la i AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN, m LANGUAGE ONLY '.....1)" mindlM • a ^ _____ 'WDOMOYINfl tli S5==55=:: 15 208 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 4, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. LEPA SLAVNOST V COLLINWOODU J El uji oi' lov?!'1'0 popoldne se je izpred o sf ve ga doma na Holmes kateraZVila sIikovita povorka, ^ en.ske!- S° nastoPiU krožki Slo-'enske zveze, društva sv. nst' Histv St' 169 KSKJ., kadetke (avti®?-Helene št- 193 KSKJ %„ °dsek št. 285, godba sv. :iih štk KSKJ, V avtomo. > i gosr • in botra ter čast" Jn^er '6 in spremljevalci. Več Cllffov VzJ.množica, ki je iz pločni- o Zad eno gledala povorko p irltev Uiotička napolnilia bj] b, ije Vnebovzetje, kjer / ! kadet??lovljen PraP°r Suit, S1°venske ženske zve-oPa ' V povorki so bile za- " :°liški] P°leg clevelandskih in 4 !iske - tudi Podružnice Slo-d Bavv,/*enske zveze iz Loraina L>na. kalini je " Slavnostni program 6(lr)ic sPretnim vodstvom >0 lk' **zv1 Mrs- Albine No-Vl' na odru Slovenskega ^ Hj p),t;Jp°zantna skupina na / »8:rain,C stavljena po vodstvu ^ 9' Je dobila zaslužen °fane občinstvu iz natrpane .ct J Isltg y ^ imenu Slovenske 9flL ^ Hay626 Je v znešenih bese- ,iti} »vna/"°Ce Pozdravila prva aHces RP°dPredsednica Mrs. $! « p' uPert. Boter Mr. Av- 6tek'sjVetek in botra Mrs. A. Nlbudna lzPregovorila lepe in Ji je y 6 besede in občinstvo rdi' jgplavz°m nagradilo. K ,e bilo poklicanih več je niH ■ A Mil j n * ' Vo'ja,edm°graška. — Okrog 4 »0» 87 ■ Pešpolka je da-$ kjer . lralo in zbežalo v hri-ffoti J b°do kot vstaši bori-S 7*jarom' kadar bodo ^ 6li s nek graško- Vojaki so \ 0 eno ^ Puške> municijo in ; strojnico. Od nekega A lH)lka jih je pobegnilo Vče areste se poroča, da je /i i>kov .J ubitih 80 romunskih v *v v bm. kmetov ter 100 Mad-med vasmi Negrest Ifeta HC(J J »rov je udrla sinoči No sli>tu Mare in vso noč 8treljanje. Romun-Nlo^jj na armada se še vedno »a 1)ra' ali bo zapustila kraj Sla 2PtUSti!a Ogrom ali ne. °v r^HtrjuJejo, da je mnogo ,ja munske armade prise-S bi-ne bodo dali zemlje [k0tu 'b°3a. 1,0&tšk• -er Se stikaJ° romun" n, ta in slovaška meja sto- di izii nemških So Pripravljeni zase-« je «**ko. Romunski na-f A " rašno razsrjen nad Amerika je drugih govornikov, ki so izrazili najlepše in iskrene častitke Susel kadetkam in podružnici št. 10 Slovenske ženske zveze. Opaziti je bilo več glavnih uradnic te organizacije. Na odru so nastopili v petju razni solisti, dueti in kvarteti, vsi tukaj rojeni, ki so avdijenci zelo inponirali. Podane so bile izvršene deklamacije. Tudi solo, duet in v grupi plesi po mladini so močno [(rijali in občinstvu ugajali. Prav ljubko je zapela s spremljanjem na klavirju po Miss Josephine Trček, Miss B. Radell in ob zaključku programa mladi Leonard Zallar. Skoro koncem programa je prihitel čislani g. sodnik Frank Lausche na oder in takoj bil klican kot slavnostni govornik. Njegov govor je bil kratek, toda toliko bolj krepak in jedrnat v pomenu slavja in časov, v katerih se nahajamo. Zaključil je svoj govor: "Molimo k Bogu, da nam ohrani naš narod neraz-družljiv in v naši novi domovini prostost in svobodo!" Končno je vzkliknil: "Bog čuvaj nas in ameriško demokracijo!" Slavje blagoslovljenje prapora Susel kadetk je bila najlepša narodna manifestacija lojalnosti slovenske žene družinskemu družabnemu in državnemu pokretu v novi domovini na ameriških tleh. ^ Jih Je bilo ubitih v bojnih med Ogri in Romunci za posest Sedmograške ^ D. C. - Rev. ,V|)ik vQuinn, katoliški du-,>B^>ka,je bil polt'1' d hls°. k.l'er bo dobil »o i medaljo za nje-I/ 1 , ° Pogumno obnaša- /ES let nedelj0 2" aprila Je §el Rev. Quinn t/ 4 ° Sa il Ve' kjer je imel ma-9 J tnu ^ naprosil nek policaj tf* h vjeti roparja, »i v stanovanje ne- " h i t' dVOjice" R°Par -l'e 0 ubil oba zakonca in i e'v^JetiS6be' če Sa bodo sku-' i>|) ^ \ Pogumni. duhovnik M ^ V- obotavljanja za Fl ' mu je toliko ča- ^HES BO dal duhovniku medaljo Nemci in Italijani, ki so prisilili romunsko vlado, da je izročila Sedmograško Madjarom. KULTURA K Glasbeni matici so pristopili kot ustanovni člani: Mr. Frank Zakrajšek, pogrebnik ter Mr. in Mrs. Albert Glicker, vsi iz Cle-velanda. Dalje društvo št. 326 SNPJ, Uniontown, Pa., društvo št. 185 JSKJ, St. Michael, Pa., Gospodinjski klub Slovenskega doma iz Girard, O. Nadalje sledeče organizacije iz Clevelanda tudi kot ustanovni člani: Dramsko društvo Ivan Cankar, Progresivne Slovenke, krožek št. 2, društvo Ribnica št. 12 SDZ, društvo Danica št. 11 SDZ, društvo Comrades^št. 566 SNPJ. (j l -o-fl I Poroka V četrtek ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Antona gdč. Hedwig Koci, hčerka Mr. in Mrs. Frank Koci iz 1218 Norwood Rd. in Mr. John Go-rera. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k sv. maši. Sodnik Lausche je ukazal poroti, naj preišče igralnice v okraju J Okrajni sodnik Frank J. Lausche je ukazal novi poroti, naj začne takoj preiskovati javne hazardne igralnice v okraju. "Vaša dolžnost je," je rekel sodnik Lausche poroti, "da posvetite vso svojo pozornost prostorom v okraju, kjer se javno igra hazardne igre za denar." Sodnik Lausche, ki zdaj nače-lj.uje kriminalnemu oddelku okrajne sodnije, je povedal novi poroti, da ima polno moč poklicati na zaslišanje vsako osebo, ali ukazati prdložiti katerokoli listino. Sodnik Lausche je udaril po javnih igralnicah en teden zatem, ko je prejšnja velika porota ¥/, , , v , javno obsodila prepovedano ha-|KuO DO plačal Za izlet, zardiranje v Cuyahoga okraju ft ga je napravil F. D. R. ter izjavila, da bi šerif O'Don-1 ■ J r Očetom to ni novost London. — Ameriški poslanik za Anglijo, Joseph Kennedy, je rekel, da očetje, ki imajo dosti otrok, imo posebno razburjeni radi nočnih napadov nemških letal. , Za nekatere je pač novost, čf morajo ponoči vstati in bežati v skrivališča pred bombami, je rekel poslanik.' Ni pa to nič novega za očete, ki imajo dosti otrok in ki so navajeni v s t a j a t i vsako nočno uro. Pri tem -poslanik ni iz v zel niti xebe, ki ima devet otrok. dala Angležem 50 bojnih ladij V zameno bo dala Anglija zrakoplovne in pomorske pristane na angleških teritorijih. V kongresu se oglašajo nasprotniki, da je to prvi korak k vojni. Generalni zvezni pravdnik trdi, da je imel predsednik polno moč dati ladje. Ladje so veljale nove okrog $100,000,000. nell lahko v 24 urah zaprl vse igralnice, če bi enostavno izpol-noval svojo zapriseženo dolžnost. Porota je nadalje izjavila, da te igralnice pomagajo polniti naše jetnišnice, sirotišnice, blazni-ce in mirodvore. Svetovala je, naj bi se ustanovila posebna pro-ti raketi r ska četa pod poveljstvom okrajnega prosekrtorja Cullitana. sa prigovarjal, naj se poda, da ga je končno ropar ubogal ter se pustil mirno prijeti. Kongres je odobril $250.00 za medaljo, ki je iz čistega zlata. Na medalji so vrezane sledeče besede: "Podarjeno Rev. Francis X. Quinnu od cerkve Ange-lja Varuha, New York City, od 76. kongresa Zed. držav v priznanje za njegov pogum, ker je rešil življenje dveh sodražavlja-nov. Odobreno 10. avg., 1939 Na drugi strani medalje so pa, vrezane besede v latinščini: "Omnia ad Dei Gloriam" (Vse za čaat božjo). KOLEDAR VOJNIH DOGODKOV V12 MESECIH V sledečem prinašamo 15 najvažnejših dogpdkov sedanje evropske vojne v zadnjih dvanajstih mesecih: 1.septembra, 1939: Nemčija je prekoračila mejo na Poljsko. 