.., tebi spejvati i scen! Kreslinof Vladek Letos bomo v Penu objavili portrete dvanajstih znanih Pomurcev. Kot vidite, I je prvi poet Mure iz Beltinec. Kdo bo drugi, je (še) poslovna skrivnost, vsekakor pa ga boste videli v naslednjem Penu, ki izide 27. feburarja. I VESTNIKOV I MESEČNIK I četrtek, I 30. januarja I 2003 I 94. številka B _ Ji januar 2003 Pe" 26 VESTNIK Rozikinih 100 + 1 ROZIKA BOGDAN je 17. v tem mesecu dopolnila 101. leto in je med najstarejšimi Pomurkami. Ker je iz dobrovniške občine, je očitno, da ima zdrav duh Bukovniškega jezera svoj vpliv Rozika je še vedno zdrava in Židane volje, prav nič je ne moti, da že vozi >’St«enko«. Še manj pa jo moti, če je v prijetni družbi sorodnikov in prijateljev... 5) g M 1 Srečanja S -S? 05 § Radijski frbo ^Podpredsednik Nekdanja prva dama z novinarko ŠTEFKA KUČAN je bila vrsto let v senci svojega veliko bolj znanega moža, ki je kot oče naroda iz leta v leto prejemal laskava priznanja in nazive NAJ osebnosti. Ob koncu MILANOVEGA mandata pa je tudi nekdanja prva dama zapisana v zgodovino, saj so jo razglasili za Slovenka leta 2002, Težko je pentutarsko napovedati, ali bo to uspelo tudi murskovalovski novinarki VIDI TOŠ {v plašču), vsekakor pa so začetki njene topogled-ne kariere spodbudni - prejela je namreč ll glasov, kar je bilo v izboru za NAJ Pomur- ko 2002 dovolj za zavidljivo 9. mesto. Zapoznele čestitke A ste tudi vi prvi? Najprej jo je Boris P. poslal Marku K. Glasi se: EVROPA, ti mati naša boš bodoča; Vzemi nas v naročje tvoje res široko, Razkrij bogastva, upanje povzdigni nam visoko, Obljubi nam, da prihodnost naša bo obetajoča! Pridružili srčno bi Slovenci se ti radi, Ampak nekaterim si zeio se zamerila, Da dajatve velike nam boš ti nabila; Ah, umreti treba nam ne bo od gladi! NATO bi nam rad bil kakor oče, Ampak v objem njegov večina noče. Trdin neizprosen bil se boj bo ZA, Obljubljati lahko je, kaj pa praksa da? Na Balkanu reda ni bilo in ga ne bo! Evropejcem pa to jasno nikdar ni bilo! Samo enkrat se živi, govori pregovor star. Razumno ga uživaj, za ostalo naj ne bo ti mar. Eno leto kmalu tiho se bo poslovilo, Čaka že pred vrati novo, mlado z dobro vilo. Naj prinese vsem veselja, sreče, zdravja in še kaj. Obilje naj zavlada vsepovsod za vekomaj. Kovač od jabolk k bananam Marko K. je bil tudi pesniško navdahnjen, čeprav malo manj. In je Borisu P. čestitko vrnil: Ko šlo /e k vragu staro leto, pijan je pred gostilno stal. Zabrisal v sneg je cigareto in med zobe petardo dal... Na novo leto bil je trezen. Brez prednjih zob. In je dejal, da Keber niti ni brezvezen in tudi Rugelj da ‘ma prav. 2003 - Na zdravje! Najuspešnejši pomurski pridelovalec jabolk med novinarji, selanski agroživilec LUDVIK KOVAČ, je nedavno obiskal daljno TANZANIJO. Cilj njegovega potovanja je bilo'strokovno usposabljanje, ne pa morebitno uživanje pod vročim afriškim soncem. Na kraju samem se je namreč želel prepričati, kako tržno zanimiv je sadež v rumeni lupini, ki ga poleg ljudi najraje uživajo antropoidne opice. Njegove ugotovitve so bile šokantne: kilogram banan je dohodkovno 4,356-krat zanimivejši od kilograma jabolk, zato se je odločil, da bo iz svojih prostranih sadovnjakov že v naslednji sezoni izkrčil vse jablane, in namesto teh posadil bananovce. Uspelo mu je namreč kupiti tanzanijske evrohibride, ki dobro prenašajo temperature pod ničlo Na fotografiji je poskušnja sadežev, ki jih je Lajči prinesel iz Tanzanije. Očitno v okusu uživa tudi Lajčijev novinarski sotrudnik BOJAN PEČEK. Eden od pobudnikov za ustanovitev Pomurske turistične zveze in njen dolgoletni predsednik Štefan Dravec je bil nedavno izvoljen za podpredsednika Tdristične zveze Slovenije. Nedvomno lepo priznanje, za katero pa sam skromno dodaja, da je tudi zasluga mnogih, ki prostovoljno delajo v številnih regijskih turističnih društvih - kot prizadevna šefica TD Ša-lamenci Marta Sever. “ II Na gradu Otočec so nas sprejeli dvorjani v grajskih oprovah in nom takoj postregli s cvičkom, vinom, ki je več kot simbol pokrajine ob Krki. Zvedeli smo veliko zanimivosti o zgodovini gradu, naše potnike po so najbolj zanimale podrobnosti okrog poročnega opartmajo V zadnjih letih prirejajo namreč na Otočcu t. i. viteške ohceti, za darilo ob predhodnem plačilu sto tisočakov pa dobita mladoporočenco na voljo tudi poročni aportma za eno noč. VESTNIK 27 P©" januar 2003 I ' Wt, Erjavec in kraljice Galantno Končno smo na konju! Miro bo Tonija spravil na konja Prvi mož Pomurskega sejma JANEZ ERJAVEC velja za uglajenega in šarmantnega gospoda. Seveda je zato pozoren do nežnejšega spola, posebej do slovenskih vinskih kraljic, ki jih izbirajo T pod patronatom njegovega podjetja. Dokaz: spominska fotografija z zdaj že nekdanjo vinsko kraljico (2002) TJAŠO KOROŠA. Prava stara dunajska šola pač. zabar Novi lendavski župan ANTON BALAŽEK (levo) se zaveda, da bo, predvsem pri zagotavljanju proračunskega denarja, treba zelo dobro »telovaditi«. Cisto dobesedno pa to zna nekdanji gimnastični as MIROSLAV CERAR (desno), ki je zaslovel prav na konju. Nekaj »konjskega« znanja je županu že posredoval, za vse skupaj pa je zaslužen VILI SEKEREŠ (med obema), član Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je Cerarja povabil v LENDAVO. ' S \ Rdeče, ljubim te rdeče... ■‘^otoaPia* v občini z bufetitPred. ngini sto let sta 3t iliiQer okoli nje nov® 30 že,ki držijo tradi cijo nesdanj©,ta bila ""ana Po brizgancih. PaObranja’"® ton ,kjer 3© plaVg vsa^^:® leto nianj,Sa ni vode,kottsda3 ,ko je bil poln ?.aton. BO zn^ne gostilne ^ur2t “murski ^mci po ž^bj i krgki, Dopisniki Penini nredsiavijajo Pri btiblarjevih Hg -^etanjcih. Vuč inov^ po brizgancih. ) ij itJamo gostilno in ©o malo o gl^ še Varlih z tablami o b cestah Sedaj ,ko odprt most stekel promet stari znanci,ki so se iV vozili zkozi. Od turistov ,ki potujejo od *i^cJBtiGsv v 11 I * ^lOTaVce tudi sosedje avstrijci^kl kolesarijo po vinskih cestg gh pridejo od nvatrijskih pušipšgnov tudu k ličili. e smo ovozili pico š© ^abj© krake specilitetoo v ngših gosti Ingh, ^oleg kolin retašov,kr©pnjač, gibanice tudi to, sgkj ■ I I I 30 , poteffi 2 turističnimi vodiči tudi več gostov v n^še ©tilne*, =!qj ene cvojo trgdicijo z?or!.y v rod od oČet tov otroke ,ter '^ipot “tišina. . mnogo ^stov f rltu poslušalci v deželi cvička u* t ) d .L?J < * ■ § t -J. -H ,1 h*' I-Ji 4 'Sr' ..y' n b I b r, v. ■ ni I/. ■ [■ L i-. ■ ,tf .M fp- Po večerji na turistični kmetiji Žolnir na Podgorjanski vinski cesti blizu Kostanjevice so naši potniki zaplesali ob zvokih mladego harmonikarja Tiborja in malo monj mladega tamburaša Lujzeka, nato pa si za spomin kupili steklenica cvička. Na izletu smo se ustavili še v gostilni Na hribu v Škrjančah pri Novem mestu, ki jo vodijo Zolarjevi, * I 50 poslušalcev Murskega vala se je v soboto udeležilo izleta no Dolenjsko, ki ga je pripravil rodijski moderator Bojan Rajk, za organizacijsko plat in vodenje pa je poskrbela Meta Potočnik iz turistične agencije Noe iz Novega mesta. Med potniki avtobusa Vroč ko Tours je bilo tudi direktorica Podjetja za informiranje Irma Benko, ki je skupaj z vsemi uživala v prijaznosti in gostoljubnosti domačinov. Pravijo, da smo si Dolenjci in Pomurci podobni, in po sobotnih izkušnjah sodeč, to res drži. Dolenjsko pa vsekakor priporočamo za eno- ali dvodnevni izlet. Na posnetku pred kapiteljsko cerkvijo v Novem mestu. so poslušalci ogledali smo si Novo mesto in Šentjernej ter se poglobili v misli v samostariu Pleterje, Dan je bil vseskozi dinamičen in poln utrinkov. Stalni spremljevalec izletov Podjetja za informiranje Lujzek Kosi je pri muzejski domačiji Skansen pri pleterskem samostanu zaigral na piščal petelinu Janezu, le-ta pa ga je negibno poslušal kar krepko več kot pet minut. To je bila scena, ki se bo marsikateremu izletniku vtisnila v spomin za vse življenje. Poleg tega pa ima muzej na prostem, ki go vodi mladi Simon Udvanc, pravi mali zoološki vrt, saj obiskovalca pozdravijo račke Tinca, Pepca, Micka, Jaka, Stefon in Štefka, gosi Matilda, Mišo in Pranček, kokoši Ančka, Fani, Marička in Tončka, mačka Poldi in Tomi, pes Riki, poleg tega pa se pustita božati tudi miodi kozliček in sr n joče k To je bila prav gotovo ena najbolj simpatičnih točk našega izleta. januar 2003 asVESnUK 4 1 . s g® -----------P©n------------------- Ljudje si na različne načine krajšamo dolge zimske večere. Žal se najraje dolgočasimo v domačem zapečku, kjer običajno zadremamo pred televizijskim sprejemnikom. So pa tudi Izjeme In eno smo odkrili v primestnem Rakičanu (morda bo nekoč Sobota njegovo predmestje, se radi pošalijo). Iz zapečka so jih že četrto sezono zvabile karte, točneje šnops, v okrepčevalnico pri Čačinoviču. Letos se jih je v ligo vključilo 29, večina Rakičancev, nekaj pa tudi gostujočih kartačev, ki so postali zagrizeni rivali in obenem dobri prijatelji domačinov. Sami moški, ženske pridejo zraven le kot navijačice in tihe pomočnice soprogom. Iz tabele je razvidno, da bo lige vsak hip konec, in to bodo z razglasitvijo najboljših slovesno zaznamovali. Že se veselijo ponovnega »spopada« z Bakovčani, kjer ima KRPTfl«jf ! KlMf.llU il t J * 5 . , ' « Uui ■__ . *■_ c - ■ >. I kM i F 2 iKh n: KiJiJiJ. ■F*' lip |iw »Sl *■ c. J o. ’ n I riij v ŠW0?iU , ■ 'i «j(«It 43 aijj I lij :- l L, •■ ■ w ■’ iiH »tsMKatru itfjlhMia tlj Snops - V la M {L»>‘ 11 'ir ! ‘- fr* ll vec »razkiraš«, s F -Z^L "j ;. K; L otiraš protnika! VIS J V kartanje šnopsa še daljšo tradicijo, saj so jih zdaj že e trikrat zapored uspeli pre-I magati. Pravijo, da je dobro, I Če učenec preraste učitelja I - za oba! In kartanje šnopsa I je v naših krajih tudi sicer I popularno ~ Igrajo ga v I Pečarovcih, na Tišini, v I Bogojini, na Hotizi in za-I gotovo še kje ... Za zabavo I in z željo premagati nas- Pod številko 28 je na kartaški tabeli vpisan Jože Cosar, predsednik krajevne skupnosti Rakičan. Zunaj konkurence se je pomeril s še enim znanim Rakičancem Dragom Beloglovcem, članom sveta krajevne skupnosti, ki ga snop ne privlači najbolj: »Pri kartah imom najraje tarok. sicer pa prisegam na sah. Me pa veseli, da se Rakičanci fudi na ta nočin družimo, ker nas to bolj poveže pri resnem delu.« In neformalna druženja so priložnost, do se marsikaj zmenijo. Jože Časar: »Družabnost v kraju je zelo pomembna, zato je moj cilj, do izkoristimo vse možnosti, ki se nam ponujojo. Prvi bo na vrsti kulturni hram. Vaško^asilski dom je bil nekaj let skladišče, kmalu pa bo postal shajališče krajonov. Prostore našega lepega parka in dvorišče gradu bomo uredili za poletne prireditve na prostem in za rekreacijo. Prisluhnili bomo želji krajanov in organizirali družabne igre med ulicami. Dober vzor so nam igralci r “ t Robi Pehor v klasični kartaški pozi. Gleda v svoje karte, sešteva in kombinira pa nasprotnikove. V eni najzonimivejših iger večera sta se pomerila Alojz Vereš (levo) in Miron Mokovec, oba gostujoča tekmovolco, soj sta na lestvici med favoriti. Tekma je bila ves čas napeta, na koncu pa se je sreča nasmehnila Alojzu. Posebej zanimivo je bilo prisluhniti njunemu komentarju ob koncu vsoke igre. glavni »krivec«, da ki je bil pravo strokovna analizo dogajanja. Užitek ju je bilo poslušati. Sicer pa je Alojz Vereš se je v Rakičanu kartanje tako zasidralo: »Sem poslovodja v tukajšnji trgovini, sicer po sem domo iz Bokovec in s to '3lHl našo bakovsko kortaŠko trodicijo sem »okužil« tudi Rokičance. Draž lige je, da se igra na tri dobljene igre. Največja draž samega Šnopso pa, da I v njej lahko tudi najslabši premaga najboljšega. Kartam moroš slediti in I v pravem trenutku'razkiroti'. Najvišje kotirajo kar toči, ki veČ'razkirajo'.« B Zaupal nam je še, do go je kartali naučila žena, ko je prišel od vojakov, in do verjetno zdaj to obžaluje, saj ga kartonje nojvečkrot zvabi od domo. Nosprotnik Miran Makovec pa je pri babici na počitnicah kartal i s petimi leti in še danes pri tem dobesedno uživa. molega nogometa. Prepričan sem, do bodo oktivno nadaljevali tudi gosilci in nogometaši. In morda vos bomo v Rakičan kdaj znova povabili Lastnica okrepčevalnice Mojda Čačinovič Vidonjo je prijazno ■;r' no ples pod gabri, ki je bil nekoč daleč naokrog znono prireditev...« Drago Beloglavec pa nopoveduje, da bodo nesodelujoči v kartoški ligi kartočem priprovili presenečenje. Noj ostane presenečenje! '.k J- Roziko Horvat (levo) ni kartala, zoupali so ji zapisovanje rezultatov, sicer po je tako kot že veČkrot doslej prišlo navijat za moža Im reta Horvata (drugi z desne), po domače mu pravijo Skoblar, ki smo ga ovekovečili med igro zjafctom Cemberšičem. Roziki je pomogal navijati upokojeni troktorist Jože Maje, sicer strasten kartač in stolen gost pri Cočinoviču. Se en kortaški par; (z leve) Izidor Turner - Ziko in Janez Godvojs. sprejela gostiteljstvo kartoških večerov: »Samo roda kartam, zato sem še posebej vesela, da je bil v igri moj lokal in da so ga tudi KJnj izbroli za svoja druženja. Zdaj je pri nas vsak večer živahno, žal pa sama ne morem tekmovati, ker je treba poskrbeti za goste. Z veseljem pa priskočim, ko gremo gostovat v Bakovce in ko sem bilo zraven, JUu smo vedno zmagali « To večer si je našla samo hipec čašo za igro z S enim najboljših igralcev šnopso iz Rakičana. Jože Ren n je zmagovolec " lanske in predlanske lige ter zmagovalec več turnirjev v drugih krajih. , Zo nagrodo je že trikrat dobil kolo pa glasbeni stolp in še kaj. »Kartati j * se moraš znati... pa srečo moraš imeti, kostne karte itak vidiš, zato I -4 ■t 7 1 vedno spremljoš nosprotnikove. In koncentriran bodi!« je napotek Omizje samih navdušenih rakičanskih kortačev (z leve): Jože Dominič, JoSeto Renno za Nste, ki br rodi dobro karkoli ir^ premogovoli nQ|boljše. Miha Kuplen - Kufa, Štefan Opeč in Danilo Šuster. Bodite pozorni na Danilove korte: je to sreča ali smola!? I v L 'M Eden glavnih favoritov zo zmagovalca v letošnji ligi je Štefan Tratnjek - Pico, tokrat v »spopadu« s prav tako »težkim« nasprotnikom Stefanom Gom-bocem, ki je za prijatelje samo Pico. Za trenutek dekoncentrocije je zvito poskrbela Doris Horvat, zorodi kotere mnogi radi zahajajo prav v to gostilno. Lepa dekleta privlačijo in Doris je preverjeno lepa - nekaj let nazaj je bilo romska miss. OkrepČHaUa (MNK^lidoiji j Teliminiilif I: j0'fc€. | II II k f Rezultat; L5J:^ v TekinovAlet H: I CO | h. 7 II .2.J 2^\ - i: J I _2l.