Posamezna Številka 2 K. S«. 294. »SLOVENEC« velja po pošti aa vse strani Jugoslavije lo t Ljubljani: za oelo leto naprej . K 240«— za pol leta „ .. „ 120'— za četrl leta a .. „ 80-— ..„ 20-- Leto XLIX. za en mesec „ Za Inozemstvo oeloletno K 480'. EH Sobotna izdaja: 5 ia oo.o leto.....K 40 — za Inozemstvo ,,, ,, 80 — s Cene lnseratom:an Enostotpna petitna vrat« malt oglasi po K 4'— ta K B —, veliki oglasi nad 45 mm ft* Sine po K 8 —, poslana itd. po K 12 -». Pri Teč|em naročilo p op ost Izhaja vsak dan Isvsamfl ponedeljka ln dneva po pr«a» olku ob S. nrl zjutraj. Besatiu priloga i Vestnik %iSL Uredništvo je v Kopitarjevi nllot štev. 8/I1L HoioptBt se ne vračajo; netranklrana plsm? se ne sprejemajo. Uredn. teleL štv. 50, apravn. štv. 328. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Hačun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 aa oglas«, avstr. ln 6eike 24.797, ogr. 26.511, bosn.-Uero, 7563. Jugoslavije. partija V svetovni vojni so socialistične stranke v vojujočih se državah dokazale, da je bil dobršen del erfurtskega socialističnega programa le plehka vaba za izkoriščane sloje. Vrhtega so socialistične stranke vseh kalibrov po vojni pokazale povsod, kjer so prišle na krmilo, da operirajo s »šla-gerjk, in sprejemajo v svoj program tudi take zahteve, s katerimi samo slepijo delavske sloje, dokler ne pridejo na vlado; ko pa prevzamejo državne posle, pa ostane večji del njihovega programa neizvr-šljiv in ves njihov uspeh so samo še zma-terializirani delavski sloji, ki imajo za politično in socialno moralo smisla le toliko časa, dokler ostanejo izkoriščani. Kakor hitro pa se kateremukoli iz teh zmateriali-ziranih socialistov posreči zavzeti kako dobičkanosno kapitalistično korito, pa postane sam po vsem svojem mišljenju in delovanju pristen kapitalist. Čisto naravno! Temelj socialistični borbi ni božji zakon o krščanski ljubezni do bližnjega, ni krščanska etika, prepovedujoča socialne krivice, ampak le materialistična težnja za izboljšanjem gmotnega položaja, ki se logično po materialističnem naziranju pri posameznikih, tvorečih organizacijo, spremeni v težnjo izkoriščanja drugih. Kaj je potemtakem naravnejše, kakor da je socialde-mokracija v kratki povojni dobi doživela polom. Socialistične množice so postale vsledtega nezadovoljne in iskale novih, boljših potov. Toda ker so bile od socializma zmaterializirane, niso našle novih in pravih potov. Tudi v Jugoslaviji je socializem, ki je vedno samo slepo posnemal nemške socialiste v Avstriji ,doživel svoj polom, da se je socialistična stranka razcepila v razne frakcije, ki so se včasi med sabo ljutejše napadale, kakor pa kapitaliste. To tudi ni prav nič čudno. Saj ni redko, da se socialistični voditelji družijo s kapitalisti proti delavstvu, ki ni v social-demokratičnih organizacijah, dosledno naukom socialističnega teoretika Kautskega, ki je dejal, da milijonarji, kapitalisti kakor Singer spadajo v socialistično organizacijo, ne pa kak reven delavec, ki se bori za delavske interese v vrstah katoliškega centruma. S tem je povedano, da so socialdemokrati predvsem avantgarda proti krščanskemu svetovnemu naziranju, proti kateremu pa ne morejo postaviti ničesar enakovrednega. Njihovi duševni prvaki hočejo nadomestiti versko teženje, prirojeno vsakemu normalnemu človeku, z umetnostjo, v kateri so pa dokazali dosedaj zgolj diletantizem; obnavljajo torej teorijo Davida Straussa, ki je danes noben resen znanstvenik, najsibo še tako odločen nasprotnik katoličanstva, ne smatra za resno in je že najmanj desetkrat pokopana. Pred volitvami skušajo socialdemokrate zbrati zopet svoje razcepljene in raztresene ude, da bi odrezali boljše, kakor pri zadnjih volitvah v konstituanto, ko v celi državi niso odnesli niti en tucat mandatov. Njihove male politične frakcije so se združile v »Socialistično partijo Jugoslavije«. Jugoslovanska socialdemokratič-na stranka v Sloveniji je sklicala za božične praznike svoj strankin zbor v Trbovlje, da tam izvrši, kar so njeni voditelji v Zagrebu sklenili. Kongres je res sprejel statut in program ujedinjene »Socialičke partije Jugoslavije«. Da bi socialni demokratje okrepili zopet rahljajoče se vezi strankarske discipline, so posegli po ostrem sredstvu: Strankin statut zahteva obvezno, da mora biti vsak organiziran socialdemokrat naročen vsaj na en strankin tednik. Tudi glede vplačevanja strankarskega davka niso skromni: Vsi člani stranke so dolžni plačevati temeljni strankin davek in poleg-tega še pogresiven strankin davek za — zavedne člane stranke. Kakor nemški socialisti o Gerbitzu so tudi jugoslovanski zavrgli svoj dosedanji glavni »šlager«, ki se v praksi ni obnesel, diktaturo proletarijata. Govore samo še o socialističnem redu, v katerem bodo vsa sredstva za proizvodnjo in promet skupna društvena svojina; toda tudi za to so samo v teoriji. Tudi ne govore več o socializa- ciji, ampak samo še o »nacionalizaciji vseh velikih prirodnih dobrin ter proizvodnih in prometnih podjetij v obče dobro«. Začeli so pa zato močneje naglašati zadružno misel, ki jo je v Sloveniji dosedaj resno propagirala in udejstvovala Slovenska ljudska stranka, socialisti pa edinole v obliki konsumov, pa še v teh so ljudsko stranko samo kopirali. Da njihovega protikapita-lističnega programa ni preveč resno jemati in le tiči v njem precej »šlagerja« za delavstvo, dokazuje besedilo njihovega programa samega, ki pravi, da mora »produktivna moč kapitalističnega društva doseči čim višjo stopnjo«, da se morajo Se bolj izpopolniti in pomnožiti vsa sredstva za proizvodnjo in promet, predno se more misliti na ustvaritev socialističnega društva. Čim medlejši so socialni cilji socialdemo-kratičnega programa, tem jasnejši in radikalnejši so v političnem in versko-kultur-nem oziru. »Socialistička partija Jugoslavije« se je popolnoma postavila na centralistično stališče in