-har-monično in bolečin polno, še nikoli občutno čustvo. Francka je skrila obraz na njegovih prsih in je za hip odleglo. Samo za hip. Ta kratek odpočitek njenega srca jo je toliko okrepil, da je mogla zbrati svo.e misli. Tiho in udano ji je vzdrhtela duša, vse misli so objele in vzljubile Malijo, v krčeviti boli se ga je oklenila vroča ljubezen je zaplala v njenem srcu. Ljubezen matere in žene se je sklenila in se je osredotočila na ljubega in potrtega moža. Francka je za trenutek premagala in utajila svojo bol, ko je videla svojega moža v veliki žalosti. Francka, kako zlato je tvoje srce ! * * * Zdanilo se je. Malija je spet stal ob oknu. Na obrazu, v očeh mu je bilo zapisano, koliko je prestal ponoči. (Pride še.) zase: z lastnimi interesi, s posebnimi zmožnostimi in privilegiji. Tudi srednjeveške zadruge ali cehi (Ziinftp) so temeljili na podobnem principu. Take družbe so bi e za tedanji čas morda nekaj čisto dobrega in potrebnega — tok časa, nove razmere so kajpak tudi to podrle. Morda je ravno socijali-stična ideja, notranja zahteva človekova po reformi življdnskih razmer, katera ideja je takrat še samo tlela prav na dnu duše trpečega človeštva, morda je res le vstajajoči socijalizem tudi v tem oziru napravil prevrat. Nauki o skupni koristi o splošno-človeškem načinu življenja, so seveda morali vplivati reformatorično. Sad tega sicer tihega, ali vendar intenzivnega boja je bila misel svobodna, priznanje človekove osebnosti in njegovega stremljenja za napredkom in razvitkom vsega, ker bi služilo v izboljšanje življen-skih razmer. Veliki so bili vzroki teh preobratov, lepe posledice silnili bojev; a opisovanje tega ni 'danes naš namen. Omeniti smo le hoteli ker tako mimogrede velikansko moč socijalizma ki jo je imel na vse človeško življenje. Novodobni socijalizem je vzbudil zadružno življenje, kajti narodnostoi socijalizem posveča svoje delovanje v prid naroda. Tu, doma hoče izboljšati način življenja: domačim siromakom mora najprej pomagati, tem mora priboriti pravic; na domači zemlji bo osigural domačemu narodu življenje. Vesoljnega sveta prerok z evangelji utopističnega kraljestva — ne, to on noče in po svojem bistvu ne more biti. —*■ V združenju je tndi danes moč. Morda večja ko kdaj prej. Saj je zdaj boj za obstanek mnogo hujši kakor v prejšnjih časih. Tisti, ki nočejo podleči v strahotnem prerivanju za kruh, morajo napeti vse sije, združiti svoje moči, da morajo odbijati svoje tekmece. Mednarodna, svetovna trgovina je zelo razvita. Svojo moč je dosegla potom gotovega zadružništva, to se pravi, da so se interesentje zvezali po določenih pogodbah. Narodi so si določili sami smer svojega kupčevanja. Vsak posamezni narod pa spet organizatorično skrbi za odjemalce svojemu blagu. To blago se spravi najboljše v denar, če spet producentje šemi določajo vrednost blaga, če sami posredujejo potom zadrug med seboj in kupcem. V združevanju, v organizaciji je iskati ozdravljenja, zboljšanja današnjega stanja. Trgovci, obrtniki, delavci in rokodelci, kmetje — vsi se zavedajo potreb današnjega časa, vsi težijo za tem vsaj, da bi jih pošteno delo vsaj pošteno in dostojno preživljalo. Narodnostni socijalizem, vpoštevajoč in braneč koristi narodove, vidi v tem del, velik del svojega programa. Stavka v Ajdovščini. Skozi celih 6 tednov, odkar so napovedali ajdovski delavci svojim izkoriščevalcem boj na življenje in smrt, ni čut 1 generalni ravnatelj Ammann potrebe, da bi se na kak način približal delavstvu. Med tem časom je skušal edino očrniti delavstvo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, kar se mu pa ni posrečilo. Pred kakimi tremi tedni se je peljal osebno v Gorico ter zahteval osebnega varstva za sebe in svoje mameluke. Vstregli so njegovi prošnji in videli smo naenkrat polno bajonetov v Ajdovščini. Kakor hitro pa je c. kr. okrajno glavarstvo izprevidelo Ammannov zlobni namen, da hoče namreč