-4 +- da.. 2. S 7 + I Po uspešnem kortoškem večeru in takšen je vsak, ne glede na izide, se v zbrano družbo razleze dobro volja. Prepirov ne morajo in pozabljeni so vsi dnevni problemi. Peter Horvat in Drogo Pehar vam svetujeta; Bodite dobre volje, pa boste kos vsemu, kar prinašo naslednji dan! Če rodi kortate in se vos zmago ne prime prav rada, še en nasvet: Globoko poglejte v nasprotnikove oči, tom se vidi, ali ima dobre ali slabe karte! iS_5 ■IziJ 1 Pil kirtmlu vnm Mlimo abHo iponnes* ui«W r«"*"!' 1= “mo 'Br* m "“l po«>io »poitno tn M HVALA) Irma B. Nataša J. h VESTNIK 29 Pen januar 2003 Sedeli smo pri Zvezdi, pili kuhano lendavsko vino inmeditiralL i ' - Zdaj je najbolje sedeti na toplem in ne hoditi po soboških ulicah. Zaradi »cincerlic« Milan je bil redkokdaj praktičen, tokrat je svoj realizem spremenil v varno previdnost. - "Cincerlice«? je Franci dvignil pogled Vedno samo pozimi, ledene, debele, z ostro konico kot injekcija - Ge se odlepi, odtrga od žleba in zapiči v lobanjo, zna biti smrtnonosna, je dodal Feri. Zato nosim krščak. - Čas je tak, da bi se za vsak primer morali klonirati, je rekel Milan, se zasmejal in pričakoval našo reakcijo. Nasedel sem mu. - Nič pod zobatim soncem ni novega. Lani, ko sem bil v Los Angelesu, sem v an tik vari j atu naletel na izredno bagato ilustrirano Enciklopedijo stvari, ki se niso zgodile S podnaslovom: To je svet, takoj za vogalom našega razuma, kjer je realnost vsiljivka, kjer sanje postajajo resničnost... - In? so vsi trije vprašali, jaz pa sem jih počasi peljal žejne čez poledeneli travnik za Le-davo - Knjigo so, vendar to ni pomembno, tiskali v Sloveniji 1985 leta. V njej so zbrani portreti kreatur, čudežnih bitij in nadnaravnih ljudi. Tudi zapis o majhnem, umetno narejenem človečku iz epruvete. Naredil naj bi ga Paracelsus, ki se je v začetku šestnajstega stoletja motal tudi po naših itrajih, nekaj časa se je zadržal canko Evo? Ali ima glavo, je podobna drugim dojenčkom? Je kdo videl njeno mater? Jaz edini med vami vem, kaj je kloniranje, ker sem dvojček. Spogledali smo se. Nihče ni p o miših na to: zdaj smo se vsi spomnili-. Ali.. - Nič ali. Klomranje bo postalo podjetje, inženiring za reprodukcijo nesrečnih, lačnih izgubljencev brez lastnih korenin. - V zagrebškem Vjesniku sem prebral razgovor s Slovencem Damjanom Maršičem, raelijancem iz Cloniada. To je naš rojak, rojen v Franciji, doktor biologije, ki že štiri leta živi v Ameriki in ki je rekel, da se ne smemo bati kloniranja Citiram: Verjetno ne poznate tako imenovanega »imprinted gen«? To je glavni razlog, zaradi česar je laže klonirati človeka kot ovce, ker živali nimajo tega gena, se zato rojevajo kot kloni s številnimi defekti. Ta trenutek še tri ženske čakajo na rojstvo klona Naš laboratorij je v državi, kjer kloniranje ni prepovedano Raztegnil sem Vjesnik čez celo mizo. Zazrli smo se vanj kot Krištof Kolumb v zemljevid. sedniku tvrdke Clonaid nalog, da objavi identiteto klonira-nene deklice in njene matere - Pomislite, dojenček je rojen dan po božiču. ■ Lahko bi bila Štefanija, Štefka, poscana Zofka... - Eva je kar lepo ime. Zdaj je na vrsti Adam, kar je nasprotno od biblijske zgodbe. Tam je bil najprej Adam. Eva pa je nastala iz njegovega rebra ... - V šoli smo se učili, kako se zgodovina ponavlja, je rekel profesor Milan in poklical natarico. - Tb bo še sranje, je rekel Feri - Bo, sem potrdil, ker je italijanski biolog Severine Antinori izjavil, da imajo še sedemnajst neplodnih parov, ki želijo imeti klonirane otroke. - Ta sekta raelijancev ... od kod so se vzeli? je bil neizprosen Franci. - Prebral sem, da člani sekte verjamejo, da so življenje na zemljo prinesli Ufovci. Leta 1973 naj bi se eden od vesoljcev srečal s francoskim novinarjem Claudom Vorilhonom. Obiskovalec iz vesolja naj bi imel dolge črne lase, žive oči, nenavadno skladne lastnosti. Potrdil je,'da so vesoljci že Klonirani ■h *'•' ptujskem gradu Bil je znan alkimist, prvi, ki je kreiral homunculusa. Naredil naj bi ga IZ moških semenčic, različnih zelišč, iz določenih drugih sestavin in vse to stlačil v hermetično zaprto stekleničko, jo spravil v sod, poln konjskega gnoja, in počakal štirideset dni. Ko je odprl steklenico. je v njej našel majhnega človečka, ki ga je imenoval homunculus ... Doktor Pa-racelsus je vbrizgal vanj človeško kri, toda eksperiment je bil nasilno prekinjen, ker je znanstvenik umrl v sumljivih okoliščinah. Menda so ga konkurenti sunili po stopnicah in se je do smrti potolkel - In kakšno zvezo ima to s kloniranjem'? je vprašal Franci realistično in skušal razbiti srednjeveško mitologijo. - Ste gledali film Gospodar prstanov, drugi del. Dva stolpa'? sem se branil. Tam nastopa armada kloniranih vojakov. Ko napadejo trdnjavo z ljudmi, korakajo kot Hitlerjeve elitne čete, od blizu so si vsi podobnj, z gnilimi zobmi, krvoločni, s sovraštvom v očeh. - Kaj bo, ko bodo kloniranci klonirali klone in bodo ti klom-ranci pisali poezijo, je vzdihnil Milan. - Kaj bo? Kaj neki bo? Takrat nas več ne bo! - Ali imajo kloni dušo? je Franci vrgel med nas vprašanje kot pasjo bombico. - Podatek, da je prišla na svet zs 5xK razgovor ki ga je odvedel v Ameriko. - Kaj je »imprinting gen«? ■ Tb piše: nekatere gene sesalcev s pomembno funkcijo med razvojem nadzoruje proces, ki ga imenujemo »vpisovanje« (imprinting) -Vpisani« gem imajo v sebi razvojne težnje, odvisno od tega, od kakšnih staršev so - eden je lahko aktiven, drugi ne Pri tem morajo posamezna jedra somatskih celic vsebovati točen »vpis«. Verjetno je, da pri tem lahko pride do napake oziroma »netočnega vpisa«. - Preveč znanstveno, so rekle klonirana Eva, je najbolj zme- pesniške glave nad časopisom, del katoliško Cerkev. Mostar-sko-duvanjski škof dr. Ratko Perič je dejal, da mora Cerkev obvezno krstiti otroka, četudi je “kloniran«, če ima »glavo in je podoben človeku« in če domnevamo, da ima dušo . Mar ni to strašno nasilje nad človeškim življenjem? - Vse to je klonirana novinarska raca AIi je kdo videl to pos- ki sem ga zložil v normalen format. - Ali ima kloniranje posledice? je vpraša! Feri in naročil še eno kuhano vino. - Voditeljica Clonaida dr. Boisselier in vodja raelijancev Rael se srečujeta z vse večjim pritiskom javnosti. Sodišče v floridskem mestu Fort Lau-derdsleu je izročilo podpred- zdavnaj obvladali tehnolgijo DNA, ki so jo testirali na našem planetu in na njem ustvarili življenje. Zdaj, ko imamo tukaj 'civilizacijo, so sklenili z nami navezati stike. Po tem srečanju Je Vorilhon prevzel ime Rael, si sešil obleko biote h no loškega kaplana in ustanovil sekto. - Književniki so se spogledah, ko da sem padel z Marsa in bi se mi med poletom lasje osmodili, postali pepelnati. Natakarica je prišla k mizi in rekla, da moramo malo počakati Zmanjkalo je vina pa so ga šli iskat v klet. - Kloniranega vina pa nimate'? je bil duhovit Milan. Tbikaj točimo samo kvalitetno, zaščiteno vino, je rekla užaljeno - Tbdi mi smo zaščiteni, je dejal Franci. - Gent mi pravijo, da bi lahko menjali lokal, je rekel Feri in pobral svoj klobuk Ah imajo gene samo geni-alci? je spet prasnila pasja bombica. - Geni so različni. Našli so gen ah genom strahu, ki so ga označili kot DLTPžS. Pred dvema letoma so Američani odkrili gen, ki nam omogoča prepoznati okus sladkega. To je tako imenovani T1R3. - E, njega imam, sem rekel in globoko vzdihnil. Zaradi tega TiR3 ne morem shujšati. - Komur manjka gen CRHl, pije trikrat več alkohola, posebno ko se znajde v stresnih situacijah. - Pomsilite, ko bomo čez nekaj let dobili nove osebne izkazmee, bo na njih vse zapisano v genskih šifrah. Tako bo na primer pisalo M V, M. S., KTBD21, NZX. PPP4, ACE ... - In kaj naj bi to pomenilo? - Recimo Milan Vincetič, Murska Sobota. Kaj te briga dalje. Noro zaljubljen (iks krat]. Prvi pesnik Prekmurja... - Domišljijo pa imaš. - To bo verjetno D3 - Znani hrvaški znanstvenik, član francoske akademije, ki živi v Parizu, Miroslav Rad-man, je pred dnevi izjavil: Delati klone v času, ko milijon otrok umira zaradi podhranjenosti ah nalezljivih bolezni, se mi zdi čista perverzija, Stopih smo iz lokala. - Pojdimo v Jelšo, vendar po sredini ulice, da nam ne padejo na glavo ledene -cincerlice«. Toda neki stari drveči avtomobil nas je spodil z ulice. Ko smo vstopali v drugi lokal, je nekdo vprašal: - Ah je tudi Bog kloniran? - Šo neumneži, ki postavijo vprašanje, na katero sto pametnih ne more odgovoriti. Poleg tega pa mi nismo člani raehjanske sekte - Kdaj se začne življenje? - A vi veste, da v Ameriki že zdaj nadzorujejo vsakega bio-tehnologa, dane bi znanstvene raziskave izkoristili teroristi, psihopati in diktatorji. Huje bo, ko bodo ti isti biotehnologi naredili nove teroriste, psihopate in diktatorje. Torej genom TPD3. -jaS4X - Kaj to pomeni? - Jebi se, štirikrat Vstopih smo v Jelšo in potem še dolgo govorili samo še v genomskih šifrah, tako da je natakarica v enem trenutku poklicala našega skupnega prijatelja psihiatra, ki nas je pozdravil: AE4 Natakarica je ostrmela. Zazdelo se ji je, da je tudi psihiater malo čez les On pa jo je pomiril. Rekel sem Ave Eva. Pozdraveljana Eva. Štirikrat. Latinščina. Prekmurec, ki je slonel za šankom, nas je motno pogledal in vprašal: Ali igrate dopisni šah? KA2- A3. Natakarica ga je divje pogledala: Kaj se pa ti greš? - S kmetom sem stopil s polja A dve na A tri POŠPPTD. Premurec se je zagledal vanjo, kot da je jutranja zvezda. - Kaj to pomeni, Eva? ■ Plačaj osem špricarjev, pa pojdi takoj domov. Mi pa smo naročili PXKV Natarica si je zapisala v blok, ne da bi kaj vprašala: Petkrat kuhano vino. Vsi mi smo že zdavnaj klonirani -imamo glavo, podobni smo ljudem in najbrž imamo tudi dušo - samo da tega še ne vemo. - Branko Šomen Bogdan Novak Rojen v Murski Soboti 4. 4, 44 ob 444,4 km dolgi reki Muri kot 4. otrok v družini, pozneje so ga starši preselili v Ljubljano, kjer prebiva še zdaj Urednik me je zaprosil, naj bi mu napisal nekaj vrstic o tem. kaj lahko pričakujemo v letošnjem letu. Za božjo voljo, kako smo požrešni! Kaj bi pa še radi? Saj smo že vse dobili pod b(ž,ičnim dreveščkom, nekaj pa pod novoletno jelko. Dobili smo povabilo v Evropo pa v Kato in Blato, dobili smo novega predsednika države pa novega predsednika vlade, ki nam je obnovil vlado, dobili smo nove župane, pa če so nam po volji ali ne. Vse ob koncu leta, zvrhan kup, kot bi nam ga naredil But. Še več! Dobili smo antibiotike v mleku. Država skrbi za naše zdravje. Letos bo gripe precej manj, ker smo uživali antibiotike v J mleku, boste videli! Temu se ’ strokovno reče preventiva. Država ima dovolj tega, da . vsak mesec manjka na de- Naš t O 7 betlehemski hlevček lovnem mestu toliko ljudi zaradi gripe. Alirveste, kakšno gospodarsko škodo nam povzročajo bolnici dopusti? Zato so v ministrstvu za zdravstvo sklenili, da nam bodo antibiotike dodeljevali v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom. Tako kot prašičem. Ce pujski zbolijo, jim daš antibiotike, pa je mir. Državljanom pa tudi. Saj nismo kaj več vredni od prašičev, če upoštevamo, kaj vse moramo pojesti. Črve v zamrznjenih osličih, antibiotike v mleku, galofak v piščancih, gensko spremenjeno zelenjavo, svinec v solati, nitrate v prekajenem mesu, živo srebro v ribah, pijemo vodo s pesticidi in gnojnico. Bom kar nehal naštevati, ker mi je dal urednik na voljo samo dobro tipkano stran. Če že živimo kot svinje in imamo na vrhu svinjske pastirje, so posledice pač takšne. Kaj pravite? Da imajo antibiotiki v mleku neprijetne stranske učinke.? Pa kaj? A ne gledate televizijskih reklam za zdravila? Tam nenehno govorijo, naj pazimo na neprijetne stranske učinke zdravil in nam dajo nasvet; Posvetujte se s svojim zdravnikom ali s svojim farmacevtom. Tako je. Pijte mleko z antibiotiki, če pa vas to skrbi, se posvetujte s svojim farmacevtom. Za Svete tri kralje smo dobili še Kovačevo glavo. Ker ta Kovač je sabotiral množično zdravljenje prebivalstva z antibiotiki. Pa tako dobro zamišljena je vsa ta reforma zdravstva. Zdravstvo je v razsulu, ker nimamo denarja zanj, zato bomo pocenili preventivno zaščito državljanov. Se slabo počutite in se vas loteva gripa? Spili bomo kozarec mleka. Potem bomo uredili še druge zadeve. Vas boli želodec? Spijte kozarec radenske. Za glavobol bomo preuredili fruc, čisto '‘Odštekan« sok. Raka bomo zdravili s šunko, ki bo vsebovala Širok spekter zdravil. Počasi se bomo zdravili kar sami in ne bomo več potrebovali zdravnikov vse do tistega Časa, ko nas bodo izročili grobarju. K zdravniku bo hodil samo še cvet našega naroda, ki ima po bolnišnicah urejene nadstandardne bolniške sobe. Sem bral, da jim je eno takšno uredil gospod Jankovič iz Mercatorja na gastro kliniki v Ljubljani. A vidite, da imam prav? Gre za dogovorjeno zaroto. Mercator se je očitno tajno dogovoril z vlado, da bo ekskluzivno prodajal z zdravili obogatena živila. Žal borh moral nehati, ker se mi prostor izteka. Pa bi imel še veliko povedati. Ampak tole še bom. Zdaj se bliža velika noč in takrat se po Slovenijizačne tekmovanje, kdo bo naredil največjo butaro in se vpisal v svetovno knjigo rekordov. Ne trudite se. Jo že imamo. Največja butara je v ministrstvu za kmetijstvo. Saj pravim. Naša vladna palača me spominja na betlehemski hlevček pred prihodom Svete družine. Ko so bili v njem samo osli in voli. januar 2003 Pen 3oVE$TNII I Duhovnica Violeta Vladimira Mesarič je spoznala, kaj čutijo lačni in premraženi D obili sva se dan po lem, ko je ponoči prišla iz seminarja o vojaški etiki v Nemčiji, pred božičem -----------------------J— ™ pi laitv li seuuiiiu ja u vojasKi etiKi V t^emciji, pred božičem pa se je po štirih mesecih vrnila iz šolanja na šoli za vojaške kaplane v Kanadi. »Povsod sem, vodim cerkev v Apačah in Mariboru, opravljam delo vojaške kaplanke v Ljubljani Vladka, kot jo kličejo, je duhovnica, ki jo usoda vedno znova preseneča in preizkuša. Kar jo poznam, pa je odprta, prijazna in topla, prav izbrana za ta poklic ali poslanstvo. Človek bi rekel, da je nežno in krhko bitje’ vendar se za tem skriva trpežna, močna in odločna ženska. Ki je hkrati tudi ženstvena. Ko se je odpravljala na