s tem na absolutistično načelo; saj sta absolutizem in centralizem dva korelativna pojma. Zato je tudi umlji-vo, da so vse v resnici ljudske, demokratično misleče stranke na svetu proticen-tralistične. V tem oziru si z »demokrati« lahko kar podajo roke in je večno brato-vanje socialdemckratičnih poslancev z demokrati, četudi pokrito s tenko kopreno taktike, precej razumljivo. Človeško družbo mislijo osrečiti z uvedbo obveznega civilnega zakona, s popolno ločitvijo šole od cerkve in obveznim državnim poukom za deco izpod 14 let; torej tudi na šolskem polju za absolutizem, od katerega se obračajo vsi pedagoški znanstveniki. Rodbinsko življenje mislijo ščititi in pobijali revščino, prostitucijo in zločine s tem, da zahtevajo proglasitev vere za zasebno zadevo, cerkvene in verske zajed niče za zasebna udruženja. Slabi psihologi! Da jim gre pri tem protiverskem programu za vzbujanje materialističnih instinktov, dokazuje njihova zahteva, da naj se vsa »zemljiška in prirodna bogastva mrtve roke (verskih ustanov in organizacij) brez vsake odškodnine odvzame in uporabi za obče potrebe«, da naj se za zaščito, rejo in vzgojo mnogoštevilne vojne siročadi konfiscirajo imetja cerkev, samostanov in vaku fov ... Isto je govoričil pokojni Combes na Francoskem, dokler od napovedane milijarde frankov cerkvenega premoženja po njegovi likvidaciji ni ostalo več kakor 60 milijonov; vse drugo je izginilo v žepih likvidatorjev, a »obče potrebe« niso prav ničesar pridobile, razen velike škode siromakov, ki so jih pač prej cerkvene in verske organizacije podpirale, likvidatorji in nasprotniki »mrtve roke«, pa žive v dobrodelnem delovanju, pa samo sebe in svoje žepe. Sapienti sat! PROTEST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA UMA. — »VOJNA MERA ZA KONFKSIJE. MUSLIMANI 0ZL0V0LJENI RADI Belgrad, 27. dec. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora je bila zelo burna. Pred božičnimi prazniki je bil med vladnimi strankami in opozicijo sklenjen sporazum, da ne bo za časa božičnih praznikov zakonodajni odbor sk'epal o nobenih predlogih in vprašanjih, ki so spornega značaja. Kljub temu pa je predsednik Miša T r i f u n o v i č na seji predložil zakon o znižanju zemljiškega davka v Srbiji in Črni gori, zakon o davku na vojne dobičke in druge važne zakone o financielnih vprašanjih. Radi tega sporazumu nasprotnega postopanja je na začetku današnje seje zakonodajnega odbora protestiral predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in imenoval to postopanje nepošteno. Vsled tega je prišlo do ostrega besednega spopada med dr. Korošcem in Mišo T r i f u n o v i č e m, ki je končno priznal, da njegovo postopanje ni bilo pravilno. Radi velikega nemira in prepirov, ki so nastali, je bila seja prekinjena za 5 minut, na kar je pričela razprava o državni hipotekarni banki »Upravi fondov«. V imenu Jugoslovanskega kluba je dr. Janko Šimrak naglasil, da bi bila najboljša rešitev tega vprašanja, če bi ostal delokrog »Uprave fondova« kakor dosedaj omeien samo na 3rbijo in Črnogoro, ker bosta ti dve pokrajini imeli največ koristi od posojil. Kar se tiče fondov katoliške cerkve, je naglasil, da bi bila velika krivica, če bi se zahtevalo, da se to premoženje naloži v državni hipotekarni banki in je pri tej priliki naglasil, kako je sestavljen državni proračun z ozirom na posamezne veroizpovedi. Po ustavi bi se morala dati vsaki veroizpovedi z ozirom na številnost njenih pripadnikov sorazmerna sredstva za vzdrževanje in izdatke. Če pa pogledamo, kako se dela pri nas, vidimo, kako se gotove vere zapostavljajo. Duhovništvo v Sloveniji strada in živi v največji bedi, vlada pa ne stori ničesar, dočim je takoj uredila plače pravoslavnih popov in jim nakazala izdatno pomoč. Nato se je malo natančneje pečal s proračunom za posamezne konfesije in poudaril, da j e bil proračun za katoliško cerkev izdelan v pravoslavnem oddelku ministrstva ver in ne v k a t o 1 i š k e m. Pri tem se je pričel dr. J a n j i č prepirati z dr. Š i m r a k o m , ki je izjavil, da on zahteva samo enakopravnost in pa spoštovanje določb ustave. Predlog o hipotekarni državni banki je bil ko-nečno sprejet. — Ljuba Jovanovič je predlagal, da naj se premoženje vakufov naloži v hipotekarni banki. Predlog je bil po kratki debati odklonjen. Belgrad, 27. deccmbra. (Izv.) Dr. Hoh- ZOPER NEPOŠTENO KRŠENJE SP0RAZ-— NOVA OBLIKA ZA KORUPCIJO. — KRŠENJA SPORAZUMA V VLADI, njec je na današnji seji zakonodajnega odbora stavil sledeč protest: Kako se pri nas ceni enakopravnost, nam najbolje kaže zasedanje zakonodajnega odbora za časa katoliških božičnih praznikov. Ker so skoro vsi poslanci odpotovali domov, da proslavijo največje katoliške praznike, bi zahtevalo že samo to dejstvo, da se seje prelo-že, prav gotovo pa bi to nalagala lojalnost. Nasprotno pa so demokrati in radikalci izrabili ta moment, in rešili zelo važne zakone, ki segajo globoko v gospodarsko živ-ijenje vse države. Proti takemu postopanju najodločnejše protestira. Belgrad, 27. dec. (Izv.) Na današnji popoldanski seji se je nadaljevala razprava o državni nagradi rodbinam za državo zaslužnih mož. V imenu Jugoslovanskega kluba je poslanec dr. Šimrak izvajal, da nikakor ni mogoče dognati, kdo da je za državo zaslužen in kdo ni zaslužen. Če se ta zakon spre jme, bi to značilo forsirati največjo korupcijo strank, ker bi stranke predlagale svoje agitatorje in voditelje, da bi dobivali te nagrade. Opoziciji Jugoslovanskega kluba je pripisovati, daje bil ta predlog k o -n e č n o odklonjen. Belgrad, 27. decembra. (Izvirno) Na predpoldanski seji zakonodajnega odbora je minister za trgovino in industrijo dr. Mehmed Spaho predlagal, da naj se pu-pilarni kapital iz Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slavonije, Slovenije in Dalmacije in Vojvodine ne vlaga v državno banko, temveč da naj ostane pri dosedanjem