Poštnina plačana v gotovini
'Vzit. č
! 4. y//i
Leto XIX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za It leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za lno-Bemstvo: 210 Din. — Plača In toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 91.
Uredništvo ln upravnlštvt Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri
*	m	m	.	m	M	mm	m	-	.	.	.	.	.	poSt. hranilnici v Ljubljani
Časopis za trgovino, industruo, obrt m denarništvo m.«.25-5a.
Izhaia w"k torek’
trtek in soboto
Ljubljana, četrtek 13. avgusta 1936
Ct^nSt Posamezni 4>CA
VCfICf stevUk) Dln « JU
V dobi rekordov
Živimo v dobi rekordov in v času olimpijade je to še zlasti očitno. Kdor doseže rekord v tej ali oni športni panogi, ta je junak dneva. Toda ni rekord sam tisto, kar navdušuje ljudi, temveč ona volja, ki ustvarja rekorde in ki jih lomi, je tisla sila, ki navdušuje ljudi. Dati vse iz sebe za dosego najvišjega cilja, to je notranji smisel rekorda in to je tisto, kar opravičuje rekorde.
Toda ne samo v športu, v vseh panogah življenja narodov veljajo danes rekordi, kajti na vseh poljih vlada med narodi prav ista ostra tekma, kakor na športnem polju. Kdor ima najmočnejše bojno brodovje, kdor ima najbolj da-lekosežne topove, kdor ima naj-hitrejše in najbolj močne aero-plane, temu se blišči venec zmage, ta je bodoči gospodar na zemlji. Doseči v vsaki panogi oboroževanja prvenstvo, priboriti si rekord, to je danes cilj vseh narodov in zato ni pacifistične sile na svetu, ki bi mogla le neznatno omejiti že blazni tempo v oboroževanju narodov.
. Ta volja, dati za določen cilj vse iz sebe, je privedla tudi do fašizma, narodnega socializma in do vseh podobnih pojavov, ki se širijo med narodi in ki nekatere docela obvladajo. Ta gibanja v svojem jedru niso nič drugega, ko organizacija vseh narodnih sil, da si narod pribori politični rekord na svetu. Zato je tudi vsem tem gibanjem lasten neizprosen fanatizem, zato nočejo poznati nobenih kompromisov, zato se gibljejo vedno na ostrini noža, hoteč doseči vse in za vsako ceno. Potolči vse rekorde drugih narodov, to je danes ona misel, ki je oklenila pod svoj diktat narode.
Niti najmanj nočemo reči, da je ta razvoj zdrav in blagoslov za narode, toda težko napako bi storili, če bi ga hoteli prezreti. Kajti iz tega gibanja se poraja usoden vpliv na vse druge narode, tudi na one, ki nimajo želje po rekordu. In hočeš nočeš morajo tudi oni odgovoriti z enakimi sredstvi in hočeš nočeg morajo prevzeti tekmo v oboroževanju.
Kakor noben drug narod, tako se že celo mi, ki smo v neposredni soseščini teh za rekordi stremečimi narodi, ne moremo otresti njih vpliva. Moramo slediti njih vzgledu, če nočemo, da zaostanemo za njimi v tej meri, da se njih aspiracijam ne bomo mogli niti upreti. Vsa filozofija ne pomaga nič, ker je sila dejstev bolj močna in ta prepričujoče govori, da neusmiljeno zaostane vsak narod, ki v tekmi z drugimi ne da vsega iz sebe. In to je tisto, na kar treba s posebnim poudarkom opozoriti in kar nam zlasti manjka.
Živimo v lahkomišljeni idili, ko da sploh ni na svetu nobene tekme narodov, ko da vlada prosta trgovina in kakor da ni rekordna politika že objela gospodarstvo in vse panoge narodnega življenja. Pri tem pa ni stvar v zunanji obliki, da bi tudi mi morali biti pristaši one rekordne politike, temveč stvar je v tem, da tudi mi, čeprav bi bili nasprotniki te politike, damo v tekmi z drugimi narodi tudi vse iz sebe. Tudi najbolj izrazito demokratske države so se uklonile tekmi v oboroževanju in tako 'tudi za nas ni drugega iz-
hoda, kakor da napnemo vse sile, kakor oni narodi, ki jim je rekord cilj. Ali pa ne bomo obdržali tega, kar imamo. Ni tretje možnosti!
Zato je po našem globokem prepričanju glavno, da se ustvari v našem javnem življenju ta možnost, da se bo med našimi ljudmi samimi mogla začeti borba, kdo je najboljši in najsposobnejši. Zato smo vedno nastopali proti vsakemu protekcionizmu, zato ne priznavamo nobenih privilegijev, zato smo se vedno z vso odločnostjo borili proti oni birokraciji, ki ne dopušča novega duha v naše javno
in upravno življenje. Ne rekordi, temveč oni duh, ki ustvarja rekorde, je nam potreben in od tega je odvisna naša bodočnost. Ta duh pa ne more nastati, kadar se ne morejo prosto razvijati vse sile naroda, kadar je zaviran razmah gospodarstva, kadar premalo preudarjeni predpisi ovirajo ljudi pri njih delu. Ljudem je treba kralko-malo dati možnosti, da dajo vse iz sebe in potem bomo tudi mi vzdržali vsako tekmo z drugimi narodi.
In zato smo tudi naglašali, da je brez širokih samouprav vsak napredek pri nas nemogoč, ker
tudi če bi hoteli, ne bi mogli izvesti one dirigirane rekordne politike, ko drugi narodi, ker nimamo za to sposobne uprave. Pri nas more nastati oni duh, ki ustvarja rekorde, le iz naroda ven in zato je dekoncentracija edini pogoj našega napredka.
Vsaka doba zahteva od narodov tudi posebno taktiko, tako tudi doba rekordov, v kateri živimo in ki nam narekuje svojo voljo. Smo v tekmi in dati moramo vse iz sebe. In da to dosežemo, to je prav za prav jedro, ali bi moralo biti. '’ee naše nacionalne politike.
Ali mora res pri
dražbe
Ne are le za zasebne, tem vel tudi za
nacionalne
Te dni so objavili češki listi vest, da je češkoslovaška država kupila v Karlovih Varih hotel »Sa-voy-Westend« in zdravilišči s-Kleo-patrac in »Carlton«. Po dosedanjih dispozicijah ne bo >.Savoy We-stendc služil več kot hotel, temveč bo rezerviran za bivališče odličnih osebnosti javnega življenja ter za odlične goste iz tujine. Del hotela, v katerem je svoje dni stanoval predsednik Masaryk, bo ohranjen v prvotnem stanju in se eventualno uporabljal za obiske predsednika češkoslovaške republike. O nadaljnji usodi obeh zdravilišč pa še ni padla odločitev, naj-brže pa se bo v obeh nadaljeval dosedanji obrat.
Zdi se nam, da ta češkoslovaški primer naravnost kaže, kako je treba rešiti blejsko vprašanje. Bled mora ostati nam in kakor je kupila češkoslovaška država »Sa-voy-Westend« hotel, ki pa nima niti primeroma tega pomena za Češkoslovaško ko za nas Bled, tako naj kupi Bled država ali banovina. In prav bi bilo, če bi bil tudi Blejski grad namenjen le za bivališče naših odličnih ljudi in onih tujcev, ki jim hočemo izkazati čast. Samo prav bi bilo, če bi tudi v tem pogledu že prišli iz svojih malenkostnih razmer.
Toda dan blejske dražbe se bliža naglo in vprašanje je, če je v teh desetih dneh, ki nas še ločijo do dražbe, mogoče izvesti prednji predlog. Tako nastaja samo po sebi vprašanje: ali pa mora res priti do blejske dražbe ali je res ni mogoče odložiti?
Po vseh informacijah, ki smo jih dobili, moremo dali le en odgovor, da ni prav nobenega razloga, ki ne bi dopuščal odložitve dražbe. Glavni upnici sta s svojimi vknjižbami tako zavarovani, da se jima ni bati prav nobene izgube, če bi bila dražba odložena. Drugi upniki, med katerimi so zlasti blejski domačini, pa imajo nasprotno ves interes, da se dražba odloži, ker so sicer v nevarnosti, da izgube popolnoma ves svoj denar. Ti upniki zato tudi sami zahtevajo odložitev dražbe, ker je to edina možnost, da se obvarujejo njih interesi. S stališča upnikov torej ni nobenega resnega zadržka, da se dražba ne bi odložila, razen seveda, če bi bili z dražbo zvezani kakšni posebni računi, kar pa nikakor nočemo verjeti.