3. septembra: Anglija in Francija sta napovedali Nemčiji vojno. 17. septembra: Ruska armada je vkorakala v vzhodno Poljsko. 28. septembra: Nemčija in Rusija sta si razdelili Poljsko. 30. novembra: Rusija je napadla Finsko. 12. marca, 1940: Finska je pristala na ruske pogoje; konec rusko finske vojne. 9. aprila: Nemčija je zavzela Dansko in napadla Norveško. 10. maja: Nemčija je prekoračila mejo v Nizozemsko in Belgijo. 14. do 28, maja: Nemčija je podjarmila Nizozemsko in Belgijo in vkorakala v Francijo. 10. junija: Italija je napovedala vojno Franciji. 17. junija: Francija je naprosila Nemčijo za premirje. 27. junija: Rusija je zavzela Besarabijo in severno Bukovi-no. 21. julija: Rusija je okupirala Latvijo, Litvo in Estonijo. Od julija do avgusta: Nemčija je začela zračno vojna proti Angliji. 30. avgusta: Romunska je odstopila del Sedmograške Ogrski. -o- Davey na radiu V pondeljek 16. septembra bo začel Martin L. Davey, kandidat za governerja z radio govori, ki jih bo obdržaval vsak pondeljek večer ob 7:15 do konca kampanje. Govori bodo trajali po 15 minut. Vrhu tega bo obdržaval bivši governer kampanjske govo re v vsakem okraju države Ohio od zdaj pa do volitev. v Tennessee? Washington, I). C. — Joseph W. Martin, načelnik republikanske stranke, je označil govor predsednika Roosevelta pri odprtij i jezu v Chickamuuga, Tenn. kot politični govor ter vprašuje, kdo bo plačal za stroške posebnega vlaka, ki je pripeljal predsednika in njegov štab v Tennessee. "Ali bodo stroški tega izleta plačani iz blagajne Zed. držav, ali iz blagajne demokratskega narodnega odbora?", vprašuje Martin. "Drugo važno vprašanje je' pa to, če je bil podarjen Rooseveltu čas na radiu zastonj?", vprašuje Martin, "če je bil, in kot razumem je bil, potem republikanski narodni odbor zahteva enak prost čas na radiu za kandidata Willkiea." Večja zaposlitev Washington, D. C. — Koncem julija je bilo v Zed. državah 8,-235,000 brezposelnih oseb. Vsega skupaj je bilo zaposlenih koncem julija v Zed. državah 46,-882,000 oseb, kar je največ od oktobra leta 1937. Pri WPA in CCC taboriščih je bilo koncem julija zaposlenih 2,038,000 oseb, ali za okrog 100,000 več kot v juniju. -o- Plebiscit na francoskih otokih San Juan. — Narod na francoskih otokih Martinique in Guadeloupe v Karibejskem morju namerava izvesti plebiscit ali splošno glasovanje, ki naj odloči, če se prizna sedanjo francosko vlado generala Petaina, ali se pridružijo vladi generala De-Gaulie v Londonu. Vlada generala De Gaulle se namreč naprej bori proti Nemcem in ne prizna mirovne pogodbe, ki jo je sklenil general Petaine z Nemčijo. -o- Naznanilo poroke Mr. in Mrs. Frank J. Kuhar, 1123 Addison Rd. naznanjata poroko njiju hčere Lillian z dr. Carl A. Swisher, ki je član profesorskega štaba na Western Reserve univerzi. Poroka se je vršila 29. julija ob navzočnosti bližnjih sorodnikov. Vso srečo v novem stanu! Licence avtnih voznikov Začenši v pondeljek 9. septembra bodo avtni vozniki že lahko dobili svoje licence. Kot znano, mora vsak, ki vozi avto, imeti tako dovoljenje, izdano od države. V Clevelandu se jih bo dobilo večinoma na istih prostorih kot lansko leto. NAJNOVEJŠEVESTI BERLIN, 4. sept,—Iz dobro poučenih virov se naznanja, da se bliža ura, ko bo Hitler začel uporabljati "tajno orožje" proti Angliji za usode polni udarec, kakor je obljubil. WASHINGTON, D. C.--Ivot se poroča iz Bele hiše, ne bo predsednik Roosevelt napra vil nobenega kampanjskega pohoda zapadno dlje kot do države Ohio. Pred novembrom bo obiskal zrakoplovni pristan v Daytonu, O. Predsednik pravi, da se radi mednarodnega položaja ne sme odaljiti dlje kot 12 ur vožnje z vlakom od Washingtona. FOLKESTON, Anglija, 4. sept. —Odkar traja vojna niso Angleži še s tako silo bombardirali francosko obrežje kot danes ponoči. Opolnoči, ko je bilo oddano poročilo, so bili angleški letalci še vedno nad nemškimi! postojankami vse od Boulogne do Calaisa in bombardiranje se j& raztegnilo že nad tri ure. Raz-strelbe na francoskem "obrežju so bile tako silne, da so se tresle šipe celo na angleški strani ob obrežju. LONDON, 4. sept.—Nemška letala so priletela v treh skupinah proti Londonu, toda bojna letala in protizračne baterije so jih pregnale. NEW YORK, 3. sept.—William S. Knudson se je odpovedal kot predsednik General Motors Corp. Posvetil bo ves svoj čas vladni službi pri Narodni obrambni komisiji. NEW YORK, 3. sept.—Princ Frederick, 28-letni vnuk bivšega kajzerja Viljema, se baje nahaja v Kanadi v konfi-naciji. Princ je živel do izbruha vojne v Angliji, kjer je bil zelo priljubljen. -o- Nizozemci še vedno časte svojo kraljico Amsterdam. — Ob priliki rojstnega dne kraljice Wilhelmi-ne, ki je sedaj v Londonu, so se preko noči pojavile na največjem gledišču narodne zastave. Nemške oblasti so ukazale sneti zastave, nakar so gledišče zaprli. Nemci so ukazali preiskavo, kdo je razobesil zastave. -o- Vile rojenice Mr. in Mrs. Joseph Sircel iz Plymouth Ave., Garfield Heights, sta postala stari oče in stara mati, ko so se oglasile 22. Zed. države bodo dobile v najem za 99 let važna obrambena torišča za letala in bojne ladje od Nove Fundlandije do Južne Amerike. Anglija se je zavezala, da ne bo nikdar izročila bojnega brodovja Nemčjji. Washington, 3. sept. — Zed. države so dale danes Angliji 50 zastarelih rušilcev v zameno za letalske in pomorske pristane na angleških posestvih ob ameriškem obrežju, kar bodo vzele Zed. države v najem za 99 let. Vrhu tega se je zavezala Anglija, da ne bo nikdar izročila Nemčiji svojega bojnega brodovja. Ta zgodovinska kupčija je bila objavljena po predsedniku Rooseveltu na kongres v posebni poslanici, kjer se je takoj zaslišal oster protest. V kongresu se je že več tednov namigavalo o tem, toda iz Bele hiše se je to