šolanje za vojaške kaplane, jo je marsikdo premeril od nog do glave. Rekel pa nič. Danes ve. zakaj, in ve tudi, kako je mehko, toplo posteljo zamenjati za mraz in trda tla. Pred nedavnim ste se vrnili iz Kanade. UdeležUa sem se posebnega šolanja za vojaške kaplane, ki je potekalo v vojaški bazi Borden, uro vožnje od Toronta. Srečali smo se z vsemi vojaškimi disciplinami pod vodstvom izkušenih mštruktorjev, v akademskem delu pa so nam predavali razni profesorji o vojaški etiki, psihologiji, pastorali, vojnem in humanitarnem pravu, prvi pomoči in celo menedžmentu. Namen šolanja je, čim bolje usposobiti kaplane za delo, tako v mirnodobnem stanju, na vojaških vajah, multinacionalnih in mirovnih enotah kot v vojnem in izrednem stanju Naloga kaplana je, da je vode, neprespan, prezebel, da ne naštevam dalje. Koliko energije človek premore v sebi! Ko bi jo le znali izkoristiti, in to v pravem trenutku, v pravem pomenu, za pravo stvar. Za marsikoga med nami, pa tudi za vas, je bilo vse to gotovo nekaj povsem novega in pred tem nepredstavljivega. Ljudje smo vseeno samo ljudje. Na tem šolanju smo bili sami kaplani, vsi z najmanj univerzitetno izobrazbo in raznovrstnimi izkušnjami. Včasih si misliš, da bo atmosfera zaradi tega trdnejša, bolj pozitivna... pa ni nujno. Res je, da niso vsi končali šolanja. I M S S ■>-s » Razstavijo te, sam pa se moraš sestaviti« vseskozi ob človeku, in ker ne nosimo orožja, moramo biti dobro seznanjen z morebitnimi nevarnostmi. Človeku naj bi stal ob strani v vseh situacijah, tudi takrat, ko drugi bežijo vstran in rešujejo lastna življenja. Kaplani naj bi bili zvesti Bogu in domovini. Kakšna je vaša vloga? Zaradi specifike vojaškega življenja si vojaški duhovniki skupaj z drugimi strokovnjaki skrbeti za vsa področja celostne oskrbe vojaških oseb in njihovih družin Poskušajte sl predstavljati, kako poteka življenje partnerja, družine, če gresta za dalj časa narazen. To ni tako lahko Nekateri ljudje s tem nimajo nobenih težav, za druge pa je to prelomni dogodek. Pojavljajo se vprašanja zvestobe, zaupanja m smisla življenja. Med odsotnostjo partnerja lahko pride do številnih problemov. V tem primeru se žene in družine neredko obrnejo na kaplane. Človek spozna svoie limite S podobno izkušnjo pa ste se gotovo srečali, ko ste sami odhajali od doma v tuji kraj za dlje časa? Ce človek ni sposoben vzdržati najmanjšega napora, je težko, da bo kot vojaški kaplan, ki naj bi prinašal upanje in pozitivno atmosfero, lahko koristen v stresnih situacijah Na šolanju te po domače povedano razstavijo, a ti dajo tudi napotke, kako se sestaviš. Toda sestaviti se moraš sam. Človek ob tem spozna svoje limite, meje, občuti padce, a tudi vzpone in prav zanimivo je, kaj vse si zmožen in banalnejših primerov je izkušnja, da smo bili vsi odgovorni sposoben narediti. V pozitivnem, nekateri tudi v ne gativnem smislu. Zamislite si, kako je preživeti nekaj časa pod velikimi pritiski, biti povrh vsega še lačen, le s čutaro h Uf?! I «1 M SC ■l A ' I I .12 1 L r Vladka v bazi z nekaterimi kaplani svoje skupine. Skupaj so bili noč in dan. En popoldan pa je dobila priložnost, da se je srečala s tam živečmi Prekmurci, ki so ji ponudili bograč. Ko se znajdemo pod pritiskom, utrujeni, ko smo na dnu in nas čaka ogromno nalog in obveznosti, ki jih je polovica zelo težko ali pa celo nemogoče rešljiva v času, ki je na voljo, se hitro lahko zgodi, da komu popustijo živci in odpove. Ne, ni bilo zmeraj enostavno Največ energije sta mi dali pozitivna naravnanost in notranja energija, ki sem ju črpala iz vere in upanja Dolgo si bila daleč od doma, od prijateljev ... Kdo ti je lahko čustvena opora? V skupini nas je bilo 21, skupaj smo bili noč in dan. Prva dva meseca nismo imeh izhoda Prvi mesec tudi proste sobote in nedelje ne. Vseskozi je bil poudarek na skupinskem delu in pozitivnem medsebojnem odnosu, zaupanju, spoštovanju in pomoči. Egoisti tam nimajo česa iskati. Naj je človek še tako utrujen, ima probleme, »muskelfiber«, to še ne pomeni, da nekdo ob tebi nima podobnih ali še hujših problemov Ves čas je nujno, da skupina dela dobro in da je naloga izpolnjena Veriga namreč vzdrži toliko, kolikor vzdrži njen najšibkejši člen. Drug drugega smo podpirali za skupen cilj - pridobiti čim več izkušenj in uspešno končati šolanje. Se vam zdi, da človek v takih okoliščinah lahko izgubi svoje dostojanstvo? Mislim, da je šlo pri nekaterih bolj za stvar ponosa Ljudje včasih zelo težko sprejmemo stvari, za katere menimo, da niso dovolj dobre ali vredne nas. Eden za red m čistočo Nekdo je ribal pod, drugi so čistili wc-je ... Ljudje z mnogimi titulami, na različnih položajih, različnih starosti in karakterjev. Opravljali smo naloge, ki nam jih prej nikoli ni bilo treba V začetku zato, ker smo jih mogli, kasneje pa zato, ker smo dojeli smisel učnega procesa. Vse lo -teamwork, le tako lahko nekaj funkcionira. Delo vojaškega kap k ■ ženske kot moški, če" prav bi kdo lahko re- ; kel, da to ni za ženske. Prepričana pa sem, da so ženske vzdržljivejše, bolj znajo potrpeti... Pravila, ki se tičejo diskri-t minacije, rasne, spolne, F nacionalnosti, so bila strogo določena. Javno ozmerjati I ali podcenjevati žensko I samo zato, ker je ženska, je v kanadski vojaki skrajno nikoli ne smeš in ne moreš reči: »Ne. česa takega pa se nedopusten prekršek. Ljudje pa smo različni, imamo različne pomisleke in žal tudi predsodke. Ženski so v vojski zaupane različne naloge in funkcije. Tako kot drugje pa je tudi znotraj vojske odločilna strokovna usposobljenost ter sposobnost in pripravljenost, uporabiti znanje pri delu Če nimaš znanja, notranje energije, ti tudi mišice kaj dosti ne bodo koristile (Smeh.] Ohraniti mirno kri in s tem dostojanstvo Povedali ste, da Človek spozna svoje limite. Kako ste jih vi doživeli? Pri fizičnih aktivnosti sem se srečala z ovirami, o katerih prej še sanjala nisem. Pa sem jih premagala. Osebno vem, da ni hujše kombinacije, kot ko sem utrujena, ko ne spim, ko sem lačna in ko je zunaj grozno mrzlo. Temperatura se je spustila tudi do -39 stopinj. V takih razmerah je bilo treba opraviti vse naloge, da bi bilo še »pestreje-, pa se je zmeraj našel kdo, ki nam je zadal še dodatno delo Egoisti tam nimajo česa iskati. Naj je človek še tako utrujen, ima probleme, ^muskelfiber^, to še ne pomeni, da nekdo ob tebi nima podobnih ali še hujših problemov. Pomembno je v vseh trenutkih ohraniti mirno kri, če želimo ohraniti svoje dostojanstvo. Včasih je zato potrebno ogromno energije. To šolanje je bilo kljub vsemu naporu dobra izkušnja, ki mi je dala več samozaupanja, samozavesti in odločnosti. Pripravila pa me je tudi na razmere, s katerimi se v resnici, upam, ne bom nikoli srečala. So ameriški filmi o vojski le ameriška predstava realnosti ali koliko je resnice? Mogoče mi je bilo to šolanje za merico bliže, ker sem si ogledala nekaj ameriških vojaških filmov. Ampak, Hoolywood je Hoolywood in je spektakel. Velikokrat pa se lana opravljajo tako zgodi, da res pride do situacij, ki jih vidimo v filmih, včasih tudi bolj skrajnih in še bolj tragičnih. Obstaja pa tudi pozitivno: tovarištvo, zaupanje, teamwork, povezanost z naravo, sočlovekom, z domovino. V življenju vam je postreženo z številmmi presenečenji in preobrati. Pred leti vas je le točka ločila, da bi postali zobozdravnica, sedaj pa ste kot duhovnica spoznali življenje pravega vojaka. Ravno ta izkušnja je še bolj utrdila moje prepričanje kot duhovnice m kot človeka: ljubezen do bližnjega, spoštovanje dostojanstva vsakega posameznika, strpnost in mir med ljudmi in narodi, le to lahko človeštvu zagotovi mirno in varno prihodnost. Sedaj se tudi bolj zavedam, da meni ne bo ali ne more zgoditi.- Življenje je polno presenečenj! A, Nana Rituper Rodež VESTNIK 31 Pen januar 2003 Velika TRIPENKETA I Tri vprašanja za šest znanih Pomurk in Pomurcev. Tokrat smo se odločili za naslednja: ___________I Pregovor pravi, da se vam bo vse leto dogajalo tisto, kar se vam zgodi prvega dne v novem letu. Kaj se bo dogajalo vam? Z novim letom in novo ylado veljajo tri velike spremembe: dražje vino, dražje cigarete in 15 dni »porodniške« za očeta. Vaš komentar? Kot člantica) slovenske delegacije potujete v belgijski Mons na sedež NATA. Določili so vas, da izročite darilo generalnemu sekretarju, lordu Robertsonu. Kaj mu boste podarili in zakaj? Anton Slana župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Glede na to, da sem na novo leto dopoldne nazdravljal s kuhanim vinom svojim občonom in občonkam, si želim, da bi se meni in mojim občanom vse leto godilo tako, da bi si iskreno nazdravljali in živeli v tako prijetnem vzdušju, kot je bilo na novega leta dan. @ Ob novem letu ima človek lahko stotine želja. Tako bi si tudi jaz želel, da bi te tri velike spremembe nove vlade lahko razumel na nočin, ki naši občini najbolj ustrezo. Dražje vino, hvala bogu, saj je zadnji čas, da pridelovalci dobijo prezasluženo plačilo za to žlahtno kaplico, seveda bo imelo tudi država nekaj od tega, saj bo lahko ponosna na vinogradnike, ki bodo lahko spodobno živeli od svojega dela. Dražje cigarete -od večjega davka bo šlo več denarja tudi v našo občino in bomo tako ložje izpolnili svoje želje. < Lojze Kozar katoliški župnik v Odrancih 15 dni »porodniškego« za očeta. To pa je ukrep, ki me je najbolj rozveselil. Samo nisem si podrobno Vsak dan se bom zbujal opolnoči in nato bedel vsaj dve uri, zjutraj pa bom vseeno vstal kot običajno. Novo leto me je namreč našlo spečega in me s pomočjo obilice pirotehničnih izdelkov prebudilo in ohranjalo budnega. Na srečo pa v mojem primeru pregovor ne velja, saj je minilo š šestnajst noči mirnega spanja. Spremembe sploh niso velike. Velike bi bile, če bi nova vlada popila več vino iz prekmurskih goric, namesto cigaret podražila obljube, in če bi celotna vlada izkoristila petnajstdnevni porodniški dopust. Če bi imel, bi mu podaril to, kar si je izprosil mladi kralj Salomon, namreč dobro in razumno srce, da bi znal prav vladati. Ker pa mu tega ne morem dati, bi mu izročil zemljevid Prekmurja, saj je to najbolj miroljubna dežela, dežela brez vojakov in vojaških objektov. h 4 .1 prebral zakona in ne vem točno, ali ne bi bilo mordo bolje, do bi dali našim občanom 15 dni p dopusta že prej, na začetku, da bi ob delu in garanju zo preživetje sploh lahko spravili skupaj P otroka. ” Kot zaveden župan svoje občine bi mu dal mlin no veter, ki bi lahko mlel samo takrat, ko bi pihali norn naklonjeni vetrovi. A .X m" i.' '1 £.15 »i 1 Jožef Vegi Danilo Kozar šef kuhinje hotela Ajda, Moravske Toplice Glede na to, da sem bil del dneva v službi in se mi kaj posebnega na to dan ni zgodilo, bo verjetno to leto predvsem delovno. e Dražje vino: ker tudi sam pridelujem vino, me nova cena vina ne moti. Dražje cigarete: zarodi mene so lahko cigarete še dosti dražje. 15 dni porodniškega dopusta zo očeta: vsaj nekaj spodbudnega in pametnega za začetek novega leta in tudi za začetek nove vlode. @ Generalnemu sekretarju bi dal prekmurske kulinarične dobrote, kot so Šunko in prekmurska gibonica in seveda liter dobrega domačega vina, ter mu priporočil, naj se dobro naje in napije ter Mateja H. Podlunšek 'i direktorica Gospodarske zbornice za Pomurje___________________________ Najverjetneje zgodnje jutranje vstajanje, združeno z neskončno željo po več spanja. Zvečer pa občutek, kako hitro je minil dan in da bi ga bilo smiselno pametneje in bolje izkoristiti. Ljudje kot egocentrična bitja vedno komentiramo iz subjektivnega vidika. Torej - me ne prizadene direktno. Kodim ne, reprodukcija je za mano, vina pa sva s sosedom pridelola dovolj, da bo pokrilo potrebe vseh domačih družabnih dogodkov do naslednje letine. Izbrala bi videokaseto [ali DVD) s filmom SREČNO KEKEC in knjigo pesmi Frana Milčinskega Ježka -za boljše poznavanje slovenske mentalitete. Smiljana Vaupot Nabergoj I manj misli na orožje in svetovno vojaško nadvlado. Veterinarka, Hrano in pijačo bi mu dol zato, ker sta ti dve stvari pomembnejši od orožja. Pomurka leta 2003 odgovorni mednik radia MMR (Pomur-^ga madžarskega radial Lendava Staro leto sem končal, novo pa začel z delom [ker stari pregovor pravi, da brez dela ni jela). Če izhojam iz vašega pregovora, bom v tem letu veliko počival. Mislim pa, do bo tudi letos ravno dovolj dela (in to bo verjetno veljalo za vse, no, skoraj zo vse ...). 0 Dražje vino: kdo pa zasluži? Vinogradniki v Lendavi umil n C 11 J HliLHlI hhuJ.I I n ijlijiiliji II r I 1, II i i in okolici prodajajo odlična vina po 250 do 300 sit/liter... , Dražje cigarete: kaj če bi denar namesto za cigarete dal vinogradnikom ...? Vsemu dobremu po se ne morem odpovedati... 