Je pa še drug in nad vse tehten argument, da se blejska dražba odloži in ta argument je, ker ni prav nobenega jamstva, da ne
zmaga na dražbi tujec in da postane potem ta gospodar najlcpše-ga dragulja Slovenije. Ta nevarnost je tu, ker se tujci zanimajo za Bled in za blejsko dražbo in med njimi so tudi koncerni, ki bi nam mogli nacionalno nad vse škodovati. Dokler ta nevarnost ni odstranjena tudi ne sme biti nobene blejske dražbe, kajti nikogar ni, ki bi mogel prevzeti odgovornost za tako nepopravljivo Škodo. Naš nacionalni . interes zahteva kategorično, da sc dražba odloži! Noben drug interes pa ne sme biti nad 'nacionalnim. 1
Dražba pomeni skrajno sredstvo upnika, da pride do'svojega denarja. Ali pa je v blejskem primeru to skrajno postopanje tudi utemeljeno? Dejali smo že, da sta glavni upnici z vknjižbami popolnoma zavarovani, da drugi.nezavarovani upniki dražbo celo odklanjajo. Zakaj torej ta skrajna nepopustljivost? Živimo vendar v časih, ko brez medsebojne prizanesljivosti ne gre, ko so celo močni denarni zavodi navezani na zaščito, ki jo jim nudi javnost. Zakaj ne bi bila enaka prizanesljivost tudi na nasprotni strani.
Pri blejski dražbi pa se zelo poudarja še en moment, da so namreč nepremičnine, ki pridejo na dražbo, mnogo več vredne, kakor pa znaša njih izklicna cena. Ta cena je bila določena že pred enim letom, med tem pa je vrednost posestev na Bledu zelo narasla. In po vsej verjetnosti bo še narasla, ker razvojne možnosti Bleda, ki je še vedno prvo letovišče Jugoslavije, še dolgo niso izčrpane. Da to
ni nobeno pretirano mnenje, dokazujejo desetine in desetine ponudb za parcele, ki pridejo čez deset dni na dražbo. Po dva do trikrat in tudi več ponujajo ti ponudniki za svet, kakor pa je izklicna cena za te parcele. Nekateri so te višje vsote že tudi založili in z odprodajo teh parcel bi bilo mogoče takoj znatno Znižati dolg, ki teži Bled.
Več projektov pa je tudi, po katerih je mogoče sanirati blejsko zadevo brez dražbe in ne da bi bili prikrajšani glavni upniki niti upniki iz druge skupine. Ti projekti niso nobena fantazija, temveč se opirajo na čisto konkretna dejstva. Pripominjamo le, da so bile nepremičnine, ki naj pridejo čez deset dni na dražbo za izklicno ceno 31,186.816 din, ocenjene koncem leta 1931. od sodno zapriseženih cenilcev na 76,089.737 din. Tudi če bi bila ta cenitev previsoka, vendar pa dokazuje, da je sedanja izklicna cena prenizka. Z dražbo bi mogel biti zato dolžnik nad vse krivično prizadet, a tudi interes dolžnika se mora varovati, če gre to brez škode za upnika.
Ni torej nobenih pravih razlogov, da se blejska dražba ne bi odložila, vse polno razlogov pa je, da se odloži in da se med tem najde rešitev, ki bi ustrezala upnikom in dolžniku in ki bi pri tem varovala tudi naš nacionalni interes.
Zato se nadejamo, da bo še v zadnjem hipu uvidevnost zmagala in da bo storjeno to, kar je potrebno, da ostane Bled slovenski, kakor je bil!
Jugoslavija
Iz razgovora z jugoslovanskim konzulom v Palestini g. Rožanskim
Konzul Božanski, ki je bil te dni sprejet tudi v avdienci kneza-namestnika Pavla, je imel z urednikom zagrebškega s-Morgenblat-ta« razgovor, v katerem se je zelo optimistično izrazil o naših bodočih trgovinskih odnošajih s Palestino. Med drugim je dejal, da zaradi sedanjega upora Arabcev ni izgubil svojega optimizma. Kakor vsi d gi v Palestini, tako je tudi Božanski mnenja, da bo sedanji dobi depresije sledila v kr- (>m v Va doba procyita. Zato bi storila tudi Jugoslavija prav, je dejal konzul Božanski, če bi še bolj intenzivno ko d- edaj delala
na to, da si pridobi dober odjem na palestinskem trgu. Kajti Pale-s. na j- dežela napredka, napredek pa pomeni tu investicije. Ker se razvija Palestina v naravnost ameriškem tempu, je naloga tujih konzulov v Palestini zelo težavna, če hočejo biti res dobri opazovalci gospodarskega življenja Palestine.
Jugoslavija sama je v teku zadnjih let dosegla v Palestini zelo velike uspehe. L. 1931. je izvozila Jugoslavija v Palestino blaga za ‘2000 p. funtov, 1. 1935 se je ta številka že stokratno povečala in izvozili smo blaga za 200.000 p. funtov.
Zlasti je mogla Jugoslavija vsako leto povečati svoj izvoz lesa, ker dokazano prekašamo s kvaliteto svojega lesa druge konkurente. Ker je sedaj pomorska zveza urejena, tudi ni več onih težkih motenj, ki so preje ovirale promet. Kako važna je Palestina za Jugoslavijo, se vidi najbolj iz tega, da vzdržuje »Jugoslovenski Lloyd< svojo stalno zvezo s Palestino, do-čim si morajo drugi pomagati z delnim najemanjem parnikov.
Les se v Palestini uporablja predvsem pri betonskih gradnjah, ki so najbolj primerne za tamo-šnje podnebje. Jugoslovanski les se v prvi vrsti uporablja za zaboje za pomaranče, ki morajo biti za čezmorski promet najboljše kakovosti. Skupno smo izvozili 6 do 7 stotisoč zabojev.
Glede izvoza cementa v Palestino, je dejal konzul Božanski, da je trenutno cement še zelo hvaležen izvozni predmet, v bodoče pa bodo izvozne možnosti za cement vedno bolj padale, ker že delujejo domače palestinske cementarne. Tako je velika cementarna v Hai-fabaju svojo proizvodnjo že podvojila, poleg tega pa je nastalo še več novih cementarn.
Mnogo več možnosti pa je ža izvoz živine. Tako smo baš v zadnjem času oddali v Palestini večje transporte krav in telet. Tudi ža žive ribe je precej povpraševanja. V širokih krogih prebivalstva je namreč precejšen odpor proti ribjim konzervam in zmrznjenem mesu, kar pošilja v Palestino »lasti Norveška.
Iz Palestine pa uvaža Jugoslavija predvsem pomaranče. Vrednost njihovega uvoza je dosegla že 12.000 pal. funtov. Zelo pa se je razvil tudi tujski "promet iz Palestine v Jugoslavijo. Več Palestincev je izbralo Jugoslavijo za svoje letovišče, ker so v tem pogledu tudi devizne razmere ugodne. Poleg tega je Jugoslavija za Palestince privlačna zaradi svoje raznovrstnosti. Velika škoda je, da Jugoslavija ne razvija v Palestini velike tujske propagande, ki bi bila v tej deželi, ko vse beži iz prevročega solnca, posebno uspešna.
Na koncu svojega razgovora je omenil konzul Božanski, da je mesto Tel-Aviv že čisto velikomestno in da bi se mogli gospodarski odnošaiji med Jugoslavijo in Palestino, ki sta obe deželi napredka, zelo dvigniti in poglobiti.
Tragedija podeželskega trgovca
V Sv. Vidu pri Ptuju si je vzel ivljenje trgovec Gustav Šušteršič, oče 11 otrok. Šušteršič je bil pred izbruhom gospodarske krize premožen človek ter imel hiše in lepa posestva. V krizi je moral prodati kos za kosom svojega premoženja, da je na vse zadnje postal najemnik v svoji hiši. Lastnik hiše pa je postal denarni zavod. Še pa se ni ustavila nesreča trgovca Šušteršiča in prišlo je do tega, da ni zmogel več niti najemnine. Takrat je obup napravil konec temu nesrečnemu življenju, številna rodbina njegova pa je tudi že na robu obupa.