za-nikavalo. Kongresniki, ki so proti vsakemu vmešavanju v evropske razmere, so takoj zavpili, da je to prvi korak v vojno. Generalni zvezni pravdnik Jackson je razsodil, da je bila kupčija popolnoma ustavna. Predsednik Roosevelt je sporočil kongresu, da je izročil Angliji 50 rušilcev v zameno za zrakoplovna in pomorska torišča na Novi Fundlandiji, Bermudi, Bahamskih otokih, Jamaici, St. Luciji, Trinidad in Antigua v Atlantiku ter v angleški Guiani ob Južni Ameriki. Roosevelt je tudi omenil, da se bo takoj pričelo graditi zrakoplovne pristane in pristanišča za bojne ladje v teh angleških verni, Srednji in severnem delu Južne Amerike, enako tudi dohod k Panamskemu prekopu. Tozadevni rušilci so stari preko 20 let. Zgrajeni so bili za časa prve svetovne vojne za nekako $100,000,000. Vsak teh rušilcev more pluti z brzino 30 vozlov na uro in ima posadko 125 mož. Vsak ima štiri štiriplačne topove, 12 torpednih tub, en proti-zračni top in strojnice. Njih največja vrednost je pa v tem, ker so zelo okretni in pa ker lahko bombardirajo podmornice v morski globini. Državni tajnik Hull je naznanil, da bo prišla angleška posadka po te ladje in jih odpeljala domov. Predsednik Roosevelt je pa povedal Časnikarskim poročevalcem, da je del teh rušilcev že na potu v Anglijo. Državni tajnik Hull je dobil od angleške vlade potom poslanika v Washingtonu zagotovilo, da Anglija v slučaju poraza ne bo izročila niti svoje bojne mornarice niti teh ameriških ladij Nemčiji, niti jih ne bo potopila v stiski. Zavezala se je, da bo v slučaju poraza Anglija prepeljala bojno mornarico v Severno Ameriko in Azijo. Ameriška mornarica pravi, da so ti rušilci nerabni za bojno teritorijih, čim bo skupna angle ška in ameriška komisija določila prostor. , Od teh strategičnih točk bodo Zed. države obvladale večino otokov ob ameriškem obrežju v Se- službo, toda bodo pa neprecenljive vrednosti za Anglijo, ki jih bo rabila za spremstvo drugih ladij in tako lahko nadomestila svoje bojne ladje, ki zdaj opravljajo to službo. Romunskega kralja Karla so hoteli ubiti, ker je dovolil Sedmograško Romunski Bucharest, 3. sept. — Dvorna straža je danes preprečila atentat na kralja Karla in s streli pregnala napadalce. Enega izmed napadalcev so krogle zadele, ostala dva so prijeli in razorožili. Napad se je pripetil ob 8:55 zvečer. Trije moški so se pripeljali v avtomobilu pred vrtno ograjo pri palači. Eden izmed njih je skočil z avta in stekel mimo straže ter začel streljati v razsvetljena okna palače. Pri tem je vpil: "Naj živi železna garda!" Zastave na palači so ka- zale, da je kralj tam. Vest o poskušanem atentatn se je bliskovito raznesla po mestu. V petih minutah so bile vse telefonske zveze pretrgane. Odkar je vlada pristala na to, da se izroči del Sedmograške Ogrski, je dobil kralj ojačeno stražo. Od tistega časa se še ni pokazal v javnosti, ampak je neprestano pri sejah vfadnega kabineta. Pravijo, da je kralj izgubil zadnje dni 83 funtov na teži, radi skrbi in premalo spanja. Druga obletnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica avgusta vile rojenice pri njih hčerki Rose, poročena Spisek ter prinesle v spomin krepkega sinčka. Malda mamica in sinček se počutita čvrsta in zdrava. Ko mladi nagajivček doraste, bo gotovo policaj, kot je njegove oče. čestitamo! Pozdravi iz Washingtona Mr. Tony Orehelc pošilja iz Washingtona, D. C. pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu. Prisostvoval je seji senatne in poslanske zbornice. Vstopnico je dobil od senatorja Tafta. za pokojno Mary Zaviršek v spomin druge obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. V bolnišnico Mrs. Mary Ferlin-Kushlan, 730 E. 155th St., se je podala v St. Lukes bolnišnico, kjer se bo morala podvreči težki operaciji. Obiski še niso dovoljeni. Zadušnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Mary Lenaršič. Prijatelji so prošeni, da se udeleže. Pozdravi iz Lemonta Iz Lemonta in Jolieta, 111. pošiljajo pozdrave Mrs. Kattie Bartol iz Carl Ave. ter Mr. in Mrs. John Kobe iz 68. ceste in Joe Kobe. Čarovnik v Kanadi Mr. John J. Grdina, naš slovenski čarovnik, pošilja iz Mon-treala, Kanada, vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave. *Renton, Wash.—Pred dnevi je umrl rojak Frank Perdik, star 32 let in rojen v Black Diamonds Pokojnik, ki je izvršil univerzo, zapušča ženo, mater in brata. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 208 Wed., Sept. 4, 1940 Mary A. Svetek: Kratek izlet po ameriškem zapadu Eno leto vojne Na 1. septembra je minilo leto" dni, odkar je ukazal Adolf Hitler svojim četam, da udarijo na Poljsko. Od tistega dneva se je zemljevid Evrope tako naglo spreminjal, dogodki so se tako naglo vrstili pred našimi očmi, da se nam zdi vojna na Poljskem, rusko-finska vojna, okupacija Norveške in drugih dežel skoro akt davne preteklosti. Danes gledamo samo v bodočnost in sprašujemo se samo: kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, v katero smer se bo obrnila bojna sreča? Še nikdar v zgodovini ni kaka vojska zavzemala dežele v tako naglem pohodu, kot je to izvajala nemška vojska v preteklih mesecih. Hitler je zavzel Poljsko v 18 dneh, Dansko v enem dnevu, Norveško v 23 dneh, Nizozemsko v štirih dneh in pol, Belgijo v 18 dneh, Francijo v 39 dneh. Nemčija je to izvedla s tem, da je zavrgla taktiko prve svetovne vojne in vpeljala popolnoma novo orožje, ki se je izkazalo tudi učinkovito. V prvi svetovni vojni je bila glavno orožje strojna puška, ki je postavljala bojne linije, v tej vojni sta pa glavno orožje: zračna sila in oklopne edini-ce. Taktika nemškega bojevanja je bila v tem, da so najprej letala razmehčala sovražnikovo odporno silo na fronti, nakar so se zapodile oklopne edinice v boj, ki so z neverjetno naglico prodirale v sovražnikovo deželo, uničevale prometne zveze ter s tem popolnoma odpravile strelske jarke, ki so bili v prvi svetovni vojni glavna obramba vsake armade. Dasi se je izkazala nemška zračna sila pri bojevanju po Evropi kot odločilna, pa vendar vidimo, da je bila samo v pomoč bojni sili, ki je operirala po zemlji, to je mehanizirani sili in pehoti. Izkazalo se je, da zračna sila sama še ne za dostuje pri zavzetju dežele. To se je pokazalo zlasti pri umikanju angleških čet iz Belgije, ko so Angleži odpeljali iz Belgije 335,000 mož kljub vsem napadom nemške zračne sile. To je mogla Anglija izvesti samo s svojo mornarico in zračno silo obenem, česar Nemčija nima. Vojna z Anglijo V glavnem se bojuje danes vojna med Nemčijo in Anglijo, to je vojna med ogromno silo na evropskem kontinentu in med