15 dni porodniškega dopusta: pametno! Ce bo zaradi tega več otrok, pa naj dodajo še kakšen dan. Prvega dne v novem letu smo z družino obiskali sorodnike v Beltincih. Obdarili smo se in proslavili z obilo hrane In pijače. Dajanje in prejemanje - vse lepo in prav. Le glede hrane sem bila pa res nepazljiva in torej tudi letos ne bo nič z zmanjšanjem moje telesne teže. 2 ukrepi se sicer strinjam, upam pa, da bodo kljub podražitvam Slovenci še vedno dovolj pili in kadili, da bo skupen znesek davkov večji vsaj za toliko kot bo državo stalo plačevor^je 15-dnevnega dopusta za mlade očete. V nasprotnem primeru bi znala država ta strošek prevaliti na podjetja, kjer so novopečeni očetje zaposleni in kjer je dejstvo, da bo 15-dnevno odsotnost njihovego zaposlenega plačala državo, mogoče edini argument, da ne bodo pričeli moškim ob podpisu delovnih pogodb dajati isfočosno v podpis bionco odpovedi »za vsak slučaj«, kot to žal nekateri delodajalci pogosto počnejo z ženskami, A od socialnih pomoči in nizkih plač je prava umetnost [pre)živeti. O Nekaj domačegi 10 ... Dobro domoče vino, pereče in sveže dimljeno šunko. Mogoče pa bo NATO v prihodnje pri nas nabavljal hrano in pijočo zo svoje vojoke. To bi bil biznis stoletja! Pa še rešili bi prekmursko gospodarstvo (g. Rupel pa bi dobil veliko dodotnih glasov ZA)! zo katere se »bojijo« zonositve. Mogoče bi se kljub vsemu veljalo zamisliti, da v razvitih zahodnih državah (politična) korupcija vseeno ni tako razširjena, gotovo pa Še manj tako s strani družbe »normalno« sprejeto početje, kot je le-to v Sloveniji. Ce želimo v NATO, moramo sami vedeti, zakaj nam to koristi, če pa nas je gospod Robertson povabil v NATO, pa smo lahko prepričani, da tudi on ve, zakaj je to storil, in se mu ni treba posebej zahvaljevati. V primeru, da vseeno želite odgovor, bi po naši stari navadi dobrodošlice odnesla kruh in sol. Naj vidi, kako bi pri nas sprejeli Natove vojake, le da bomo tukoj dodali še kozarec mleka januar 2003 P©n 32 VESTNIK Brat z Murskega polja (izročilo izpred sto let) Z bobnom in trobento Po razpadu sistema v koroškem prvoligašu Korotanu, kjer so se pomirili z usodo in se, po večletni agoniji in krizi (ne rezultatski!), sprijaznili s selitvijo v nižji razred, se je začela »selitev« Korotanovih »zvezdic« in »lov« na najboljše. Eden stebrov Korotanove obrambe, vratar Stanislav Kuzma, je že v Ljudskem vrtu... veselo na pot Ljudski običaji so na obeh bregovih reke Mure bogati. Posebej domisehio je opravilo vabovca na poroko. O prekmurskem pozvačinu precej pišemo. O njegovem bratu pozavčinu z Murskega polja z desnega brega reke Mure pa skoraj nič. Elementi njunih vabil so hudomušni, delno podobni. Stanko, mar Mum ni bila v -igrir? Z Muro sem se pogovarjal po izpadu Beltinča-nov, a do dogovora ni prišlo, Bill so premalo odločni in konkretni. Negotovost ubija in jaz sem se takrat, na hitro, odločit da se preselim na Prevalje. V »igri« so btU tudi Celjani... to kar se je zgodilo sedaj, pa je bila igra »hitropoteznega šaha«. Ponudba iz mariborskega LV je prišla nepričakovano. Bil sem počaščen in takšna ponudba se ne odbija Sicer pa je bila moja davna želja da nekega dne poskušam v vratih renomiranega kluba. Maribor to prav gotovo je, in če bom branil kot pričakujem in znam, se mi odpirajo še mnoga vrata se igra dalje ... Prvenstvo bo zanimivo. Za prvaka se borijo štiri ekipe Olimpija, Publikum, Koper in Maribor, Vsi drugi lahko trepetajo za usodo, saj so točkovne razlike majhne, kakovost teh ekip pa je izenačena, Korotan je »odpisan«, preostrih se- dem pa je ogrožeruh. Drugega potnika v nižji raz- Pozdvčinovo poslanstvo je leta 1910 ali skoraj pred sto leti opisal v murskopoljskem narečju Peter Skuhala. Bil je duhovnik nemškega viteškega reda in tega leta upokojeni veli-konedeljski župnik v Ljutomeru. Še mi podoživimo }x>zdvčinovo parodijo iz tistega časa: •Pozdvčini, }X)zdvčin0- se je razlegalo vpitje otročadi v eni od razvlečenih vasi na Murskem polju. Mlade je vleklo na piano. Še obleči se niso utegnili. V samih dolgih srajčkah, razmršenih las, kašljajoč in smrkajoč so pasli radovednost In bilo je kaj videti, Pozavčina sta nosila na glavah visoko pokrivalo, nacirano z raznobarvnimi papirnatimi trakovi. Okoli pasov sta imela zavezana Štkaria robca Z desne rame pod levo roko jima je visela belo-plavo-rdeča ruča oziroma svilen trak. Eden je nosil boben, drugi tronpeto. Imela sta lepo oblikovani palici, oviti s pisanimi trakovi in z zvončkom na vrhu. Na ramenih sta imela obešene džiirdže oziroma ploščati leseni posodi za vino. V eni je bilo proso, v drugi vino oziroma snehino mleko. Vabovca sta plesala, skakala, bobnala, tronjoetrda in cingljala z zvončki. Ustavila sta se pred hišo ge sta namerjavala pozavati. Iz žepov sta izvlekla pištoli, ustrelila in prestrašena otročad se je razbežala. Potem je spet eden bobnal, drugi pa trobit In zdaj začne eden glasno vabiti: _ »Naš mladi Ženih no nevesta naj poslala k van. Že od ranega jutra hodimo, pa se srna ne jela pa ne pila. Hodila srna po zelenoj trati, do kolen po lati, te zaj srna prišla ta, kon srna namenola. Kaj pa vi rečete, oča, srna prišla prav?« »Bog zna, kon sta vidva namenila priti?« »Ta bi rada prišla, ge zaran sunce dol gre. večer pa gor.« •Te pa že nesta prav prišla, prt nas sunce ne hodi gor pa ne dol,- •Ve pa se tega lehko previzamo, samo odprite nama dveri!« »Aha. prav srna prišla, prav, Drašek! Vište, ka ma hiža štiri kote, v petem pa stoji jieč, tak tak so nama duma povedali,« »Zaj nikšega špajsa več nede, poslušajte ali, kaj minja z gospodom pajdašon se napamet znomal- »Drašek pove jin, ati tisti sveti evanget ki so sv. Jneza na drugo postavili!« »Dobro si poveda, Drašek!« •Veste tildi naš mladi Ženih no nevesta, ta gostuvanje služila. Poslala sta naj, ka bi tudi vas pozvala na gostuvanje. Gostuvanje mo služili tisti četrtek po petki, tijan ta do petka mo jeli no pik Vsega mo meli zadosti, zadosti Jesti no piti. Že štirnajst dni vino v pivnico kotajo. Samo en polovnjak se jin je ponesreča Po štengah jin je vujša, pa se van je ves razleta Gor po dilnicah je vino teklo, teko pa še ga je le ostalo, ka smo napunili pet pužo^^ lipanj. Le jesti jesti še mo meli’ Ženske že štirnajst dni eno sinico skiibejo. Pun listjak je že perja. Pa kak vekega prašička smo zaklali! Po oelen hlevi ga je dekla iskala, sledno betvo slamice je s šibnatoj metloj prevrgla, dokič ga je zasu-kenega v pavočino v enen koti zaglednola. Slanina bla tak žmetna, ka se nan je voze vtrgalo, dere smo jo po vith gor na hižo vlekli. Opala je dol, pa je predrla troje dilnic, dokič ne na pavočini obvisila...« Gospodar jima zdaj ponudi hrano in pijačo, potem se pozavčina poslovita. V slovo za-bobnata in trobita in končata vabilo: •Te j)a ali srečno ixt prite ali na gostuvanje!« Tak jaz mislim, da sva prišla prav. Vsaka hiša ima tri kote, v četrtem koti pa je peč in tako je tudi pri vas. Vi bi radi znali, od kod sva midva pa kaj bi rada. Midva sva poslana od našega ženiha in naše mlade neveste, da bi vas na gostijo jsovebila, ker sta onidva zelo pomoči potrebna, tak kak vsaki človek trikrat joomoč jsotrebuje. Prvič babico, da ga na svet privleče, drugič, oženiti se tudi eden sam nemre, morata biti dva in še drugi ljudje. In tretjič, kadar pride ta nesmilena smrt, se človek tudi sam nemre pokojjati, zato ga morajo pokopiči v roke dati. Midva sva šla v vinsfei vrii, tam sva od polov-njakovega sina kupila štrtijak vina. Sva to vino domov pripeljala in sva ga na suhem v eno mlako zvrnila pa nisva znala, kak bi ga brez kvara vin spravila. Moj jsajdaš, ki je bole čeden kak jaz, on je reka: primiva to mlako in jo po toten gabri posloniva. Tak sva te vino brez kvara domu pripelala no v pivnico skotala. Morda si vi mislite, da ne bo kaj za jesti. Kupila sva enega vola, sva ga zaklala in nasekala mesa tri kadi in tri prepadi same lepie govedine. Zna biti, da ste st vi mislili, ka ne bi melt svinjskega mesa. Kupila sva enega prašička, velikega kak volička Ko smoga šli lovit, sva vprašala deklo, v katerem hlevu da je. Poslal sem mojega gosjsoda v hlev, pa ga ni našel. Zdaj vzame on metlo, jaz pa grablje. Tak skoči prašiček vun od borovega lista in dekla ga je hitro v furtoh zgrabila. Prašiček je imel takšno slanino, da smo jo z vitlom gor vlekli. In se je vrže vtrgalo, slanina pa je }xidla, da je devet velbov predrla, potlej pa na pavučini obvisela. In si ne mislite, da si ne boste imeli s čim črevlov namazali. Toti prašiček je trna takšno salo, da sva ga komaj v lešnikovo lupino spravila in ga dala na okno sušit. Priletela po je sinica, velika kak telica, f>oleg sala zajsela in z njim odletela. Za sinico sva poslala dva lovca, da sta jo vstrelda. Z nje sva nasekala tri kadi in tri prejxidi mesa, nekaj }xi sva ga gor obesila, ka de sneha jela, dere bo mlade mela. Siničino glavo že štirinajst dni devet bab skube in so že pune parme perja naphale,- Potem so bile na vrsti ribe, nato denar, ki ga štirinajst dni devetnajst kovačev kuje, in tu so še muzikanti ... S temi besedili si bodo dali opravka še etnologi. Vsak čas in skoraj vsaka vas ima pri nas pač svoje navade. ■ . j*-- Franček Štefanec Pozavčina no gostuvon/e Motijo Mokolro s Cveno leto 1932. Levo Anton Kosi, C ven, desno Franc Slavič, Babinci. Pozavčina je oplefla snoho. Vsak je dobi) prek rame trak, ki je segal čez kolena. Ženinov pozavčin je nosil trak na desni, snahin po no levi rami. Pozavčina sta imelo boben in trobento ter palico, na kateri je bil obešen zvonček. S seboj sta nosila tudi džčrdž s snahinim mlekom (proso ali vino). Predvsem red ne vidim, a prepričan sem. da se bo Mura izvlekla. Sicer pa osebno verjamem v osvajanje sedmega naslova državnih prvakov, saj je v Mariboru pravo nogometno vzdušje. Tudi razlike so majhne in vse je še odprto. V nogometu se danes vse vrti okoli denarja in slabo gospodarsko zaledje je glavni »krivec« za krizo. Perspektiva pa, po moje. Stanislav Kuzma J- Misliš na tujino in reprezentančne ambicije? Zakaj pa ne! S svojimi 26 leti imam veliko izkušenj, Ko smo se - z matičnim klubom NK Ižakovci - uvrstili v 3. SNL vzhod, sem v ligaškem tekmovanju branil s petnajstimi leti! Seveda, s posebnim zdravniškim dovoljenjem. Po prijateljskem srečanju z Beltinčani me je predsednik »kanarčkov« Viktor Ketler povabil v vrste »žutih« in s slabimi sedemnajstimi leti sem imel svojo premierno prvoligaško srečanje. Prvo sezono sem imel štiri prvoligaške nastope ... V Beltincih sem »od-delal« sedem prvoligaških sezon, v Korotanu še dve. Seveda me. čeprav sem komaj postal Mariborčan, tujina mika. Zaenkrat sem obarvan »vijoličasto«, a moraš misliti tudi naprej, saj nogometna kariera ne traja dolgo. Maribor je dobra odskočna deska ... Kar zadeva reprezentanco, se nikoU ne ve. Če ujamem dobro formo - zakaj pa ne!? Iz Maribora je prav gotovo lažje priti do najboljše selekcije. Hkrati pa, če sem čisto iskren, veliko težje braniš v večjem klubu, kjer si pogosto le opazovalec dogajanj. To zahteva maksimalno koncentracijo in pripravljenost na morebitna presenečenja. Če imaš veliko dela, si bolj ogret in z več občutka, težje pa je bili »veUk* vratar v velikem klubu. Beltinske •šume- se rad spominjaš...? Imeli smo sanjsko ekipo; eno najboljših v slovenskem prostoru. Igrali smo prepoznavni, atraktivni nogomet. Rekli bi; za dušo in srce ... Tribune so bile polne in komaj si čakal tisto nedeljo. Pred mano so bili Šarkezi. Jegurazov, Neiman, Sirk. Ilič ... igralci z veliko znanja in izkušenj. Srečanja z Muro so bila nekaj posebnega. Tega ne moreš opisati; moraš doživeti. Priigrali smo sl sloves ekipe, ki je igrala takrat najlepši nogomet v Sloveniji. Vestnikov dolgoletni urednik, novinar in publicist, žal že pokojni, Juš Makovec si je pri Manničevem France ki v Banovcih sposodit zvezek, v katerem so leta 1906 zapisali guč, ki sta ga imela pozavčina, ko sta vabila na gostijo. Preberimo si poglavitni del: •Pohvalen bodi Jezus Kristus, to je najin prvi glas... Midva sva prišla na gostijo pozavat. Jaz in moj gospod sva hodiia tam dol pri Radgoni, tam gor pri Razkrizi, po enoj zeleno; trati, do kolen po blati, po jelševoj prahi, po brezovem strnišči in tam sva najšla eno deklino Baro, 300 leta staro, ki je na praprotnem jsarobi sedela in bezgove gcžice sukala. Njo sva pitala za vaš pošteni hram. No ona se je prijela za bedro, dvignila nogo in midva sva videla k van domu. tam, kjer so bila pri hiši za ženitev godno dekleta, sto pozavčina celo pod posteljami in za omarami slikala zo pajčevino, zato je bilo v pričakovanju pozavčinov vse lepo urejeno in počiščeno. Ta fotografija in dodano besedilo sto iz knjige Juša Makovca Od Mure do goric. Omenil si srečanja z Muro? To pozitivno, zdravo rivalstvo je polnilo tribune m »vleklo« naprej; ene in druge. Oboji smo gojih napadalen nogomet in »remi« nikomur ni ustrezal, saj ni »dajal potrdila«, da si resnično, v danem trenutku, najboljši v Pomurju, Včasih se je igralo »na nož«; vsekakor pa za čast in prestiž, To so vrhunci moje športne kariere ... Pomurski nogometni »boom- je kot slovenska nogometna pravljica. Kako gledaš na vse to? Dober nogomet se bo v Sloveniji, kar zadeva reprezentanco, še igral. Imamo mlade obetavne igralce, ki potrebujejo več pravih tekem in nekoliko potrpežljivosti ter časa. Morda ta »pravljica« ne bo tako bleščeče lepa, saj Katančevih rezultatov s sijajno generacijo skorajda ni mogoče ponoviti. To je šlo v zgodovino, nogomet pa le ni tako črna. Optimizem gradim na priljubljenosti te igre med mladimi in zanimanju za nogomet. Z mladimi se še vedno dobro dela, toda velik problem je potem, kako zadržati talente in jih, vsaj določeno obdobje, izkoristiti za dobro pomurskega nogometa. Jasno je, da bomo v prihodnje morali graditi na lastnem kadru in projekt v okviru zmožnosti oziroma ambicij podpreti, V nekaterih okoljih so se že spustiti na realna tla. Predvsem me veseli prebujanje v Beltincih Močno st vezan na doma^ okolje, toda Maribor je blizu... Do Maribora imam 40 minut vožnje, saj sem trenutno pri dekletu na Kapeli. Sicer imam klubsko stanovanje v Mariboru, a vsako »luknjo« izkoristim, da skočim domov. Prijateljica Tanja ali »dik-lina«, kakor hočete, študira in tudi dela prek študentskega servisa. Rada greva na kak sprehod ali izlet, gradiva pa tudi hišo v Melincih, zato časa ni veliko. Lažja dela, ki niso zahtevna, opravim kar sam, Nitijiogometašem ne padajo darovi z neba Stanko, krd^šen občutek je, ko ubraniš enajstmetrovko pred »zvezdo« svetovnega nogometa, kot je, recimo, Robi Prosinečki? Vratar je v takih primerih v prednosti, saj nima česa izgubiti; če pa obrani, postane heroj. Rad branim enajstmetrovke in to je, da se malo pohvalim, ena mojih »specialitet«. Za specialitete pa so potrebni recepti.... Moj je psihološko obarvan, popes- J tren z majhnimi »provokacijami«, brez česar ne gre. Rad naredim kakšno kretnjo, morda nekoliko nekorektno gesto, da izvajalca dekoncentriram, ali pa kaj izustim ali vržem žogo ... Dolgo sem v slovenskem prvoligaškem nogometu m. v glavnem, vem, kdo kam »meri«... Včasili tudi nakažem smer in potem, v zadnjem hipu, spremenim odločitev, Moraš imeti tudi nekaj sreče. V manj pri- , 3 merih lahko resnično rečemo, da je vratar »preči-tal" strelca, Robi ni izjema. Kje je Stanko, kot vratar, najmočnejši in kje •šepa-? Predložki mi ležijo, uspešen pa sem tudi v situacijah »eden na enega«, kjer si vratarji najbolj dvigajo ceno. 