Naj bi se zamislili v to tragedijo podeželskega trgovca tudi oni, ki mislijo, da more trgovec prenesti vsako breme in da je kljub vsem udarcem, ki jih dobiva, njegovo stanje vedno enako dobro in ugodno! Naj bo žalostni primer pok. Šušteršiča opomin odločujočim, da je lok v resnici že prenapeti
Stran 2.
mmmgmmmmammmmmmmmmm
Naš izvoz v Italijo
Po informacijah iz krogov italijanskih trgovcev bo dovolila Italija zaenkrat sankcionističnim državam samo uvozni kontingent v višini 10 do 15% one količine, ki so jih te države izvozile v Italijo v 3. četrtletju 1934. Pa tudi ta uvoz bo dovoljen le proti 100% kompenzaciji. Kar se tiče našega lesa, je situacija še vedno nejasna, ker novi sistem uvoznih dovoljenj v Italiji še ni začel delovati. Pred nekaj časa je bila ustanovljena v Italiji posebna družba za uvoz lesa, h kateri so pristopili vsi italijanski lesni uvozniki. Zaenkrat še ni znano, ali bo nove uvozne kontingente razdeljevala ta družba ali pa osrednji urad za zunanjo trgovino. Ker je znašal naš izvoz v Italijo v tretjem četrtletju 1934. okoli 200 milijonov din, bi nam torej dovolila Italija zaenkrat samo izvoz v višini 20 do 30 milijonov din. Ker bo torej ta izvoz zelo neznaten, ima Slovenija tem večjo pravieo, da so ves ta izvoz dodeli njej, kot pokrajini, ki je najbolj trpela zaradi sankcij.
Ali nai bo Liubliana
sredlšie tuhkega prometa
Pred pogajanji z Italijo
Opozorilo interesentom
Italijanska vlada je izrazila željo, da sklene z našo vlado trgovinski provizorij. Na kateri bazi naj bi bil ta provizorij, poročamo na drugem mestu. Dostavili bi le, da bodo pogajanja zelo težavna, 'ker nam Italija ne more nuditi dosti blaga, predvsem pa bo povzročalo težavo vprašanje naših zamrzlih terjatev in plačevanje našega novega izvoza.
V zvezi s trgovinskimi pogajanji pa se bodo verjetno začela tudi pogajanja o tarifnem delu trgovinske pogodbe. Tarifni del zadnje trgovinske pogodbe obsega zlasti naslednje predmete:
Za uvoz v Jugoslavijo: riž, sočivje, sadje, cvetlice, kože, nekatera olja, vina, testenine, sire, konzerve, žveplo, razne sulfide in kisline, tekstilne izdelke, linolej, klobuke, podplate, izdelke iz kavčuka, razne stroje in aparate (zlasti za elektriko), motorna vozila, superfosfate, gumbe iz koroza, knjige, šibike za dežnike, bisere, marmor itd.
Za izvoz v Italijo pa: živino, perutnino, meso, jajca, povrtnino, krompir, suhe gobe, rudninske vode, svinjsko mast in slanino ter cement.
Interesenti, ki bi imeli glede bodočih pogajanj z Italijo kakšne želje, naj jih sporoče ali Zbornici za TOI ali Zvezi industrijcev v Ljubljani.
Angleške terjatve v Italiji
Angleški trgovinski minister Runcinman je izjavil v parlamentu, da ne more začeti britanska vlada nobenih trgovinskih pogajanj z Italijo, dokler ni rešeno vprašanje italijanskih trgovskih dolgov Angliji. Aranžma, ki ga je predlagala britanska vlada, ni hotela italijanska sprejeti. Pogajanja so zato prekinjena in se bodo obnovila, ko bo več upanja za sporazum. Med tem pa Italija zelo strogo omejuje uvoz iz Anglije, a tudi italijanski izvoz v Anglijo je razen svežega sadja in sveže povrtnine nemogoč.
Pocenitev električnega toka v Ljubljani
Ravnateljstvo ljubljanskega mest nega vodovoda in elektrarne sporoča, da je uvedla mestna elek trarna s 1. avgustom ugodnostim tarifo za uporabo elektrike v stanovanjskem gospodinjstvu, zlasti za kuho, likanje, ogrevanje in podobno. Pri zajamčenem mesečnem odjemu 20 kWh je cena temu elek tričnemu toku le din 1-50. Elek troštevnina se pri tem doseženem odjemu zniža od 8 na 4 din meseč no. Instalacije pa za uporabo tega toka ni treba preurediti, ker dovoljuje mestna elektrarna montažo •dštevalnih števcev.
Te dni so bili v Ljubljani gostje iz naših južnih krajev. Izredno so bili zadovoljni v naši prestolnici in prečuditi se niso mogli, da ne dela Ljubljana niti najmanjše reklame za svoj obisk. Govorili so nam, kako nudi Ljubljana vse, kar more le nuditi udobno letovišče. Krasne sprehode po Tivoliju, ugodne prilike za kopanje, divno okolico, ki kar vabi k izletom, a poleg tega je še Ljubljana ugodno izhodišče za ture v Alpe, a tudi za izlete k morju ni iz Ljubljane daleč. In dejali so dalje, da se zdi, ko da se Ljubljančani niti ne zavedajo, kako lepo imajo poleti v Ljubljani, da so vsi prav za prav na letovišču.
Pritrditi moramo tem gostom iz južnih krajev in ponoviti to, kar smo dejali že pred enim letom in tudi že pred leti, da se namreč Ljubljana res ne zaveda, kako je po svoji legi naravnost poklicana, da postane središče vsega našega tujskega prometa. Skoraj na vznožju Alp leži Ljubljana, na zapadu nje lepi Polhovgrajski Dolomiti z nad vse prijetnimi enodnevnimi in tudi večdnevnimi izleti, kratek skok pa je tujec v nekaj urah sredi naših vinorodnih goric in če bi bila že zgrajena avtomobilska cesta na Sušak, bi bil tujec tudi v nekaj urah na morju.
Pri tem pa ima tudi Ljubljana sama polno privlačnosti. Tivoli je nekaj edinstvenega in ni menda mesta na svetu, ki bi se za tako edinstveno lep kraj tako malo menilo ko Ljubljana. Ljubljanski grad s svojim divnim razgledom je tudi privlačnost, ki je nima vsako mesto. Poleg tega je življenje v Ljubljani ceno, udobno, kuhinja izvrstna, da je lahko tudi v tem pogledu tujec zadovoljen.
Toda kaj vse to pomaga, ko Ljubljančan sam ni prepričan, da je Ljubljana kot poklicana za letovišče, ko misli vsak Ljubljančan, da je srečen le tisti, ki prebije počitnice izven Ljubljane. Zato je v Ljubljani poletna sezona, ki bi morala najbolj privabiti tujca, najbolj mrtva sezona. Prav tako je še vedno v Ljubljani, ko takrat, ko je bila Ljubljana le dijaško mesto, ko je vse postalo mrtvo, kadar so. se nehale šole in ko se je začela sezona z začetkom šol. In ta mrtva sezona ubija tudi vse gospodarstvo Ljubljane, jemlje zaslužek njenim hotelom in gostilnam, trgovinam in obrtom. Vse nosi denar iz Ljubljane, nihče pa ne dela na to, da pride denar tudi v Ljubljano. Gospodarska možnost se ponuja Ljubljani iz tujskega prometa v naj-večjem obsegu, Ljubljana pa hoče imeti svojo mrtvo sezono.
In vendar že vzgledi drugih mest kažejo, kako morejo tudi velika mesta živeti kot letovišča in od tujskega prometa. Kaj bi n. pr. bil Innsbruck brez tujskega prometa? Ni tujca, ki gre na Tirolsko, da se ne ustavi tudi v Innsbrucku! Ali pa je morda res nemogoče, da bi se tujci, ki gredo na morje ali v naše Alpe ustavili tudi v Ljubljani? Nikakor ni to nemogoče, če bi seveda Ljubljana vsaj nekaj storila, da te tujce privabi, da jim nekaj nudi.
Toda v svoji mrtvi sezoni se Ljubljana sploh ne potrudi, da bi kaj nudila. Obe gledališči zaprti, letno gledališče neuporabljeno, kino-gledališča ali zaprta ali s starimi programi, vrtnih koncertov skoraj ni, druge zabave tudi ne, da mora tujec, ki 6e sam znajde
v Ljubljani, res umreti od dolgočasja.
