Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prngn-Dunaj 24.797 IJprnva: Kopitur-jcva 6, telefon 2992 izhaja vsak dan zjutraj, razeu pondeljka in dneva po prazniku Bilanca labouristične vlade Minilo je ravno eno leto, odkar so po zmagi na^ volišču sestavile svojo neodvisno vlado angleške delavske stranke, zedinjene v parlamentarni stranki Labour Party. Njihova zmaga je bila podobna triumfu, ki jc na eni strani zaključil in kronal fenomennlno zgodovino delavskega političnega pokreta, na drugi strani pa obetal velike spremembe v notranji in zunanji politiki Velike Britanije. Na_ volivnem bojišču je Labour Party seveda žela v prvi vrsti posledicc štiriletnega bledega vladanja konservativne večine. A njen uspeh ni samo rezultanta nezadovoljnosti proti vladi, ki je razpolagala v parlamentu z velikansko delovno večino, a je bila idejno brez inicijativ in v delu brez energije. Labour Party, katere seveda ne smemo zamenjavati s kakšno podobno socijalistično stranko na kontinentu, je bila za angleškega volivca nova sveža struja, ki se jc s svojo lastno močjo pri-rinila na površje in od katere je pričakoval tistega mladega impulza, ki se mu je zdel neizbežno potreben, da se angleško gospodarstvo zopet postavi na zdrave noge, da sc angleška industrija oživi iu da se njeni trgovini najdejo novi konzumni trgi v nadomestilo onih, katere je za dolgo časa zakopala svetovna vojska. Možje Labour stranke pa so od svoje strani obetali, du bodo Veliko Britanijo potegnili ven iz spletk, v katere so jo povezali konservativni ministri, da bodo na zunaj delovali za vzpostavitev miru z vsakim narodom in v zvezi z nobenim, da bodo napeli vse svoje sile, da se težki izdatki za pomorsko oboroževanje znižajo. V notranji politiki so razvijali program, kako bodo zaposlili veliko armado brezposelnih, ki sedaj že deseto leto živijo in rase jo v brezdelju ter pijejo kri državnega proračuna. V medimperijalnih vprašanjih so obetali konec vsake avanture, spravo z Egiptom, podelitev dominijonskega statuta indijskemu cesarstvu. To so bili izgledi, katere je volivec pripoznal za svoje in radi katerih je poslal Labour stranko brez strahu na čelo svoje administracije. Sicer ni specifično za nobeno državo na svetu in za nobeno človeško vlado, da bi kdaj držala obljube, ki jih je dala, kadar je rabila ali volivčevega glasu ali pa njegovega priznanja, vendar je iz zgodovinskega stnlišča zanimivo po enem letu vladanja Labour stranke primerjati njene uspehe z obljubami, če že ne iz drugega razloga pa da se vidi, do niti Anglija niti kaka druga država ne more po svoje reševati vprašanj, kojih korenine gredo po celem svetu. Nihče ne bo skušal oporekati labouristom, da se niso iskreno prizadeli najti lek proti ne-zaposelnosti. Skušali so animirati domačo industrijo za izpeljavo širokopoteznegu programa javnih del, a naleteli so na dena rne težave, ker ta dela bi se mogla izvršiti s pomočjo posojila, ki ga pa angleški trg ni bil voljan dati, češ da nc uvidi njegove koristi. Nadalje je pa, recimo, elektrifikacija Anglije delo, ki se more izvršiti lc v dolgi dobi let in je torej kot razbremenilno sredstvo proti brezdelju minimalnega pomena. Sušenje močvirij jc hvalevreden poizkus, da se uveljavi v čisto industrijski državi zopet spoštovanje do kmetijstva, a da bi se vzel za resno, tega od naroda, ki jc postal izključno industrijski in trgovski, no smemo zahtevati. Tukaj je samo ostanek Henry Ge-orgevega agrarnega misticizma, kateremu se vsak spoštljivo pokloni, potem pa ga spravi zopet v kotiček lepili spominov. Minister Tho-mas jc poskušal najti v dominijonili zaželjeno pomoč. V prvi labouristični administraciji je slovel kot eden najjačjih kolonijalnih ministrov. Potoval je v Kanado, da najde tam teren, kamor bi izlil svoje brezposelnike, a Kanada se jih brani, kakor se brani vsakdo človeka, ki že deset let ne dela. Poskusi poživiti dobave domači industriji iz dominijonov so se istotako ponesrečili, ker to vprašanje se more rešiti le na skupni konferenci vseli dominijonov. Tako je labouristična brezposelnostim politika morala izzveneti v neuspeh, ki se jc tudi praktično potrdil s tem, dn se jc število brezposelnih dvignilo od pol milijona na 1,800.000. Isti neuspehi markirajo njihovo zunanjo politiko. Pomorska razorožitvena konferenca je bila široko zamišljena, da bo enkrat za_ vselej napravila konec dragocenemu oboroževanju, da bo zanesla tudi na oceane duh onega bratstva, ki se seje po zemlji, a praksa je zopet pokazala, da je človeški egoizem dostikrat močnejši kot po vsi lepi ideali. Mesto vesoljne pomorske razorožitve je londonska konte-rcnca prinesla