stanju. Proti temu so odločno nastopili demokrati in radikalci, vsled česar so zastopniki muslimanskega kluba demonstrativno zapustili sejo in se je tudi popoldne niso udeležili. — Vaš dopisnik se je raz-govarjal popoldne z uglednim članom jugoslovanske muslimanske organizacije, ki je izjavil, dq se bo 7. januarja vršila y Sarajevu seja vodstva organizacije, na kateri se bo končno odločilo o nadaljni taktiki muslimanov. Naglasil je, da je stališče muslimanov v vladi zelo težavno, ker oni nikakor ne morejo prevzeti odgovornosti za finančno politiko vlade. Pred sestavo vlade je bil sklenjen sporazum, da bodo izenačeni davki in drugo. Med tem pa se je ta sporazum na seji zakonodajnega odbora vršil in je bil zemljiški davek za Srbijo in Črno goro znižan za t r i k r a tn o. Belgrad, 27. dccembra. (Izv.) Ob priliki razprave o državnem računovodstvu jc bil sprejet predlog Jugoslovanskega kluba, da se pritegnejo k temu zastopniki trgovskih in obrtnih komor in kmečkih zadrug iz vseh pokrajin. Spor racti vojnega ministra. DEMOKRATI PROSIJO 0DPUŠČENJA. Belgrad, 27. dec. (Izv.) 24. t. m. po zaprisegi novih ministrov, jim je kralj Aleksander čestital. Obenem je izrazil željo, da se čim preje izdela volivni zakon, ker mu je kot ustavnemu vladarju veliko ležeče na tem, da stoji v stiku z narodom. Belgrad, 27. dec. (Izv.) Dosedanji vojni minister general Zečevič je podal demisijo. V pismu, v katerem javlja Pa-šiču svoj sklep, pravi, da mu je nemogoče sprejeti mesto vojr ga ministra v vladi, katere večina članov mu že v naprej izraža nezaupnico. Včer. : je o tej spremembi Nikola Pašič poročal kralju. Dosedaj še ni določen namestn'k. Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Vprašanje vojnega ministra šc vedno ni rešeno. Kakor znano, je bil general Zečevič pri kralju in mu podal demisijo, ki je pa kralj ni sprejel. V slučaju, da bi Zečevič vztrajal pri svojem sklepu, bo prevzel vojno mnstrstvo sam Nikola Pašič. Belgrad, 27. decembra. (Izv.) Današnja »Tribuna« objavlja vest, da sta bila predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič in minister Svetozar Pribičevič včeraj pri kralju in ga prosila za oproščenje radi nastopa demokratske stranke proti generalu Zečeviču. Prepričevala sta kralja, da se ta nastop ne sme smatrati kot nerazpoloženje proti kroni. Kralj jima je izrekel svoje obžalovanje, da vlada v demokratski stranki tako slabe mišljenje o kroni in vojski. OBZNANA UKINJENA. Belgrad, 26. decembra. (Izv.) Tekom praznikov je bil sprejet zakon o davku na vojne dobičke, zakon o davku na zemljišča ter zakon o nošenju orožja. Obznana je ukinjena. DRAGINJSKE D0KLADE URADNIKOM. Belgrad, 27. decembra. (Izv.) V zakonodajnem odboru je bil sprejet zakon o izpremembi plač javnih nameščencev, ki se jim bodo izplačale v dinarjih. Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Novo mesto, Ptuj, Kočevje in Logatec se pomaknejo v višji draginjski razred. VELIKE ITALIJANSKE PROVOKACIJE V ŠIBENIKU. Zagreb, 27. decembra. Prisotnost italijanske vojne ladje v Šibeniku je izzvala na božični dan strašen krvav incident z velikimi posledicami. Pijani italijanski mornarji so patrolirali v Šibeniku ter ustavili dva naša mornariška narednika in ju pso-vali, pri čemer so izzivajoče klicali »Živela Italija«. Nato so pričeli streljati iz samokresov. Na te žalitve in izzivanja sta odgovorila naša mornarja z »Živela Jugoslavija!« Občinstvo, ki je prisostvovalo italijanskemu izzivanju, se je strašno razburilo, tako da je italijanska patrola zapustila bežeč ulice$n sc vkrcala na italijansko vojno ladjo. Naša policijska straža je s streljanjem preprečila množici, da se ni približala italijanski ladji. Mislilo se je, da je s tem izzivanje končano. Ko pa so prišli italijanski mornarji na ladjo, so razburili svoje tovariše ter je vsa posadka otvorila ogenj na neoboroženo občinstvo. Izstreljenih je bilo okoli 600 strelov. Nekaj ljudi je bilo ranjenih. Občinstvo se je hitro razšlo in poskrilo po hišah. Nato sc jc ladja umaknila od obali ter z veliko brzino plula v kasni noči po pristanišču, pri čemer je signalizirala. Sodijo, da je bila v dogovoru z nekaterimi rcnegatskimi družinami. Vsi znaki kažejo, da je ta incident nova provokacija. V Splitu je razburjenost nepopisna. Narodni voditelji zadržujejo komaj meščanstvo, da sc v svoji razburjenosti ne loti skrajnih sredstev, ker se tudi v Splitu nahaja italijanska postajna ladja. Danes se v Splitu priredi velik protestni shod vseh političnih strank in skupin ter mestnih društev, na katerem se bo zahtevala odstranitev italijanskih vojnih ladij iz naših pristanišč Zagreb, 27. decembra. (Izv.) Radi dogodkov v Šibeniku se je zbralo danes zvečer nekaj omladinccv in šlo demonstrirat pred italijanski konzulat. Do večjih izgredov ni prišlo, ker jc policija demonstrante kmalu razgnala. Vdenemcl proti češkoavstrljski pogodi. DnnaJ, 27. decembra. (Izvirno) Nasprotovanje velenemcev proti pogodbi, ki sta jo sklenila dr. Hainisch in Masaryk v Lani, se niti najmanj ni poleglo, vsled česar zna priti do krize v vladi. Dr. Schober se še vedno pogaja z voditelji velenemcev. Če ne bo prišlo do sporazuma, je prav verjetno, da bo podal dr. Schober demisijo svojega kabineta in bi prevzeli vlado najbrže sami krščanski socialisti. Na Dunaj so prispeli te dni zastopniki sudetskih Nemcev, da se glede pogodbe sporazumejo z velenemci. GIBANJE KATOLIŠKIH NEMCEV NA MORAVSKEM. Olomuc, 27. decembra. (Izvirno) Duhovniki nemške narodnosti v Tropavi so pričeli z živahno akcijo, da se ustanovi privatno katoliško semenišče za nemške dijake, da se s tem oskrbi potreben duhovniški naraščaj za nemške župnije na Mo-ravskem. PARLAMENTARNI PROGRAM ČEŠKE KOALICIJE. Praga, 27. decembra. (Izvirno) Jutri ae sestanejo zastopniki koaliranih vladnih strank, da se posvetujejo o programu za zasedanje v januarju in februarju. UKINJEN PREKI SOD ZA