A tudi v Ljubljani dobro vemo, kako privablja Salzburg, ki v tako mnogem pogledu spominja na Ljubljano, tisoče in tisoče najbogatejših tujcev. Tudi v Ljubljani vemo, kako je Salzburg privabil vse te tujce. Pred leti smo imeli tudi v Ljubljani podobno srečno misel, ko smo priredili festival narodnih plesov, toda enkrat se je zgodilo to in menda se ne bo zgodilo več! In vendar bi mogli biti naši narodni plesi za tujce atrakcija, da je ni zlepa enake.
Bogat zaslužek bi mogel dati tujski promet mnogim našim ljudem, če bi se seveda Ljubljana zganila in začela sistematično delati na to, da postane središče našega tujskega prometa, da je tu mesto, kjer se letoviščarji opre-
mijo z vsem potrebnim za hribe in za morje ter za bivanje v mondenih letoviščih. Ne v slovenskih, temveč v srbskih listih smo tudi že brali, da vsak gost, ki pride v Slovenijo, najpametneje stori, če vse, kar potrebuje letoviščar, kupi v Sloveniji, a te možnosti za dvig našega obrta ne znamo izkoristiti.
In tako ostaja še naprej odprto vprašanje: ali hoče Ljubljana postati center tujskega prometa ali hoče delati na to, da tudi v poletnem času ne bo v Ljubljani mrtve sezone, ali pa ostane to, kar je bila in Česar se še vedno ni otres'a — dolga vas. Seveda pa izprememba ne bo nastala sama od sebe, temveč je treba delati, mnogo delati, da ta izprememba tudi nastane. Ali pa bo začel kdo v tem smislu delati?
Damjan Valien:
Esperanto v Sole!
Že od nekdaj je Človeštvo stre-1 naju, Pragi, Ženevi in drugje, pa melo za mednarodnim jezikom, j tudi pri nas v Zagrebu se. poučuje
Politične vesti
Tako zasledimo že v dobi fevdalizma, da je kot mednarodno občilo obstojal latinski jezik, ki je
bil jezik plemstva, cerkve in učenjakov. Z odkritjem Amerike pa so nastala nova gospodarska prometna pota in meščanski sloji so začeli zahtevati svobodo prometa, svobodo trgovine: obrtništvo je v mnogem izgubilo svojo veljavo in namesto njega je nastopilo tvorni-ško delo. Tvorniški proizvodi so se izdelovali za neomejeno število odjemalcev, promet in trgovina sta oživela; v gospodarstvu so prav-tako začeli polagati največjo paž-njo na zunanjo trgovino. Posamezni narodi so se borili za posest kolonij, za posest inozemskih svetovnih tržišč. Tako so Francozi,
Spanci, Angleži in drugi uvajali svoje jezike v kolonije in tako so narodni jeziki izpodrinili latinski jezik kot mednarodni občevalni jezik. Razni ljudje raznih narodov so stremeli za istimi cilji, za svojo korist in korist svojih narodov; zato je pač razumljivo, da so začeli razmišljati o občevalnem mednarodnem jeziku, ki bi HStrczal vsem t t ____________________4
potrebam mednarodnega prometa [goiventi trgovskih šol potrebovali
esperanto na Visoki ekonomski komercialni šoli. Radiopostaje, tako Pariz, Dunaj, Varšava, Moskva, Leningrad, Rim, Praga, Brno, Bratislava, Marseille, Ljubljana in druge oddajajo predavanja v esperantu in imajo tečaje esperanta. Tujsko prometna društva in velesejmi se ga poslužujejo v propagandne svrhe.
Esperanto se danes širi z neverjetno naglico, prav posebno v znanstvenem in trgovskem 6vetu, kateremu je esperanto tudi najbolj koristen in potreben.
Leta 1923. pa so sklenili na Mednarodni trgovski konferenci v Benetkah resolucijo, da bi se moral uvesti esperanto v vse trgovske šole, trgovske zbornice, da bi se ga morali posluževati kot uradni jezik mednarodni velesejmi, mednarodne trgovske konference itd.
In vprav na podlagi tega sklepa, ki se je začel zadnje čase uveljavljati tudi na Balkanu, bi bilo potrebno, da bi se tudi pri nas uvedel vsaj kot neobvezen učni predmet v trgovske šole, saj bi ga ab
Pri obolenjih želodca in čreves,
pri žolčnih karanih, boleznih pre-osnove, jeter, ledvic in mehurja se je
Rogaška slatina
vedno sijajno obnesla!
in mednarodne trgovine. Izmed neštetih poizkusov (okrog 220) je ostalo edino dr. Zamenbofovo delo — esperanto!
In zakaj? Zato, ker je edino dr. Zamenhof spoznal, da je obstanek in razmah mednarodnega jezika mogoč le, če temelji na
a) mednarodnih korenih živih jezikov, ki so v rabi pri največjem številu narodov,
b) na enostavni slovnici,
c) na enostavnem, logičnem be-sedotvorju,
č) na možnosti nadaljnjega razvoja jezika po časovnih potrebali,
d) na ideji mednarodne vzajemnosti.
In ker je bil esperanto ustvarjen na teh temeljih, se je začel tudi razvijati, se je razgibal, je zaživel po istih zakonih kakor drugi živi jeziki.
Postal je mednarodni živi jezik živega mednarodnega sveta, ki ga govori danes okrog 2,000.000 ljudi raznih ras, narodnosti, razne vere. Danes je esperanto razširjen že po vsem svetu. Mnoge svetovne veletrgovine in tvornice svetovne ga slovesa se ga poslužujejo v reklamne svrhe in v svrhe dopisovanja, prav posebno pa se ga po služujejo v prometu na Švedskem, Norveškem, Madžarskem, Francoskem, v Avstriji in Nizozemski; na Japonskem in v Braziliji se ga poslužujejo celo kot uradni jezik.
Uvedli so ga v šole v Angliji, Danski, Holandski, Švedski, Francoski in drugje; uvedli so ga kot učni predmet na univerzah na Du-
kot korespondenti in uradniki ve lepodjetij in veletrgovin v svojo korist in v korist svojega delodajalca.
Zato torej esperanto v trgovske šole vsaj kot neobvezen učni predmet!
Velik dvig tujskega prometa pri nas
Dočim v zadnjem času tujski promet v Španiji, Italiji in Franciji občutno pada, se opaža pri nas močan dvig tujskega prometa. Po objavljenih podatkih je bilo v prvem letošnjem polletju pri nas že 249.576 turistov, od katerih pa je bila žal pretežna večina Jugoslovanov. V primeri z drugimi leti je bil obisk naših letovišč naslednji:
1936	1935
prvo polletje Jugoslovanov . . 203.485 176.806 Avstrijcev . . .
Nemcev ....
Čehoslovakov .
Madjarov . . .
Francozov . . .
Angležev . . •
Vseh tujcev je bilo lani 38.033, letos pa 46.089 in se je torej njih število povečalo za 8.056. Ker je pri nas na j večja turistična sezona šele v juliju, avgustu in septembru, se more pričakovati, da se bo število tujih turistov še znatno dvignilo.
12.537	10.641
7.998	5.485
7.243	6.109
3.663	2.594
1.430	1.134
1.429	1.075
Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič se je vrnil z Bleda v Beograd. Tudi vsi drugi ministri so se vrnili ter je bila nato seja vlade. Nekateri novinarji so vprašali predsednika vlade, če pride v resnici do rekonstrukcije vlade. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič pa je to vest odločno zanikal in izjavil, da ne bo prav nobene rekonstrukcije.
General Gamelin je prišel v Varšavo, kjer ga je na postaji pričakoval maršal Rydz Smigly. Ob;sk šefa francoskega generalnega štaba ima tudi političen pomen, ker hoče Rydz Smigly doseči sporazum z Witosevimi kmeti, ki so orientirani frankofilsko. Rydz Smigly bo imenovan za francoskega maršala.
Portugalska je izjavila, da sprejema francoski predlog o nevtralnosti pod temi pogoji: Svojo nevtralnost mora izjaviti tudi Rusija. Tangerski statut mora ostati neizpremenjen in Francija ter Anglija morata jamčiti za nedotakljivost Portugalske, če bi zmagal v Španiji komunizem.