pomorsko silo angleškega otočja. Nemčija si je zgradila največjo bojno silo na svetu s tem, da je vpregla vso industrijo samo v izdelavo orožja in municije. Anglija pa ima največjo pomorsko silo, kateri v pomoč počasi pa stal no gradi zračno silo, za katero dobiva skoro ves potrebni material iz Zed. držav. Anglija pa ima nekaj, česar Nemčija nima, tc je, da Anglija hitreje gradi ladje kot jih more Nemčija. Pomorska in zračna sila sta pa glavna činitelja, ki prideta v poštev pri obrambi ali pa pri napadu na otočje. Anglija nima na evropskem ozemlju nobenega torišča, odkoder bi napadala Nemčijo, a Nemčija pa ima med seboj in med Anglijo nekaj milj morja, ki brani glavni nemški moči, to je mehanizirani armadi, pohod na angleško otočje. Anglija si je zgradila svoj imperij samo s pomočjo svoje pomorske sile, ki je operirala iz glavne postojanke doma. Angleško otočje je bilo do danes pravcata trdnjava za pomorsko silo. Toda danes, v času silno razvite zračne sile, pa je velika bližina sovražnika za pomorsko silo skrajno nevarna in Anglija se bo morala sčasoma ozreti za varnejše zavetje svojim bojnim ladjam, če jih bo hotela obvarovati pred nemškimi bombniki. Tako imamo danes pred očmi boj med veliko pomorsTco silo proti veliki pozemski sili, obe pa imata za pomoč zračne sile, ki so edino sredstvo, da se ponese boj sovražniku pred "'rata. Ako hoče Nemčija premagati Anglijo, to se pravi, da prisili Anglijo na kolena, ali pa dajo faktično zasede, mora v prvi vrsti pregnati z zraka angleško letalstvo. Danes napadata Anglija in Nemčija druga drugo, razdirata mesta in vasi, razbijata tovarne in si uničujeta zračni sili. Obe strani imata ogromno škodo, toda nobena stran ni še toliko prizadeta, da bi bila škoda učinkovita. V izgubi zračne sile pa ima Nemčija več izgub, ker nabada brez vsake previdnosti in ker ima slabše vrste letala kot Anglija. Blokada, s katero Anglija brani dovoz potrebščin v Nemčijo in blokada, s katero je obdala Nemčija angleško otočje, je učinkovita, toda ne toliko, da bi bila porazna za eno ali drugo stran. Angleške ladje še vedno plujejo po morju in Nemčija letošnjo zimo še ne bo stradala, čeprav bo stradala vsa druga Evropa, vsaj nekaj mesecev še ne. Kdo bo zmagal? Katera stran bo zmagala, se danes še ne more reči. Samo nekaj točk je danes že jasnih: 1) Nemčija ni zasedla Anglije, kot je obljubila storiti še v začetku poletja; 2) Anglija mora obdržati oblast v Sredozemlju, če hoče zmagati v tej vojni: 3) zračna sila bo še naprej igrala glavno vlogo in Anglija počasi pa stalno gradi večjo zračno silo, ki bo v do-glednem času dosegla nemško. Anglija je dobila dosedanje vojne s pomočjo zaveznikov, katerih danes nima. Brez njih sicer lahko brani otočje, toda ne more dobiti vojne. Danes so Zed. države na potu, da bodo pomagale Angliji. Računa se tudi, da bo končno udarila tudi Rusija na Nemčijo. Vse to je morda še daleč Vso zimo, ko je naletaval sneg in ko so se končno tudi oblaki izpraznili, smo lepo sedeli doma na toplem in si delali načrte za prihodnje počitnice. Sedeli smo pri zemljevidih in si znamvali ceste in pota, koder smo nameravali potovati. Zdelo se nam je, da je zimski čas vse nekam bolj hitro potekel ob teh razgovorih. Prišla je pomlad in prav tako tudi odšla in tudi mesec julij je bil skoro pri kraju, ko je prišel tisti veliki in zaželjeni dan. Kakor navadno, smo tudi sedaj kar pridrževali sapo boječ se, da se nam vrine kakšna zapreka in nam tako prečrta vse naše počitniške načrte. Večer pred odhodom, prav malo ali bolje rečeno nič nismo spali, ker smo bili vsi peveč vznemirjeni, kajti pripravljali smo se na počitnice v zapadne države naše Unije. Kdor je že kdaj videl v kinogledišču slike našega zapada, tedaj se nam ne bo čudil, če smo se tako veselili teh počitnic, kajti tu ni bilo samo pričakovanje in veselje radi počitnic, ampak še vse kaj več. Ure so minevale in kakor se navadno prigodi, se je tudi nam, da ravno, ko je bil čas, da usta-nemo, tedaj smo pa zaspali. Tako smo bili utrujeni od razburjenja in pripravljanja na pot, da nas ni prav nič motilo in tudi misli na počitnice nas niso mogle več obdržati pokonci. Moj soprog, ki je še najbolje počival izmed nas vseh, nas je prebudil iz trdnega spanja rekoč: "Ali je pravilno tako pričeti počitniško potovanje, jaz nisem pričakoval, da bom imel že takoj prvo jutro poln voz zaspancev." "Zapad," je bila tista močna beseda, katera nas je zbudila, da smo bili takoj vsi na nogah. Vsak je hitel in hotel pomagati drugemu, da smo bili že drug drugemu pod nogami. Vse je hitelo kot v čebelnem panju, samo s to razliko, da čebele v panju hite in šume, a pri nas pa je vsak letal sem in tja s svojo prtljago, boječ se, da bi kaj ne pozabil. Čas je bil, da smo zložili svojo prtljago v ozadje našega avtomobila. Kovčegi so bili vsi namenjeni v ta prostor, a ko smo jih stlačili notri pa smo sprevideli, da ne moremo zapreti vrat. Zopet smo pričeli razkladati in še nikdar poprej nismo tako preračunavali prostor na avtu kot tedaj. Na vse mogoče načine smo obračali kovčege, da bi dobili več prostora, a vrat še vseeno nismo mogli zapreti. Še celo sosedje so nam pomagali s svojimi nasveti. Zopet smo vse razložili in zopet naložili in šele tretjič se nam je posrečilo, da smo dobili prostor za vse. Seveda pa smo morali pustiti precej pripravljene obleke doma. Saj do tega trenutka skoro nobeden ni vedel kaj je sploh natlačil v svoj kovčeg. Torej nekaj je moralo ostati doma. Vsa obleka, ki je bila tako skrbno zlikana in zložena v kovčege, je sedaj ležala razmetana in natlačena v njih. S seboj smo vzeli nekaj odej in pa rjuh, ker smo bili opozorjeni, da je to potrebno. Tudi postelja v našem avtu je bila dobro urejena. Za na pot pa nismo oblekli najboljše obleke, ampak navadne letne hlače, ker se človek tako počuti bolj komodno kako.r pa v dobri obleki, katera pa se tudi vse preveč zmečka, posebno še ko se človek poti v vročini. Ko smo tako imeli že vse obloženo in je bil vsak prostorček na avtu zaseden, tedaj pa smo se spomnili, da bo treba napraviti prostor za mojo ma- ter, ki se je peljala z nami v Waukegan, 111. Končno pa smo se stisnili in napravili prostor tudi zanjo in njeno prtljago. Lahko si mislite kako smo se počutili, ko smo bili prepričani, da je vse v redu in da resnično odhajamo. Avto se je premaknil kot bi bil živo bitje in kot da bi bil vedel, da smo ga pripravili za na dolgo pot. Vso pot smo opazovali licenčne tablice drugi havtov iz različnih držav ter si želeli, da bi bili že mi v tisti državi, čeprav nismo bili še dlje kot v Gordon