s tem, da se po množi orožništvo izzivati štrajkujoče, je takoj iste zopet odpoklicalo. Toda Ammann ni še obupal. Nastopil je še enkrat trnjevo pot k c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorico ter zahteval zopet oboroženo silo, ker se baje delavstvo radi prevelikega terorizma od strani nekaterih hujskačev ne upa na delo. Tudi to pot se je c. kr. avstrijska oblast usedla prifriganem Svičarju na limonice in ugodila v polni meri Atnmannovi zahtevi. Takoj prihodnje dni za tem je prišlo od vseh strani vse polno orožnikov v Ajdovščino tako, da si je mogel tujec, kateremu niso bile razmere znane, misliti, da je nad Ajdovščino proglašeno obsedno stanje. Napočil je od Ammanna napovedani kritični ponedeljek. Zjutraj navsezgodaj so se sprehajali orožniki v polni službeni opravi v gostih vrstah okrog tovarne ; zapovedoval jim je c. kr. komisar M. iz Gorice. Parna piščalka je sicer kakor po navadi klicala zopet uboge pare na delo, toda prišel ni nihče, in c. kr. okrajno glavarstvo je moralo zopet ispreviditi, da jih je Ammann pošteno nafarbal. Po tem ko je gospod Ammann ispre- videl, da na ta način ničesar ne opravi, si je izmislil zadnjo soboto zopet nekaj novega in iz Savla se je kar čez noč prelevil v Pavla in je izdal na delavstvo sledeči poziv : Našim delavcem ! Štrajk, katerega ste Vi hoteli, je pripravil Vas in Vaše družine ob Vaš dobri in gotovi zaslužek, in Vi ste izgubili s tem plačo 6 ih tednov. Sporočamo Vam, da bi nam ob sedanjem slabem kupčijskem stanju predilnice, kar lahko razvidite časopisov, bilo boljše zapreti tovarno za delj časa. Ker pa nočemo, da bi nam očitali, da se poslužujemo te okolnosti slabega kupčijskega stanja, da bi držali zaprto tovarno in da Vas radi tega puščamo brez zaslužka, Vam naznanjamo, da začnemo spet delati v tovarni, če jih zahteva delo prostovoljno delo najmanj 150 delavcev predilnice in 15 delavcev barvanice. Ajdovščina, dne 15 julija 1909. Za imejiteljstvo tovarne I. Ammann 1. r. Na to »velikodušno" izjavo, ki ni nič druzega kakor hudobna zvijača izvabiti svoje žrtve zopet na delo pod starimi pogoji, pod katerimi je slavni Ammann s pomočio svojih podrepnikov celih 15 let izkoriščal in trpinčil slovensko delavstvo, ie isto odgovorilo na način, katerega Ammann gotovo ni pričakoval. V nedeljo popoludne ie sklicala podružnica N. D. O. v Ajdovščini v prostorni dvorani gosp. Bratina javen shod, da na ta način dostojno odgovori na gorenjo, za dčlavstvo naravnost žaljivo izjavo. Shod, kateremu je predsedoval tov. Budihna in ki se ga udeležilo razun štraj-kujočih tudi vse drugo delavstvo iz Ajdovščine in okolice, je zopet dokaza', da je delavstvo strogo organizirano in da se v polni meri zaveda svojih dolžnosti. Potem ko je tovariš Jaklič in Trsta v enournem govoru raztolmačil mahinacije od strani tovarne tekom štrajka, ki traja že dolgih 6 tednov, in ko je konstatiral in dokazal, da je gori navedeni poziv v sedanjem času, ko se nahajamo v vojni s tovarno, nesramno žaljenje delavstva, ki se je hoče potom izstradanja zopet vpreči v jarem suženjstva, je prišel do izbruha dolgo let zatajeveni ponos slovenskega delavstva v Ajdovščini, ki je v tem momentu glasno protestiralo in zopet priseglo, da ne odneha od svojih poštenih zahtev in ako bi bilo potreba pri tem žrtvovati samega sebe in svoje družine. Na to je vspodbujal tovariš Jaklič navzoče, da vstrajajo naprej kakor so do-sedaj, kajti o izstradanju tu ne more biti govora, ker imajo danes štrajkujoči na tisoče Slovencev za seboj, ki simpatizujejo ž njimi in so prijavljeni jih tudi podpirati. Sklenilo se je, da se odgovori na Am-mannovo izzivalno izjavo, da ne gre jutri v ponedeljek samo 150 delavcev v to varno, ampak vsi, ter se enkrat za vedno iz obličja v obličje tem ljudem dopo'e, da niso od nikegar naščuvani, kakor trdi Am mann. ampak, da jih je skrajna potreba in beda privedla do tega koraka. Potem, ko je bil