Po vesteh španske vlade Z3 pripravljajo uporniki že na predajo, uporniška poročila pa nasprotno pripovedujejo o celi vrsti zmag, ki da so jih dosegli na raznih bojiščih. Po poročilih tujih poročevalcev pa se je v zadnjih dneh položaj španske vlade nedvomno utrdil.
Španska vlada je zaplenila nemško letalo, ki je opravljalo zračni promet na progi Madrid—Alicante. Ntemšks viiiSa J« pirafcl zaplenitvi ostro protestirala, ker je imelo letalo le to nalogo, da v potrebi sile prepelje nemške državljane iz Španije. Nemška admiraliteta je odredila, da zaradi tega incidenta odpotujeta še dva nemška rušilca v španske vode.
Španski poslanik v Berlina je bil sprejet od nemškega zunanjega ministra v. Neuratha, s katerim se je pogovarjal o likvidaciji raznih incidentov, ki so se dogodili po izbruhu španske revolucije.
Ker je položaj upornikov v mestu Oviedu vedno bolj obupen, je odredil general Molla ofenzivo proti Biskajskemu zalivu, da reši posadko mesta.
Španska vlada poroča, da so imele njene čete v zadnjem času velike uspehe in da so osvojile 13 mest, ki so bila v rokah upornikov. Na guadarramski fronti pa je nastalo zatišje ter se bije predvsem artiljerijski boj.
Španski uporniki so zasedli mesto Bodajoz. Vladne čete, ki so prihitele braniteljem Bodajoza na pomoč, so bile od upornikov razbite. Na Guardarrami pa se je začela vladna ofenziva.
Španski prestolonaslednik Juan se je vrnil iz Španije, ker so mu uporniki izjavili, da ga nikakor ne potrebujejo. Po svojem povratku je izjavil, da po njegovem mnenju španski uporniki niso monarhisti.
Po neki vesti radijske postaje v Melili je izbruhnila v španskem Maroku kolera.
Britanska vlada je sporočila delavski zvezi, da ne more dovoliti, da bi se zbirala denar in hrana za špansko ljudsko fronto.
Več ladij, ki so prevažale uporniško vojsko iz Afrike v Španijo, je bilo od vladi zvestih španskih bojnih ladij potopljenih.
Lleyds-zavarovalnica v Londonu je podvojila zavarovalne pristojbine za vsa španska pristanišča.
Za nemškega veleposlanika v Londonu je bil imenovan znani narodni socialist v. Ribbentrop.
Francoski senat je po daljši diskusiji sprejel zakonski načrt o nacionalizaciji francoske vojne industrije. Zakon stopi v veljavo dne 1. marca 1937.
Turški poslanik v Adis Abebi je bil odpoklican, ker se je turška vlada odločila, da prizna aneksijo Etiopije.
Belgijski reksisti zahtevajo, da
belgijski parlament prizna aneksijo Etiopije po Italiji, ker da je ta že izvršeno dejstvo.
Nova vojaška zarota je bila odkrita na Japonskem. Zarotniki so hoteli ubiti sedanjega vojnega m-nistra in bivšega guvernerja Koreje Ugakija.
Po zadnjih revizijah volilnih imenikov na Bolgarskem je vseh volilcev okoli 1,400.000.
Velika madjarska špionska organizacija je bila odkrita v Romuniji. Sedež organizacije je bil v Te-mišvaru.
Tu:"':a vlada je podpisala z nemško tvrdko Krupp pogodbo o nabavi 6 parnikov za trgovinsko mornarico. Trije narniki bodo imeli po 2600 ten nosilnosti, trije pa po 1350 ton.
Širite »Trgovski list«!
Zaradi praznika izide današnja četrtkova številka kot tedenska številka, sobotna pa odpade.
Težave naših luščilnic zaradi uvoznih prepovedi
Zaradi uvoznih prepovedi iz ne-klirinških držav so prišle v hudo zadrego tudi naše luščilnice riža. Te zaposlujejo danes okoli 300 delavcev in predelajo 65% vsega našega uvoza riža. Pred sankcijami je večino riža dobavljala Italija, po sankcijah pa je bil Španiji zagotovljen letni kontingent 600, za 1. 1937. celo 800 vagonov riža, do-čim se v vsej naši državi potroši na leto okoli 2500 vagonov riža. Španski riž pa je za nas predrag in zato so naši uvozniki predlagali španski vladi, da plačuje španskim izvoznikom posebno premijo, da hi mogli dobavljati riž po isti ceni ko italijanski izvozniki. Ker gredo zaloge riža pri nas že proti koncu in naše luščilnice ne morejo dobavljati riža ne iz klirinških držav ne iz Španije (ker je ta predrag), je nevarnost, da bodo zaloge pošle. Tako bo premalo premišljena uvozna prepoved ne samo ustavila delovanje naših lu-ščilnic, temveč smo s to prepovedjo tudi sebi in prehrani lastnega prebivalstva napravili velike težave. Ali je to treba? Ali se res ni moglo vprašati preje gospodarske kroge, za katere predmete naj velja uvozna prepoved?
Izvoz naše koruze v Francijo
Francoska zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se pooblašča francoska vlada, da na nedoločen čas sklene z Jugoslavijo
ča m-
roži proži in pomaga plasirati
terpentinovo milo
'PelilscKzi
za namakanje perila pa
a d.© st peric
za majhne predmete, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in za izlete. Izdelani so,iz snovi, ki je jasna ko steklo in se zato odlikuje po lepih barvnih učinkih.
kr
Nove snovi za hišno in kuhinjsko posodo na velesejmu v Leipzigu
Po poročilih nemških strokovnjakov bo nemška industrija za izdelavo hišne in kuhinjske posode v večjem obsegu uporabila tri nove snovi ter razstavila že na jesenskem velesejmu v Leipzigu, ki bo od 30. avgusta do 3. septembra, izdelke iz teh snovi. Dve sno
sode. To kromsko jeklo ne rjavi, ni občutljivo za kisline, je srebrno čisto ter baje tudi varno pred razpokami. Druga snov, ki se bo uporabljala zlasti za hišno posodo, je pokroman aluminij. Tvorničarji pravijo, da je največja prednost te snovi, da varuje pred razkrajanjem in gubami. Strokovnjaki menijo, da bo pokromani aluminij zelo vi sta določeni predvsem za ku- dvignil promet z aluminijasto po-
»Službeni list«
banske uprave Dravske banovine z dne 12. avgusta objavlja: Uredbo o dolžnostih in pravicah administrativnega upravnika v drž. zdravilišču v Topodščici — Poslovnik za poslovanje pri carinskem zavodu — Odločbo o oprostitvi Mohorjeve tiskarne v Celju od plačevanja družbenega davka — Raz-vrsto prednosti in bo zlasti dobro'Slas mestnega sveta ljubljanske služilo pri izdelavi hotelske po-
liinjsko posodo. Gre za novo krom sko jeklo, ki združuje v sebi celo
sodo. Tretja nov^i snov na leip-ziškem velesejmu pa je določena
Uvajali pa bodo z izdatno reklamo
Dolničar & Richter
LJUBLJANA
občine o razglaševauju naredb in sklepov mestnega sveta občne narave — Naredbo o prometnih omejitvah na območju zdravilišča Dobrna — Objava pravilnika in tarife javnih skladišč tvrdke Javna skladišta v Ljubljani.
Nered na meh poljih
Težke obtožbe proti vodstvu naše oiimpiiske
reprezentance
Čeprav ni nihče v Jugoslaviji pričakoval, da bodo naši tekmo-
sporazum glede določenih količin I valci v Berlinu dosegli posebno uvoza jugoslovanske koruze po, velike uspehe, vendar pa je bila
preferencialnih carinah. Koruza se bo uvozila v Francijo in severno Afriko. Z dekretom vlade more stopiti dogovor v veljavo tudi pred 1. januarjem 1937. Poročevalec Ponsard je v svojem poročilu naglasil, da je ta sporazum posledica leta 1931. sklenjene trgovinske pogodbe in da se bo z njim olajšal klirinški promet. Dogovor pa je potreben tudi zalo, ker je Jugoslavija prijateljska država ter je treba zato gledati na to, da ne bo Jugoslavija prisiljena obračati se na pomoč k Nemčiji. Čeprav je položaj francoskega kmetovalca težaven, vendar prosi, da zbornica ta načrt sprejme in s tem pokaže svoje simpatije Jugoslaviji. Načrt je bil potem tudi sprejet.