samo zelo omejen sporazum med Ameriko, Japonsko in Anglijo, dočim sta I'ran-cijn in Italija ostali izven sporazuma. Likvidacija repa raci jskega vprašanja m zasluga edino angleške vlade. To se je videlo na liaaški konferenci, ko je Snovvden bil nn tem, da sabotira Youngov načrt zaradi nckoli-ko milijonov mark. Egipt ni dobil svoje samostojnosti. Labouristična vlada jc odpoklicala preveč energičnega visokega komisarja lorda LIoyda; a ko je začela pogajanja z vlado Nahas laserje uvidela, da so zahteve večinske strank«' Waft lako velike, da bi njih sprejem pomenil sploh konce angleških interesov v dolini Nila. Nova vlada Izmaila Sidki Paše jc 1». a postavljena po receptu konzervativnih vlad, da vlada z dekreti brez parlamenta. 9f Otrok, hi vznemirja Evropo €i Oforta hočejo na vsak način za madjarskega kralja proglasili in s hčerko Hal. kralja poročili — Oton v Ženevi — Horthy naj poslane „pa alinus" regni — Za vso zadevo sloji Mussoh'ni — Otonu naj se priseže zvestoba Pariz, 14. julija, b. Radikalno socialistična in framasonska »La Republique< piše pod naslovom »Otrok, ki vznemirja Evropo« o načrtih, ki so pripravljeni za povratek nadvojvode Otona na madjarski prestol. List ponavlja potem izmišljotine interesiranih novinarjev, ki hočejo na vsak način spraviti katoliško cerkev v zvezo s habsburškim pučem na Madžarskem. »La Croix- se zopet postavlja v bran proti tem klevetam, češ katoliška cerkev ima edino na tem interes, da se ohrani v Evropi mir, da bo mogla vršiti med narodi svoje vzvišeno poslanstvo, da izboljša ljudi in postavi odnose med ljudmi na bazo krščanske ljubezni do bližnjega. Dunaj, 14. julija, b. »Der Abend* prinaša zopet nova odkritja v nameravanem povratku nadvojvode Otona na madjarski kraljevski prestol. Madjarski poslanik grof Ambrosi je dobil dopust za nedoločen čas ter nalog, naj ga izrabi v inozemstvu, da poseti vlade velesil, katere naj pripravi na zasedanje prestola sv. Štefana po potomcu Habsburžanov. Osobito pa se mu je naročilo, naj izdejstvuje pri velesilah pritisk na vlade Male an-tante, da ne bodo delale kakih sitnosti, kadar se bo Oton vrnil na Madjarsko. Horthy in Bethlen sta po vesteh tega lista že pripravila kraljevsko pro-klamacijo in celo besedilo tozadevnega zakona, ki bo razveljavil abdikacijo rajnega cesarja in kralja Karela IV. Horthy se je dal le pregovoriti, ko se mu je obljubilo, da postane po kronanju Otona za madjarskega kralja paladin kraljevskega dvora. V političnih krogih kroži vest, da se namerava vprašanje madjarskega prestola predložiti Društvu narodov, ker sicer bi bile resne komplikacije skoroda neizbežne. Parii, 14. julija, b. Vse pariško dnevno časopisje je ponatisnilo vest »Echo de Pariš« o novem vojaškem zakonu, ki se v Madjarski pripravlja. Vojni minister Gombos je namreč dal tole čudno in predrzno izjavo, da pričakuje dovoljenja velesil za vpeljavo vojaške obveznosti na Madjarskem. Gombos je pristavil, da bi se nikdo ne smel zgražati nad to upravičeno zahtevo madjarske vlade, ker bi ludi splošna vojaška obveznost ne pomenila zvišanja vojske, ki po mirovnih pogodbah ne sme presegati 35 000 mož. Mala antanta da bi se temu ne mogla zoperstavljati. Predrznost madjarskega vojnega ministra je izzvala tukaj upravičeno ogorčenost, ter se spravlja v zvezo s sistematičnim rovarenjom nekatciih velesil proti mirovnim pogodbam. Konferenca ambasadorjev, ki je za to vprašanje konpetentna, bo znala dati eventualnemu predlogu madjarske vlade odgovor, ki ga zasluži razen seveda, ako se Madjarski ni posrečilo pridobiti za sebe kako vele-silo-članico konference veleposlanikov Tukajšnje časopisje v svojih komentarjih pristavlja, da je madjarska politika pod pritiskom sil. ki prihajajo od zunaj, zašla v smer, katero bo treba pred svetom kvalificirati za nevarno evropskemu miru ali pa prezreti kot produkt politične megalomanije. London, 14. julija. Diplomatični urednik lista »Sunday ReporU poroča, da je nepričakovani prihod Otona Habsburškega v Ženevo sprožil veliko ugibanj. Mladi nadvojvoda je bil v spremstvu-svojega strica, princa Bourbonskega in treh drugih oseb. V Ženevi so se baje vršila važna posvetovanja z madjarskimi vojnimi in političnimi voditelji. Predvsem bo podelil Oton kot hišni glavar dovoljenje za ženitev svojemu dosedanjemu najnevarnejšemu tekmecu v Budimpešti priljubljenemu nadvojvodi Albrehtu. Slednji poroči meščansko damo in s tem izgubi vse pravice do prestola, kar zelo razčisti dinastični položaj. Istočasno je imela resarice Žita važne konference na francoski rivieri. Pripravila je Otonov zakon z italijansko princesi-njo Marijo. Mussolini je pridobil za ta načrt