TIHOTAPSTVO V ČEŠKI. Praga, 27. decembra. (Izvirno) Postopanje po prekem sodu za obmejno tihotapstvo, ki je bilo svoječasno vpeljano v svrho omejitve tihotapstva, je ministrski svet zopet odpravil. PREDAJA BURŠKE NA NOVEGA LETA DAN. Budimpešta, 27. decembra. (Izvirno) General Ferrario, predsednik mednarodne plebiscitne komisije v šopronu, je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je plebiscit, ki se je vršil 13. decembra, definitivno odločil, da pripade zapadna Ogrska Mažarski. Zavezniki so ta izid vzeli na znanje, zato bo glasom pogodbe komisija pre dala na novega leta dan upravo mažarskim oblastem. Prebivalstvo se poziva, da vzame to na znanje in se mirno zadrži. ZVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH IN TELEFONSKIH TARIFOV V AVSTRIJI. Dunaj, 27. decembra. (Izvirno) Na eni prvih prihodnjih sej bo ministrski svet sklepal o novem zvišanju železniških tari-fov, ki bodo stopile v veljavo prvega februarja. Kakor se govori, bodo cene zvišane xa 200 %. — S prvim januarjem se ponovno podraže telefonski pogovori. Za en telefonski pogovor se bo plačalo po novem 8000 av. kron. ITALIJANSKO-RUSKA TRGOVINSKA POGODBA. Rim, 26. decembra. Agence Havas poroča: ltalijanso-ruska trgovinska pogodba, o katere sklepu se ie nekaj dni vrše pogajanja med italijanskim zunanjim ministrstvom in ruskim trgovinskim odposlanstvom, je bila danes na Konsulti podpisana. VRHOVNI SVET PROTI POVRATKU ZITE V ŠVICO. Pariz, 27. decembra. (Izvirno) Iz Fun-chala na Madeiri poročajo, da je začasni upravitelj otoka Madeire dobil iz Pariza od vrhovnega sveta nenadoma ukaz, da mora odhod bivše cesarice Zite v Švico, na vsak način preprečiti. NEMIRI V EGIPTU. Pari«, 26. dec. Londonski poročevalec lista »Journal« javlja: Po izjavah, oddanih v Foreigne office, obvladajo angleška oblastva v Egiptu položaj. Nad Port Saidom in Suezom je proglašeno obsedno stanje. Pri nemirih v Kairi je bilo umorjenih več oseb, med katerimi se baje ralir.ia profesor O r t h , o katerem govore, da je bil avstrijski nadvojvoda. TTmorjen je bil baje z ubadi z bodalom v brbeL Pariz, 27. dec. Apence Havas poroča iz Kalre: V Suezu in Port Saidu j«5 došlo do upora. Tri osebe so mrtve več jih je ranjenih. Večina vladnih uradnikov ptavka. V Kairi je ustavljen ve? promet. Aretirali so 15 oseb, ker no metale kamne na vojaški transportni voz. Kairo, 26. dec. V mestnem delu, kjer bivajo domačini, je došlo do resnih izgredov. Vojaška patrola. ki je vozila po klicah na tovornem avtomobilu, je otvoril? na množico ogenj, pri čemer sta bila ubita dvf upornika, ?tirje pa po bili ranjeni. Včeraj je bilo baje 14 ljudi "bitih, pa ranjenih. V SMi so streljale eglr'ovske čete nn množico. Ena oseb*: ie bilo ubita, dve ranjeni. Pri nadaljnjih nemirih cta bili v Port Sni-du ubiti dve osebi, tr5 pa ranjene. V Tanti je razkropil« policija demr>nstracij-ki iz-prevod, ki sc gn vodile ženske. V Aleksan-driii je bilo pri izgredih aretiranih okoli 400 r -"b. Sedaj vlada v mestu mir. Vladni uradniki so zopet pričeli delati, vendar pa se je razširila vstaja posamično na razne kraje v provinci. UPOR NA KRETI. Rim, 27. dec. Po zr.dnjih vesteh, k? po došle semkaj, je poklala Grčija na Kreto veliko čet, ki raj bi zr.dušile tamkaj nastali upor. POGAJANJA MED ENTENT0 IN RUSIJO. London, 26. dec. (Reuter.) H zanesljivega vira se poroča, da sta Lloyd George in Prinnd v načelu sklenila začeti pogajanja 7 moskovsko vlado. Cičerin in Litvinov bosta povabljena za 8. januar v London. OBUPNE RAZMERE V P0V0LŽJU. Pariz. 27. decembra. Močke^ski vladni krogi ne prikrivajo več. da co vesti, ki dohajajo iz gladovalnih ozemelj, vc-Jno obupnejše. V tatarski republiki, v okraju Kazan že ne morejo več pokopavati tnfpel umrlih za Inkcto, tako da jih le pi» skladajo drugo na druge kakor polena. 90 % živine so že poklfli. V bankirskem ozemlju I? 300.000 otrok brez strehe in hrane. Ljudje uživajo le še mešanico, pečene iz zmlete slame in koruznih ftoržev, česai bo pa tudi kmalu zmanjkalo. Ljudje lezejo radi prevelikega mraza v eode, da bi se ogrel'. V Samari peljejo otroke na prosto, da tam hitreje poginejo od mraza, kakor pa da bi počasi umirali od lakote. Brez velikopotezne in takojšnje mednarodne pomožne akcije ne bo mogoče premagati gladu. Politične onvfce. -f Velevažna konferenca. Te dni se zbere vrhovni svet podanikov v Canncsu. V lo svrho se Lloyd George in Briand, ki sta pravkar v Londonu zborovala, vnovič sestaneta, da dosežeta kakšen sporazum vsaj v glavnih točkah, ker v Londor.u baje nista prišla do nobenih poziti ^;h sklepov. Gre za to, da se skliče mednarodna konferenca za ozdravljenje gospodarskega položaja Evrope, ki naj se ga po mnenju Angležev udeležita tudi Nemčija in Rusija. Francoski nacionalistični krogi pravijo, da nimajo ničesar proti temu, odločno pa odklanjajo vsako misel na kakršnokoli prikrajšanje Francije na pravicah, ki jih ima glasom verzaljske mirovno pogodbe. Tudi se upirajo priznanju sovjetske vlade in menijo, da Rusija ni v stanu plačati zapadnlh industrijskih produktov, dočim Anglija vidi baš v vpostavitvi rednih trgovinskih odnošajev z Rusijo rešitev svetovne gospodarske krize. -f Irsko vpraSanje. Irski parlament je 23. t. m. nedaljeval debato o sporazumu z Angleško. Mulcahy, šef generalnega štaba irske armade, se je izjavil za sporazum, ravnotako znana komtesa Markevič, ki je igral" tako veliko vlogo v irski vstaji med sveteno vojno. Proti se je izjavil minister za prosveto O' Kelly in gospa Clarke, koje mož je bil od ang^ških čet ubit 1916. leta. KorjČno je bilo zar.edanje odgodeno do 3. ;anurrja prihodnjega leta. Več irskih provinci.; se je izreklo sn mir z Anglijo na podlagi pogodbe z L!oyd Ceorgom. Angleški listi sodijo, da bo parlament pogodbo kljub odporu De Valere končno ot d>ril. Drugi pa trdi;o, da je bilo razme je glasov dne 23. t. m. v irskem pprJamentu sledeče: 56 zu pogodbo, 56 proti, 4 dvomljivi. + Češkoslovaška ljudska stranka je pričela izdajati svoje novo osrednje glasilo »Lidove Listvc. Prva številka novega lista, ki je v vsakem oziru prav dobro urejena, je izšla 24. decembra. -f Giolitti zipfit v ospredju. Te dni je italijanski ministrski predsednik Bonomi obiskal Giolittija in imel z njim dolg pogovor. Dogodku pripisujejo italijanski politični krogi veliko važnost. 