parku. Opazili smo, da so nas ljudje nekam zavistno pogledovali. Sicer ni bila naša licenčna tablica, ki je vzbujala pozornost, ampak to so bili naši veseli obrazi, ker smo se zavedali, da vsaj dva tedna ne bomo imeli posebnih vsakdanjih skrbi. Nebo je bilo jasno in sonce preko Lake Erie pa je sijalo in nam obetalo lep dan. čeprav je bilo že zgodaj zjutraj, pa smo vendar že čutili vročino. Proti poldnevu pa je vročina še bolj naraščala in postajali smo že nestrpni na svojih sedežih, kajti bili smo precej v drenju. Vsak, ki se je že vozil kam dlje, že ve kaj se pravi če sedijo trije na sprednjem sedežu in za tako dolgo pot. Na vse načine smo se obračali, samo da nismo vedno sedeli na istem niestu in v istem položaju. Iti na pot, ne da bi človek imel določen poseben čas kdaj mora kam priti je veselje, a mi pa smo si bili določili, da še isti dan dospemo v Chicago. Ko se je že sonce nagibalo k zatonu, tedaj pa se je tudi na naših obrazih pokazala utrujenost. Otroci so postajali nestrpni, a smo obrnili njih pozornost na prostor, kjer se je vršila čik^jška svetovna razstava. V jezeru ob bulevardu, po katerem smo se vozili, smo videli ljudi, ki so se hladili v vodi. Tudi jaz sem si zaželela med nje, a ker je moj mož precej odločen, se ni prav nič zmenil za to in je kar lepo pognal naprej mipio veselih kopalcev, čeprav sem se jaz tako poželjivo oziVala po hladilni vodi. Z nami se je vozila moja mati, ker je šla obiskat sina, katerega ni videla že deset let. On je poročen in živi v Liberty-ville, 111., in je sedaj oče dveh prijaznih otročičkov od katerih enega tudi jaz še nisem videla, ker je bil rojen par tednov po mojem zadnjem obisku. Opazila sem, da je bila moja mati postala nekam molčeča kakor hitro smo zapustili Chicago. Na obrazu sem ji brala, da jo je skrbelo kaj neki bo videla. Premišljevala je tudi kakšno nevesto si je izbral njen sin in kako se bo z njo pogovorila, ker je nevesta tu rojena in nemškega pokolenja. Poskušali smo jo razvedriti s tem, da smo ji pripovedovali, da se nam nevesta dopade, a materin obraz je ostal resen. Iz zadnjega obiska se nam je dozdevalo, da je pot od Chicaga do Libertyville precej kratka, a sedaj pa kar nismo mogli priti do mesta. Sonce je bilo že zdavnaj zašlo, a mi smo nemo sedeli v avtu v težkem pričakovanju. Pot je bila dolga kot cela večnost. Ustavili smo in poizvedeli, če nismo mogoče zašli. Toda prijazni ljudje so nam povedali, da smo na pravi poti, samo da imamo še nekaj milj poti pred seboj. Hitro smo zopet sedli v avto in zopet pognali. Libertyville je majhno mestece, a je zelo snažno. Prebivalci tega mesta so večinoma stari farmarji, ki pa so precej premožni, da lahko mirno uži- na obzorju, toda vedeti se mora, da tudi Nemčija ni še z vso silo udarila na Anglijo. Kadar bo, potem bodo priskočile Angliji na pomoč druge države, ki danes samo še opazujejo boj, ki pa ne bodo trpele, da bi Nemčija zmagala nad Evropo. vajo sad svojega dela in truda. To mesto se mi je priljubilo že ob mojem prvem obisku. Moj brat in njegova soproga živita v vzhodnem delu mesta in prav blizu glavnega dela. Oba sta naju že pričakovala, samo nista vedela ravno kateri dan pridemo. Zelo sta bila presenečena, ko sta zagledala, da se je ustavil pred njiju hišo avto z ohijsko licenco. Vse je bilo tako nenadno, da ni noben ravno vedel, kaj bi bil rekel. Moj brat je najprej poljubil mater in nato pa ji je predstavil svojo soprogo. Komaj par trenutkov in moja mati je bila že pri malem Bobbyju, ki je prava podoba mojega brata Franka, ko je bil iste starosti. šele čez čas so moja mati, brat in njegova soproga imeli toliko časa, da so se dobro pogledali drug drugega. Mati pa je bila zelo razočarana, ko je videla, da je njen sin skoro popolnoma pozabil svoj materin jezik — slovenščino. Prosil je mater, da naj govori z njim slovensko, da bo mogoče tudi njemu še kaj prišlo v spomin, a mati pa se je silila v angleščini in res sem bila kar presenečena kako dobro ji je tekel je zik v angleščini. Slovensko pa ni hotel agovoriti zato, ker se je bala, da bi bila bratova soproga mogoče kaj užaljena, ker bi ne rauzmela o čem bi se pogovarjali. Tudi jaz mislim, da je bilo bolje tako. Namenili smo se bili ,da bomo ostali tukaj samo čez noč in takoj naslednji dan nadaljevali svojo pot. Naslednje jutro smo se namenili, da se peljemo v Waukegan, kjer ima moja mati več bratov in sester. Torej z nami je šla tudi ona in se je vrnila k sinu kasneje. Ob slovesu me je brat poljubil in me vprašal, če se še spominjam, ko me je vlekel za lase. Seveda sem že pozabila, a takoj pa sem ga jaz vprašala, če se on še spominja, ko sem ga jaz udarila s svinčnikom po glavi, da se je isti žTornil. Seveda tudi on ni več vedel za to. Mojim otrokom sem povedala, da kadar sva se midva, z bratom Frankom, kaj skregala, da sva na to tudi že pozabila, ker je le malo takih primerov, da"1 bi nama bili ostali v spominu. (Dalje prihodnjič.) boste pa že sami videli, ako pridete na Prince Ave. in E. 109 St. Torej omenjeni dan boste videli tudi našo novo zastavo vihrati. Naročili smo jo pri našem rojaku, Jožetu Grdini. Zastava bo res v ponos našemu društvu. Sestanek pripravljalnega in veseličnega odbora se vrši 6. septembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Želel bi, da pride nadzorni odbor točno ob sedmi uri, da bostfe prešteli pivske tikete. Torej ne pozabite in pridite vsi odborniki točno na omenjeni dan v Slovensko delavsko dvorano. Za odbor, Anton Železnik, tajnik. Razvitje zastave in 30 letnica Cenjenim rojakom širom Clevelanda in okolice naznanjam, da bo naše društvo Tabor praznovalo 30 letnico svojega obstanka in ob tej priliki bomo razvili tudi novo zastavo. Vse to se bo vršilo v nedeljo 22. septembra. Pričetek ob treh popoldne. Vsi rojaki, člani in prijatelji našega društva ste prav prijazno vabljeni, da se udeležite te naše proslave in se z nami zabavate v veseli družbi. Saj veste, da so bili Taborčani vedno prijazni in vljudni, če pa kdo ne verjame, pa naj se prepriča in pride k nam na to slav-nost in bo videl, da je res. Pripravljalni odbor je pridno na delu, da bo vsega dovolj za suha grla in za prazne želodce. Program bo precej obširen Dopoldne in vstopnina je prosta. Zvečer pa bo prosta zabava in ples, zato pa je 25 centov vstopnine. Imeli bomo izvrstno godbo. Odbor vas vse prav vljudno vabi, da se udeležite te redke slavnosti, ki bo v naši naselbini. Kajti, če pomislite 30 let na društvenem polju, to tudi niso mačkine solze in društvo tudi zasluži priznanje od naroda. Kličem vam na svidenje v nedeljo 22. septembra