Putnik uvaja dinarske čeke za nemške turiste
V začetku letošnje turistične sezone je bil obisk nemških turistov v naši državi skoraj nemogoč, ker ni bilo urejeno vprašanje tečaja nemške marke. Pozneje je bilo to vprašanje ugodno rešeno, da so dobili nemški turisti za marko po 14 din. Nekateri špekulanti pa so kljub temu izkoriščali nemške turiste in jih silili, da -so jim dostikrat odstopili marke tudi izpod uradno določenega tečaja. Da to izkoriščanje nemških turistov prepreči, je sklenil Putnik, da uvede posebne turistične čeke za nemške turiste. Dinarske čeke more dobili vsak Nemec v Nemčiji. Ti čeki se glase na 50 din. Čeki se kupujejo po tečaju, ki je določen za marko. Nemški turist more v Jugoslaviji vnovčiti te čeke v vsaki banki in menjalnici brez vsakih dodatnih stroškov. Podobne čeke so uvedli Nemci že pred leti ter so se ti čeki izvrstno obnesli.
vsa jugoslovanska javnost narav nost presenečena, da so le nekateri posamezniki res s častjo zastopali naše barve. Toda uspeh Sokolov in nekaterih drugih tekmovalcev je dokazal, da bi vendarle mogli doseči boljše uspehe.
In zakaj jih nismo?
Na to odgovarja Peter Gojič, ki je bil sam tekmovalec v Berlinu iu ki je eden naših najstarejših športnikov in eden naših najbolj resnih tekmovalcev. In Peter Gojič je povedal dopisniku »Politike« naslednje:
»(Da nismo dosegli Jugoslovani boljših uspehov), smatram, da je bilo več vzrokov — v prvi vrsti pa nismo bili pripravljeni na tako resno tekmovanje. K temu moram še dodati, da se je v Olimpijski vasi živelo na vse načine, samo tako ne, kakor bi bilo treba živeti pred velikimi boji, ki so nas čakali.
... Vsaka hiša pri drugih reprezentancah je imela svoj hišni red, po katerem so se morali vsi strogo ravnati in ki je bil nabit na
ge pa niti takrat, ker niso stanovali z nami, temveč v hotelih.
Oni mladi vodja se je v glavnem bavil s tem, da je zbiral avtograme od tujih turistov. Ce pa so se naši atleti obrnili na katerega od vodstva s prošnjo, se je vsak izgovarjal, da to ni njegova skrb in dolžnost.
To se mora konstatirati in ostro obsoditi: vsa naša olimpijska reprezentanca je imela zelo mnogo voditeljev. Njihov prihod, potovanje in bivanje v Berlinu po dragih hotelih, vse to je veljalo zelo mnogo denarja, naši atleti in drugi olimpijski reprezentanti pa so morali izdajati svoj denar za vsako malenkost. Niti dinarja niso dobili od vodstva, kakor da so prišli v Berlin po svojem zasebnem poslu, ne pa da tekmujejo kot oficialna jugoslovanska reprezentanca.
Tem bolj žalostno je, kar se je dogodilo z našo kolesarsko reprezentanco (ki pa je zelo dobro odrezala, op. ured.). Iz svojih več ko skromnih sredstev so morali kupovati pnevmatiko za svoja kolesa, ker niso mogli dobiti od vodstva potrebnih denarnih sredstev.
• Mnenja sem, da ni bild treba poslati tako veliko vodij. Mesto
Nove uradne ure na pošti
Poštno ministrstvo je skrčilo za poletni čas (od 1. junija do 30. septembra) na poštah službo s strankami od 8 na 7 ur na dan. Odslej bodo pošte s službo »L« poslovale poleti v času od 8. do 12. in od 15. do 18 ure.
Iz naših organizacij
Trgovine bodo na praznik v so boto dne 15. t. m. in v nedeljo 16. t. m. v Ljubljani ves dan za. prte. — Združenje trgovcev \ Ljubljani.
vratih. Samo pri nas tega ni bilo, njih naj bi se raje poslali zares ker pri nas je delal vsak, kar je | dobri tekmovalci ter naj bi se nam
hotel. Neki atleti so sploh opustili vsak tako potreben trening.
Mnogi od njih, pa čeprav so se mogli trenirajoči poleg tolikih svetovnih rekorderjev mnogo naučiti in videti, sploh niso hoteli iti na trening. Skoraj nihče ni hotel popraviti svoje slabe iorme, pa čeprav je imel idealno priliko za trening in za učenje. Nekateri atleti, ki osem dni sploh niso nič trenirali in potem niso hoteli star-tati na našo veliko sramoto, ker je to razglasil speaker po vsem stadionu. Discipline ni bilo nobene in vsak je delal, kar je hotel. Nikogar ni bilo, ki bi opozarjal in nagnal atlete na trening ali vsaj na čisto navaden red.
Krivo je vodstvo
Niso za to krivi samo atleti, temveč v mnogo večji meri vodstvo ekipe, ki se ni brigalo za atlete, čeprav je samo zaradi tega sem prišlo. Treba vedeti, da je na vsakega tretjega tekmovalca prišel pri nas po en član vodstva. Toda vsa skrb je bila prepuščena najmlajšemu vodji, nekemu mla deniču, ki ni užival nobene avtoritete. Vso drugo gospodo smo videli le pri kosilu in večerji, mno
omogočilo boljše življenje v Olimpijski vasi, kakor pa so ga naši tekmovalci imeli...«
V nadaljnjem pogovoru je Gojič omenil, da veruje v uspeh naše telovadne ekipe (Sokolov), ker živi ta v popolni disciplini, pripravlje-
na in odpočita za nastop. (In v resnici se Gojič tudi ni zmotil. (Op. ured.)
Na vprašanje dopisnika »Politike«, če se ne boji, da bi lahkoatletska zveza mogla nastopiti proti njemu, je odgovoril:
»To, kar sem povedal, je mogel videti vsak objektivni opazovalec v Berlinu. Govorim čisto resnico in dejstva, ki sem jih navedel, ne more nihče utajiti. Te napake navajam. v najboljšem namenu, ker je naš šport šele v razvoju in je treba javno navesti, da se te napake odpravijo!«
•
Navidezno je vse to, kar pripoveduje g. Gojič, le športna zadeva, ki se tiče samo športnikov in njih reprezentance. V resnici pa temu ni tako, temveč je to zadeva, ki se tiče nas vseh, ker se podobni primeri dogajajo tudi na vseh drugih poljih in so naravnost tipični za naše razmere. Zato zahtevamo z vso odločnostjo, da se obtožbe gospoda Gojiča ostro preiščejo in če se izkaže njih resničnost, da sc krivci eksemplarično kaznujejo, da morajo povrniti ves denar, ki so ga prejeli za pot in bivanje v Berlinu.
Povsod, kjer se opaža podoben nered, je treba proti njemu nastopiti in zato smatramo tudi kot strogo gospodarsko glasilo za svojo dolžnost, da zahtevamo natančno preiskavo o obtožbah g. Gojiča. Nikdar ne pridemo do blagostanja, če ne bomo tega nereda povsod in z vso odločnostjo ter tudi brezobzirnostjo pobijali!
.........""""       .......... wr
Kartel za pločevinasto blago
Kartel je sklenjen za tri leta in se avtomatično podaljša za nadaljnja tri leta, če ga noben član ne odpove. V kartelu so združena naslednja podjetja:	Zelezo-pro-
metna d. d. v Zagrebu, »Mustad«, prva jugoslovanska tvornica žebljev, železnega in jeklenega blaga d. d. v Karlovcu, »Titan«, d. d., kranjska tvornica železa in ključavničarskega blaga v Zagrebu, Eisenfabriken Lapp-Finze v Karls-dorfu pri Gradcu, »Ferolim« Ignjat Gross in sin v Vinkovcih. Kartelna pogodba se nanaša na reguliranje prodajnega področja, določanja cen in kvot ter prepovedi novih investicij. Kartelni dogovor obsega vse pločevinasto blago.
Kartel za ključavničarsko blago
tvorijo iste tvrdke ko kartel za pločevinasto blago, toda brez tvrdke »Ferolim«. Tudi vse druge določbe tega kartela so iste ko določbe kartela za pločevinasto blago.
Črna kronika
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 16. do 31. julija.
OTVORJENI KONKURZI Savska banovina: Starčevič Ante, Zagreb, Iliča 196,
Drinska banovina; Stein^ Herman, Tuzla.