4- Francoski komunisti zborujejo te dni v Versaillesu. Moskovsko internacio-nalo zastopa Suvorin. Ruski komunisti iz-podbujajo svoje francoske tovariše, naj nadaljujejo s pripravami za svetovno revolucijo. -}- Za gospodarsko povzdigo Rusije. Berlinsko »Gospodarsko društvo za promet, trgovino in industrijo z Vzhodom*, je stopilo v zvezo z enim izmed največjih ameriških bančnih sindikatov, kateri bo nemškemu društvu kreditiral 250 milijonov dolarjev v svrho gospodarske prepo-roditve Rusije. + IX. kongres ruske boljševiške stranke se je 23. t. m. otvoril v Moskvi. V otvoritvenem govoru je Ljenin dejal, da danes ne gre za to, da se kapitalistični sistem gospodarstva sploh uniči, marveč za to, da se izpremeni v državni kapitalizem v prid splošnosti. + Azijatska nevarnost. Znani prof. Lujo Brentano resno razmotriva nevarnost, ki preti belemu plemenu od Azijatov, v prvi vrsti od Japoncev in Krajcev, ki bi se mogli združiti in katerim bi se pridružili Indijci in muslimani. Slednji so tembolj nevarni, ker imajo velik vpliv na čmce, katere so Francozi izvežbali v dobre vojake. Prvi korak k emancipaciji Azije od bele rase bi bil ta, da Japonci in Kitajci, pri katerih se industrija čedalje bolj razvija, izpodrinejo evropske izdelke iz tihooeeanskih dežela in potem začenjajo s svojim blagom preplavljati tudi evropski trg. Največja nevarnost pa preti od tega, ker število prebivalstva pri vseh belih plemenih relativno stalno pada, pri Azi-jatih pa rapidno narašča. NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ALEKSANDER V SLOVENIJI. V torek, dne 27. decembra 1921 se Je pripeljal ineognito Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander I. v Slovenijo, kjer se bo v TurkovJč-Gorupovem lovišču na Kamniških planinah udeležil lova na divje koze. Z dvornim vlakom se je pripeljal kralj Aleksander I. ob 11. uri 15 minut na glavni kolodvor, na katerem so čakali pokrajinski namestnik Ivan Hribar, njegov namestnik dr. Baltič, poveljnik dravske divizije general Dokič, policijski ravnatelj dr. Guštin, minister dr. Žerjav in drugi. Kralj Aleksander, oblečen v vojaško uniformo, Je izstopil in se razgovarjal pred salonskim vozom z navedenimi gospodi. Bil je zelo živahen in prav dobrega razpoloženja. Dasi ni bilo razglašeno, kdaj da se bo kiilj pripeljal, je prihitelo na Dunajsko cesto veliko naroda, da vidi kralja, kateri se Je bil narodu ob zadnjem svojem obisku v Sloveniji zelo priljubil. Na glavnem kolodvoru so zamenjali lokomotivi pri dvornem vlaku, nakar se je kralj odpeljal ob 11. uri 35 minut proti Kamniku. S kraljem se je, oblečen v lovsko obleko, peljal tudi pokrajinski namestnik Hribar. Slovensko ljudstvo radostno pozdravlja narodnega kralja Aleksandra v svoji sredi. D mm nnvire. — V zadevi katehetkih plač je poslanec Škulj ponovno interveniral, a definitiv-nega se ne da dognati, ker se finančni minister izgovarja na pokritje, ki bi ga mu dal novi proračun. Dvanajstine pa, ki s« naj sedaj dovolijo, po načrtu finančnega ministrstva prav v mali meri vpoštevajo predlog višjega šolskega sveta Slovenije, ker je v ministrstvu prav malo umevanja za šolske razmere v Sloveniji. Jasen bo položaj šele, ko se dvanajstine sprejmejo in ko se počne resno obravnavati novi proračun. Toliko pojasnila za sedaj. Vpraia-nj? duhovniških plač pa je prešlo od finančnega odbora v zakonodajni odbor. Obravnavalo se bo zajedno z uradniškim vprašanjem. — Železniške zveze. Glede spremembe voznega reda na progi Ljubljana—Kočevje pri večernem vlaku je poslanec Skul| ponovno posredoval pri direkciji v Zagrebu. Prošnji prebivalstva ob progi Grosuplje-— Kočevje se ne bo ugodilo. Do 1. junija gotovo ne, ker — da govorimo odkrilo — ni dobre volje. — Uvedba dinarske vrednosti. Južna železnica uvede s 1. januarjem 1922 pri celokupni računski službi v območju obratnega ravnateljstva dinarsko vrednost Vsa podjetja, zavodi, dobavitelji, trgovci in drugi, kateri poslujejo z Južno železnico ,se prosijo, da polagajo od navedenega dne dalje vse račune v dinarski vrednosti. — Novoletne čestitko pri pokrajinski upravi. Od 27. L m. dalje leži v predsed-stveni pisarni pokrajinske uprave knjiga, v katero naj se vpišejo oni, ki pridejo čestitat za novo leto. Gospod pokrajinski namestnik bo sprejemal čestitke na novega leta dan od 10. do 12. ure. — Gospod pokrajinski namestnik Iv. Hribar v sredo, 28. in v četrtek, 29. t. m. ne bo sprejemal strank. — Promocija. Na graški univerzi je bft dne 21. t. m. promoviran za doktorja vsega prava g. Viljem E 1 b e r t, sin znanega tukajšnjega velelrgovca in posestnika g. Julija Elberta. Zajedno je dokončal z odličnim uspehom tudi trgovsko akademijo T Gradcu. Colomba. 86 Prosper Mčrlmče. — Poslovenil —I—. (Dalje.) »Po ničemer. Toda če bi pisal bogatinu, kakor so tu in tam nekateri že pisali: .Potrebujem 100 frankov*, bi se s pošiijatvijo požuril. Toda pošt®jak sem, gospod poročnik.« »Veste, gospod della Rebbia,« je iz-pregovoril takozvani župnik, »veste, da se v naši deželi dobe ničvredneži, ki se okoriščajo z ugledom, ki smo ga vdahnili ljudem pred orodjem, ki je naš potni list (pokazal je puško) in trgajo pogodbe, ponarejajoč našo pisavo.« »Vem,« je s temnim glasom odgovoril Orso. — »A kakšne pogodbe?« »Šest mesecev je tega,« je nadaljeval bandit, »ko sem se izprehajal ob Orczzi in je pricapljal k meni cepec, ki je že oddaleč snel kapo z glave in mi rekel: »Ah, gospod župnik (vselej me tako nazivljejo), oprostite mi; podaljšajte mi rok, nisem mogel spraviti skupaj več kakor 55 frankov; res, to je tudi vse, kar sem mogel zbrati.