shod zaključen in ko je delavstvo pevajoč »Hej Slovani" prišlo na ulico, se je pripeljal mimo v svoji krasni kočiji gospod Ammann, ki ga je delavstvo pozdravilo kakor vedno, a takrat nenavadno z žvižganjem. V smislu jednoglasnega sklepa na nedeljskem shodu, da se vsi odzovejo Am-manovemu pozivu, bo se zbrali v ponedeljek zjutraj ob 7. uri vsi štrajkujoči predilci v prostorih podruž. N. D. O. v Ajdovščini. Med tem časom se je pripeljal mimo na kolesu plačani tiran in naj večji sovražnik delavstva naddelovodja domačin Kovač, ki so ga štrajkujoče delavke in delavci pozdravili s fej-klici in žvižganjem Takoj na to se je začel pomikati veličastni in dolgi sprevod štrajkujočih v tovarno, ki jih je g. Amman prijazno pozdravil, misleč, da so ga prišli prosit, da jih milostno vzame na dtelo. Zmračil se je pa takoj njegov »častit-ljevi“ obraz, ko je slišal iz ust delavcev samih in kar mu je gospod podžupan in notar Lokar, ki je iz prijaznosti do delavstva prevzel nalogo tolmača, prevedel na nemški jezik, da je delavstvo zopet pripravljeno vsprejeti delo, ako tovarna ugodi pravičnim njihovim zahtevam. Po eno in četrturnem pogajanja, tekom katerega je po svoji stari navadi g. Ammann zopet ponavljal vse dobrote, ki jih je pripravljena tovarna tudi zanaprej deliti svojim delavcem, je izjavil, da padaj ne more radi slabega kupčijskega stanja več obljubiti kakor cnlili 5 od sto izboljšanja plač in še to samo v poletnih mesecih. Na to mu je odbor štrajkujočih, obstoječ iz 6 delavcev in 6 delavk odgovoril, da so zahteve stavljene v spomenici vže itak minimalne, da na noben način ne morejo delavci tukaj kaj popustiti. Gosp. Ammann si je na to izjavo delavstva pridržal pomisleka za nekaj dui, kar mu je tudi delavstvo dovolilo. In zopet se je začel pomikati sprevod nazaj v dvorano g. Bratine, kjer se je vršil sestanek in na katerem je tov. Jaklič povedal štrajku-jočim, kaj je pripravljena tovarna izboljšati. Po kratki debati so je jednoglasno sklenili, da je ponudba tovarne nevzpre-jemljiva in da mora štrajk s podvojeno silo silo trajati naprej. Doznali smo pozneje, da Ammann tudi po družili predilnicah išče delavcev. Tako se je pretekli teden pošteno opekel, ko je nagovarjal v predilnici v Ronchi nekatere predi ce, da bi za dobro plačilo sprejeli v ajdovski predilnici delo. Dobil je na to zasluženi odgovor, da naj svoje predilce malo bolje plača in da mu potem ne bode potreba po družili predilnicah delavcev iskati. Toda Ammann ima trdo kožo in ne obupa tako hitro. Nagovarjal je delavce naprej in ko mu je jeden pre-dilcev odgovoril, da je sploh nevarno ob času štrajka v dotični tovarni delati, mu je Ammann ves vesel odgovoril: »Ako nimate druzega pomisleke kakor to, potem le kar z menoj, moji štrajkovci so krotki kakor ovce". Mi odgovarjamo na to izz vanje samo to, dp naj gospod Ammann dobro pazi, da ne postanejo te krotke ovčice volkovi. Sicer se je pa zadnji čas gospod Ammann že lahk> prepričal, ako se je le hotel, da se je delavstvo tudi v Ajdovščini zbudilo iz dolgoletnega spanja in reklamira zdaj samo tisto malenkost, katera mu pripada po naravnem človeškem zakonu. Ako si pa g. Ammann še vedno domišljuje, da bo spravil delavstvo pod starimi pogoji spet v tovarno, mu pa mi že danes povemo, da lahko poskusi, kar hoče. Delavstvo bo znalo kakor do sedaj vedno tudi za naprej vsak in naj si bode kakoršnji-koli naskok od strani vodstva predilnice pošteno odbiti. DOMAČE VESTI. »Bilo bi pač nepotrebno!“ — Pod tem neprijaznim naslovom, priobčuje »Edinost" v svoji številki od minole srede, notico, ki se dobesedno glasi tako le : . »Izza kulis doznajem, da misli neko tukajšnje društvo uvesti (ako že ni) neko novo vrsto slovenskih vžigalic in da je že v to svrho dalo dovoljenje in sklenilo pogodbo z nekim trgovc-m, ki bi plačeval temu društvu od vsakih 1000 zavojev 4 krone. Prepričan sem, da, ako bi se te vžigalice razširile, bi bilo to le v škodo naše dece. Jaz menim, da ooleg Ciril-Metodovih vžigalic in onih v prid toli potrebni trgovski šoli za sedaj ne kaže prodajati nikakih drugih. Bilo bi torej pač nepotrebno !" Tako ,,Edino8t“. »Neko tukajšnje društvo ?