'Ridi visoka stopnja koncentracije je moja vrlina Slabosti? To bi bila voda na mlin mojim »sovražnikom« strelcem! ■ Franc Bobovec I VESTNIK 33 Pen januar 2003 I Real Madrid gostil Prekmurce t Narodnozabavni ansambel Slovenski muzikantje je junija lani zabaval Avstrijce v mestu Trdning, Prva dama sedemčlanske zasedbe je pevka iz Beltinec (zdaj iz Sela) MATEJA HORVAT ZVER. Prav ona je zaslužna, da so se spletle vezi med Prekmurci in najbolj slavnim med nogometnimi klubi, madridskim REALOM. Mega žogobrcarji so bili prav takrat na pripravah v istem avstrijskem mestu. Mateja kot velik nogometni fan (moža KRISTIJANA je spoznala, ko je bil vratar v nekdaj zelo nogometnih Beltincih, zdaj pa je uspešen pri drugoiigašu iz Križevec) seveda ni zamudila priložnosti in je navezala stike z Realovci. Zakaj nogometnega zvezdnika Figa ni na naslovnici Pena? »To sploh ni bilo težko,« zatrjuje, »saj so resnične zvezde, kot so Zidane, Figo, Cesar in drugi čisto preprosti fantje, prav nič vzvišeni!« Mateja se je za spomin fotografirala z najnogometaši, dobila pa je tudi vstopnice za prijateljsko tekmo z graškim GAK-om Seveda tekme nista zamudila tudi soprog Kristijan m sinko, 6-letni Urh. Beseda je dala besedo in ob slovesu Reala iz Avstrije so se z njihovim tiskovnim predstavnikom Melchorjem dogovorili, da pridejo na dopust v Madrid. Rečeno - storjeno. Družina je decembra preživela osem nepozabnih dni v španski prestolnici. Med drugim so vandralipo 4-milijonskem mestu, vmes pa spremljali veliki Real. Tako na treningih kot na tekmi lige prvakov z moskovsko Lokomotivo. Mateja pa je imela tudi posebno nalogo, saj je bila tam kot poročevalka Pena. Dogovorili smo se, da za naslovnico novoletne številke fotografira enega od nogometašev s Penom v rokah. A zgodilo se je nekaj neverjetnega, pravzaprav penovskega »Ob koncu enega od treningov sem se 's Penom v rokah pojavila pred vhodom na stadion,« pripoveduje. »Varnostnik me je spustil, ko je videl Pen, v katerem je bila objavljena moja fotografija s Figom Kmalu se je z avtom pripeljal prav on in se takoj spomnil, da sva se ^^"ed pol leta srečala v Avstriji. Pojasnila sem mu, da bi rada fotografirala za naslovnico Pena. Figo ni imel Ilič proti. A ko sem hotela pritisniti na sprožilec, sem ugotovila, da mi je zmanjkalo filma. Zadovoljiti sem se To je zodnji posnetek s filma, kjer bi morala nastati naslovnica za Pen. Portugalski zvezdnik Figo se je pripeljal k Mateji, potem pa [e zmanjkolo. Ne Mateje, ampak filma! morala s tem, da se je podpisal na Pen.- Ko sta s Kristijanom kasneje (kot se za športnike spodobi) analizirala napako, sta nejevoljna ugotovila, da so ves film poslikali, preden so šli na trening, saj so bili v živalskem vrtu. »To me je tako razjezilo, da sem kar nekaj fotografij tjulnjev vrgla v peč!«____ Tuta tuf! Svetovni nog nan pa za Hvar maščujejo tak , ka mata Ivica pt Janiča več točk f svetovno n pokali, kak sej naši tresi slovenski smučarof. Ivica je pa že zaproso Avstrija če bi se lejko preimenoval v Adolfa. Razlažo nan j< ka trenejra kak nemški soldaki med drujgof bojno) Kaši smučari pa te znankar trenejrajo kak vati kanski gardisti. Fajn pomali, pa tiste smejšne lač majo gor. Ja pa so najšli še eno nouro kravo f Sloveniji. Toi je še korak k evrospkoj uniji. Zakoj ji te mij ne b meli, če je v EU-ji majo. »Od koj je li znorejla«, san Si pij to. Pa san ne j pa ne j mogo gor prijti. Ati mi j< razlcžo: »Vanek, ti ges poven, od koj je znorejla.A njenon mlejki so ne/najšli kloramfenikola.« Tou b pa lejko bilou, san si mislo. Ešče zaj se ne vej kak jt ta mrlina prišla notri f slovensko mlejko. Kovač nar Zelo bi Vam priporočal nemre razlcžiti, ka so ga že zamenjali. Ta nouvt tudi ročno masažo hrbtenice Vendar pozor, ker gospa namesto Kovača se pijše Salamon, se pa gli ne kaže rada preveč v javnosti. Mogouče so jo preji mora biti taka masaža Salomonovoga oglasnika zaposlili san premišlavo zaradi krhkih kosti zelo nežna in opravljena strokovno, da ne pride do poškodbe. Sam imam s takimi vrstami masaže dolgoletne izkušnje. Ob vsem tem Vam bo v veliko podporo tudi rahla telovadba, kjer poskušajte aktivirati celotno telo. Atija san pa rajši nej pijto, čiglij san gvušen ka bi or tou znal. P.S. Moren iti. ka se bajca derejo, ka naj iden pt drva, ka je nekše mrzlo prej. Po dugon časi mamt. pa redno zijmo, so pravli bajca. Bar malo naj te bejl snejg pobejli se te njuve grinte. Fajn se mejte pa brodte, kak Drnovškov nouvi pe; Brodi, kakše se referendume bi si še lejko zmislili i našoj državi. Predloge mi lejko pošlete na naslov Urad za izgubo časa in prostora, referendume ir Naslednjič: Problemi gospe Bojane s ostale modrije, z obveznim pripisom »za Vane- sečno kislino in moj nasvet ka«. Adijo. za pomoč a’ januar 2003 Pen 42 VESTNIK Pomurska črna kronika Lani manj smrtnih žrtev v prometnih nesrečah ventivni (in represivni) ukrepi policistov priporih storil samomor. Potem se dobrih prispevali k izboljšanju stanju ne tem področju, temveč je opaziti tudi že drugačno zavest voznikov, postopno izbolj- pet mesecev na tem področju ni dogajalo nič, nato pa je toplo poletje, konec julija in začetek avgusta, ko so bdi mnogi na ža- sanje prometne infrastrukture ter tudi služenih počitnicah in dopustih, še posebej vedno novejši in boljši vozni park (avtomobili) v javnem prometu. Ko gre za smrtne žrtve prometnih zaznamoval 26-Robert Rauter iz Dokiežov-ja, ki si je za svoje divjaško početje 17. decembra prislužil najvišjo kazen, ki je mo- nesreč v letu 2002. je njihova povprečna goča po slovenski KZ, in sicer 30 let zapora. starost natanko 50 let, s tem da je bila najstarejša umrla udeleženka stara 90, Z izrekom omenjene maksimalne zaporne kazni, ki jo določa slovenska kazenska najmlajša pa 19 let. Umrlo je devet moških zakonodaja, je bila pred velikim senatom in pet žensk, največ nesreč se je zgodilo z okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu osebnim avtomobilom, umrlo pa je tudi nekaj kolesarjev, dva pešca, en traktorist ■ - Prometne nesreče s smrtnim izidom so se v Pomurju dogajale praktično vse leto. je predsedoval sodnik svetnik Dezider Novak, tako končana najbolj tragična in najbolj žalostna glavna obravnava v letu 2002 ne le v Pomurju, temveč v Sloveniji. saj samo maja in novembra niso zabeležili Omenjenega Roberta Rauterja je obtož nobene. Najhujši je bh marec, ko so umrli trije udeleženci, med njimi pa tudi dva pešca, m to v isti noči, a na različnih lokacijah niča brememla dveh umorov, dveh poskusov umora ter nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi. Po Od 14 umrlih jih je 10 umrlo v nesrečah, ki predhodnem branju obtožnice ter krat so se pripetile v Prekmurju, samo štirje pa kem zaslišanju obtoženega, ki se ni na desnerri bregu reke Mure, v Prlekiji, zagovarjal za umora in poskusa umorov, Največ nesreč s smrtnimi žrtvami (7) se je «Kot prišteven človek bi moral razumeti, da če ga je Katja zavračala kot agresivnega, pri njej nima kaj iskati, tudi s silo ne. Zato v vsej zadevi ne vidim prav nobene olajševalne okoliščine in po dolgem premišljevanju, kakšno kazen naj predlagam, sem se odločil, da bo to 14 let in šest mesecev za umor Katje Maroša, 15 let za umor Adriane Horvat, po 11 letin šest mesecev za vsakega od dveh poskusov umora ter osem mesecev za posest orožja. Enotna kazen pa naj znaša 30 let,« je dejal tožilec Stojko, ki je tudi predlagal podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe. Z tem se je strinjal tudi pravni zastopnik oškodovanih Horvatovih, odvetnik Jože Šafarič, ki je dodal, da nihče nima pravice vzeti pravico v svoje roke ali komurkoli odvzeti življenje. Tudi pravni zastopnik oškodovanih Maroševih, odvetnik Borut Soklič, je menil podobno, distanciral pa se je samo od nekaterih tožilčevih navedb glede odnosov v družini Maroša Odvetnik Soklič je dodal, da je ostal sedaj mali Timi (sin pokojne Katje in obtoženega ter zaslišanju številnih prič in izvedenca Roberta) brez obeh staršev in naj sodišče zgodilo na območju največje upravne psihiatrične stroke so na koncu prebrali enote Murska Sobota, po tri žrtve so zabeležili na lendavski in radgonski UE, na območju Ljutomera pa je umrla samo ena udeleženka v prometu. Zanimivo je. še izpovedi nekaj prič in izvedencev, ki so misli tudi na to. Povsem drugačnega mnenja je bil enako kot pred tem pričah različno. Em zagovornik obtoženega, odvetnik Janez so namreč predstavljali obtoženega v lepi Perš, ki je sodišču predlagal upoštevanje luči, drugi pa so se nad njegovim početjem da niti ena od štirih žrtev na radgonskem zgražali. Na nekatere trditve omenjemh in ljutomerskem območju ni bHa iz Pomurja. Na ljutomerskem je umrla Mariborčanka, na radgonskem pa dvoje tujcev in številnih olajševalnih okoliščin, »Posebej je treba upoštevati osebnostno motenost prič se je odzval tudi obtoženi, ki je vedno obtoženega, ki je imel težko otroštvo in ki trdU, kako lažejo ipd Ko pa ni bilo nobenega dokaznega predloga več. je prišlo do Haložan. Sploh pa med vsemi 14 umrlimi zaključnih nagovorov vseh strank v Pomurju ni niti enega prebivalca iz sedmih občin z desnega brega reke Mure, torej iz UE Gornja Radgona in Ljutomer. Začelo pa se je 11. januarja, ko je v Zenkovcih na poledeneli cesti umrla sopotnica v osebnem aMomobilu, 67- letna je šele s petnajstimi leti, ko se je preselil k sestri in svaku, nekoliko bolje zaživel,« je med drugim dejal odvetnik Perš, ki je Najprej je kar precej časa govoril posebej očital mami obtoženega, da ni okrožni državni tožilec Robert. Stojko, ki poskrbela za ustrezen razvoj svojega je podrobno predstavil potek dogodkov, ki otroka, med drugim pa naj bi mu prepo- Že konec leta 1999 so si pomurski Sanka Šiftar, končalo pa tudi na pole- pohcisti zadali cilj, da bi do konca leta 2003 v regiji letno umrlo največ 14 udeležencev v cestnem prometu. Omenjenega leta 1999 je namreč na pomurskih prometnicah življenje izgubilo kar 29 ljudi Leto pozneje pa so zabeležili 25 smrtnih žrtev med udeleženci v prometu. V letu 2001 se je so se dogajali kritične noči 31. julija letos v Ižakovcih in Murski Soboti Ponovil je, kako je Rauter 31. 7. 2002 med 1. in 3. uro zjutraj v Ižakovcih in Murski Soboti s deneli cesti, in sicer 20. decembra, ko je v potezno puško šibrovko, kalibra 12/70, Mostju umrl 19-Ietni Igor Rous. Tragično nočno streljanje v Ižakovcih in Murski Soboti Ko gre za umore, so v regiji zabeleženi znamke Winchester Deffender, iz neposredne bližine najmanj trikrat ustrelil v 18-letno Katjo Maroša, ki je pozneje umrla, ter najmanj trikrat ustrelil v 19-letno Adria- vedala videvanje očeta in ga nenehno pretepala, kar je imelo zelo negativen vpliv. Tudi zaradi tega naj bi si Rauter nabavil puško, ker naj bi mu grozili, sam pa nikoli več ni želel biti ogrožen. »Puško si je kupil, da bi se branil in ne da bi ubijal. Gre za zmanjšano prištevnost mojega varovanca in tožilstvo je pretiravalo, ko je predlagalo kazen, še zlasti v primeru obeh no Horvat, zaradi česar je takoj umrla Ob poskusov umora, saj ni bilo nobenih hujših število umrlih v prometnih nesrečah v poskusov umora, »nesrečnih« smrti, pov- štirje klasični umori, bilo pa je še kar nekaj N m je najmanj dvakrat ustrelil v 44-letnega posledic,« je dodal odvetnik Perš, ki je regiji znižalo na 17, trend zniževanja pa se je nadaljeval tudi v pravkar končanem zročitev hudih poškodb, ki so pripeljale do smrti, ipd., kar tudi šteje med umore. Vse letu 2002. V približno enakem številu skupaj pa se je začelo 9, februarja (torej prometnih nesreč kot leto poprej je namreč življenje izgubilo 14 ljudi, kar kaže, da je želeno število doseženo že leto dni prej. Kljub temu po besedah direktorja PU Murska Sobota Aleksandra Jevška še vedno ne morejo biti pretirano zadovoljni. Po njegovem mnenju namreč še vedno obstajajo rezerve in bi se število nesreč z najhujšimi posledicami lahko še znižalo. Jevšek ravno tako meni, da niso zgolj pre- samo nekaj ur po slovenskem kulturnem Martina Marošo ter ga zadel v prsni koš in desno podlakt, s čimer mu je prizadejal hude telesne poškodbe, njegovo soprogo 37-letno Ano pa je iz neposredne bližine ustrelil najmanj enkrat, a je tudi ona prazniku),koje21-letniSilvesterRajtartik preživela, in sicer zaradi lastne iznajdlji- ob radgonskem pokopališču med prepirom s kuhinjskim nožem zabodel svojo 30 vosti, ker je se pritajila, da je mrtva. Med streljanjem v Murski Soboti pa je tudi 16- let starejšo mamo Terezijo Hegedič Bajtar, Darji Felkar zagrozil z besedami, »ti ki je nekaj ur pozneje v bolnišnici poškodbam podlegla. Žal pa tudi nesrečni mladenič ni dočakal glavne sodne obravnave, saj je med preživljanjem hudega pritiska. si vse videla, ti si naslednja na vrsti«, toda tožilec je obtožbo za omenjeno kaznivo dejanje umaknil, tako da se je sodilo samo razkril tudi nekaj dejstev, ki jih sodišče prej ni slišalo, saj se Rauter ni zagovarjal. Na koncu je dejal, da bi ustrezala skupna zaporna kazen manj kot 20 let, tožilcu pa je očital, da zahteva maksimalno kazen, ker »javnost tako zahteva«. Takšen očitek je tožilec zavrnil in dejal, da bi glede na vse javnost dejansko lahko pričakovala najvišjo kazen. Sam obtoženi je s solznimi očmi dejal, da močno obžaluje dogodek, ki se je zgodil. »Niti sam ne vem in ne morem razložiti. za dva umora, dva poskusa umora m kaj se je z mano zgodilo tisto noč. S svojo čakajoč na glavno obravnavo, v soboških nedovoljeno posest nevarnega strelnega neumnostto in nepremišljeno potezo sem FJS 'ii orožja. Tukaj je državni tožilec zatrdil, da sedaj izgubil vse. Izgubil sem tudi sina je Rauter nabavil specialno puško, ki Timija, ki sem ga imel najraje na svetu, a nikakor ni namenjena samoobrambi, kot sem ga po drugi stran rešil od Maroševih, s* ■«a je trdil obtoženi, temveč za tisto, kar je kjer nikakor ne bi smel in mogel odraščati pozneje tudi počel, torej za ubijanje ljudi. (neuradno je bilo slišati, da je mali Timi že »Gre za absolutno prepovedano orožje, ki nekje v rejništvu, op. p.), nikakor pa ne bi ga je obtoženi uporabil na najbolj radikalen način. Ko je dohitel svojo zunajzakonsko partnerko Katjo Maroša, jo je bilo dobro, če bi odraščal tako, kot sem odraščal sam Ne glede na vse pa si zaslužim kazen za svoje početje, za katero zasipal s svincem, ne da bi se poskusil dejansko ni opravičila,« je med drugim Jf s pogovoriti, če so že bile težave. Takrat je dejal Bauter, ki je spet ponovil, da je puško bil v nevarnosti tudi njun otrok Timi, saj je bilo pozneje ugotovljeno, da je bil tudi on nabavil, da bi se zaščitil pred Romi, ki naj bi ga ogrožali. Dodal