ob treh popoldne in saj veste potem bomo zapeli pa tisto: "Prej pa ne gremo dam, da se bo delal dan . . ." Torej vsak si lahko misli, da bo res veselja in zabave dovolj za vse. Nastopili bodo tudi pevski zbori, govorniki, ustanovitelji in kaj bo še vse, Rabelj, ki je odsekal 400 glav V začetku februarja lanskega leta se je v pariški podzemski železnici nenadno zgrudil, zadet od kapi, starejši gospod in umrl, še preden so ga prinesli v bolnišnico. Mož je bil odlične zunanjosti, krasnih ostrih potez in koničaste brade. Po njegovem prijaznem očetovskem izrazu, bi ga bil vsakdo imel za zdravnika, advokata ali celo za narodnega poslanca. V resnici pa ni bil nihče drugi kot znani francoski državni rabelj Anatol Deibler. Tiha, kakor je bilo njegovo življenje, je bila tudi smrt človeka, ki je nepretrgoma 40 let opravljal službo republikanskega opravnika za "Hautes Oeuvres." Njegov zadnji "klijent" je bil Arabec Sada Abd-el-Kader, ki je bil obglavljen lani 24. januarja v Lyonu. V času smrtnega napada je bil Deibler ravno na poti k svojim pomočnikom, ki so ga željno pričakovali na železniški postaji v Montpar-nasu. Naslednji dan bi bil moral izvršiti smrtno obsodbo na nekem morilcu Pilergeu v Deib-lerjevem rojstnem kraju. Giljotine, ki jo po domače imenujejo "vdova," je bila že skrbno pripravljena. Deibler je namreč gledal na to, da je to mrko orožje delovalo brezhibno, s čimer je bila obsojencu pot na drugi svet izdatno olajšana. Deibler ima za seboj 120-let-no tradicijo. Po pokolenju Bavarec je bil Anatol Deibler sin, vnuk in pravnuk francoskih državnih rabeljnov, kajti ta poklic je opravljala njegova rodbina nad 120 let. Vse od svoje zgodnje mladosti so mu razburjale domišljijo krvave povesti njegovega očeta, rabeljna, vendar pa mu taka karijera ni ugajala in deček je sklenil, da se ne bo vrgel po očetovem zgledu. Ampak, gorje ti, če si rabeljnov sin! Sošolci so se ga z nekakšnim praznovernim strahom izogibali in celo strogi gospodje pri rekrutiranju so "pozabili" nanj, ko je dopolnil 20. leto in bi bil moral iti k naboru. To ga je strašno bolelo, kajti bil je vrl, zaveden francoski državljan. Užaljen se je sam prijavil, toda tam so mu pojasnili, da je kot sin rabeljna po stari navadi oproščen od vojaške službe. Hoteč se, če le mogoče, izogniti tradicionalnega poklica, ki ni imel veselja zanj, je fant vstopil kot pomočnik v neko trgovino. Nastal je oster spor z očetom in sinom, v katerem pa je nazadnje zmagal oče in tradicija. Anatol je odnehal in se kot pomočnik pridružil svojemu očetu. Prva glava, ki je padla pod njegovim nadzorstvom, je bila glava oče-tomorilca Lantza. Od tega časa dalje je padlo zločinskih glav pred očmi suhega molčlji-vega moža, čigar brada je postala prav tako legendarna kakor njegovo ime. Njegovo rekordno leto je bilo 1921, ko je padlo pod giljotino 23 glav. Bil je mojster prisvojeni poslu in v pol minute je "vdova" brezhibno opravila svojo nalogo. V svojem zasebnem življenju je bil Anatol Deibler miren meščan, ki je s svojo ženo, hčerko in štirimi sinovi, pomočniki, udobno živel v svoji vili v pariški okolici. Njegova letna »»H. Nt Ar plača je bila sicer skrofl-drug tisoč frankov mesei da vsaka smrtna ekseW' je vrgla 2500 frankov tako da je samo pri žil lep milijonček fra!1.'» bo tradicijonalno rabelJ5 uživala njegova rodbin"' en dalje, je Deibler v op«^ % noval naslednika P" ' a^ot nečaka Andreja Obr{Cl lirn, je bil več let njegov f°fio. pri obglavljanju. -o— —Nova sv. maša. V' 23. junija so v Vrbojb^ rici obhajali novo sv. * jo je daroval tamos")11 čin g. Kazimir KumalJ študiral višje bogosl°vllj Rimu. Illllllll^llllllllll verjamete al' pa ne iimiiiimiiiiimi Prisiljena že# (Nadaljevanj«'!^ "V katekizmu stoji v i viškem stanu." , "e tj Tadej ni padel na * Ali manj na glavo, kadfr: Pre opraviti s svojimi domat' j°tal mi; le med tujimi W napadale srčne težave1" leved: le vsako besedo. "Torej hočeš biti ^ jeglavec?" je jezno re"' '2e ri, "nočeš ubogati?" . ^ « "To ni zame, oče!51 ."e; se oženi." Ta se ne mara." j, a "In jaz se ne morenj. se oženim, bi postal $ ^a "Pa poročiti se m°r> ^ stoji trdno kot hrasty -mi je vseeno." , 1 S tem je bilo g0V°ri| [ J' čano. Življenje na f kmetiji je šlo svoj«^ no pot kot poprej, le; ri nosil glavo nasprt)fj i]j ma" kot oven, ki bi_se(; io?» Ta dva pa nista bil? \ se za to kaj ztn^ "j^ sta kot stroj iz te«^ ^ in se držala, kot bi0^ i$upn. svoj živ dan ničesf'^ Hi^' in kot bi jima bil il, ^ zakona bolj neP0^ iovj^ smodnik cesarju jMti, kega četrt leta Je ^ !el0 s poskusil in krepk0 It strunah o ženitvi, Pj vedno isto melodij0' ■ Sev, rekel: "Jaz ne m^. «h ij, pa: "Jaz ne moreni; ^ je ostalo. Cim bolJ ^ ^ rju njegov "hrast" j t(j * bolj srdita in besna J s< gova jeza. stj "Takih trmogl*^j )foti ta dva fantalina, ^ "0 del," je potcjžil ^Jl ^ p. svoji oskrbnici; ^^ odkod imata svoje "ty tiče." - V] "Ukradla jih nis^; 'V la zbadljivo stara K ! ^ Dve leti sta med j 'J0 Stari Grčar je č^ij vemu mehu vedno ^ sapa in da mu V°Sp j^to vedno bolj debele-j -skusil še s Jp-osl®"^) | Ki dom proti glavam s t j. Do Pokazal jima je 111 (f! '*»£ posledice, če bos^ ■■ fcj vztrajala v sa^,; a 0. Nato nista rekla ^ L »e; dej dolgo časa PJ''C: potem pa se je *°J J lajna: "Jaz ne "Jaz ne morem." """i v ^ ( čel treskati in £rIJ jf > je pač slabotni ra&ji \ A Tedaj je Tadej V» ; sedo: m «J "Oče, vi se :h0v, mora eden oženit1, ^ , Staremu je P^Mtftj^ streho in vpil je V jeze: pfHt "Za norca se ne\ ti od takih srn^9 .. * i ,<.. Marshall Field v očetovskem pogovoru is britskimi otroci-begunci, M so srečno dospeli v New York na parniku'Samaria, da so se tako rešili pred smrtonosnimi bombami, s katerimi sovražnik obsiplje njihovo domovino. Mr. Field je predsednik U. S. odbora, ki ima nalogo skrbeti za te. Male begunce. Marinka je zadnjič pri peku žemljo zmaknila, ko je šla kupit štruco in jo je doma skrivaj potisnila materi v predpasnik, da otroci niso videli. Pa je rekla, da ji je žemljo prodajalka podarila. Marinka ve, da je mati lačna. Drugi dan je prodajalka povedala Pometački, da je videla Marinko, kako je žemljo ukradla, da to ni tako huda stvar, da razume kako je. Pometačka je zajokala. Marinko je pretepla. Drugače je Marinka pridna. Hodi v gimnazijo. V šoli jo zmerjajo s Pometačko. * * \ Noč je. Mesto pokojno spi. Ulice so prazne in tihe. Obcestne luči samot nobrlijo. Tišina. Tam nekje daleč pes zalaja. Nato je zopet tiho. Pometač maha s svojo dolgo metlo od desne na levo, od leve na desno. Tiho. Samo metla enakomerno šumi. Od desne na levo, od leve na desno. Kakor