“ Ali za božjo voljo, zakaj ne. z res-snico na dan ? Zakaj ne povedati naravnost, kedo je to ,,neko tukajšnje društvo ?“ Nočemo, da bi naša javnost mislila, da se pod imenom : »neko tukajšnje društvo" skuje morda tukajšnje veteransko društvo, ali celo društvo v obrambo živali. Za to hočemo javnosti povedati, da je to društvo — „N a rodna Delavska Organizacija v Trstu?“ Dopisnik v »Edinosti" očividno ni prav informiran. Stvar stoji tako le. »N. D. O." se čuti še vedno poklicana priskočiti organiziranemu in po možnosti tudi neorganiziranemu slovanskemu delavcu denarno v pomoč v vsaki nevihti življenja. Ona ima sicer svoj podporni zaklad, a to že davno ne zadostuje več velikim potrebam. Na tisoče in tisoče se štejejo krone, ki jih N. D. O. vsako leto stavlja na razpolago potrebnim delavcem na podporah. To je tako notorično, da vsak slovanski potujoč delavec, naj že pride iz Češkega, Štajerskega, Istre ali Dalmacije apelira na podporni zaklad N. D. O. Vrhu tega, tudi tržaški rodoljubi, do katerih se večkrat obračajo potrebni slovanski delavci, pošiljajo dotič-nike v prostore N. D. 0. po — podporo. Zahteve in potrebe so tedaj velike, — od kod pa toliko denarja ? Ker je N. D. O. navezana izključno na prispevke svojih članov in ker ve, da se ne more (in tudi ne sme!) zanašati na kakoršnekoli subvencije, ki jih sedaj pod enim sedaj pod drugim naslovom daj a blagodarna roka slovenskih denarnih zavodov in ostalih rodoljubov drugim slovenskim društvom, je N. D, O. morala vendar začeti premišljati o načinu, kako naj se doseže potrebno ravnotežje I med izdatki in prejemki v podpornem za- I kladu. In ravno v času, ko se je N. D. 0. bavila s tem vprašanjem, ste prišli dve pO' nudbi, nekega slovenskega trgovca in neke češke narodne tovarne glede razpečanja vžigalic slovenskega narodnega delavstva. Odbor N. D. O. »ni že uvedel" kakor trd' »Edinost" teh vžigalic v promet in j®) gotovo, da se iste ne bodo uvele, če pride sploh do tega, tako hitro. Odbor N. D. 0; kateremu je tudi ležeče na sveti stvari družbe sv. C. in M., ni hotel namreč s& svojimi vžigalicami uplivati škodljivo razpečavanje Ciril-Metodovih vžigalic in je zato sklenil, da se-ima N. D. O. obrniti do osrednjega vodstva družbe Sv. Cirila i« Metoda v svrho pogajanj in spora,mmljcnja. Odbor N. D. O. se je v tem oziru celo izrekel voljnim, odpovedati se, na korist družbe sv. Č. in M. določenemu delu čistega dobička. In da se to spora-zumljenje doseže, se je rešitev tega vprašanja preložila na nedoločen čas. Tako stoji tedaj stvar. Kakor bo iz teh vrstic razvidel vsak tovariš, je odbor N. D. 0. 1 v veliki meri vzel v poštev »našo deco" 7 in je njegovo vedenje bilo tedaj skoz in skoz korektno, kakor se to spodobi narodnemu društvu. Toda »Edinost" graja ob enem postopanje »nekega slovenskega društva' (čitaj »Nar. delavske organizacije") ki da se m oziralo na toli potrebno trgovsko šolo. Tableau. Tukaj sto i stvar vendar malce drugače, to si dovoljujemo povdarjati brez ovinkov. ’ Trgovska šola je potrebna, zelo potrebna. Menimo pa, da je, vsaj tako potreben tudi slovenski delavec, od bolezni brezdelja in bede izstradan slovenski delavec, navadno oče velike družine, ki vestno iu požrtvovalno izpolnuje vse narodne dolžnosti, ki je vedno stal v prvih vrstah na ulici in v sredi ognja, vsikdar, kadar je to zahteval kult narodnosti. Menimo, da si moramo sicer z vsemi močmi priboriti slovensko šolo, a da ne smemo pri tem prezreti usode slovenskega delavstva, velikanske večine na tržaškem ozemlju. Menimo slednjič, da je dolžnost N. D. O. da si utrdi svoj podporni zaklad posebno sedaj po občinskih volitvah, ki je laška klika na usta „11 