Donavska banovina: Fridman i Patek, a. d., Vel. Kikinda; K raft Sebastian, Putinac; Moravska šte-dionica, Žabari; Stevič Dragomir, Požarevac.
KONČANA K0NKURZNA POSTOPANJA Savska banovina: Jovanovič Dimitrij, Ostružnica.
Primorska banovina: Radnička potrošačka zadruga r. z. s o. j., Split.
Donavska banovina:	Petrovič
Milan, Barajevo.
Moravska banovina: Markovič Borisav, Kalna; Milojkovič Milan, Zaječar.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA Savska banovina; Fischer Elizabeta, Kustošija, Kralja Aleksandra ulica 5; Savnik Bruno i drug k. d., Zagreb, Samoborska c.
Primorska banovina: Elazar Zlata, Split; Elazar Samuel, Sarajevo.
Donavska banovina; Biro Karl, St. Kanjiža; Vlajh Peter, Buljkes.
POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE V K0NKURZU Savska banovina: Narodna industrijska preduzeča a. d., Zagreb.
Jugoslovanski
Kartel kuvert
Kartel kuvert je bil prvotno ustanovljen leta .1934. ter bi se avtomatično moral podaljšati za dve leti. V kartelu so združene naslednje tvrdke: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode — Ljubljana, Zagrebačka dionička tvornica papira — Zagreb, Lipa Mili, d. d. — Zagreb, Mursa Mili, tvornica kuverata Samuel Dirn-bach — Osijek, Fabrika papirnate robe Ilič in Čuturilo — Beograd in »Kuverta«, d. z o. z. — Ljubljana. Predmet kartela so kuverte vsake velikosti ter navadne mape. Dogovorjeno je reguliranje proizvodnje, prodaje in kredita, rajo-niranje trgov in kontingentiranje prodaje, skupno določevanje cen in prodajne politike ter nabava papirja pri Združenih papirnicah
Vevče, Goričane in Medvode v Ljubljani.
Kartel za vijake
Prvotno je bil sklenjen kartel za vijake samo za leto dni, a je bil potem podaljšan za tri leta. Člani kartela so; Splošna stavbna družba v Mariboru, Brača Kra^ mer, tvornica žičnega in železnega blaga v Novem Sadu, Osješka livarna železa in tvornica strojev, d. d. v Osjeku, Prva jugoslovanska tvornica vagonov, strojev in mostov, d. d. v Slavotfskem Brodu, Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi, Vojnovič & Comp. v Ljubljani in Železopro-metna d. d. v Zagrebu. Kartel se nanaša na vijake ter predmete, ki so v zvezi z vijaki. Kartel ima skupni prodajni urad »Novikro-
mar«, d. d. v Zagrebu.
* Podatke za Dravsko banovino smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vse druge podatke, kakor o narokih, kvotah itd. daje tajništvo društva. — Op. ured.
Občni zbori
Tovarna usnja Franc Woschnagg & sinovi, d. d. v Šoštanju ima 12. redni občni zbor dne 30. avgusta ob 10. uri v tvorniški pisarni. Pravico glasovanja imaijo delničarji, ki se izkažejo vsaj 6 dni pred občnim zborom, da so redno vpisani v delniško knjigo.
Mariborska industrija svile, d. d., Ljubljana, ima svoj 6. redni občni zbor dne 2. septembra ob 11. uri v Mariboru, Mlinska ul. 23, na sedežu tvrdke Karl Thoma. Na dnevnem redu je tudi izprememba pravil, da se prenese sedež družbe v Maribor in zniža delniška glavnica. Delnice treba položiti 6 dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki.
Denarstvo
Vprašanje stabilizacije valut
Guverner Francoske banke La-beyrie je iz Berlina, kjer je imel sestanek z dr. Schachtom, odpotoval v Amsterdam. Tu se je sestal z guvernerjem Nizozemske banke Tripom. Iz Amsterdama odpotuje v London, da se sestane z guvernerjem Angleške banke. Vsi ti sestanki imajo en cilj, doseči sporazum o stabilizaciji glavnih valut. Tako v Angliji ko tudi v Združenih državah Severne Amerike je danes znatno večje nagnenje, da se stabilizacija valut izvede, vendar pa Amerikanci rešitev tega vprašanja pred predsedniškimi volitvami ne bi začeli. V Londonu so za postopno rešitev tega vprašanja ter poudarjajo zlasti potrebo, da se prepreči vsaka enostranska rešitev. Nemčija bi bila za stabilizacijo valut le pod določenimi pogoji, ker ji sedanji sistem blokiranih mark ustreza. Guverner Francoske banke je prepričan, da je to vprašanje mogoče ugodno rešiti, če pristanejo na njegove predloge Anglija, Amerika in Nemčija. Posebno težavno pa je valutno vprašanje srednje Evrope, še težji pa je danes problem italijanske lire in španske pezete. Stabilizacija valut bi se izvedla na podlagi splošne veljave zlate veljave.
Odlog plačil
je dovoljen:
Hr^iilnici in posojilnici v Čren-šovcih za dobo 6 let za dolgove, od 8. aprila dalje. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Hranilnici in posojilnici Šmarje pri Jelšah za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 17. majem 1936. Obrestna mera za stare vloge se določa na 2%.
Okrajni posojilnici v Litiji za dobo 6 let za dolgove, nastale do 19. maja 1936. Obrestna mera za stare vloge se določa na 2 in pol odstotka,
Okrajni hranilnici v Rogatcu za dobo 6 let za dolgove, nastale do 14. septembra 1935. Obrestna mera za stare vloge po 2%.
Znižanje obrestne mere za stare vloge od 2 in pol na 2 odstotka je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Cirkov-cih.
*
Bl!:.::ca Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani za 1. 1935. izkazuje povišanje bilančne vsote od 66-7 na 73-7 milijona din. Vloge v denarnih zavodih so se povečale od 15-87 na 17-67, nepremičnine od 10-2 na 11-8, posojila od 17-67 na 18-96 in čisti dobiček od 0-3 na 0-57 milijona din.
Po izkazu Češkoslovaške narod
iz uredbe o razsodiščnih
odborih
Na podlagi določila § 353 obrtnega zakona je predpisal trgovinski minister v soglasju s pravosodnim ministrom uredbo o raz-sodiščnih odborih (sodiščih dobrih ljudi). Iz uredbe posnemamo naslednja najvažnejša določila:
V banovinah odrede bani, da se pri občnih upravnih oblastih I. stopnje po potrebah dotičnega kraja v smislu § 343 obrtnega zakona ustanove in organizirajo raz-sodiščni odbori. Za njih pisarniške in vse druge potrebščine skrbi upravna oblast I. stopnje.
V pristojnosti razsodiščnih odborov spadajo, če ne prekašajo vrednost spornega predmeta din 12.000’—, spori iz službenega razmerja med službodajalci in pomočniki, obrtniškimi in fabriškiini delavci ter vajenci, katerih odno-šaji so določeni z obrtnim zakonom. Zlasti pa: zaradi plače, glede učne dobe, službene dobe učnega osebja oz. pomožnega ter opravljanja službe v podjetju, o odškodnini za službeno razmerje, o odmoru in konvencionalnih kaznih, o izdajanju izpričeval, o sporih glede nastale škode, o odpovedi delavskih slanovamj. Ne spadajo pa v pristojnost teh odborov načelni spori iz kolektivnih pogodb, kadar ne gre za terjatve posameznikov.
Za reševanje teh sporov je pristojen razsodiščni odbor, na čigar področju je podjetje. Če gre za nameščence, ki delajo izven delavnic, potem je pristojen R. O., na čigar področju *■« opravlja delo.
Organizacija razsodiščnih odborov
Na čelu R. O. je predsednik, ki ima svojega namestnika, po potrebi pa tudi več. Upravne posle odbora opravlja upravna oblast I. stopnje, ki more določiti za to tudi posebnega uradnika.
O spornih zadevah sklepa svet treh članov, ki je sestavljen iz predsednika in po enega zastopnika vsake stranke. Upravna oblast I. stopnje mora voditi poseben register in arhiv o vseh poslih R. O.
Za postopek pred R. 0. veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku. Postopek se začne samo na tožbo pooblaščene zainteresirane osebe ter se izvaja samo po predlogih strank in se zaključi z razsodbo R. O.