je tudi, da dejanj ni krvav. In ko je že obračunal s Katjo m je počel iz nobenega maščevanja, temveč dobil sina, ni imel nobenega vzroka, da bi zgolj zaradi strahu, da bo ostal brez sina, se peljal v Mursko Soboto in ustrelil Še Katja ml je namreč kritične noči po Adriano Horvat, saj slednja ni imela »Katje zaklenjene pri sebi«, je med drugim dejal telefonu povedala, da ima vse urejeno, da bo s Timijem odpotovala na Madžarsko, 1 državni tožilec Stojko, ki je dodal, da ima kjer se bo ukvarjala s prostitucijo, s čem - zato sodišče lahko delo, saj da je vse povsem jasno in da je imel najmanj deset ■•»inoi#'- bo zaslužila dovolj denarja za oba, sam pa da ju nikoli več ne bom videl. Takrat me je pametnih rešitev, sam pa se je odločil za začelaboletiglavain sem zgrabil za puško. J najbolj radikalno - za umore pozneje pa se je zgodilo pač to, kar se je, VESTNIK 43 Pen januar 2003 2002 'I I Čeprav tega nikoli nisem niti najmanj želel,« je še dejal Rauter. ki je očital tudi Centru za socialno delo in zlasti policiji, kjer mu nikoli niso prisluhnili in so se mu navadno samo smejali, tudi ko naj bi mu Romi grozili s smrtjo. »Vse to se je kopičilo in naposled je prišlo do tega tragičnega dogodka, ki ga dejansko obžalujem,« je ponovil Rauter, ob koncu pa je okrcal predvsem novinarje, ki da so vse skupaj samo »napihnili«, tožilstvo in sodišče pa da temu samo nasedata Njegove zadnje uradne besede, poleg poznejših »vpadnic« med branjem sodbe, pa so izzvenele kot resna grožnja. Dejal je namreč, da sam m morilec in maščevalec, »toda našel se bo kdo, ki bo obračunal s sodiščem, tožilcem in novinarji«. Toda tudi to m prestrašilo petčlanskega senata, ki je pozneje soglasno in brez kakršnega koli pomisleka sledil predlogu okrožnega državnega tožilca. Za smrt Katje Maroša so mu prisodili 14 let m šest mesecev zapora, za umor Adriane Horvat 15 let, za dva poskusa umora po 11 let zapora ter osem mesecev zapora za neupravičeno posest orožja. To je skupaj kar 52 let in dva meseca, toda enotna kazen se glasi maksimalnih 30 let zapora. Ob tem mu je podaljšan pripor do pravnomočnosti sodbe, na katero je obramba napovedala pritožbo. Med obrazložitvijo sodbe je sodnik Dezider Novak med drugim dejal, da so vsa kazniva dejanja dokazana in da jih je tudi sam priznal ter obžaloval, zato praktično ni bilo mogoče izreči nižje kazni, saj smo spet slišali, da m nobenega vzroka, ki bi bil tako tehten, da lahko nekdo zaradi tega komu drugemu odvzame življenje. Pri izreku sodbe je senat upošteval številne dokaze, vsekakor pa je eden najbolj zgovornih mnenje izvedenca psihiatrične stroke doc. dr. Slavka Ziherla, ki je zatrdil, da je obtoženi odraščal v okolju, ki mu ni omogočalo pravilnih možnosti razvoja, zato so se pri njem zgradile mešane osebnostne motnje. Prišlo je do kopičenja čustev in zamer zlasti do Katje. Dolgotrajna sovražnost in jeza, ki včasih zamrači zavest in lahko pride do izgube spomina, je na koncu pripeljalo do tega, da je počilo. Kljub temu pa je izvedenec zatrdil, da je obtoženi vedel, kaj počne, saj je vedel, koga mora ustreliti in koga ne, kajti svojega sinka in brata pokojne Katje je pustil pri miru. Njegov poskus samomora v priporu pa je psihiater ocenil kot nekaj logičnega, ker da se je srečal z občutkom krivde in obdelovanjem drevesnih hlodov smrtno sočutjem. Tako se je v celoti uresničilo ponesrečil 41-letni domačin Jožef Prša pričakovanje, da bo dobil za omenjena ‘Natanko 15 dni pozneje pa je bila polede- kazniva dejanja Robert Rauter maksimalno zaporno kazen, ki znaša 30 let, in je bila prvič, kakšno naključje, izrečena ravno pred letom dni (19. 12. 2001) prav tako v Murski Soboti (Milica Makoter in Bojan Valentinovega pa so policisti zabeležili Žalik, op. p.) in jo je izrekel isti sodnik Dezider Novak Ko pa smo že pri primeru Makoter, ne moremo mimo dejstva, da je v lanskem letu temu prispevala ena od krav. Zadnji višje sodišče v Mariboru Makoterjevi in Žaliku (vmes je Žalik tudi pobegnil iz pripora v Murski Soboti, a so ga hitro prijeli) potrdilo najvišjo možno kazen, nato dogodek, ko se je ravno na praznik dela pa je sledila pritožba na Vrhovno sodišče RS, katerega odločitev je javnosti zdaj tudi že znana. Ne ve pa se še, kako se bo na mulčanjem porezal in izkrvavel pred sodišču razpletel dogodek, ki se je pripetil prihodom zdravnika. Na tem področju je 19. oktobra v Peskovcih na Goričkem, Tam je namreč trpinčeni 84-letni Viktor Bejek s tragedije, ko je 40-letni Andrej Hodnik iz kolom umoril agresivnega in vinjenega Slaptincev med delom na strehi pri pri-sina Ludvika Omenjenega starčka, ki je jatelju padel in potem umrl Začetek je- obžaloval, zakaj tudi sam ni umrl skupaj s sinom, s katerim sta živela sama, kriminalisti niso niti privedli ali pridržali, to pa ne pomeni, da se ne bo zagovarjal za svoje početje. Toda, kot smo slišali med številnimi sosedi m znanci iz Peskovcev, so vsi pripravljeni pričati v njegovo korist, češ da Sl Ludvik »nič drugega ni niti zaslužil« Vsekakor pa si ni zaslužil krute smrti 22-letni Matevž Hajdinjak iz Černelavcev, ki je 4. decembra umrl v mariborski bolmšnici. Nekaj dni pred tem je nesrečnega fanta na soboški avtobusni postaji fizično napadel še mlajši znanec, ki ga je po policijskih podatkih močno udaril v predel glave, Matevž je padel na asfalt, kjer je obležal hudo poškodovan. Kljub upanju svojcev je mladi fant poškodbam podlegel Omeniti kaže tudi, da je sodišče v Murski Soboti obsodUo na 9 let zapora Štefana ■ Šlankoviča, ki je jeseni 2001 v Ženavljah zažgal lastnega očeta. Nekoliko manj utopitev in tudi samomorov Nevarne gramoznice, ribniki, jezera in tudi Mura, ki so v minulih letih pogosto odnesli veliko življenj, so bili v letu 2002 nekoliko prizanesljivejši. Zgodilo se je namreč bistveno manj utopitev, izmed katerih kaže omeniti predvsem nesrečni utopitvi dveh ribičev, in sicer 37-letnega Štefan Horvata, ki se je 12, julija utopil v ribniku v Kupšincih, ter 51-letnega Šlavka Cenerja, ki je 9. septembra utonil v jezeru Berkeja od Svetega Jurija, ki je umrl 22. v Kraščih. Vsekakor pa ne gre prezreti niti nesrečne utopitve 39- letnega Petra Ber talaniča iz Murske Sobote, ki se je menda Avstriji V nesreči je takoj umrl še njegov sprehajal ob Ledavi in so ga 24. novembra pred začetkom nogometne tekme našli tik ob stadionu v Fazaneriji. Kot rečeno, pa je bilo tudi nekaj manj samomorov, čeprav smo tukaj še vedno v svetovnem vrhu (okoli 50 samomorov na 100 tisoč prebivalcev). Tudi vsi samomori so velika tragedija zlasti Dejana Lenarčiča (Cankova. 11. 11); 62-za svojce, toda nekateri so še posebej letnega Franca Lukovnjaka (Janžev Vrh, pritegnili pozornost javnosti Poleg že omenjenega mladeniča, ki se je za samomor odločil v priporu, ne gre prezreti primer iz Beznovcev, kjer je gospodar slovenskega zmajarskega reprezentanta, domnevno požgal gospodarsko poslopje, potem pa se ustrelil s pištolo za živali, a je malo pozneje v bolmšnici umrl. Za samomor z ustrelitvijo pa se je odločil tudi pod- jetnik iz Gornje Radgone, ki je bil menda hujše poškodbe, ki naj ne bi bistveno vpl- v brezizhodnem položaju. Žal pa so vsi, ki se odločijo za samovoljno prekinitev lastne najpomembneje vrednote - življenja, bolj povcih. kjer je gorela dnevna soba 48-letne ali manj v takšnem položaju. Smrt pod traktorjem, na gradbišču, v požaru, kleti.» Tudi tokrat m šlo brez mnogih takšnih in drugačnih tragičnih dogodkov, ki so mnoge svojce zavili v žalost. Mnogi otroci so ostali brez očeta ali matere, celo starši brez otrok. Najprej je prišlo že 1. januarja v Gradišču do nesreče s pirotehniko, v kateri se je hudo poškodoval otrok, 12. januarja pa je prišlo do nesreče v gozdu v Žižkih, kjer se je med podiranjem oz. nela cesta usodna za 60-letnega Franca Dervaričaiz Rad ovc e v, kateremu je spo drsnilo, med padcem pa se je nesrečno udaril v glavo in umrl. Tik na predvečer nenavadno smrt 63-letnega Štefana Fe-rencka iz Kobilja, ki je bil v hlevu, odkoder se je vrnil in umrl, domnevno pa naj bi k marčevski dan pa je ravno tako nenavadno umrla 74-letna Ana Divjak, ki je zgorela v Murščaku, zelo tragičen pa je prvomajski na domačem vrtu smrtno ponesrečil 43- j letni Rudolf Kocon iz Čentibe, ko se je med S bilo nekoliko bolj umirjeno poletje, razen senske trgatve, pravzaprav vretje v kleteh pa je bilo usodno za 49-letno Alojzijo Kotar iz Sovjaka, ki so jo našli zadušeno v sosedini kleti. Razvoz gnoja po njivi pa je Jr-. ^3- 1 i r.- *£-,■>*;■''5 J *■ « < ^ - . -4 .1 i®.- i: *. u ,-,>1 Y. w i '^-.V Ss^ bil usoden za 38-ietnega Milana Kukolja iz Krapja. čigav traktor se je na razmočeni njivi pri »Trneku« na Moti nekoliko pogreznil in nesrečnega fanta pokopal pod sabo. Naši ljudje pa umirajo tudi v tujini, kamor so odšli s trebuhom za kruhom m kjer pridno služijo zase in za svojo družino. Ravno to je doletelo 57-letnega Jožefa oktobra med podiranjem gradbenega nosilca v* Oberpullendorfu v sosednji sodelavec iz Avstrije, nekaj sodelavcev, med katerimi je večina iz Pomurja, pa je bilo poškodovanih. Sledilo je nekaj jesen-sko-zimskih nenavadnih dogodkov s smrtnim izidom, kot so smrt 64-letnega Vincenca Žižka [Mostje, 29. 10.), 24-letnega il. 12.) in 42-letnega Martina Kavčiča (Lutverci, 20. 12 ) ipd Policijska kronika je zabeležila tudi hudo nesrečo znanega 27-letnega Tomaža Gajserja iz Iljaševcev, ki je ob športnem letališču v KrapjU strmoglavil 29. decefnbra. K sreči pa je kljub padcu 2 okoli 100 metrov višine utrpel le ivale na mladeničevo življenje. Tik pred koncem leta pa je bilo žalostno tudi v Tro- Marte Ratnik. V požaru je bila hudo opečena tudi nesrečna lastnica hiše, ki je nekaj dni pozneje umrla v mariborski bolnišnici. Mogoče pa je malo bolj spodbudno, da je lam zaradi čezmernega zaužitja mamil umrl samo en (pred tem 7) otrok Kdo je oropal Casino 3000 - in kdo zažgal Mehov volvo? Toplega poletnega večera, 21. junija, je še vedno neznani storilec oropal »Casino 3000« v Moravskih Toplicah, žal pa policisti kljub vsemu trudu še vedno niso uspeli odkriti storilca, ki naj bi odnesel okoli 50.000 evrov. Čeprav je med ropom govoril »nemško«, so mnogi prepričani, da je šlo za Slovenca. Podobno kot v Moravskih Toplicah pa se je 26. septembra zvečer. Oste Baka s* J' 4- 1 J' ■t" V; ■<■7 ' ■ ■k 49 4 •f! /> p 'c.'' < ' ! i: •Xi '■s ■ t; Sk-'« 'a- v ■š' preden so zaprli lokal, zgodil rop 'B ristične agencije Putra na železnišl postaji v Murski Soboti. Žal pa po naši podatkih tudi tega storilca, ki je mend odnesel dnevni izkupiček, policisti še nis uspeli odkriti. Enako tudi roparja, ki je j oktobra s pištolo zagrozil uslužbenc Petrola v Radencih in odnesel torbico majhnim zneskom denarja. Toda, če ž niso odkrili omenjenih vlomilcev, n moremo trditi, da so bili policisti i kriminalisti PU Murska Sobota neuspešn saj so po raziskanosti kazmvih dejanj kiju vsemu med najuspešnejšimi v državi, Žal pa jim še vedno m uspelo odkriti ni neznanca, ki je še posebej razburil p< mursko javnost v noči s 26. na 27. sej tember. Takrat je namreč pred stanc vanjskim blokom v Murski Soboti zažgž osebni avtomobil znamke Volvo, s katerir se je vozil novi predsednik uprave Mur Borut Meh Več kot očitno je takrat bilt da je sicer med delavci priljubljeni direkto nekomu stopil na žulj, toda dokler policis ne bodo odkrili storilca, bodo to sam ugibanja. Poleg že omenjenega požiga j bilo še nekaj manjših aktivnosti »p romanov«, toda žal tudi veliko takšnih i: drugačnih požarov, ki so spet povzroči velikansko materialno škodo. Omenil kaže predvsem nekaj požarov, ki so š posebej zaznamovali »gasilsko sezon 2002« v regiji, kot so: farma piščance (Logarovci 20. L); gospodarsko poslopj Branka Roškarja (Kokolanjščak, 22 1. stanovanjska hiša Marte Slana (Spodn Kamenščak, 10. 3.), stanovanjska hiš; Franca Domanjka (Ženik, 23. 5); gos podarsko poslopje Jožeta Lukača (Hrastj - Mota, 2. 7.), gospodarsko poslopje Milan; Mariča (Bodonci. 21.8.); stanovanjski biol v Cvetkovi 14 (Murska Sobota. 24 9.j gospodarsko poslopje Gizele Benki (Beznovci. 17. 10.); gospodarsko poslopji Martina Boroviča (Radoslave!. 22.10.), biol na Maistrovem trgu 6 [Gornja Radgone 15. 12.); že omenjena hiša Marte Ratnil (Tropovci, 27. 12.) ipd. januar 2003 Pe" 44 VESTNIK Kako so ostali štirje majhni otroci z Negovskega Vrha brez staršev? rt OSTE BAKAL Usodno je bilo čiščenje zamašene kanalizacije na veliko noč Zadnja, velika noč Marjane in Milana Vogrina [4. 