Gaz-zetina" in „Piccola“ tako brezčutno proglasila in začela izvajati geslo »Svoji k svojim". Proč s slovenskimi de-lavci-volilci in na njih mesto naj pridejo povsod, v plinarni, pri cestni upravi i. t. d. italijanski delavci-volilci! Ublažiti nevoljo in bedo svojega delavstva je za nas, pri N. D. O. ne samo socijalna ampak tudi narodna dolžnost. Narod, ki sme pred volitvami klicati pod orožje svoje zlato delavstvo, naj tudi po volitvah skrbi za to zlato delavstvo. Sicer pa si usojamo vprašati: Kako stoji se vžigalicami za slovensko trgovsko šolo? Mi sicer vemo, d a s e je svoječasno zasnoval nekak kuratorij za slovensko trgovsko šolo, ki naj bi vodil vse pripravljalno delo za to šolo in vodil ob onem kontrolo nad razprodajo tozadevnih vžigalic. V kolikor smo pa obveščeni, se je razpečavanje trgovskih vžigalic kar naravnost prepustilo nekemu rodoljubu, ki vžigalice sicer pridno prodaja, a se prokleto malo briga za kontrolo odbora trgovske šole. Dopisnik v »Edinosti" naj tedaj ublaži svojo jezo. Kdo nus pošilja v Ljubljano. Kakor vse kaže so postali tržaški italjanaši presiti, dasiravno živijo od slovenskih grošev imajo vendar pogum pri vsaki priliki nazivati Slovenske odjemalce s „ščavi“. Takih italjanskili lastovic kar mrgoli po Trstu. Vsi so več ali manj nasprotni slovenskim delavaem. Posebno veliko teh tičev se nahaja v ulici Belvedere. V imenovani ulici, v kateri stanujejo po pretežni večini slovenci, se nahaja vse polno laških trgovcev, mesarjev, mlekaren itd. Ti ljudje, kateri živijo izključno od slovenskih odjemalcev, so toliko brezobrazni, da javno zaničujejo naše Sdelavstvo in druge lovence sploh. Beseda »ščavo" je pri njih vedno na jeziku. Mi opozarjamo naše delavstvo, da tem ljudem enkrat za vedno jo da razumeti, da so oni od nas odvisni in ne mi od njih. Sicer pa ne manjka slovenskih trgovcev v ulici Belvedere. Zlobna agitacija. Neki zelo dvomljivi socijalisti trosijo med delavstvom laŽ-njivo vest, da so štrajkujoči delavci v Ajdovščini obupali, ter da jih je šlo že nad polouco na delo. Na tako neumno agitacijo bi niti ne odgovorili, ako bi ne bil to zopet nov dokaz ljubezni socijalnih demokratov do delavstva. DOPISI. Solkan. Ranjki „Delavski li,t“ je v sroji nečedni maniri tako dolgo lajal v tas, da nas je res zdramil. Zdaj Štejemo T. Solkanu že lepo Število priglašenih tova-dSev, izvoljen je tudi že pripravljalni odbor. I®ena njegovih članov nam jamčijo za ^peh. V kratkem bomo imeli novo važno Postojanko več. — Živela N. 1). O. v Solanu, živelo zavedno narodno solkansko Oolavstvo ■! Poulični boji v Pulju. — Pri pro-menadnem koncertu mestne godbe Dreteklo ®obot0 v Pulju so se stepli Italijani in ?°cialni demokratje. Godba je igrala tržaško lta,iiansko himno. Soc. demoktratje so žviz- Policija je zaprla 18 oseb. Darovi. Tržaško podporno in bralno društvo ulici Stadion št. 19 darovalo Kron 100.—. Nadaljni darovi. V prid Štrajkujočim v Ajdovščini so darovali: na veselici, ki jo f Je priredila skupina delavcev Lloydovega i Arsenala, Technico in Sv. Marka v netijo v „Konsumnem društvu1’ pri sv. Ja-*F°bu. so preplačali vstopnino gosp. Dr, Rvbar in Josip Ciuk, zlatar po 10’— K, rovk Vek. 5’— K. Zadnik 1*60. Josipina Aterku 1’20, Slavec Yl. 2’40, Vatovec A. *P Babič r. po 2’— K, Može j., Zlobec A., Cetič F., mizar Šorn J., Volk V., Merku Lina, Facijančič L., Durnik F„ ^ab^rgoj M., Dešnjak, Novak J., Zlobec A.. C a vel j A., Križman J., po 1’— K, jVknr F, Zlobec J., V. Godina (Ban), Ivanetič J., N. N., Neimenovan, Škerl J., Jančič. Kabal K.. Družina J. Mladovan, babič G., Sibec I. po 60 st.. Vatovec jenali) 50 st., Žerjal M., Kuštrin A., Sever, letina J., po 40 st., Novak, Pahor A., J0 30 st., Volk J., Beniko F., Kosovol L, f- C., Bole I.,vN. N., Povk A., Besednjak, Čermelj, Seri, Štrajner, Dobrila E., Merku Josip (učenec) po 20 st. Leben nabral v svojega vinotoču med 8°sti 2’80. K, gosp. Kobal Ivan v gostilni Pfi Fani 3’20 K, Štefe daroval 40 st. V Rojanu so nabrali in darovali Ea-"bša 60 st., Lako F. 40 st., Mier M., ^luga A., Sluga K., Novak A., Krajnc A., Jespak J., Tuše G., po 20 st., Kompare i*- K. V proslavu imendana Vincenca Stoka J? nabralo veselo omizje v gostilni pri binku Kosiču ulici Sipiern Nuovo K 14 lri 06 st. z geslom: „v Edinosti je moč“, tovariši vsi složno na krov. Da ne ostaja zadnja „Adrija“, ko se !