« Jaz ves začuden: »Kaj hočeš s tem denarjem in vašimi 55 franki, bedak?« »Hočem reči 65 r je popravil. »Toda sto, kakor ste jih zahtevali, je nemogoče.« »Kako, bojazlji-vecl Jaz zahtevam sto frankov? Saj te vendar še poznam ne!« — Potem ml je pomolil pod nos pismo ali bolj umazano cunjo, kjer ga nekdo pozivlje, da skrije na določenem kraju, ki ml p je pokazal, r'.o frankov. Zagrozil mu je, da bo videl petelina r strehi in pomorjene krave, kar bo storil Giocanto Castriconi — kar je moje ime — če tega ne stori. Bil je tako nesramen, da je ponaredil moj podpis. Najbolj pa me je pri vsem tem jezilo to, da je pismo pisano v narečju in s toliko pravopisnimi napakami. Jaz da bi delal "-avop^ne napake, jaz, ki so me na vseučilišču splošno cenili! Začel sem s tem, da sem prisolil tako klofuto, da se je dvakrat prekucnil. j'""ko torej, ti misliš, da sem tat, ti potepuh!« sem mu rekel in a brcnil, že veste kom. Malo poto-lažen sem potem rekel: »Kdaj moraš prinesti denir na določeno mesto?« — »Še danes.« — »Dobro, idi ga iskat!« Bilo je ob vznožju smreke, kraj je bil natančno označen. Trinesel 'e denar, ga zrktonl ob vznožju drevesa in me prišel iskat. Jaz pa sem se skril v zasedo v bližini. Po šestih urah pride na kroj neki Bastaccio', nesramen skopuh. Sklonil se je, da vzame d3-nar, jaz pa sem sprožil in tako dobro pogodil, da je padla glava prav na denar, ki ga jo izkopal. »Sedaj,« sem rekel kmetu, »vzemi svoj denar in se ne zdrzni več sumničiti Giaconto Castriconi-ja podlosti.« Revše se je vse treslo. Pobralo je svojih 65 ranhov, celo obrisati jih je pozabilo, zahvalilo se ml je, jaz pa sem mu priložil še eno brco za slovo, potem pa je izginil.« »Ah, župnik, zavidam ti ta strel. Pač si se moral smejati,« je menil Brandolac-cio. — 1 Tako se Imenujmo prfblvalcl mesta Ba?tla, ki ]lh gorski prebivalci sovražijo in jih ne smatrajo niti za svoje feorojake. Zalo jih tudi nikdar ne nazivljejo drugače kakor Ba:>'accio mesto liautiette, kajti v laSfuit zuaii kouJuica accio navadno nek prezir. »Bastaccia sem zadel v sence, kar mi je priklicalo v spomin Virgilove verze: ... Liquefac" tempora pluir.bo Dillidit, ac multa porrectum extcndit arenA.1 Liquefacto! Verjamete, gospod Orso, da se svinčenka raztopi vsled hilrosti, s kakršno leti skozi zrak? Študirali ste balistiko, mi pač morete povedati, je li to resnica ali zmota?« Orso je raje govoril o tem fizičnem vprašanju kakor pa bi z visokošolcem razpravljal o nravnosti njegovega dejanja. — Brandolaccio, ki mu pa ta pogovor ni bil kar nič po volji, ga je prekinil in opomnil Orsa, da že solnce zahaja. »Ko že niste hoteli z nami obedovati, gospod Ors' Anton,« ga je ogovoril, »vam svetujem, da ne pustite več Colombe, da bi vas čakala. Tudi ni vedno varno hoditi tod po solnčnem zatonu. In čemu vendar hodite od doma brez puške? Tu v okolici je nekaj slabih ljudi, pazite nase. Danes se Vam ni ničesar bati. Barricniji imajo prefekta na domu. Srečali so ga na potu, pa se je ustavil za en dan v Pietraneri. preden oddide, da v Corte položi vogelni kamen, kakor pravimo... neumnosti Danes zvečer bo spal pri Barricnijevih, a jutri so prosti. Tam sta Vincentello, ki jo pravi ničvrednež in Orlanduccio, ki ni nič boljši... Glejte, da dobite vsakega posebej, danes enega, drugič drugega; toda ne zaupajte si preveč, danes vam rečem le toliko.« » Z raztopljenim svincem je razpršil nioZ- gane. »Hvala za svet,« je rekel Orso; »toda midva nimava ničesar med sabo; dokler me ne poiščejo, jim nimam ničesar povedati.« Bandit je potegnil svoj jezik v stran in cmoknil z njim ob lice s pikrim izrazom, rekel pa ni nič. Orso pa je vstal, da odide. »Ravno prav. Nisem se vam še zahvalil za vaš smodnik; kar prav mi je prišeL Sedaj mi ne manjka nič..., to se pravi: čevljev nimam ..., pa si jih naredim iz kože divje ovce te dni enkrat.« Orso je stisnil banditu v roko dva novca po pet frankov. »Smodnik ti je poslala Colomba, tu na, da si kupiš čevlje.« »Brez neumnosti, poročnik,« je glasno odklonil bandit in mu vrnil novca. »Menite, da sem berač? Sprejmem kruh in smodnik, a ničesar drugega ne maram.« »Stari vojaki, si, mislim, pač lahko pomagajo med sabo. Torej z Bogom!« Preden pa je odšel, mu je potisnil novca v bisago, ne da bi bandit opazil. »Z Bogom, z Bogom, Ors' Anton,« je rekel bogoslovec. »Morda se naslednje dni zopet snidemo v grmovju in tedaj bomo nadaljevali študije o Vergilu.« Orso je zapustil poštena tovariša. Čez dober četrt ure pa je zaslišal za sabo človeka, ki je na vse pretege letel za njim. Bil je Brandolaccio. »To je že preveč, poročniki« je vpil ves upehan, »to je že preveč! Tu imate vaših 10 frankov. Pri kom drugem bi si ne dovolil take neumnosti. Moje p -zdrave ColombL Ob vso sapo ste me spraviii. Lahko noči« (Dalie.l Stev. 294 SLOVENEC, HncSS, Htfcttntjr« 1a iz istega bla^a), nadalje klobuk sivo barve s črnim trakom štev. 55. lj Umrla je v ponedeljek 2(i. t. m. gospa Terezija Dolšnk. stara 88 let Pogreb bo v sredo ob pol 3. uri popoldne od hiše na Sv. Petra cesti 10. U. 1. P. t lj Reda Intelektualcev v NeraMji. Policija jo aretirala nekega 33 letnega moža, ker je beračil od MSe do hiše. Na policiji se je berač, kateri ni zinil slovensko, izkazal s papirji, da je inžener po poklicu. Pripovedoval je, da je državljan Nemčije, toda :ier ni mogel dobili nobene službe, jo je iskal v Češkoslovaški, kjer je tudi ai dobil, nakar je pri-el v Jugoslavijo. Ker tudi v Ljubljuni ni dobil službe, je vstopil kol navaden delavec v Tonniesovo tovarno. Ua se je mogel preživeti, jo inžener beračil. lj Ponesrečena tiLo apekn kupčija. Dominik R. je ki pil v Ljubljani 6 konj, za katere je dal 96.000 kron. Nameravil jih je iztihoiapiti v Italijo, toda svojo namero e opustil, ker je izvedel, da je orožništvo v Nov! vasi opozorjeno