tudi Horthyja. Dne 22. novembra, kadar bo postal Oton 18 let star in torej polnoleten, bo Horthy odložil državno oblast, in bo ponudila Otonu ogrska nacionalna skupščina krono sv. Štefana. Obenem bo slednji uradno zasnubil italijansko princesiujo, in se misli, da bo preprečil ta korak diplomatične ne-prilike. Dunaj, 14. jul. as. Kakor se poroča iz Budimpešte, objavlja »Regel« vest, da je cesarica Žitu vsem polnoletnim članom habsburške rodovine poslala pismo, s katerim z ozirom na polnoletnost Otona dne 20. novembra zahteva, da vsi podpišejo Otonu zvestobo. To pismo pravi med drugim: »Ker Njegovo Veličanstvo, cesar in kralj Oton postane 20. novembra polnoleten in s tem prevzame pravice in dolžnosti poglavarja dedne avstrijske hiše, pri tozadevni slavnosti pa ne bodo mogli biti prisotni vsi člani rodbine, morajo vsi člani rodbine lastnoročno podpisati priloženo izjavo lojalnosti in jo poslali moji pisarni.« Posebno zanimiv je oni del pisma, ki pravi: »Podpisani se obvezujejo, da bodo z vsemi svojimi močmi podpirali restavracijo.« Pripomniti je tudi, da je pismo pisano v nemškem jeziku, kar je v madjarskih krogih zelo osupnilo. K tej vesti Regelac je pripomniti, da ta živahna agitatorična delavnost bivše cesarice Zitr in njene kabinetne pisarne najbrže dosedaj r? zbudila pozornosti belgijske vlade in dn Žita uživa lam vsekakor večjo svobodo, kakor bivši cesar Viljem v Doornu. Kaj pa to? Budimpešta, 14. jul. p. Član madjarskega parlamenta Tibor Eckardt je preteklo nedeljo, obiskal v Londonu lorda Rothermcra. Včeraj se je vrnil v Budimpešto in je na tozadevno vprašanje izjavil časnikarjem, da sc v inozemstvu ne polaga velika važnost habsburškemu pokrelu, ker madjarski narod ni za restavracijo habsburškega kralja. Angleško stališče o Panevropi Odločilna intervencija Snotvdena v francosho-ilalijanskem sporu Panevropa naj anulira vse vojne dolgove Pariz, 14. julija, b. Političnim krogom, ki so zadnje tedne posebno zasledovali zunanje odmeve na Briandovo spomenico, ni ostalo prikrito, da se je angleški veleposlanik v Parizu lord Tyrell zgla-sil skoroda vsak dan na ministrstvu za zunanje zadeve. Sprva se je mislilo, da je namen angleških demarš samo ta, da posreduje med Italijo in Francijo v svrho obnove pogajanj za pomorsko razorožitev, ker bi Velika Britanija rada videla, da se tudi obe latinski velesili pridružita londonskemu pomorskemu paktu. V resnici pa, kakor se je sedaj zvedelo, so imeli obiski lorda Tyrell na Quai d'Orsayu čisto drug namen. Vaš dopisnik je imel priliko videti dopisnika londonske »Sunday Times«, ki mu je zaupal, da Anglija sprva sploh ni mislila odgovoriti na Briandovo sjiomenico drugače kot pa s kratkim zahvalnim pismom, ki bi bilo vsebovalo rahel namig, da je za te vrste politične kombinacije najbolj kompetenlno Društvo narodov v Ženevi. Proti tezi angleškega zunanjega ministrstva pa se je uprlo finančno ministrstvo. Snowden sam je protestiral na njegov znan vehementen način, da hoče zunanje ministrstvo sabotirati edino priliko ki se nudi, da bi Evropa nastopila solidarno proti Ameriki v vprašanju vojnih dolgov. Angleškemu veleposlaniku je Briand baje obljubil, da bo napram Italiji popustljiv samo pod pogojeni, da Italija in Anglija njegove spomenice ne bosta zavrgli. Nadalje je Briand opozoril angleškega diplomata na to, da Francija ne bo v stanu voditi pogajanj z Italijo, če bo slednja vedno zahtevala revizijo mirovnih pogodb. Le anleški intervenciji se je torej zahvaliti, da italijanski odgovor ni bil sestavljen v tonu, ki bi bil moral izzvati konflikt z Italijo. Ravnotako bo tudi angleški odgovor zelo prijazen in vljuden. Na borzi se je ta vest včeraj zelo komentirala, ker izgleda, da bo Anglija pristala na neke vrste evropsko federacijo samo z namenom, da z nova postavi vprašanje vojnih dolgov, katere mora Evropa plačevati Zedinjcnim državam. Evropska federacija bi imela več moči, da doseže anuli-ranje vseh denarnih obveznosti, ki so izšle iz vojne. Kaj se pripravlja v Mali Aziji Angleški agenti vodijo kurdistansko vstaj o - Ze zopet misterijozni Lovrence Istambul, 14 jul. b. V svoji sobotni depeši sem omenil, da se razširja mnenje, da angleški agenti vodijo kurdske vstaše na turško-perzijski meji. V Slanvbul so prišle novice, ki omenjene slutnje potrjujejo. Vjetniki, ki so bili prignani v Ankaro, pripovedujejo, da se nahaja med Kurdi neki polkovnik Lavvrence, ki je postal že mitična figura v Orijentu ter se pojavlja povsod, kjerkoli se sliši o nemirih. Znano je, da je polkovnik Lavvrence preživel skoroda deset let v Arabiji ter postal tam še pred svetovno vojno šejk in šef velikega arabskega