trudna pesem. V neki ulici zabrni avto. Trenotek tihota. Na kolodvoru lokomotiva zapuha, rezek pisk, klopota-nje vlaka se izgubi v noč. Zdaj spet samo metla šumi in pometač se trudno pomika za njo, kakor bi hotel pasti k tlom. Pometač grunta. Sam sebi nekaj pripoveduje: "Tinče — eden," in zamahne z metlo. "Marinka — dva," spet zamahne. "Pepeček — tri, Francek — štiri," pri vsakem zamahne. "Ivko — pet, Matevžek — šest. Matevžek je grbast —. Jo j, siromak. — Tejca — sedem,' 'in potisne metlo dalje. "žena — osem, jaz — devet." Dosti je. "Ti, dobri Bog, veliko družino si mi dal. Prevelika je za pometača," se pritožuje mož. Potem tuhta: Bajta, kuhinja in soba. Veliko ni. Da je le streha. Razbita okna. Otroci vse pobijejo. Kruha manjka. Stradajo. Zdaj spijo. Ko se bodo zbudili, bodo lačni. Bog ve, če je še kaj v omari za zjutraj — ? Beda. — "Mama kruha!" — "Jaz sem lačen." "Kruha!" "Lačen!" — Pri omari stojijo in čakajo. Mati odklene. šest otroških glav hoče zlesti v omaro. Mati jih odganja. Reže kruh. Tinče dobi velik kos, Marinka malo manjšega, Pepček še manjšega in tako navzdol. Matevžek dobi malo več. Zato ga Tinče sune v grbo, ali pa mu odlomi za velik grižljaj. Marinka klofutne Tinčeta, 011 njo nazaj. Potem je jok. Mati nažene divjaka ven. — To je beda. Pometač moli: "Stradanja — reši nas, o Bog! Lakote, reši nas, o Bog! Vsega hudega — reši nas! Sin božji, usmili se nas! Kristus, pomagaj nam! Mati božja, prosi za nas! Mati božja, kaj bo z mojim grbastim otrokom? Mati božja, daj, da Tinče ne bo več kradel! Mati božja, uženi Tinčeta! Mati božja, kaj bo s Tej-Mati božja, pomagaj moji imeli niso. Ko je Tinče prišel na svet, je oče prinesel odnekod zaboj od Schichtovega mila in je sina vanj položil. V njem se je valjal na starih cunjah, dokler ni shodil. Tako so vsi Pometačevi otroci preživeli svojo detinsko dobo v tistem zaboju. Drug za drugim so se srečno skobacali iz njega. Francek je imel smolo. Ko je poskušal zlesti iz zaboja, je telebnil na glavo. Zato Francek jeclja. — Matevžek je grbast. Ko bo velik, bo tudi njegova grba večja in ga bo tlačila k tlom. To je žalostno. Bog ve, zakaj je tako na svetu —. Grbo imeti je nekaj težkega Pometač bi rajši sam nosil grbo. Saj on je že itak pometač in bi mu bilo vseeno. Matevžek se mu smili. Maruši se še bolj smili. Zato mu odreže večji kos kruha.--- Pod metlo nekaj zažvenkeče. Tako, kakor dinar. Pometaču zastane roka. "Morda je dinar —," pomisli in išče po tleh. "Aha,---. Bog ve, ali je res?" Pometač drži v roki kovanec in ga obrača. Ne vidi dobro. Ali pa ne verjame. Metlo spusti, da ročaj poči ob tlak. Gre k svetilniku : "Kovač je! — Mati božja, to je kovač, kovač!" Z rokavom si obriše hrapava lica. Zdaj ne joka več. Kakor otrok, ki mu daš dinar, da ne joče. Metla šumi dalje. Na vzhodu se svita. Mož se za hip ustavi, seže v žep in otiplje kovača. Potem zopet pometa. "Kruha jim kupim!" tuhta, "črnega. Bel je dražji. Črn bolj tekne in ga je več." (Lojze B.) IZ DOMOVINE —Žrtev roparja v bolnišnici. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 68-letno Nežo Juteršnik, ženo posestnika iz Loč št. 98. Starka je postala žrtev napada nepoznanega razbojnika, ki jo je zvečer pričakal pred hišo ter jo s kolom pobil na tla, da bi potem lahko stanovanje izro-pal. Zadal ji je več udarcev Po glavi, vendar je imela napadena še toliko duhaprisotnosti in moči, da je na ves glas klicala na pomoč, česar se je razbojnik ustrašil ter pobegnil. —Junak noža. 'Frank Čuček in njegov tovariš Korošec sta se dobro razpoložena vračala iz Radencev proti domu. Na poti je ijied obema prišlo do prepira. Čuček je pograbil nož in z njim obdelal Korošca, da je moral v bolnišnico v Soboto, Čuček pa pred sodišče, ki ga je obsodilo na 10 mesecev zapora. MALI OGLASI co l ženi! Mati božja, meni je tako hudo____" Pometač zastoka. Po licu mu zdrkne solza. Potem še ena. "Mati božja, pomagaj vendar!" in joka. Glas se mu trese. V grlu mu je grenko. Metla pošumeva. Za njo se nagiba truden človek. Solze mu kapa j o na gladko cesto. ■ Že mora tako biti. Kaj se hoče. življenje je tako. Vsi ljudje ne morejo biti pometači. Ampak pometač mora biti. Drugače bi bile ceste umazane. Zakaj je ravno 011 pometač? Zakaj ni kdo drugi? — To je pretežko vprašanje. I11 "tako dalje. "Zdaj morda Tejca plaka —. Lačna je," grunta Pometač. "Maruša ne more spati. Otroci vseeno spijo, čeprav Tejca v zaboju razsaja. Maruša mora vstati, da jo vzame k sebi. Matevžek večkrat zakriči v spanju in skoči pokonci." Pometačevim otrokom sploh ni zibelka tekla, ker je nikdar Zahvala Družina Charles Klocksen se tem potom lepo zahvaljuje sosedom iz 63. ceste za lep venec, ki so ga dali na krsto pokojne Minnie Klocksen. Družina Klocksen 1113 E. 63rd St. Odda se stanovanje 5 sob, kopališče, vse udobnosti, furnez, garaža. Ključi se dobijo v trgovini na 6526 St. Clair Ave. Tri sobe se oddajo v najem. Zelo pripravne. Poizve se na 5818 Bonna Ave. (210) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) PIJTE! CLOVER DAIRY "APPROVED DAIRIES MILK" 1003 E. 64th St. Telefon ENdicott 4228 Pokličite nas in pripeljali vam bomo na doml WMNET0U P« nemJkm tatealka K. Maj» enmPak divji zapad je neva-svet in če se takole nepri-ab !no P«kaže tuj človek v °nšču, pač tudi ljudem z J11« vestjo ne more biti vse- • Roka šine človeku za pas, e»te — i Ali vas smemo vprašati, oddajate?" °d Beaver Creeka." ste namenjeni?" j Rio Pecosu." A1 Se mi zdelo potrebno, da eJ nJ Prikrival, kam grem. Bal jM nisem in naša pota so ,, gotovo narazen. «0 Pot še imate!" je od- i"4l J*e krajša." ilfev Vas smem vprašati, kam fjuiete?" |l^rib°Vje Mugworth je naš ^govor me je iznenadil. fibo °rtl1 je angleško ime za ki ga imenujejo Apa-j^ugget cil __. po kaj so šli 1J udje na Nugget cil? p/ se jim pridružil? aora| sem se odločil, sem L ZVedeti, česa iščejo na leveli Cilu> Naredil sem se nega in vprašal: , luKWorth — ? Kak kraj %,1S,t0?" ^ u 'ep kraj. Komoniko je d 3ellajti v obilici in komoni-Ije; P[avi tudi mugworth. Od hribovje dobilo ime. lilte ^ na3ti tam samo komo- I "Ka,>.di druge reči!" "Hm eli ___ - Da bi vi za tisto ve- lovejj vam seveda ne bom iatt)i a1. Sicer bi koj hoteli z : CaJ?t0 hribovje." "Kleris ga je dregnil. Vstip,Ulja! Ne kvasi ne" ili^haw— Ali ne veš, da lo?» Usta, česar je srce pol- "j^ 11 se. je spet k meni. Pa ste pravzaprav?" 'SuPnU°Ve besede 80 me kar Kisli] m' *-je z Mugworthom !il, d., Ugget cil. Sam sem opa-lovjjj ,raste komonika na nje-Majti t^^- In pravil je, da je 'el0 am "tudi druge reči.