nu nameravano iztibotapljenje. Dominik H. je za to v Ljubljani poiskal meš3tarja Janeza Bizjana, da bi mu v Ljubljani prodal konje. Bizjan je ponudbo spre el in prodal tri konje za 39 000 kron, enega pa za 12 000 kron. '/.u vse konje je dobil 43.000 kron, 800U kron mu je ostal neki kupec dolžan. Bizjan je v nekaj uneh zapravil ves denar. Bizjana so aretirali in je že božične praznike počival v ljubljanskih zaporih, kjer čaka sodbe pred poroto. li Obsojen radi tatvino. Ker je vzel svojemu mojstru Matiji 1'erku v Šiški iz njegove ročne blagi' nu nekaj nad 1000 kron, je bil Jože Sluga obsojen na 3 mesece ječe dopolnjeno s postom in trdim ležiščem na leden. Poziv. Gospoda, ki je opazoval incident po končanem koncertu dne 7. decembra 1921 v Unionu pri izhodu uljudno prosim, da Jokoj javi svoje ime in naslov moji pisarni. Dr. .Josip Klepec, odvetnik v Ljubljani, Janez Trdinova ulica št. 8. pr Proslava lOOlctnicc D stoievskega. Ves kulturni svet ie praznoval leios 100 letnico roistva b. M. Dosloievsketfa. Spomnili so se 0a tudi ruski aka emiki v pregnanstvu v Ljubljani. Velika dvorana univerze ie bilu polna večinoma ruskih beguncev. ko ie ob 3. uri i tvoril slovesnost v čast Dostoievskerau vse-učiliški orofesor dr B ibnov V hrvatskem nagovoru ie Dodal splošno s'iko o razmerah v Rusiji socmnil se ruskih beguncev, o katerih da imajo ljudje nanačno ninenie in v kratkem orisri veliki oomen velikega pisatelja Dostojevskega. — Inž. Berg ie v daljšem ruskem govoru z vel kim ooznavaniem karakterizirul posamezne junake, ki nastopajo v delih Dostojevskega in na kratko on-enil vzroke ruske komunistične revolucije. — Simoatičen ie bil nastop Rura dr. Preobraženskega, ki ie v dokai tfladki slovenščini oodal kratek opis burne-oa živ'ignja Dcsloievskerfa in očrtal njegovo rfloboko vernost. — Vseuč. orotesor dr. K. O z v a 1 d ie v kratkem, a globoko zamišljenem govoru predstavil tflavnerfa iunnki romana > Bratov K ranins vih». Aliošo Karamasova. Tip- ki ie ponoinoma nasproten onim, ki jih na vsak korak srečavamo v življenju, tio, ki rfa ie ustvarila nisatelieva fantnziia kot izraz r> satelieve nade na prerojeni človeški rod. ki bi ne poznal več boiev med božanskim, theo-filskim in demonrkim. theofobskim elementom- Tin, za katerega bi motfli reči. da ie an-(ie'i. ki ie nrišel na svet in si nadel človeško podobo Edino tak tio kakor Ali. ša more odrešiti Rusijo, pa tudi celo človeštvo kot dovršeni posnemovalec Kristusov. — Ob 6. uri ie dr. Bubnov nakliučil seanso in se vsem prav leno zahvalil. Orlovski vestnik. 1 Naraščajska telovadba pentpetor. Orla je v sredo ob 5. uri v telovadiiii i l.ju Ir-kega doma. Vsi uarašiajtiikl naj se točno odzovejo, kjer bodo dobili nadaljna navodila. Novi člani se istotako sprejemajo v telovadnici. Ljubljana Sv. Jakob. Radi bo?.lčnih počitnic odoace današnja telovadba. Ravno tako tudi v petek. Prihodnja redna telovadba se vrši šele danes teden, to ie v sredo 4. januarja 1922. Nn svideniel — Načelnik. Bratom okrožnim načelnikom. Jugoslovanska orlovska zveza je odredila, da se v dneh od 2. do 7. januarju 1922 vrši v Ljubljuni tečaj za vse okrožne načelnike ljubljanske in zagrebške orlovske podzveze. 'I o tečaj bo izredno vužen. Nh njem bevlo br. okrožni načelniki predelali nove vaje, predvsem one zu II zkt slovanskega orlovstva. ki se bo vršil prihodnje lelo v Brnu. nov tekmovulni red, bodo soodločevali pri važnih sklepih o načrtu, kako se bode tehnično emškega jezika v govoru in pisavi. Gre i jdi kot praktikant h kakemu večjemu : .lduslrijskemu podjetju ali pa v pisarno. — Ponudb' pod »PoStno ležeče« Dobre-j nolje-Vidom. 4720 ss sprejmete ! ikoj pošten*. snažna, delavna, če tudi ne j.irlektna ZpSf> kuharica in mlado dekle! :a vsa hišua dela. Naslov v upravništvu i Slovenca« pod štev. -1729. j Jlagajnlčarko, jeno sprejme Fr. Hupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. vešč tudi nemščine, išče primernega Mesta. Naslov pri upravništvu Slovenca pod štev. '1728. Sprejme se oskrbnik obenem skladiščnik z daljšo trgovsko jirakso za takojšnji nastop Ponudbe pod Oskrbnik« 4719 na upravo »Slovenca«. Spretnega risarja ELEKTROMONTERJE sprejme strojno in elektrotehnično podjetje Štebi in Tuječ v Ljubljani, Resljeva cesta št. 4. Knjigovodkinjo Btarejšo gospodično z dolgoletno prakso v knjigovodstvu, katera je verzirana v vseh kontomih delih, sprejme lesna trgovina na deželi. Stanovanje in vsa oskrba preskrbljena. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki naj se vpošljejo na upravo »Slovenca* pod: »Knjigovodkinja« 4636. Malo meblovano sobo ali kabinet, če mogoče s hrano, išče soliden gospod. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »SOLIDEN« 4<13. Več samostojnih o . o 12-4 IAM (n Mr1>a"E' sprejme tovarna stolov in lesnih izdelkov. Stanovanje v hiši. — Vpraša se pri: Jos. Stadler, Ljubljana, Sodna ul. 11 izurjeno strojepisk !n stenografinio ",17 odvetnik Dr. JUVAN, Maribor. 4718 Več krojaških pomočnikov treznih in vestnih delavcev, za delo v tovarni, se sprejme takoj. Samostojni dobe proti garanciji delo na dom. Stalno delo zasigurano. Vpraša se: EMONSKA CESTA štev. 8, v pisarni. 4388 Okrajna hranil posojilnica v razpisuje službo in Loki Naznanilo in priporočilo. P. n. občinslvu naznanjam, da sem prevzel na svoj račun restavracijo in hotel Južni kolodvor nasproti južnega kolodvora. Točim samo pristno JERUZALEMSKO in druga ŠTAJERSKA ler DOLENJSKA VINA. Prosim cenj. občinstvo, da se prepriča o izredno izborni kvaliteti jeru-zalemca, ki se sedaj loči v lilrih in v steklenicah. — Vedno sveže PIVO. — Izvrslna kuhinja. — Cene zmerne. Postrežba točna. FRANC MIKLIC, lastnik hoiela in restavracije. Konjske vprege in kočije tudi rabljene, v dobrem stanu, za dvo-, štiri- iu šestero vprego se kupijo. Ponudbe lia: Svečama J. Kopač & Co, Ljubljana, Celovška cesta št. 90. 