plemena. Ko jo napočila svetovna vojska, se je takoj stavil na razpolago angleški vladi ter tako dolgo rovaril po Arabiji, da je zanetil vstajo Arabcev proti Turkom ter tako preprečil uresničenje sanj nemškega generalnega štaba, da nemške čeie zasedejo Sueški prekop in tako prestrižejo Angležem pot v Indijo. Njemu se mora Arabija zahvaliti, da je danes vsaj na zunaj neodvisna država in njemu so dolžni zahvalo za svoj prestol tudi bratje Fajsali v Transjordanu in Iraku, ki vežela sredozemsko morje s Perzijo preko svete dežele. Polkovnik Lawrcnce jc potem izginil za nekaj lel in se je pojavil v Perziji, ko je Riza Khan proglasil samega sebe za šaha pod imenom Pehlevi. Lawrence je imel nalogo, da protežira načrte Kize Khana. Zalem se je Lavvrence zopet oglasil 1. 1929. za časa revolucije v Afganistanu, ki jo stala prestol emirja Abdullaha in postavila na afganski prestol Nadir Khana. Polkovnika je revolucija zajela v Ka-bulu in bi brez dvoma bila prekinila njegovo mnogo-lično karijero, ako bi ga drzni letalec ne bil z avi-jononi rešil iz obleganega mesta. Sedaj pa se je Lawrence zopet prikazal na lurško-perzijski meji in kakor hitro se je zaznalo za njegovo prisotnost, so se začele razširjati naj-fantastičnejše vesti o nnčrtih, ki jih namerava izpeljati Anglija nn tem važnem delu Male Azije. V krogih ruske sovjetske diplomacije prevladuje mnenje, da Anglija samo nadaljuje svojo tradi-cijonelno politiko proti Rusiji, kateri hoče na vsak način zabraniti pot do morja. Turški vladi je vstaja zelo neprijetna, ker je borba s Kurdi od nekdaj jako težavna in ovira tudi njeno notranjo konsolidacijo. Hvalevredno jc labouristična \Iuda |>oskii-sila pritegniti Ijidijo nase in ji pokloniti status dominijona. Toda komaj je odzvencln tozadevna deklaracija sekretarja 7» Indijo Wcdff-wood Bcnnn v komunah in vicekraljeva lord Irvvingova v Dclhiju. žc jc prišel odmev v obliki krvavih demonstracij, katerim so morale slediti arctacijc in druge stroge mere. Z Rusijo jc Anglija danes tam, kjer jc bilo julija 1929. Spričo te dolge verige resničnih in navideznih neuspehov je pu priznanja vredno, da angleška javnost znto ne inkriminira delavske vlade. Naloga je bila zanjo prevelika. Sicer niso izpolnili niti ene svojih obljub, a pokazali so, da znajo biti na svoj način domoljubi in branitelji Imperija, kojega varstvo jim je bilo poverjeno. Pa zavest sama nn sebi in lo priznanje jc pa >e veliki uspeh. Razpust nemškega partamenta? Berlin, 14. jul. as. Zdise, da se je izjalovilo prizadevanje nemške vlade, da bi dobila večino v nemškem državnem zboru. V tem trenutku je samo še prav za prav sporno vprašanje, ali bo ta konflikt končal z razpustom državnega zbora in z novimi volitvami meseca septembra ali pa bo kljub odprtemu konfliktu mogoče najti pot, da se obdrži sedanji nemški državni zbor. Pri tem se je izkazalo, da ludi zmerno krilo nemških nacionalcev ni pripravljeno podpirali vlado. Na dnevnem redu jutrišnje seje nemškega državnega zbora je drugo čilanjo davčnih zakonov in za kabinet jc sedaj nastalo vprašanje, ali hoče počakati še na to drugo čitanje, v nadi, da bi prišlo pri opoziciji do drugačnega razpoloženja ali pa bo vlada finančni zakon izdala z naredbo. Pri tem je nevarnost, da bi nemški državni zbor pozneje, dosegel razveljavljenje naredbe. Zato se resno računa z možnostjo, da bo državni zbor razpuščen. Sporazum med Italijo in Francijo glede gradbene pavze Pariz, 14. jul. as. Italijanski |>o«Ianik v Parizu Manzoni je danes sporočil na Quai d'Orsayu, da je njegova vlada z zadovoljstvom vzela na znanje, dn ustavlja nadaljnje pomorske gradbe Lidovo Noviny» razpršiti s trditvijo, da je tak blok povsem v interesu češkoslovaške in da ne pomeni oslabitve Male anlante. čisto narav- agrarne krize in če se skušala sporazumeti tudi z Madjarsko, se vrši to le zato. da se izključi konkurenca z madjurske strani, Gospodarsko zbližanje obeh držav z Madjarsko je pozdraviti tudi s političnega stališč«, ker bi lahko dovedlo tudi do poli-ličnega zbližanja, kar se strinja s cilji Male an-tante. Smešno je, smatrati, da bi mogli Jugoslavija in Romunija kaj začeti, kar bi bilo naperjeno proti Češkoslovaški ali kar bi bilo v nasprotstvu s pripadnostjo teh dveh držav k Mali antanti. V ostalem pa bo še letos dosežena jugoslovaneko-češkoslova-ška trgovinska pogodba, naj si potečejo kakorkoli pogajanja o ustanovitvi agrarnega bloka, Gospodarsko sodelovanje z Madjarsko bi samo moglo okrepiti Malo antanto. Proslava frane. praznika Belgrad. 