—" i6 Wnostno Je £°voril Ali So^i kaj več vedel o £ 1 cilu-_t i evedM " 51 lju j 8em moral ostati pri težko h• Isto pot smo irneli> \ 1 se Jim skril, i . . % Seu Jim bilo treba vedeti, °dgovoril sem torej: Sti WUhar sem> trapper, pa->foti T avlJam, če nimate nič <.Qtemu.» ()aprav nič! In vaše ime? ^olrv?0,111 morebiti rajši te?" S^or ne! Ga lahko vsa-V" p0Vem. Jones mi je J^jal se je. S!?? Redko ime, izreno H'! ' 4-li si ga bom le zapom- 5il«tSaIc Povejte, kje pa imate "It !>°vlanČi so mi jih ukradli. ■ *>ab Se vse kože- ki sem "Ej v dveh mesecih. ka smola!" * sm°la t. pa sem vesel, svojo kožo zdravo rad verjamem! Ko-Prizanašajo nobenega«11111 človeku, posebno še v V"Jih časih." ^Hi?.,lSo Kiowe tudi tako ne- %Vesda so!" % Vendar upate na nji- "Q 2emlje?" je stvar čisto dru" u>arni,Sm° Pred Kiowami." J1 ravno .Ne vem, zakaj bi ]> Vl varni pred njimi, ji — niste slučajno ped-%^°tuj.oči trgovci." \\ ^Od- J msmo- pač pa ima-ne£a zaščitnika, ki \°re Pri Kiowah." i n Z^ku neki bil tak mogo- [ 'Včltnik?» ' Sa"ter. pa saj ga ne poznate. Prijatelj je Tangue, poglavarja Kiow." Santer! Lahko si mislite, da me je to ime prešinilo kakor električna iskra! Saj je bil Santer tisti človek, ki je na Nugget cilu umoril Winnetouovega očeta Inču čudno in Winnetouovo sestri Nše. Tisti, ki ga je Winnetou iskal širom zapada, ki ga je nekajkrat že imeli v pesti, ki pa mu je vsakikrat ušel. In ta človek je bil blizu—! Kajti sicer bi se tile trije ljudje gotovo ne zanašali na njegovo varstvo. Ali se je meni nudila prilika, da bom končno prijel morilca, ki ga je Winnetou zaman iskal? In maščeval njegove drage—? Moral sem z njimi,! Ni bilo verjetno, da bi bil mišljen kak drug Santer, prijatelj Tangue, je bil na vsem zapadu samo eden. In samo eden je vedel za skrivnost Nugget cila. Ampak zeljo zelo previden sem moral biti! Šiloma sem premagoval razburjenje in kazal malomaren, nebrižen obraz. "Ali je tisti Santer res tak vpliven človek?" sem vprašal. "Seveda! Vsaj pri Kiowah. Toda povejte, ali nočete raz-jahati? Večeri se, taborišče si moramo poiskati. In boljšega taborišča ne najdete ko tule ob reki! Vode je dovolj in tudi paše za konje. Saj ne nameravate še nocoj dalje?" "Hm—! Ne poznam vas in sami ste prej le rekli, da mora biti človek tod previden!" "No, ali imamo res podobo, kot da bi bili taki zločinci?" "Tisto ne. Toda vprašali ste me za kod in kam in kdo da sem, meni pa še niste povedali, kdo ste." "Vam bom koj povedal. Westmani smo, pečkmo s:e s tem, pa spet z drugim poslom, človek si pač služi kruh, kakor more in zna. Moje ime je Mr. Clay in tretji tamle je Mr. Gates, tule poleg mene stoji Summer. Ste zadovoljni?" "Yes!" "No, torej pa končno razja-hajte! Ali pa pojdite dalje, čisto kakor se vam ljubi,!" "Ako dovolite bom ostal pri vas. Je vedno bolje v teh krajih, če je več ljudi skupaj." "Well! Pri nas bodete dobro shranjeni, vam povem! Ime Santer nas vse ščiti." Razjahal sem in privezal konja. "Kak gentleman pa je pravzaprav tisti Santer, da ima, kakor pravite, tako mogočno besedo pri Kiowah?" "Prav ste povedali! Gentleman je v najpristnejšem pomenu besede! Zelo hvaležni mu bomo morali biti mi trije, ako bo vse tako, kakor nam je obljubil." "Se že dolgo poznate?" "Ne. še ni dolgo, kar smo se seznanili." "Kje pa ste se srečali?" "V Fort Arkansasu." Ampak povejte, mož, ali ga poznate?" "Ne. Zakaj?" "Ker se tako podrobno zanimate za njega." "Ali bi poizvedoval o njem, če bi ga poznal, Mr. Gates. "Hm— ! Je res." "Pravili ste, da je Santerje-vo ime najboljše priporočilo za vas, da torej potujete v njegovem varstvu. Ako se bom pridružil vam, bom tudi jaz tako-rekoč pod njegovim varstvom. In za svojega zaščitnika se pač smem zanimati, kaj?" "Yes,!, Je prav, da se zanimate. Pa prisedite! Kar čisto udobno! Ali imate kaj za večerjo?" , "Kos mesa." "Mi imamo nekaj več. Če vam zmanjka, lahko od nas dobite." Dalje prihodnjič Kanadska obrežna artilerija je vedno v pripravljenosti. Slika nam kaze arhlensts na vežbi ob vzhodni kanadski obali, Te kanadske obrambne priprave pa bodo dobile veliko podporo, če bodo Zed. države resnično vzele v najem važna mornariška in ztako-plovna oporišča v Atlantiku, katera lastuje Anglija. nast~let, ko se je sežn«1" —svojo ljubico." "Prav toliko sem bil); star, ko sem se oženil' govoril Lavrans. mlad, smo menili, da i" ški pri osemnajstih varjati zase in skrbet' in drugih blagor." , Kristina je molče s'3' njim. "žensko, s katero 1] polnih deset let in i1"') otroke, si imenovala ljubico," je malo n"'! Lavrans. "Nič kaj ne .l sel tisti dan, ko bi P0?, jo hčer od doma 7< je pred poroko leto živel v prešuštvu. Sice) da to ni bilo samo Pre> "Gospe Aashilde i«1 Bjorna niste tako osti"0, li," je tiho dejala K^ sprotoval, ako bi zares mogel verjeti, da ti bo v prid." "Kakšne so novice, ki ste jih .zvedeli na tem potovanju, oče?" je rekla Kristina z jasnim glasom. "Erlend Niklausson in njegov sorodnik Munan Baardson sta se v Tunsbergu oglasila pri meni," je odgovoril Lavrans. "Gospod Munan je v Erlendo-vem imenu zaprosil zate, jaz pa sem odbil." Kristina je stala pred njim in težko dihala. "čemu me nočete dati Erlen-du Nikulaussonu?" je vprašala. "Ni mi znano, koliko veš o človeku, ki ga hočeš za moža," je dejal Lavrans. "če sama ne moreš ugeniti vzroka, tedaj ti ne bo prijetno, zvedeti ga iz mojih ust." "Morda zato, ker je bil izobčen in izgnan?" je vprašala Kristina kot poperj. "Ali veš, zakaj ga je kralj Haakon spodil z dvora, čeprav sta v bližnjem sorodstvu — ali veš, da je bil končno izobčen, ker je kljuboval nadškofovi zapovedi — in da ni sam odšel iz dežele?" "Vem," je rekla Kristina. Beseda ji je postala negotova: "Vem tudi, da mu je bilo osem- bih cest .je bila ogrom^Ji ljenje naroda ,ie pri Bricker ni ukazal « ga dovoli hitro. U"CL1 Rabiti žamete, če ^.f Potovanje je bilo zamuu | in drago. (jjt Ledena mesta se n» kcm in pepelom. yt nevarna dc skrajnosti- j*'1* se je zgodilo radi te j zadnjih dveh zimah. K° koli desetletju prej jR: Bricker je dopustil V cestah, dokler se ni ^L®. sti so morali voziti Pr| ,>1 ^ velikimi stroški in ?«i| Stoječa voda je Prl. j, K. petem zmrznila. dvignil tlak na stotj: !# S ohilskih cestah. radi tega zanemarjanj" f»ii< ge milijone dolarjev "fc za Bricker.ievc malo"1 Cementni trust držJ ^.f rr ni oddelek za vrat. s ri'Pftr cementa, kljub dejstv«' X deluje skoro vseh vrs;ievif01 gradnjo cett. Bricke>J .f^ stracija je tlakovala ^f cest z ogromnimi str milj tukai in tam- y |3»a veljalo od $100,000 d° ,,?§ milie. Kakšna velika Ohio ima 17.000 m'Hji nem sistemu. Skoro zanemarjene po ko se je par del naP | luksuznosti. .