>re v pomoč svojim bratom in tovarišem, priredila v nedeljo spet pevsko-tambu-l®ško zabavo v Barkovljah v novem ,,Kontnem društvu" v prid štrajkujočim v Aj-^'ščini, med petjem in tamburanjem je ^pica pevka Rafaela Martelanc trkala na .°bra srca s krožnikom in nabrala K 40 1,1 50 st. od katerih so darovsli g. dež. P°sl. Svetko Martelanc 5’— K, Odbor no-Ve?a ,.Konsumnega društva 10’— K. Srčna Hvala vsem — vsem darovalcem 1,1 nabiralcem. v Nadaljuje darove sprejema urad N. J 0. Listnica uredništva. Gg. dopisnike prosimo, da bi pošilja-.1® svojih dopisov uredili tako, da jih '^ntno v četrtek že v rokah. Pozneje došli ^°Pisi bi ne mogli priti v tekočo številko j^ega lista, ampak šele v prihodnjo. Ro-izpise je pošiljati vse »Uredništvu Nar. v^Lvca" v ulici Lavatoio št. 1 Trst. — Vaije prosimo mnogo stvarnih in aktualnih <0Pisov. Vsak, kdor čuti v sebi poklic in ^nžnost, naj dopisuje. Tako bo lepo ko-'8hl svoji in skupni stvari. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. fllojz Povh, nrar V' s pridelano delavnico . Via del Rivo št. 26 - Trst skjy. ^'Vršuje vsako popravljanje žepnih in sten-Ijar i)*r kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-j sk° delo po najzmernejih cenah. "^tvo za dve leti za vsako popravljanje. Slovensko podjetje! ~^MI —s----------------------------- 2-20 3.20 280 —•60 1-50 4-— Književne novosti GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K vezano „ GOVEKAR: »Dobra gospodinja", gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano..... - ..Štlrl ruske slike", povesti . . •. BENEŠ : „Bro dakovakl odvetnik" Kip Gregorčiča.......... Vsakovrstne mašne knjige po raznih ccnEh NOVOST! ’ NOVOST NaKIti zn dvorane in vrte pri :: zabavah :: v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski Knjigami in papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica \aldirivo 40. —^ • - TfKDKA Adolf Kostoris skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 10, l. n. (zraven restavracije Gooperativa e* Haekcr) prodaja na mesečne ali ted. obroke obleke in površnike za moške, perilo i. t d. - NAJDOGOVORNEJŠE CENE. jtfatevž furlan ul. Antonio Caccio 17. (prej Androna del Moro). ima najboljše vino v Trstu. Tovariši (leni K. P. 0.! Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno (Gostilna pri Gimnaziji) v ulici dello Scquero nuovo 7. kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi44. Priporoča se za obilen obisk Hinko Kosič. i Konsumna Zadruga članov „N. P. 0.“ (reflistrovana zadruga z omejenim poroštvom) _ " je odprla ™ svoje prvo skladišče I v ulici Bosco štev. 17. I d Skladišče ]e odprto: vsak dan od 7. I D zjutraj do 1 pop, in od 3,—8. ure zve- I čer; ob sobotali le odprto do 9, ure , g zvečer; ob nedeljah zaprto._______ , ODBOR. | ■ ■ ■ I R b " I I R O I t Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji pekarni in sladščičarni v Ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd. ter razne likerje in vina v buteljkah. Udani Alojzij Gul. AUSTRO AMERIKANA - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 7. avg isti parnik »Argentina11 Nowi-York via Patrasso-Palermo. 19. avgusta parnik »Sofia-Hohenberg11 v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 21. avgusta parnik „Lavra“ Nowi-York v Patrasso Palermo. Veliki transatlantski parniki z dvojpim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trsta, ulica Bffolin Plooolo št. 2. pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. in luksoznimi Novo pogrebno podjetje Pisarna in prodajalna Via Vinsenzo Bellini št. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18. Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. v. Ima bogato zalogo vseli potrebščin za mrliče, kakor : kovinaste in lepo okrašene lesene rakve : čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Vene nizke, da se ni bati konkureize. Za slučaj potrebe se nljudno priporočajo HENRICH STIBELJ in drugi. J VESNA imenuje se izvleček iz rastlin in drugih naravnih snovi. Izkazala se je kot edino res uspešno sredstva za raŠČO las. Uspeli zanesljiv že po kratki uporabi iste tudi na največji in zastareli pleši. — Spričevala uglednih in znamenitih oseb na razpolago i—....-~-=i Cena steklenici od (OO gr. K 1*50. i .■—> Dobiva se pri založniku : M. ŠKRINJAR, Trst, ul. Solitario 25. PEKARNA in -SLADClČARNA Vinko skerk TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9. V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni. Spoštovanjem VINKO SKERK. Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTie Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne st/aže v Trstu, Kopru in Pulju. TRST. — Ul. Rosario st. 2. — priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Proflaja najboljše voščilo (is) C. io M. Velika izbera Galosch -----Cene nizke.-------- — Postrežba točna. — ■a J| kemično pripravljena tekočina radikalno za IVlOrana iztrebljenje mrčes (osobito stenic) je povsem neškodljivo zdravlju in opravi. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala (hotelirjev, vojaških oblastih itd. itd.) dokazujejo izbornost „ MORANE44. Cena steklenici od 100 gr. 50 vin. Dobiva se po večjih mirodilaicah. ■ Tovariši! Dne 26. junija 1909. je odorl • svojo brivnico naš tovariš * ud Nar. Del Org. Anton Novak ulica Settefontane št. 13. ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk. Sprejme mesčenike po najnižji ceni. Člani „N. D. O." dobe 2% popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin 3van Vtiegele l dr. * * (JVIatija JVlillonig) * * ul. C. Ghega štv. 10. Člani „N. D. O.“ ! Pozor ! V trgovini jestvinami ANTON ŽERJAL, v Ulica BEIVEDERE Št. 3. in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zastori ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom. Telefon št. 699. Telefon št. 699. onsumna zadruga H. D. 0. Prodajalna: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. : Mii! Čisti dobiček tega Vašega prvega go-spodarsfcega podjetja Je namenjen le :: Vam In Vaši sveti stvari! :: Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano ,,Kavarno Universo" na trgu della Caserma št. 1, tik ..Narodnega doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc. Delavci! \r Ce hočete dobiti kozaree dobrega in cene ga vina vstopite v VINOTOČ ulica del Vento 20. (vogal ulice Guardia.) Prepričajte se, da četrt najbnljega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča JOŽE LEBAN. : pekarna jVtreuIe : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago F3 vedno svež kruh za in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’Adria*4 ul. Nuova štv. il in „Ai fratelli dalmati4' ulici Zudecohe štv. 8 v katerih toči • svoja vina I. vrst. Slovenski delavci! Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni „Pepi Moro“ Belvedere 49. ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi. Za obilen obisk se priporoča Ivan Škerjanc. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah | Podpisani priporoča SVOjO Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih nujiinejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Oene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in Inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — GOSTILNO v ul. dciristriu (58 Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko „GRAND PR1X“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom August Štular. TRST, vla delle Posle 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Ugodno kupovanje. 