14. julija, m. Na francoskem poslaništvu se je danes vršil svečan sprejem ob priliki francoskega državnega praznika. Zastopano je bilo naše zunanje ministrstvo, od diplomatskega zbora so bili navzoči papeški nuncij na našem dvoru insgr, Pellegrinetti, belgijski poslanik Del Coin ter zastopniki drugih poslaništev, dulje mnogoštevilni ugledni belgrajski prijatelji Francije. Francoski poslanik g. L)ard je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglasi! pomen svečanosti, ki so bile nepozabne manifestacije franeosko-jugoslovanskega prijateljstva, pričenši od obiska francoskih vojakov pa do veličastnih manifestacij v Ljubljani. Nato jc predsednik društva prijateljev Francije g. Popovič v prisrčnih besedah podčrtal prijateljstvo med Francijo in Jugoslavijo. Sprejem na francoskem poslaništvu je torej potekel v izredno prisrčnem tonu, ki dokazuje, kako iskreno prijateljstvo veže jugoslovanski in francoski narod, prijateljstvo, katerega ne bo mogel motiti noben dogodek. Pariz. 14. julija, as. Francoski narodni praznik 14. julija se je obhajal letos z večjim sijajem kakor druga leta. Pcsebno je v Parizu privabila mnogo gledalcev velika vojaška parada, s katero se ponavadi proslavlja zavzetje Bastille. Med moderno opremljenimi polki so se v proslavo stoletnice zavzeija Alžirja vrstili tudi močni oddelki v krojih zgodovinskih armad iz leta 1830. Že ob 8 zjutraj so začele korakati čete od invalidskega doma. Prisotni so bili predsednik republike, tuniški bej, vlada, diplomatski zbor in številni parlamentarci. Nepregledne množice so v gostih vrstah ob It$lrani cest pozdravljale čete. Preiskava o katastrofi Karadjodja Italijanska agitacija proti tujskemu prometu v Jugoslaviji — Maše-zadušnice za ponesrečence i 'J Za spravo med in London, 14. jul. AA. Ta teden se bo sestalo v Indiji več konferenc, na katerih bodo razne politične stranke opredelile svoje stališče do konference okrogle mize«, ki se sestane 20. oktobra. Danes je posetil indijski podkralj lord Irwin več indijslfth vladarjev in zastopnikov indijskih držav in se sestane pozneje z zastopniki raznih mnenj in interesov britske Indije. Včeraj sta bili v Simli dve važni konferenci. Na eni teh konferenc so zastopniki manjšin, indijskih kristjanov in zatiranih razredov sklenili, da bodo podpirali indijsko konferenco. Medtem so nekateri politiki posetili Gandhija, Pandita Motilala Nehruja in njegovega sina Pandita Javaharja Ne-hruja z namenom, da jih pregovore, da jih pregovore, naj opuste propagando za državljansko neposlušnost. Ločitev zakona med kraljem Karlom in Heleno se razveljavi Bukarešt, 14. jul. as. Kakor doznava Vaš dopisnik iz dobro poučenega vira, se bo v kratkem vpostavila zakonska zveza med kraljem Karlom in princezinjo Heleno. Ta teden se bo pri kasacijsketn sodišču uvedlo postopanje, da se razveljavi razsodba o ločitvi zakona. Generalni prokurator Cer-nescu, ki je pred dvema letoma kot javni tožitelj pri kasacijskem sodnem dvoru nastopil za ločitev zakona, je že podal demisijo ter je bil na njegovo mesto imenovan svetnik višjega deželnega sodišča Praporgescu. On bo pri kasacijskem sodišču stavil predlog, da se razsodba o ločitvi razveljavi. Mussolini operiran Rim ,14. jul. z. Veliko razburjenje je vzbudila vest budimpeštanskcga lista -Ujsag«, v kateri javlja listov dopisnik iz Bologre, da je bil Mussolini tamkaj operiran. Vesti o operaciji ni objavil noben italijanski list, da se ne bi narod razburil. »Ujsag« poroča, da je Mussolini že dalje časa bolehal na kronični bolezni želodca. Končno se je odločil za operacijo, ki naj bi jo izvršil v Bologni znani specialist dr. Negroselli. Ker je pa ta velik antifašist in nasprotnik Mussolinijev, ni hotel izvršili operacije razen v prisotnosti še dveh drugih specialistov, kar se je tudi zgodilo. Operacij« je trajala čelrt ure in je popolnoma uspela. Venizelos bo potoval po Evropi Atene, !4. julija. A A. Predsednik grške vlade Venizelos jc zapustil danes Atene, ter »e podal /a nekoliko dni na odmor na otok Speče. Tu bo ostal največ teden dni, nakar sc ponovno vrne v Atene, kjer ostane do 26. t. m. nato pa sc podu na potovanje po Evropi. Na tem svojem potovanju bo ostal Venizelos do začetka septembra. Belgrad. 