4725 3 sob s pritiklinami, zračno in solnčno, zamenjam za enako s 5 ali 4 sobami. Oboje v v mestu. Dam tudi nagrado.' Pismene ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« pod številko 4670. :-: ^'.ica^oaiSaaaiacsiaaiHi^icffl^j Katol. slov. izobraževalno društvo v Šmartnem pri Kranju naznanja, da je Gospod Jezus dan pred spominom Svojega Rojstva poklical k Sebi Valentina Tepfna t. č. društv. tajnika in odbornika orlovskega odseka. Pogreb nepozabnega člana se vrši dne 26. decembra 1921, ob pol 4. uri popoldne. Tovariši in bratje, postavite mu spomin z dobrimi delil Šmartin pri Kranju, dne 24. decembra 1921. KAT. SLOV. IZOBRAŽ. DRUŠTVO. Zahvala. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda izrekamo vsem našo najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem darovatčljem krasnih vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke in vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njega 'zadnji poti, ter za vsa tako mnogobrojno od blizu in daleč dospela pismeno in ustno izražena sožalja, da se nam je nemogoče vsakemu posebej zahvaliti. Vsem naša najprisrčnejša zalivala! Le strokovno izvežbani v vseh poslih pri denarnih zavodih, popolnoma verzirani kompetenti naj vlože svoje prošnje do 15. januarja 1922. Plača po dogovoru. Nastop službe 4700 čimprej. 4 novi ali rabljeni skotieiniki se Oferte na tovarno Keršič. 4747 svež ima v zalogi drogerija A, Kane Ljubjana, židovska ul. 1 Lep GRAMOFON s 30 ploščami, električno razsvetljavo, z avtomatičnimi plešočimi pari, vložek za denar, 2 m visok, v obliki gradu, v najboljšem stanju, edini na Kranjskem, s« reuo proda. Vprašati: Drašček, Ljubljana, Bohoričeva f^iea 9. — Istotam na prodaj 2 violine in kontra-kitara bbbbbbbbbbbabbbbbbbbbbbbbasb&sffb&bbs&bbfil b m 1 Stenski koledar 1922 § » Vsled družinskih razmer se ceno proda enonadstropna moderna hiša z vrtom v Ljubljani ob prometni cesti, sposobna za vsako obrt, poleg vrta tekoča voda; in enonadstropna hiša s tremi objekti, 25 arov zemlje, 10 min. od mesta Celje. Stanovanje v obeh hišah na razpolaga Natančnejše se poizve pri lastniku g. J. Medved, Ljubljana, Stari trg 26/1, od 1. do 6. ure popoldne. 4741 Naznanilo! Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem obleke, čevlje in ičf Vfl Dramo Martin, Ljubljana IdlVU. Sv.Jakoba nabrežje 29. Županstvo Domžale razglaša, da bode dne 4. januarja 1922 ua sejiuskein prostoru oddajalo prostore za štante za petletno najemno dobo. 473« Harmoniko Lubasovo, novo, tri. vrstno, prodam /,a 500(1 kron. Ljubljana. Zaloška cesta 13, hodnik, vrata št. 17. 4744 VODNA MOČ kupijo se ali v najem vzamejo mlini na vodo. :: — Ponudbe na »Slovenca« pod upravništvo štev. 4712. žalujoči osta!i. 3iF*' BnsaK novo blago popolnoma godno douiva se povsod I Prva hrvatska tvornica salam, sušenega mesa in masti M.CS viiiov.C sir.ov d. d. Pištrinja. Glavno zastopstvo za Sovenijo R. Buitc in drug t-i uhlja na Celie - <>.€.;' I o o r H B a m a a Si B MJ a R m za pisarne in privatnike izide 27. i. m. v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Oblika 32X37 cm. Netto engross cena za trgovce K15'—, detajl K 20-— za komad. Vpoštev pridejo le naročila na najmanj 50 komadov. - Na privatna naročila se ne bo oziralo. BBEBBB ta si u m H E3 si m m m a ta a m H H M U *** ta i t aHBBBBBBBBBHBBBHBfflgM^BBBBBffiHaaBBHBagaE^Ba Pristnega $ibeiilškega vina od 11 do 12 stopinj, dostavljenega na kolodvor Ljubljana po 24 K liter, na licu mesta po 23 K liter prodaja na debelo novo otvorjena veletrgovina Toma Bujas in drug Ljubljaua, Rožna dolina št. 150 a v hiši g. Avg. škofa. 4745 POHIŠTVO primerno za vse sloje, trpežuo izvršeno in po ceni, kakor tudi vsakovrstna tapetniška dela priporočata brata Sever v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 13 (Kolizej). 4362 Kupujem ajdovo ^ MOKO I. Ponudbe pod: »Import« 4704 na upravništvo »Slovenca«. ■ispannn ra RfflBEB^ W'.' tla rtta rs>i BHK3K3 SHEM IBS DRVA za kurjavo in kostanjev LES postavno na postajo za takojšnjo ali poznejšo dobavo, kupi vsako množino Tovarna strojil, Hrvatsko. — Naslov: TOVARNA STROJIL, LJUBLJANA, poštno ležeče. 4708 sraisiffianBsianiBisfnHRE KS ra HWt «H MOE Hm MM Kn MH M M kraste, lišaje odbiranje pri Človeku in živalih fNaftoJmazlio, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri Tfr.NKOCi, lekarna Ljubljana, Siovertija. kg'zdravega S6n3. Istolam so razprodaja različna VINKKA 1'OSODA. Ponudbe na: J. AUGUST1N, Dunajska cesta št. 36, Ljubljana. 4576 Najboljše okrepcujoče in dieletično sredstvo za odrasle in otroke je žeieziiato vino lekarnarja G. P1CCOLI-JA v Ljubljani. Naznanilo preselitve. govina na debelo M. HRIBERNIK se je iz Kolodvorske ulice štev. 51 v Sodno ulico štev. 6. Lesotržci pozor! V petek, dne 30. decembra ob 10. uri se bode prodalo pri kolodvoru v Logatcu na prisilni javni dražbi 120 kubičnih metrov tesanih tramov. Tovarna cementa Zidani most je pričela izdelovati in priporoča: Selektor Portlandcement (Flugstaub) najfinejše zmleto, ne vsebuje nobenega zrna v Portlandcementu, konkurira kvaliteta vsem svetovnim znamkam ter ima garantirano 400 kg pritiska na 1 : 3 na cm2. Selektor — lin — Portlandcement počenja vezat v poldrugi uri in izvršuje v petih urah in je za vse železobetonske zgradbe najboljši cement in s tem fino mletim cementom se bo tudi izdelovalcem cementne opeke, in sploh cementuih izdelkov, zelo ustreglo. — Ker se vsled pomanjkanja premoga izdeluje samo mala količina, se priporoča za pravočasna naročila Ravnateljstvo tovarne cementa, Zidani most. : Slovenska gradbena • družba z o, z.»Ljubljana (Tehnična pisarna v tovarni Keršič) SPODNJA ŠIŠKA TELEFON 180 izvršuje vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske zgradbe, »silo«, mostne gradbe. Posebnosti: bijologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, lesena in kombinirana skladišča. IZVRŠITEV TOZADEVNIH NAČRTOV IN PRORAČUNOV.