4.1999j;po treh hčerkah (Tjaša, takrat 13, Nuša 6, Špela 4 letaj sta dobila še sina (takrat šene dveletnega Gašperja} in vse je kazalo, da je popolna sreča napolnila dom Vogrinovih, toda Čeprav je vsaka izguba, vsaka smrt težka m boleča ter še posebej za najbUžje svojce težko nadomestljiva, so bili tudi dogodki, ko so izgube praktično nenadomestljive. In ravno nekaj takšnega se je zgodilo v osrčju Slovenskih goric, na Negovskem Vrhu 11, prav na dan največjega družinskega in krščanskega praznika, na velikonočni dan zvečer. Bdo je natanko četrtega četrtega pred štirimi leti, ko je ostala »štiriperesna deteljica«, torej štirje majhni otroci, brez staršev. Zgodila se je namreč huda tragedija, kakršne sd na tudi na širšem območju Slovenskih goric ne kljub temu so se svojci nesrečne družine takoj po žalostnem pogrebu dogovorili, da bodo vsi štirje otroci ostali skupaj pri Marjaninih starših. Vsem je bU cilj, da bi se vsaj otrokom, za katere sta nesrečna MUan in Marjana dala vse od sebe, a jima žal ni uspelo, da bi uživala ob njihovem srečnem otroštvu in odraščanju, dogajalo vse najboljše. Najožji svojci nesrečnih babice Ivanke in dedka Ivana Toplaka ter Vogrinovih otrok sta sedaj postali nekako en dom, saj so otroci radi tudi v svojem domu. To pa je dobro, saj bi zaprt in nenaseljen objekt samo propadal. Sicer pa, čeprav je že spomin na tragedijo zelo boleč za vse štiri otroke, je nekako spominjajo niti najstarejši prebivalci. Zelo pridna stopila na pomoč tudi mlada zakonca, takrat 32-letna Marjana in 39-letni Milan Vogrin, čeprav oba zaposlena, ona medicinska sestra v Zavodu Hrastovec pri Lenartu, on pa v Klemosu (Klemetal) Lenart, sta namreč tudi kot prizadevna kmetovalca vedela, da noben praznik ne more miniti brez tega, da bi nakrmila živali, Sama sta imela namreč v novih hlevih tudi več kot sto prašičev, saj sta se kot starša štirih majhnih otrok zavedala, da tudi redna zaposlitev in soliden najhuje za majhnega Gašperja, ki se takrat pravzaprav vsega niti zavedal ni. Še precej ča sa po tragediji je namreč pogosto spraševal, kdaj bosta prišla mama in ata, kar je že tako ža= lostno zgodbo naredilo še bolj žalostno. Žal pa vrnitve v čas pred tra gedijo, v čas pred veliko nočjo leta 1999 ni bilo več. Kakor koli že, vsi domači m širša družbena skupnost so prispevali, da doslej nesreč-_ nim otrokom ni ničesar primanjkovalo in je bilo vsaj doslej vse v najlepšem redu. Hitro po tragediji se je začela akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za otroke, kjer sta se med drugim izkazala tudi podjetje in ustanova, kjer sta bila Milan (Klemos Lenart) in Marjana (Zavod Hrastovec - Trate) zaposlena, saj sta skupaj razvoj. In danes, štiri leta pozneje, so otroci zelo povrniti staršev, toda omogočena sta jim bila Marjane in Milana Vogrin pa so takrat tudi verjeli, da bo otrokom pri- '^1 J I ri -fc’ širša družbena skupnost, vsekakor pa so otroci morali ostati skupaj. In to se je tudi zgodilo, ob tem pa je prišla vsestranska pomoč z mnogih strani. Ta sicer otrokom, »štirim deteljicam«, kot so jih zaslužek obeh nista jamstvi, da bosta dobro shajala poimenovali, ni mogla s številčno družino. Dom sta si sicer ustvarila v neposredni bližini Marjaninih staršev in vsi so živeli v slogi in dokaj solidno življenje in razumevanja. Oba sta izhajala iz družin, ki so imele po tri otroke, sama pa sta si ustvarila dom s štirimi otroki, kar je tudi na tem območju prava redkost. Po napredovali in so pridni, treh hčerkah (Tjaša takrat je bila stara 13, Nuša 6, Spela 4 leta) so namreč dobili še sina (takrat še ne dveletnega Gašperja) in vse je kazalo, da je popolna sreča napolnila dom Vogrinovih, vendar ... Hlapi amoniaka so ju potegnili v zadnji objem _______________ Omenjenega velikonočnega večera okoli 19,00 sta se Milan in Marjana odpravila nakrmit prašiče in počistit hlev, to pa je bilo tudi zadnje, kar sta naredila. Žal je bil takrat odvodni kanal v hlevu zamašen in je nesrečm Milan, ki ga je skušal očistiti, padel vanj. Tako kot vedno, v slogi in razumevanju, je tudi tokrat | skušala biti v pomoč Marjana, a je usoda hotela drugače. Tudi ona je hitro omedlela zaradi hlapov plina amoniaka in kmalu zatem sta bila oba mrtva Šele kakšno uro pozneje so najbližji svojci pogrešali nesrečna Marjana in Milana, ko pa so videli, da je p greznica odprta, je bUo vsem jasno, kaj se je zgodilo j‘ in kako žalostna je dejanska resnica. Šele takrat so j bUi obveščeni policisti, gasUci, zdravstveni dom ... In nič več se ni dalo narediti. Za vse iz družin Toplak in Vogrin se je čas ustavil, še posebej za štiri majhne Marjamne in Milanove otroke. A se je le vse moralo premakniti naprej, in življenje, čeprav več kot težko ■s I ( m žalostno, je moralo teči naprej. Ze na velikonočni ponedeljek popoldan, torej kakšnih 15 ur po tragediji in po opravljeni obdukciji, ko so na benediško pokopališče pripeljali krsti z nesrečnima mladima zakoncema, ki sta umrla zadušena v greznici, je bUo tam izjemno žalostno. Prav vsi navzoči so glasno jokah in k sreči imajo le Otroci niso ostali sami Najstarejša Tjašh je uspešna dijakinja 3. letnika redki tako žalostno priložnost, da bi bUj ob tovrstnih mariborske škofijske gimnazije, nekako pa si želi, dogodkih. da bi pozneje študirala tuje jezike; Nuša hodi v 3., prispevala skoraj 500.000,00 tolarjev za pogrebne stroške, pozneje pa so tudi na druge načine pomagali otrokom. Pomoč je prišla tudi od občine in Centra za socialno delo, Rdečega križa in drugih ustanov, podjetij, združenj in posameznikov. Svoje so primaknili tudi mediji, ki so skupaj s humanitarnimi organizacijami zbirali sredstva za nesrečne otroke. Bilo je sicer tudi nekaj kreditov, ki sta jih Marjana in Milan imela, potem ko sta gradila hleve in kupovala nov traktor ter še nekaj drugih reči, in te so odplačali tako, da so prodali traktor, ki ga otroci takrat niso potrebovali. Tudi prašiče so prodali, kajti po tragediji jih ni mogel nihče rediti, sploh pa so svojci skušali narediti vse, da za otroki nihče m mogel kazati, da so ostali brez vsega in brez vsakogar. »Veliko ljudi od blizu in daleč nam pomaga in dejansko imamo vse, kar potrebujemo, razen tistega, kar bi imeli najraje - razen staršev,« nam je nekaj mesecev po tragediji pripovedovala Tjaša, ki je takrat hodila še v 7. razred osemletke. Danes pa Tjaša, čeprav se z grenkobo spominja tragedije, dodaja: »Borimo se pač po lastnih zmožnostih in nekako se živi. Mnogi so nam pomagali in nam pomagajo, toda nihče nam ne more vrniti staršev. Ker sta nam sama želela samo Sam pogled, predvsem na štiri majhne otroke, je Špela pa 1, razred osemletke, majhni Gašpar pa je najboljše, si bomo mi štirje vedno prizadevali, da jih vsakomur povedal dovolj, še bolj žalostno pa je bilo dva dni pozneje, ko je bU tisto sredo (7. 4. 1999) ob 15.00 pogreb. Območje Slovenskih goric je v teh sicer še v vrtcu. Resda jim je več kot hudo, toda kruta usoda izpred štirih let jih je še bolj zbližala in združila, pri vsem pa je neizmerna tudi pomoč ne bomo razočarali...« prazničnih pomladnih dneh dejansko žalovalo, A babice Ivanke in praktično vseh sorodnikov. Hiši J .r Oste Bakal nsniK« Pen januar 2003 i I I Od 30. januarja, do 24. februarja HOROSKOPOV Za mlade od 6. do 96. leta, ki priznavajo ljubezen OVEN r 4 s (21. III. - 20. IV.) te osamljeni bojevnik, zato vam ne gre vedno 'vse dobro in večkrat veliko tvegate Toda to vam omogoča, da si lahko izpolnite želje, ki si jih drugi ne morejo Potrpežljivi boste, zato bodo vaši odnosi z okoljem na visoki ravni. Za potovanje in učenje posebej ugodno obdobje. Rešitev v neki zadevi bo prišla v obliki formule, ki jo boste morali prej sami razkriti. Pričakovanje bo visoko, vendar uresničljivo. Razmišljajte o spremembah v bivalnem okolju BIK (21. IV - 21. V.) s, N a splošno se bodo razmere izboljšale in rezultati bodo dobri. Ugodno pri dogovar- jan)u in uvajanje novosti v kariero Ogibajte se trmoglavosti, ki vas lahko spravi v težave. Navduševalo vas bo konkretno delo, ob tem pa boste na marsikaj pozabili. Preveč napora vlagate v obrobne zadeve, kar ni najbolje. Osredotočite se na jedro, bistvo problema. V sredini meseca večji stres. V ljubezni umirjeno. Bela čipka mlačna voda. v. DVOJČKA (22. V. - 21. VI.) ' začetku nemir in stresi, na kar bodite pri pravljeni, zatem občutek svobode, ki vas bo popeljal na zanimiva področja. Kar dobro bo Morda pride občutek, da vam je vseeno, kar ne bilo dobro. Pazite, da pri tekočih opravilih ne naredite preveč zaostankov. Pridružili se boste zanimivi akciji, kje boste spoznali nekaj novih prijateljev Znate nekaj, česar drugi ne znajo -prodajte! V ljubezni bo vladal nered. Zobozdravnik P RAK (22. VI. - 22. VII.) .recej stvari se bo uresničilo. Kljub vsemu ne boste povsem zadovoljni. Obdobje se vam bo zdelo pusto in želeli boste, da vas kdo potolaži. Dobro, da svoje dosežke ocenjujete kritično Odgovorno boste razmišljali o načrtih in realnostih. V sredini meseca poskušajte skuhati nekaj posebnega Pri večjih finančnih izdatkih ali celo naložbah skrajna previdnost! Denarja ne posojajte. Čas trdega dela, vendar tudi rezultatov. LEV D (23. VII.-22. VIII.) elati je v redu, gnati se, ko tega nihče ne pričakuje, pa je vstran vržena energija in tudi pravega odziva ne bo Energije bo sicer veliko, posledično bodo tudi rezultati dobri Nepredviden zaplet vas bo ustavil, zadeva pa ne bo nerešljiva, čeprav boste imeli občutek, da vam je vzela preveč časa. Na splošno ugodno obdobje, ki pa zahteva previdnost Ni vse zlato, kar se sveti. Strasten objem vas pričakuje, vendar morate pot do njega najti sami! Z I DEVICA (23.VIII.-22.IX.) ačnete dvomiti o sebi, kar ne vodi nikamor, saj imajo drugi o vas boljše mnenje, kot ga imate sami. Čas hitrih sprememb je in tega se morate zavedati Skoncentrirajte se in se spustite v akcijo. Marsikaj boste organizirali in se uspešno dogovorili. Vzemite sl čas za osebno garderobo in kozmetiko, staro pa zavrzite Kaj če bi si omislili novo frizuro Vedno ste zmagali, ko ste bili močni in brez predsodkov Mir bo obnovil vaše zaloge energije. P^n Pripravlja: Agencija Hogod EHTNIC M ■ (23. IX. - 22. X.) krbeli boste za uravnoteženost. Tbdi če ne bo 'uspelo, boste zadovoljni, da ste vsaj poskusili. Čustva v tem obdobju bodo precej nihala Ozračje v službi bb prijetno, odnosi pa bolj sproščeni kot v prejšnjem obdobju. Živahen mesec, poln vitalne moči, ki bo spodbujala k različnim dosežkom Če je treba, hujšajte. V romantiki možno razočaranje, zato se v tem obdobju več posvečajte prijateljem in karieri Druga polovica boljša 3 L M. ŠKORPIJON (23. X. - 21. XI.) 'ars pravi, da boste drzno osvajali nova .obzorja Končno prav, zakaj bi si postavljali meje Prilezete lahko dalečj toda prepadno okrog 16., ko se lahko pojavi ovira. Kritično tudi okrog 20. Ker ste močni, dober konec ne bo vprašljiv, vendar bo potrebna velika koncentracija Na račun dela bo nekoliko trpelo življenje in tudi čustva boste nekoliko posta\Tli na stran, vendar vam ne bo mar. Ljubezen boste jemali zelo resno. Razganjalo druga za । STRELEC (22.xi.-21.xn,) I vas bo in nove ideje bodo prihajale drugo Vse to bo povezano z željo. da sprostite svoje notranje potenciale. Ugotovili boste, da sami vsega ne zmorete, lahko pa to rešite s partnerjem Na splošno je pred vami dinamičen mesec. Med ljudmi vam bo dobro in. vaša neobremenjenost vam bo odpirala mnoga nova vrata. Zatikalo se bo pri ljubezni, boljše ho pri financah, kjer lahko pričakujete kakšen nepredviden tolar. KOZOROG (22. xn. - 20.1.) udovito lep mesec in tudi vi boste privlačni in prikupni V službi sicer ne bo prave skladnosti pa tudi hudo obremenjujoče ne bo Spoprijeli se boste z novimi pravili, kar ne bo šlo zlahka Prihaja obdobje, ko vam bo pikolovstvo lahiko naredilo veliko škode Z veliko napora boste težave prebrodili in se bolj prepustili čustvom Pomanjkanje samozavesti čimprej odpravite^ raste vam čut za pravilno in pravično ravnanje P, VODNAR (21.1. -19. n.) lomeraben mesec za poklicno področje Imeli boste veliko energije, zato boste priložnosti znali izkoristiti. Odnos s sodelavci na višini Malo več pozornosti posvetite telesu in rekreaciji, kar je ključ za izboljšanje zdravstvenega stanja. Z izvirnostjo in originalnimi idejami boste marsikoga osvojili in prepričali. V razmerju finance ■ zasebno življenje se bo nekoliko zapletlo. Za dolgočasje in enoličnost boste sami krivi RIBI (20. II. - 20. III.) P, irijeten, vendar tudi dinamičen in naporen mesec, ki bo zahteval ogromno dela. Potrebna previdnost, da ne bi v naglici podrli tisto, kar ste dolgo gradili. Pomembno, da se pravočasno vključite v skupino, kjer se bodo pokazali pravi rezultati. V sebi čutite navlako in pokazala se bo priložnost, da se je osvobodite. Proti koncu meseca lahko pričakujete finančno injekcijo, vendar bo zatem sledila suša. Masirajte stopala! Pen i e, kratko rečeno. Vrstnikova mesečn a priloga in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesečnim ciklusom. Ustanovljen je bil, da bir v skladu z imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnaloj in penetrantnež (prodlralec) ter bil poln fotografih kakor se za tabloid spodobi. Nagradna križanka AVTOR; ŠTEFAN HAJDINJAK TEHNIČNA SMUČARSKAi DISCIPLINA RAZDELITEV LETA HA DNEVE, TEDNE IN MESECE METLA Z NEŽNIMI ŠCetinahi I' I 1 FTALUANSKA I JED ' (PIZZA) puaCa STARIH SLOVANOV ZVRST JAMAJSKE GLASBE ZMIKAVT .1' g” ŠKRTOST ŽELEZEN DROG ZA lomljenje M-TI PEN L J MCITM! IGRALEC BALDWIN HRVAŠKA KOŠARKAŠ. I r« SIRIJE I i PODNEBJE KOTANJA FRANCOSKI FILOZOF lERNESD I ODPRTINA VZIPU I I I 1 . FtOHULOV " _efiAT lesenjC^ POKRrVNA PLQ$čA “rasnjM” ASTAT POtIREK TRDA, TEŽKA KOVINA (Cf) MOČNEJŠE. uležano PIVO UKRAJINSKA atletinja PRISTAS MARKSIZMA JUŽNO AMERIŠKA KUKAVICA PEN KOS SPRIJETE PRSTI L SHRAMBA ZA STARE, nerabne STVARI JUNAK ENEIDE SPREDNJI. BARVASTI DELŽILNICE ZAROŽENICOJ NIKI LAUDA SREDINA RIMSKEGA MESECA MAJHNA ŽUŽELKA. KI SESA KRI PEN TONE GOGALA ENOTA ZA MERJENJE KOTOV SKUPINA TREH PEVCEV I STARI , VIETNAMCI j BIKOV GLAS PEN AAŽSTREUE' VALEČ SKAL NAPRAVA. KI POVEČA MOČ ZVOKA OBLIKA SOCVETJA I 1- TčuiAC NA VRATIH NAŠ PREMIER (ANTON) SKOPLJENEC lJAšKa PESNIŠKA OBLIKA AM. IGRALEC _ DOUGLAS I DEL STARE AMSTBUE I I' -b- OSEBNI ZAIMEK GLEG OVSEC ORIENTAL PBEPRPSB KOORKRil BOŽJO ZAPOVED MIT. eiTJEr KI KAZNUJE PRED1CO BRAZILSKI It^METAŠ irAr t ivr i in JI PRAŠIČEK, Kl^BESA L NIZOZEMSKI POMORŠČAK strSj, I HUNSKI KRAU I HROŠČ NA TRTI I I PEVEC PREDIN NASPROTJE DUHŠ ,1 I- KRAVICA + i I ČOLN ALI BOfiZA ENEGA TEKMOVALCA AMERIŠKA BREZ’ ALKOHOLNA PIJAČA EVROPSKA KNEŽEVINA (ORIG.] MESTO V JV. TURČIJI LEPOTNA POSODOVKA ' REKAMA SEVERU NEMČIJE ODMERJENO ZEMLJIŠČE MATEHA« HOMA RSSHtt| _ _ VELIKA SKALA _ ' STALNA VOJAŠKA POSADKA BRATOVA Ž£NA_ ^Ep?kED MJ^IŠKIM POSVEČEN. POŽELENJE SORTA JABOLK OUj IV SM DOMU STVAR, PiEPMSL PREDSTAVNIK DADAIZMA REitni KRIŽANKE 16. JANUAR 2003: SLAVKO AVSENIK, PODROČNA ENOTA, ANAIS, ANK, GAD, RČ, STO, ETTAL, Štefka KUČAN, KT, SPAKA, REPA, AMARO, OPILEK, KRILO, OLI, OGLAR, BIVOL, ATEK, REDOVALNICA. ES, VASCO DA GAMA, KRAJNIK, SAKE. MERA, OBI, KAT, ED, ARANŽER, KERATIN, ROMANO, OKAR, AGRE, EGALITE, IK, RISAR, KRI, CIN, PATETIKA, AO, LAJANJE, STA, VIP, MOR, MILE, ARIADNA, BERSA. ETI, POSTANEK. NORMANI, LENIN, AT. AVI-LA, AS, OKAN, OPONA ITALIJANSKA TISKOVNA I AGENCLJA I SVOBODNA ; FEVDALNA I RAČJI HLEV RAČJAK KALCIJ KRAJNA, 1 L OSTERC VffTNA OKRASNA RASTUNA PfilttOfiSKEM ANTON JANŠA NASPROTJE VIŠAM AMERiŠKr IZUMITELJ gPLREBn MESTO v JUŽNI ŠPANUl REKA V ČRNI GORI 'STSR’ i SLOVAN I I I MESTO V SREDNJI iNDm i I FRANCOSKI IGRALEC GABIN AVTOR ARIANE (CLAUDE) 1 I I Ipoljedelec , BANJA AVSTRALSKI II UEnt/enEtf ' MEDVEDEK vrečar VALENTIN . AREH Ižrebanci Vestnikove nagradne križanke ne. 1. nosi 1. NAGRADO VViSiNi 10.000 SIT PREJME: JOŽICA KOHEK, ŽUPANČIČEVA 6, 0220 LENDAVA, 49350994 2, NAGRADA - kuharska knjiga Boug iegnjaj: NINO SkaliC, GORNJI PETROVCI 35 A, 9203 GORNJI PETROVCI, 23373969 3, NASHAM - PRAKTIČNA: KATJA ZAJTL, TOMŠIČEVA 10, 9220 4. NAGRADA - PRAKTIČNA: MOJCA KALJEViC. STARA ULICA 2, 9000 MURSKA SOBOTA 5. NAGRADA - MARIJA TOMEC. MLADINSKA 22, 9231 BELTINCI 6, NAGRADA - JOŽICA PETRiC, MOSTE PRI KOMENDI 23, 1218 KOMENDA 7, NAGRADA - JOLANDA ZVER, MLADINSKA 46, 9000 MURSKA SOBOTA Nagrajencem česlitama, Pelrdiie za nagrade dede prejeli pe poSli, Izdaja ga Podjetje za infortniranje-Odgovornl urednik matičnega časopisa je Janko Votek. uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Riiuper in Ima Benko. Oblikuje ^a Endre Gont^r. za fotografije skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker. lektorira Nevenka Emri. Računalniško oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročnineI AMTHONT EDEN ITALMDONI KREATOR IGIORGIOJ [l GRŠKA POKRAJINA, ELIDA MERA ZA RITEM I I I Povabilo k reševanju Potrudite se in rešitve (skupaj z davčno števitkoj pošljite na uredništvo Vestnika, Ul arh. Novaka 13, M. Sobota. s pripisom Penova nagradna križanka, do vključno petka, 10. januarja 2003 Pet reševalcev bomo nagradili in sicer z nagrado v vrednosti 10 tisoč tolarjev, kuharsko knjigo Boug žegnjaj, čestitko na Radiu Murski val, Vestnikovo majico in Vest-nikovo rutko. Ce vam bo delal težave kakšen zemljepisni pojem, je dovoljena uporaba atlasa. Veliko užitkov' P^n januar 2003 Pen 46 VESTM3H Tina 1 na počitnicah Če bi radi te dni srečali pevko Tino Turner, potem stopite do St Moritza v Švici, kjer je v tem času zbrana vsa svetovna elita. S svojim spremljevalcem Ervhnom Bachom se je Tina Nastanila v apartmaju Grand hotela Kempinski. Thdi če bi bili pripravljeni plačati 2000 evrov na noč. na žalost tega ne bi mogli, saj je hotel že za vso glavno sezono zaseden z zvenečimi imeni. Na fotografiji vidimo poleg Tininega prijatelja še Trudie Gotz, lastnico devetih butikov - vsi so v tem smučarskem središču. In kaj je letošnja modna pijača, če se slučajno najdete v St. Moritzu: votka, limonin sok in med razredčeni z vročo vodo. Dek mesec L - ■ Lfe je tokrat AleMs Con topulus. Živi v Chicagu ■ in končuje igralsko aka-' demijo. Najbolj si želi, da bi nekoč odplesala samostojno plesno predstavo na Brodwayu. »Nikoli se nisem slikala gola, svojega telesa pa se ne bojim pokazati,« je izjavila novinarjem, ko so jo prišli posnet ob dvajsetem rojstnem dnevu. Pravi, da so ji všeč črnolasi in modrooki fantje. Je kakšen takšen med bralci Pena? Na SVOJI poti Ju Madonna ali Chelsea Clinton - katera bi vzbudila več pozornosti, ko bi stopila na rdečo preprogo, ki vodi v prostore Victoria and Albert Museuma.v Londonu, kjer Donatella Versace, hčerka znanega modnega kreatorja, ravnokar odpira retrospektivno razstavo svojega očeta. Ste rekli Madonna? Napačno' Chelsea, hčerka nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, je tista, ki trenutno v Londonu vzbuja največ po- % ♦ Slikarka Camilla Parker Bowles se je v začetku januarja predstavila Britancem v povsem novi luči. Opogumila se je in dala na ogled akvarele, ki jih je narisala v zadnjih letih. Organizacijo razstave svojih likovnih del je zaupala hčerki Lauri, ki ima v Londonu razstavno galerijo. Ko so ob otvoritvi novinarji vprašali princa f, 1 .1 I V » v Vse bolj zavaljen Po koncu snemanja zadnjega filma o Jamesu Bondu so se začele za Pierca Brosnana (54) težavice, katerih doslej ni poznal. Producenti in ljudje iz filmske industrije okrog njega so ugotovili, da se agent Njenega veličanstva 007 preveč redi in so ga na to tudi opozorili. Številni sprejemi po uspešnem filmu in premalo gibanja so naredili svoje in tako se je Piercu pojavil trebušček, zaradi katerega so že med snemanjem morali menjati nekaj kostumov. Takšna sprememba na igralcu njegovega kova pa zna biti nevarna, saj zavaljenega junaka gledalci verjetno ne bi sprejeli s takšnim navdušenjem kot doslej. I . .. 'N' L’!:!;.' » VHfi Chetseo Clinton, Banketi no državne stroške, spremlianje staršev in podobne zadeve so mimo. 2a sebe pravi, do je ambiciozna študentka, ki ima rada glomour in zabavo pa tudi red. Če ni vsa v črnem, je v njeni garderobi vedno nekaj črnega. zornosti publike in tudi novinarjev Chelsea se v zadnjem času veLko giblje v angleški visoki družbi, zato se nekateri sprašujejo, ah ne zanemarja študija. V kakšno dobro uro oddaljenem Ozfordu študira mednarodno politiko in stike z javnostjo. »Študij je moja prioriteta, imam pa rada hišne zabave. Na Donatellino prireditev sem prišla, ker sva zelo dobri prijateljici in končno vem razbrati, kaj je za mene dobro in kaj slabo,« je odpravila novinarje. , »Evropa je čudovita,« pravi Chelsea, ki je rao- I rala velikokrat uradno spremljati očeta na številnih državniških srečanjih. Po osmih letih bivanja v Beli hiši, kjer niti sekunde ni mogla biti brez varnostnikov, pod 1 4 ii ' I 1 budnimi očmi dokaj strogega očeta in ne nazadnje pod drobnogledom 200 milijonov Američanov, se zdaj počuti svobodno. Nekateri sicer pravijo, da se jo da vse prevečkrat videti v študentski družbi z vodko v rokah ali kako seda vinjena v avtomobil Drugi pravijo, da mora izživeti svojo mladost, če hoče ubrati svojo, pravo pot. Pravijo tudi, da se Chelsea hoče znebiti vsega, kar nosi s sabo ime Clinton. Ob tem naj povemo, da ima stalnega fanta lana Clausa, ravno tako študenta, s katerim že za to poletje načrtujeta poroko, ki naj bi se zgodila v San Franciscu. "Po materi HUlarv je Chelsea podedovala jekleno vd Ijo, visoko inteligenco in veUko priljubljenosti,« jo ocenjujejo novinarji in prerokujejo, da ima lepo prihodnost. ■.!■• ■ ■■ . ■ ■ w ¥ 4. h Charlesa, ali je v kraljevski palači že kakšno Camillino delo, je povedal, da visi na stenah palače ogromno sUk, tudi sodobnih avtorjev, njenih pa zaenkrat še ni, in da niti ni več bogve koliko prostora za nove slike. Kdo pravi, da Camilla ne zno slikatil? »Trdokožec«, kot je avtorica naslovila akvarel z nosorogom, je dobil as prvi don razstave novega lastnika. V F J P©n januar 2003 v Krilim 47 Sl I Odšel je Maurice V bolnišnici v Miamiju na Floridi je pred kratkim umrl Maurice Gibb (53), ki je tvoril skupaj z bratoma dvojčkoma Robinom in Barryjem eno najuspešnejših glasbenih skupin našega časa - The Bee Gees. V sedemdesetih letih je bila skupina ravno tako poslušana in uspešna, da so jo strokovnjaki mirne duše postavljali ob bok Beatlesom. Svetovna uspešnica Massachusetts (1966) jih je vrgla na svetovni vrh, kjer so njihove skladbe še dandanes Prodali so 110 milijonov albumov. Maurice se je precej razlikoval od svojih bratov dvojčkov. Bil je bolj v ozadju, v primerjavi z bratoma skoraj neprepoznaven in sUno Čustven ter po svoje, kot bi ga pri nas ocenili, velik poštenjak. Kar nekaj vzponov in padcev je bilo v njegovem življenju. Med drugim ga je potrla 4 'V r ■I r I r I 1 I t IZi f- ... iba četrtega brata Andyja, ki je umrl zaradi -1-1 li - The Bee Gees v starih dobrih časih ■7J •X' 3 I 1^- V If V h L;«’-,- O »1 i -i k- ;.:•■■?.-is v. I >'••1 '.ia t3' ■■'S, prevelike doze kokaina Na koncu se je pobral V drugem zakonu s soprogo Yvone je imel dva otroka - Adama (26) in Samantho (20). Potem ko je prenehal jemati mamila in uživati alkohol, je zaživel kar lepo družinsko življenje z veUko načrti. Ob smrti sta na postelji sedela oba brata. V bolnici so ga obiskale številne zvezde z glasbene scene. Michael Jackson je bil ob njem na primer večer pred smrtjo. Anglija?^|B še pred kratkim smo pisali, kako se je Madonni s poroko z angleškim režiserjem Guyem Ritchiejem spremenil način življenja in kako se je pevska zvezda v vživela v novo okolje v Londonu. Vse kaže, da bomo morali ta del njene življenjske zgodbe vseeno malce sprememti. Pred kratkim je odjeknila novica, da je Madonna (44) pospravila kovčke in z otrokoma Lourdes (6) in Rocco (2) iz Londona odletela v Los Angeles. Sama je izjavila, da samo za tri mesece, kolikor potrebuje, da dokonča knjigo za otroke, ki jo je začela pisati pred nedavnim, in da se bo potem vrnila. Poznavalci pa pravijo drugače Menda se je našitka togega angleškega načina življenja, da o vremenu na Otoku, ko kadarkoli prši, če že ne dežuje, ne govorimo. Verjetno je njeno počutje soprog Ritchie pravočasno občutil, zato je že jeseni 2001 kupU čudovito podeželsko vilo v grofiji Wiltshire, vendar je dosegel prav nasprotni učinek. »Življenje na samotnem podeželju, polno tradicij m navad, sprehodi po širnih travnikih in tamkajšnje navade, vse to me je dobesedno ubijalo. Navajena sem na povsem drugačen način življenja,« je izjavila pred poletom. Če k temu dodamo, da je nedolgo od tega na Beverly Hillsu kupila luksuzno vilo, lahko mirne duše rečemo, da je dala življenju v Londonu dokončno slovo Soprogovega komentarja še nismo slišali. Takoj po poroki z Guyem Richiejem se je Madonna začela oblačiti po angleško konzervativno, samo da bi mu bila všeč. Življenja na posest?vu, oddaljenem od vseh dogodkov se Madonna ni mogla privaditi Stara ljubezen ne zarjavi Portir stolpnice v New I Yorku ni mogel verjeti svo-. jim očem, ko je zagledal I znano stanovalko stolpnice, I kako gre tesno objeta mimo I njega. Toliko časa je še ime-I la, da ga je le srečno ošinila I z očmi, nato pa se je svojim to« i hi r: ^■- v /n spremljevalcem med čakanjem na dvigalo začela poljubljati. Tri ure pozneje je stopila iz njega Nekoliko pomečkana, vendar bistrega pogleda ... Stanovalka v portirjevi zgodbi ni nihče drug kot Britney Spears, spremljevalec pa pevec in nekdanji ljubimec Justin Timber-lake. Lani marca so svetovni časopisi, ki se ukvarjajo s tračarijo, zapisali, da je Justin Britney za vedno rekel na svidenje Britney se lahko smeje, saj gredo po lanskem kritičnem letu stvari spet na bolje. Po boleči ločitvi s prijateljem je morala preboleti še ločitev staršev, ob tem pa poslušati tožbe producentov, da prodaja njenih CD-jevvse bolj upada. Božične praznike je preživela z materjo Lynn (46) in sestro Jami e Lynn (11) na smučanju v Coloradu. Mama Lynn. »Veselimo se leta 2003. Britney ima velike načrte Ravno zdaj piše v New Yorku pesmi za novo, četrto zgoščenko. Uspela bo, saj je polna bojevitega duha.« Justin dodaja: »Britney še vedno ljubim. Nikoli je nisem prenehal. Vedno vjl I k" 11 -f N. 7 Fant z ruto na glavi in z cigaro v rokah ni nihče drug kot Eros Ramazzoti. Pred desetimi meseci se je poročil z Micheke Hunziker in takoj odletel na medene tedne. Idila golobčkov pa ni trajala v nedogled. Pričujoči posnetek je bil narejen v sredini januarja na neki zabavi v Miamiju. Vidimo ga v »akciji«, ko osvaja plavolasko, ki mu s nasmeškom odgovarja, da jo je že osvojil. Ljubezen do manekenke izpred desetih mesecev, ki se je končala s poroko, pa mu je trenutno ušla iz glave. « čas zahteva svoje: Bruce Willis, 1972-2003 je bila del mene in moja prva velika ljubezen. Prizor v avli torej ni bil nič nenavadnega. 'i Pravijo,-da se v zadnjem času nihče ni tako spremenil kot Bruce WiUis (47). Jekleno trdega junaka s filmskih platen so svoj čas veliko videvali po znanih nočnih lokalih in diskoklubih, zdaj ga pa skoraj ni mogoče videti brez kakšnega družinske člana ob sebi. Srečno družino, ki jo poleg Willisa sestavljajo še soproga Demi Moore ter hčerki Scout (11) in Tallulah, je pred kratkim dopolnil še kosmatinec, mladi labradorec, kar ni nič čudnega, saj sta zakonca Wims dokaj močno angažirana v organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom živali. Pustu sem, da mi moji otroci zrežejo lase po svoji želji, je svojo meliko dušo razkril filmski nasilnež. In hčerke so se odločUe za -zgoraj brez<, oboževalke pa pravijo, da še nikoli ni bil tako seksi kot danes. JI januar 2003 Pen 48 VESTNIK Tesar, ki ga zanima zgodovina, igra na harmoniko, zna kuhati, peti... ralci Pena se predstavljajo Eni veste, drugi pa ne, kje so Gornji Črnci. Pot do tja vodi skozi Cankovo proti Rogašovcem. Prva cesta, po kateri je mogoče zaviti levo, vodi proti Gerlincem; kakšen kilometer naprej pa je smerokaz proti Gornjim Črncem. Blizu je do tja. Hiše so videti že z glavne ceste. In pri številki ena je doma naš bralec Franc Geder, po poklicu tesar, ki smo ga srečali pred dnevi v občinski stavbi na Cankovi. Na hodniku smo si skupaj ogledovali slike in zemljevide. Omenil je, da ima doma precej zgodovinskega gradiva, ki ga je zbiral njegov dedek, prav tako Franc po imenu. Zdelo se nam je, da bi nam vedel povedati še kaj drugega o sebi, zato smo se napovedali na obisk. Bil je za in nam res razkril marsikaj zanimivega. Franc Geder IZ Gornjih Črnec Kot vajenec že bil tudi »šef« Odraščal sem v Gornjih Črncih, osnovno šolo pa sem obiskoval na Cankovi. Vsak dan sem hodil tja in domov okrog tri kilometre v eno smer peš. Nisem bil med najboljšimi pa tudi ne med stvo v Ljubljani. Po končani osnovni šoli sem se nameraval učiti za mizarja, in sicer tako, da bi me vzeli za vajenca v gradbenem podjetju Temelj Cankova. Tam je delal kot mizar že moj oče. No, mizarjev takrat niso več potrebovali, predlagali pa so 13. je zanimala predvsem drugem letniku so mi kot me tehnika, zato sem se vključil rivali Voglarjevo gostilno. Še sem enkrat celo zmagal na sedaj drži tisto, kar smo občinskem prvenstvu v M. zaposlen pri podjetju Temelj dovoljenje sem si pridobil vajencu zaupali, da sem bil skupinovodja, ko smo prek- v raketarski oz tehnični krožek in s svojim izdelkom Soboti. Bil sem tudi član šolske odbojkarske ekipe, ki se je uvrstila kot pomurski prvak na republiško prven- takrat postorili. Čutil prihajajočo krizo Potem ko sem biljiekaj let _ _ mi, naj se učim za tesarja, naj slabšimi učenci. Posebej Sprejel sem ponudbo. Že v I Pri vojakih, bil sem v Goriških Brdih, sem tudi, da mi gre dobro od rok tesarsko delo vojaški rok, sem začel razmišljati, da bi šel na svoje. Nekako sem čutil, da bo prišla v podjetju kriza. Obrtno sem postal kuhar, dokazal pa Prav tako sem že večkrat dokazal, da znam igrati no »frajtonarico«, kot pevec pa lahko med drugim posnemam Lepo Breno. Lahko bi imel tudi mizarsko obrt kot moj oče. Posebej me veseli izdelovanje otroških zibelk in ograj za stopnice in balkone. običajno domo v svoji pisarni. i Ob sobotah in nedeljah sem I Sprejemam stranke, delam predračune, obračune ... Cankova in vmes odslužil ■ planine ali kam drugam Med športi me najbolj zanimajo dirke v formuli ena. Te moram vedno gledati po televiziji. Rad gledam tudi nogometne tekme. 7 G * r