14. julija, u. Preiskave, ki jih vodijo naše in italijanske oblasti povodom strašne katastrofe pri otoku Galešniku v Pašmtin-skeni kanalu, sc bližajo koncu. Preiskavo so vodile 4 komisije. Od itali janske strani sta delali dve, in sicer ena uradna s strani italijanskega mornariškega ministrstva, druga pa privatna s strani pomorske družbe San Mnrcot. ki je lastnica ladje »Francesco Morosini«. Z naše struni sta na mestu nesreče vodili preiskavo istotako dve komisiji: uradna od ravnateljstva zu pomorski promet in druga od Jadranske plovidbe, katera je lastnica >Kara-djordja«. Preiskave so sedaj \ glavnem končane ter sedaj komisije urejujejo preiskovalni materijal. ki bo izročen pomorskemu sodišču, katero bo sklicano v šibenikti v roku 15 dni. Nuši in italijanski komisiji sploh nista prišli v stik in to radi tega, da sc nc bi kršila suvereniteta naše države. Če bi na primer šlo za angleško ladjo, ki bi bila povzročila tako nesrečo, ter bi nato pristala v Zadru, bi lahko sodelovale italijanske in naše komisije. Osrednje vprašanje, katero jc imela preiskava rešiti, je vprašanje mesta, kjer sc je odigral žalostni dogodek. Ugotovilo sc je, da sc Kiiradjordje« nikakor ni mogel izogniti še bolj na desno, ker bi sicer nasedel. Na mestu, kjer sc je dogodila nesreča, znaša globina morja jedva 6 in pol metra in je radi tegti i/k 1 j učeno. du bi se mogel »Kn rad jordje« umakniti še bolj na desno. >Kuradjordje« sc še vedno nahaja v plitvini pri Gnlc.šniku. Dela /.n njegovo dviganje hitro napredujejo. Vsi dosedanji rezultati preiskave kažejo, je katastrofe kriva italijanska ladja. Dubrovnik, 14. julija, ti. Kakor sc je moglo pričakovati, je sodba inozemstva o krivdi pri katastrofi v Knšmtinskcm kanalu, napravila v Italiji porazen vtis. Italijanskemu tisku* ni uspelo odvrniti suma, ki so ga naprtili nemški tifk in švicarski listi italijanski ladji. Zato skušajo sedaj Italijani na drug način oškodo- vati dober glas jugoslovanske revijerc. Nemškim turistom, ki |k)tujejo preko Trsta opisujejo v najbolj v najbolj črnih barvati razmere javne varnosti v naši državi. Razvcn tega govorijo, da so prometna sredstva v Jugoslaviji radi nesposobnosti strokovnega osobja zelo ne-sigurna, ter da od tod izvira tudi katastrofa vKurudjordju«. Naravno je, tla taka prozorna kampanijn ni napravila vtisa. Nasprotno sc jc dognalo, du je \ prvi polovici leta 1950 znatno naraslo število inozemskih turistov po dalmatinski rivijeri. Na porastu so najbolj deležni Angleži in Nemci. Biograd na morju, 14. juliju, p. Semkaj jc dospel načelnik pomorskega oddelka prometnega ministrstva g. Pejnovič. Podal sc jc takoj na »Ka rad jordje* in pregledal priprave zu dviganje ladje. O njih se je izrazil zelo pohvalno. Dubrovnik, 14. juliju, z. Gospa Anka Brdovu jc vložila pri sodišču tožbo za izgubljene stvari ter za pretrpelo telesno poškodbo ob priliki katastrofe sKaradjord ja«. To je prva tožba kot posledicu katastrofe v Pišmnn-skem kanalu. Šibenik, 14. jul. p. V katedrali sv. Jakoba se je včeraj ob H vršilu svečana zadušnica zu ponesrečene potnika »Karadjordju«. Navzočih je bilo mnogo zastopnikov vojnih in civilnih oblasti in veliko število meščanstva. Sredi katedrale jc bil postavljen katufalk z lavorjc-vim vencem in okrašen z jugoslovansko in češkoslovaško državno zastavo. V znak splošne žalosti je bilo včeraj in predvčerajšnjim vse mesto v črnili zastavah. \ soboto so liili odpovedani vsi koncerti in zabave. Tekom včerajšnjega dneva so se v ršile zudušnicc v vseh večjih mestih severne Dalmacije. Sušnk, 14. jul. /. Priprave za dviganje •»Karadjordjoc so toliko napredovale, da bo mogoče spraviti ludjo že v petek v Kruljevico v ladjedelnico. Popravila se bodo takoj pričela. Vendar pa ni govora, da bi ni.ogel j>Ku-rndjordjc« šc \ letošnji sezoni pluti po svoji redni liniji. Sovjetski kongres končan Novi člani Politbiroja Moskva, 14. jul. as. V nedeljo jc bil končan kongres stranke, nakar so se vršile volitve in sprejele resolucije k posameznim poročilom. Vse resolucije so bile sklenjene v smislu Stalinove večine. Petletni načrt se bo vriil dalje, ravno tako tudi kolektivizacija poljedelstva. Vodil se bo poostreni boj proti Trockijevi in desničarski opoziciji v stranki sami. Dalje se zahteva v resolucijah tudi večja aktivnost v komunistični internacionali, da se s tem pospeši misel svetovne revolucije, izrabljajoč svetovno gospodarsko krizo. Volitve v novi centralni odbor so zanimive radi tega, ker so bili kljub najhujšim napadom govornikov na kongresu proti voditeljem desne opozicije zopet izvoljeni v vrhovno vodstvo stranke Tomski in Rikov ter je poslal celo Buharin član centralnega odbora. Ta izid volitev je razumeti tako, da je vodstvo stranke hotelo na zunaj izbrisati vtis no- vega razkola, da pokaže svetu stiko edinstva in popolne strnjenosti v stranki, Moskva, 14, jul. as, Novi centralni odbor komunistične stranke je na prvi svoji seji na novo izvolil Izvršilne organe stranke, namreč tajništvo Politbiroja in organizacijskega biroja. Stalin, ki je bil zopet izvoljen kot glavni tajnik stranke, pripada razen tega kot član vsem vodilnim organom stranke. V Politbiroju, najvažnejšem gremiju vodstva