40 metrov daljših docela porabnih ostankov, platno za pernice, zefir, oksford, barvano blago, flanela, platno za srajce, vse samo za 18,— kron proti povzetju. V vsaki pošiljatvi je poleg tega še za dve boljši obleki blaga, če ne ugaja, vrnem denar. fi. Pinkava tkalnica v Dolni Radeehovi pri Nahodu, Češko. Pekarna in slaščičarna Benedikt guban TRST, - ulica delHstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ler veliko izbero vsakovrstne moke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. Postrežba na dom Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo Pekarno, sladš(i(arno in tov. biškotov v Ulioi del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. •Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst ul. Farneto št. 46 — Trst se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ Cene najnižje. * Delo solidno. - Postrežba — točna. — Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi Ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s krasnim vrtom : „A1 lil ritni": kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani naznanja sl. prevzel občinstvu, da je pekarno in slaščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udani Filip Trobeo. Podpisani naznanja članom „N. D. 0J je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO „AL GASTELLO BI BOIBERG” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik. Na n o vrej ■ PeLriia Karol Trošt ’ TRST, - Čampe S. Giatomo št. 20. - TRST (nasp : cerkve sv. Jakoba) ima na razpo' jt vedno svež kruh, vsako* vrstne sladšr o c o c > o c □ Zalop izpMjenil »Met it perila za išfe in flečte. Vporabite priliko! Da razprodam svojo obilno zalogo, naznanjam cenjene«''’ občinstvu, da sem občutno znižal ceno blaga. . . Kdor se hoče lepo in ceno obleči, naj se zglasi v moji trgov«1' Moderne moške obleke..........................K 16 — do Iv črne moške obleke na i/.bero.................„ 14'— ,, „ j Obleke za dečke na izbero ...................„ lž*— „ „ 20' Moški jopiči iz bombaževine, ki se dajo prati . . „ '80 „ „ ’ „ j iz boljšega blaga . . . ............ 7'— „ „ „ „ iz Alpagasa, črni m modri . . . . „ o’— „ „ črne moške hlače, za delavce, I............... 2 50 „ „ Sj, Volnene moške hlače........................... 4'— „ 20\| Hlače za dečke................................ 120 „ „ 4 Volneni površniki za moške...................„ IS'— „ „ 4|J Močne delavske srajce.........................1'50 ( Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov ^ moške in dečke po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pis« j srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zapestniki, naprsni kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape. Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo se obleke po meri. Govori se slovensko. O Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. Sl: OSREDNJA BANKA fg ČEŠKIH HRANILNIC o* J Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. vloge na knjižice. Premijene vloge 0 MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°./0 bančne obligacije. Vlog okoli: K 100,000.000 Naslov za brz.: SFOROBA^* 0 --JADRALSKA BANKA v TRSTU - Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA V^EDflOSTNE PAPIHJE (REflTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISMA, PRIJORITETE, DEL.NICE, SREČKE I. t. d.) ----VALUTE Ifi DEVIZE------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO Eskoipt menic in Maso, borna oaročila SAFE-DEPO$ITS Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. Menja lnica LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Uradne ure : 9 — 12., 2*30 — 5.30. _ Brzojavi: ..JADRANSKA11 — Tr.t. 4 VLOGE NA KNJIŽICE. — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA. ---------- Telefon: 1463 in 793. ... = B-0*tayracija, s Trst — Grand Hotel BALKAN — Trst = = 8 s cene zmerne