stranke, so lažen Stalina VoroSilov, Ka-ganovič, Kalinin, Kirov, Kossior, KujbUov, Molo-tov, Rikov in Rudsutak. Od dosedanjih voditeljev desne opozicije ostane torej samo šc Rikov član Politbiroja. Novi pa so v Politbiroju Kaganovič, dosedaj tajnik strankine organizacije v Moskvi, Kossior, dosedanji tajnik ukrajinske stranke, in Kirov, dosedanji tajnik strankine pisarne v Leningradu. vogna na končana Peking, 14. jul. n. Nankinška vlada, oz. kitajska narodna stranka, takozvani Kuomintang, je sklenila 12- t. m. sporazum s separatistično vlado in generalom v Pekingu, ki je bil začel vojsko zoper Nanking. Na podlagi tega sporazuma se je osnovala skupna narodna vlada v Pekingu. Kakor se domneva, bosta tako nankinška kakor pekinška vlada odstopili in se bo osnoval kabinet iz predstavnikov severa in juga, Ta sklep bi bil zelo velike važnosti za nadaljnji razvoj politike kitajske države, ako ne bi za tem sporazumom slali goli denarni interesi in pa intrige nekaterih evropskih velesil. Razpadanje čeških komunistov Praga, 14. jul. AA. »Venkov« poroča, da komunistična stranka na Češkoslovaškem polagoma, a zanesljivo likvidira. Delavske množice sc vse bolj obračajo proti Moskvi in delavstvo prehaja deloma k sociialnim demokratom, deloma k nemškim Ha-ckenkreuzlerjetn. Komunistična opozicija v Brnu je sklenila v nasprotju z odredbami Politbiroja priti do sporazuma s češkoslovaško socijalno demokracijo. V to svrho bo konlerenca 10. avgusta v Brnn. List sodi, da bodo temu primeru sledile organizacije tudi v drugih češkoslovaških pokrajinah Kujjepou je umorjen Pariz, 14. julija. Zadnja (0.) številka Oščega dela , organa znanega politika V. Ilurceva, prinaša sledečo uvodno izjavo: Dolgo in strastno smo hoteli verjeti, da je Kutjepov živ. A zdaj lahko nepo-bilno trdimo, da ie bil Kutjepov umorjen po bolj-ševikih kmalu po tem, ko je bil pri bolem dnevu 20. januarja ugrabljen iz Pariza. Hoteli so ga vjeli živega, a dobili samo njegovo truplo. Vedno smo bili globoko prepričani, da boljševikom ne bo mogoče varovati tajne o usodi svoje žrtve. Kmalu bodo vsi zvedeli, kdo Je Kutjepova izdal, kdo in pod katerimi okoliščinami ga je umoril. Smemo Irditi in sicer s polno pravico, da bomo v najbližji bodočnosti objavili vse podrobnosti o celotnem poteku le zadeve.« Pripomniti Je, da vživa Burrev od časa, ko je razkrinkal znanega Azeva. zaslužen sloves najboljšega In najzanesljivejšega poznavalca vseh ruskih revolucijakih in tudi boljževiških skrivnosti. Davčne olajšave za hotelsko industrijo Pek)rad, 14. jul, AA. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra financ in g. ministra trgovine in industrije ter po zaslišanju g. predsednika ministrskega sveta predpisal jn proglasil zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo. j|| 1, Za pospeševanje turizma se dovolijo hotelski industriji v kopališčih ler v klimatskih jn turističnih krajih začasne olajšave v obsegu In po pogojih tega zakona. S 2. Začasne olajšave veljajo za hotele, restavracije, penzije in gostilne. Ti obrati so dejejpj pod pogoji $ 5 teh-le olajšav: 1. neposredni davek od dohodka podjetja (ste-čevina) se bo odmerjal tako, da se davčna osnova po določbah zakona o neposrednih davkih v letih 1931, 1932, 1933, 1934 in 1935 zmanjša za 40%, v nadaljnih 5 davčnih letih za 30% ter v nadaljnih 5 letih za 20%; 2. neposredni davek od. dobička javnemu polaganju računov obveznih podjetij (družbeni davek), se bo odmerjal na podlagi, zmanjšani kot pod t., tako da v primeru (»manjkanja osnovjiiee ne bo treba plačuti zakonski minimalni davek po § 68-2 zakona o neposrednih davkih; 3. taks in pristojbin so oproščene godbe, vstopnice za zabave, koncerti, razstavo in predstave, ki se prirejajo po hotelih, restavracijah in penzijah; 4. takse za dolgoročne pogodbe o zakupu se ne bodo plačevale po zakupni dobi, temveč le vsako-lelno naprej. § 3. Za obrale v novozgrajenih stavbah v roku 3 let po uveljavitvi tega zakona, ki razpolagajo najmanj z glavnico od 500.000 Din do 2 milijona In ki izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona, se zmanjSa davčna osnova v teku prve petletne dobe za nadaljnih 20% v drugi petletni dobi za nadaljnih 15% in v tretji petletni dobi zu nadaljnih 10%. Za obrale v novih zgradbah, zgrajenih v istem roku ler s kapitalom od 2 do 5 milijonov, se zmanjšajo odstotki, navedenim v prejšnjem odstavku za nadaljnih 10% (poemov). Če razpolagajo s kapitalom nad 5 milijonov dinarjev, se znižajo ti odstotki za nadaljnih 5% (poemov). S 4. Za časa trajanja olajšav 2 in 8 se sni-žajo poleg znižanega davka še vsakovrstne doklade, ki se plačujejo na podlagi neposrednega državnega davka. Davek na poslovni promet se bo plačeval na iwllagi kopij računov, ali na podstavi knjig o in-kasu, ako se pokažejo davčnim oblastvom in so verodostojne, lnkasirani davek na poslovni promet se sme vračunati in izkazati v računih. § 5. Olajšav. 2., 3. in 4. tega zakona se smejo dovoliti: 1. ako so v Jj 2 navedeni obrali na podlagi potrdila pristojne banske uprave in pristojne davčne uprave nposredno v službi pospeševanja turizma ter čim večjemu posečanju kopališč, klimatjčnih in turističnih krajev in ako razpolagajo z vso potrebno moderno in higijensko ureditvijo (vodovod, moderna razsvetljava, družabni prostori, čiste in primerne sobe itd.); 2. ako so stavbe, v katerih se nahajajo ti obrati, zgrajene kot nove po obstoječih gradbenih predpisih; 3. ako so obstoječe stavbe adaptirane ali razširjene ali pa opremljene z ureditvijo v zmislu točke 1. lega zakona in ako tudi sicer odgovarjajo obstoječim gradbenim predpisom iu ako znašajo adaptacijski stroški najmanj % vrednosti objektov brez pohištva ter neposredno pri adaptaciji. Vse začasne olajšave se smejo ria predlog hotelskega inšpektorja pri banskih upravah, ali na predlog ministrstva za trgovino in industrijo odvzeti, ako lastnik ali zakupnik obrala ne vodi na primerni višini, pravilno in čisto, ali ako se ne ravna po določenih cenah in ako krši pogoje S 5., točka 1. tega zakona. fj 7. Olajšave tega zakona veljajo tudi za Belgrad iu za mesta, kjer so sedeži banskih uprav. Ako ta mesta niso klimatični in turistični kraji, veljajo olajšave samo za hotele. Le-ti pa morajo izpolnjevali vse pogoje tega zakona ler imeli najmanj 40 sob. Olajšave lega zakona veljajo nadalje za zdraviliške in letoviške domo, ako se njihovi dohodki porabljajo izključno za ureditev tamošujega kraja in za pospeševanje turizma. § 8. Olajšave po leni zakonu bo dovoljeval oziroma odvzemal na podstavi vloženih in dokumentiranih prošenj po predhodni izjavi ministrstva za trgovino in industrijo oddelek za davke v ministrstvu financ. Prošnje je treba vlagati v roku 60 dni po otvoritvi obrata. Po prekoračenju lega roka izgubi obral pravico do olajšave za ves pretekli čas in za eno leto, v katerem Je bila prošnja vložena. § 0. Podrobne določbe o izvršilvi lega zakona bosta predpisala minister financ in minister za i trgovino in industrijo. Minister za socijalno politiko I in narodno zdravje bo določil kraje, ki jih Je treba j smalrati za kopališča, minister za Irgovino in indu-slrijo pa one, ki jih jc treba smatrati za klimalske I in turistične. j Slovenec Primožič - svet, prvak v telovadbi Louxembura, 14. jul. AA. Mednarodne telovadne tekme so se zaključile z zmago Jugoslovana Primožiča, ki je absolutni prvak sveta v telovadbi. Prugi za njim je čehoslovak Gajdoš, tretji Čelio-slovak Lechner. Kot vrste so se plasirale: 1. Češkoslovaška, 2, francoska, 3. oslabljena jugoslovanska brez Šluldja in Mafija, 4. madjarska, 5. luksem-burška in 6. belgijska. Jugoslovanski telovadci so se borili sijajno in niso popustili v nobenem pogledu. Med njimi vlada veliko veselje radi usjielia in priznanja, ki so ga bili deležni pri vseh narodih Stuhelj okreval Luxcubiirg, 14. julija. AA. Sokolski prvak fjtukelj, ki se je poškodoval o priliki padca s krogov na mednarodni telovadni tekmi, je okreval, i toda ne bo mogel sodelovati pri nadaljnjih tekmah. Tone Male j. ki se je tudi poškodoval, se nahaja v bolnišnici, toda njegovo stanje se je zboljšalo. Nesreča dveh angleških letalcev London, 14. Jul. Letalec Mattiens, ki je skušal izvršili polet iz Anglije v Avstralijo, je s svojim l spremljevalcem padel z letalom vred v burmsko 1 džunglo. Davi je odšlo iz Prome v Burmi več rešil- i nih ekspedlcij, da najdejo niegavega spremljevalca Erica Hooka, dočim so bili Mnttievvsa našli birmanski kmetje na morski obali in ga popolnoma Izčrpa-nega prenesli v Premo. Pri padcu letala slu bili« oba letalca ranjena. TJook je bil težjo ranjen. Ko je na poli omagal, je naprosil svojega tovarišp, naj gre sam naprej. Zdaj so na;H ludi Ifpuk«. , Drobne vesti London, 14. jul. AA. Reuter poroča: Nedavne velike povodnji na Koreji so zahtevale obilo človeških žrlev. Iz zapudne Koreje poročajo, da so tam vode vrgle na suho 78 utopljencev. 30 ljudi pogrešajo, 28 jih je nevarno ranjenih, več tisoč ljudi pa je brez strehe. Pariš. 11. julija. A A. Havas poroča iz Benga li.ia, da so nastali včeraj v mestu Niniezingu nemiri, v loku katerih je bilo 0 Indijcev ubltih.Na-vzlic največjim naporom policije roparji nadaljujejo svoj posel. Policija je bila ojačena. Berlin, 14. julija. A A. Jutri bo izročila Nem-čllj« odgovor na Briandov memorandum.