Stranke ko tudi njih zakonski zastopniki morejo biti zastopane pred R. 0. tudi po pooblaščencih
širiti ali spremeniti tožbo, če se s tem ne izključuje pristojnost R. O. Če so v tožbi formalni nedostatki, ki morejo biti ovira za redno postopanje R. O., mora pozvati R. O. tožit«. lja, da te napake popravi. Dokler se to ne zgodi se ne more po tožbi postopati. Če je že iz tožbe razvidno, da R. 0. ni pristojen za razpravljanje o sporu, mora predsednik tožbo odkloniti in razprava pred odborom sploh ni dopustna.
Po preje: u tožbe pozove predsednik R. O. toženca, da v 8 dneh poda pismeni odgovor na tožbo in da imenuje svojega zastopnika v s Ju R. 0. Če toženec ne odgovori na tožbo, nima to nobenega 'pliv na nadaljnji potek postopka. Uredba navaja nato, kdaj morejo stranke odkloniti posamezne člane sveta R. 0.
Takoj po i jjemu od' 'vora na tožbo ali ko poteče določe i rok, določi predsednik prvi narok, in sicer najkasneje ose n dni po poteku določenega roka za odgovor na tožbo.
Na prvem naroku more predsednik brez navzočnosti članov sveta posredovati za mirno rešitev spora, sklepati o ugovoru o nepristojnosti R, 0., izreči razsodbo na podlagi priznanja, odpovedi ali izostanka ter rešiti tudi glavno vprašanje spora, če se stranke odrečejo udeležbe članov sveta. Pristojnosti R. O. se more ugovarjati samo na prvem naroku.
Člani sveta R. 0. imajo pravico na odškodnino za zamujeni čas in ti stroški so del tožbenih stroškov. Predsednik more od tožitelja tudi zahtevati, če se ne odreče navzočnosti sveta R. 0., da v naprej plača predjem za kritje teh stroškov.
Če ne pride k razpravi niti ena stranka, počiva postopanje, dokler ena stranka ne predlaga nadaljevanje postopka.
Ustna razprava pred svetom
Če se spor ni rešil na prvem naroku, določi predsednik narok za ustno razpravo pred svetom, na katero pokliče člane sveta, ki so jih imenovale stranke, njih zastopnike, priče in strokovnjake. Če člani sveta izostanejo neopravičeno od razprave, jih more predsednik kaznovati s kaznijo do 500 din in tudi na plačilo nastalih stroškov. Če je potrebno, more predsednik tudi naprositi upravno oblast, da stranke, priče ali strokovnjake tudi zapriseže.
Uredba navaja nato vse pravice predsednika ter določa, da morejo tudi člani sveta staviti strankam in pričam vprašanja, ki jih smatrajo za razsvetlitev dejanskega stanu za potrebna. Stranke mora-
lovno silo na škodo strojne. Po kratkih preizkušnjah pa se je ta namera opustila, ker je delo po takšnih pogojih preveč drago, zamudno in težko. Na Nizozemskem je skušala vlada zamenjati mlatil-ne stroje z mlatiči ter je dajala posebne premije za žito, ki je bilo mlačeno na roko. V resnici se je tudi odstotek na roko mlačenega žita takoj dvignil. Učinek tega poskusa pa je bil na delovnem trgu tako slab, da so morali to prakso opustiti. V Španiji, Češkoslovaški, Italiji in Nizozemski in še v nekih drugih državah je bila večja uporaba strojev z zakonom prepovedana. Podobne ukrepe so uporabljale tudi Združene države Sev. Amerike na podlagi posebnih uredb o lojalni konkurenci. Izkazalo pa se je, da morejo takšne odredbe imeti le trenuten učinek, da pa je brezuspešen vsak boj proti napredku tehnike, že celo pa, kadar se vodi z zastarelimi metodami načina dela.
Rešitev more biti le v tem, da prihranki, ki se dosežejo pri mez-
jo o pravni zadevi razpravljati ( dah z bolj dovršeno mehanično izustilo in čitanje pismenih sestav-: delavo predmetov, ne povzročijo kov ni dovoljeno. Če ena stranka zmanjšanje kupne moči prebival-
izostane, ni to vzrok, da se postopanje ustavi ali odloži.
Razprave pred R. 0. so javne in se javnost izključi samo, če zahtevajo to moralni ali državni oziri. Na predlog stranke pa n.ore R. 0. izključiti javnost tudi, če bi se obravnavale rodbinske zadeve ali poslovne tajnosti. Razsodba pa se mora vedno izreči javno. Če se javnost izključi, morejo stranke imenovati poleg svojega pooblaščenca še po dva svoja zaupnika.
1’riče in strokovnjaki imajo pravico do odškodnine za izgubljeni čas in za povračilo potnih stroškov, strokovnjaki pa tudi na nagrado za trud. Stroške odmerja predsednik.
Če se priča ne bi hotela odzvati povabilu R. 0., jo more upravna oblast tudi k temu prisiliti. Uredba predpisuje nato, kdaj smejo priče odkloniti pričevanje in katere osebe se ne morejo zaslišati kot priče. (Konec prihodnjič.)
Pred začetkom trgovinskih pogajan/ s
ne banke z dne 1. avgusta se je; pooblaščenec more biti vsaka ose-Sfo"£r&,*‘Ž2!|K M ie »P-ota* » »a—ino ta podloga se je znižala za 10 na opravljanje procesnih del. Čeprav 2.696-7, devizna in valutna podlo-. pa je stranka zastopana po po-ga se je zvišala za 0-8 na 21-7,10blaščencu, more R. O. odrediti,
S d. se stranka rasli« tudi esebne.
se dvignila za 85-3 na 688-5, do-čim so lombardna padla za 40-0 na 875-1. Obtok bankovcev se je povečal za 136-9, dočim so vloge na
Tožbe
Tožbe na R. 0. se morajo vlo-
tekoči račun padle za 101-1 na 5.	,/nnjanik	Dri	občni
524. Zakonsko kritje se je zmanj- »*» ustn<> .na ^Pismk pri obtm
šalo od 43-6 na 43-3 odstotkov V Londonu so odklonile banke
vsaka pogajanja z italijanskimi
upravni oblasti ali pismeno, in sicer v toliko izvodih, kolikor je strank toženih in v še enem izvo-
Francoska vlada se je odločila, da sklene z Jugoslavijo novo trgovinsko pogodbo. Posebno razveseljivo pa je pri tem to, da hoče Franciia s to pogodbo povečati trgovinske stike z Jugoslavijo in v ta namen dovoliti Jugoslaviji tudi večje ugodnosti ko doslej. Sklep francoske vlade bo vsa jugoslovanska javnost pozdravila gotovo z največjim zadoščenjem. Saj je bilo doslej v resnici več ko mučno, če smo morali vedno znova kon-statirati, da dovoljuje Francija drugim in njej nikakor ne prijateljskim državam, večje ugodnosti, ko Jugoslaviji, ki je bila vedno zanesljiva opora francoske politike miru. To neenako postopanje, da ne rečemo krivično, naravno ni moglo ostati brez škodljivih posledic za francosko-jugoslovanske od-nošaje in ni se bilo čuditi, če so izgubila nekdaj tako topla čustva do Francije mnogo na svoji toplini.
krogi o novih posojilih Italije,	R	0.	Ko	upravna oblast
dokler ne bo rešeno vprašanie uu .	•	_	f
likvidacije angleških predsankcij-skih terjatev.
Prodajna cena srebra, ki je bila v Avstriji dolgo časa neizpremenle-na, se je zadnje dni dvignila ter je narasla od 89-20 na 89-90 šilinga, nakupna cena pa se je dvignila od 75 na 76 šilingov za kg.
Konkurzi - poravnave
Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju trgovca z mešanim blagom Karola Zupanca v Trbovljah. Poravnalni sodnik dr. Pernat, poravnalni upravnik odvetnik dr. Flego. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Laškem dne 3. oktobra ob 9. uri. Rok za oglasilev do 26. septembra 1936.
Ni se pa tudi čuditi, če je zaradi j francoskega nezanimanja za jugo- ( slovanske gospodarske težave mogla uspešno gospodarsko prodirati na Balkan Nemčija. S svojo utrjeno gospodarsko pozicijo pa si je Nemčija naravno utrdila tudi svoje politično stališče. Ena ugodnih posledic tega nemškega uspeha je menda tudi sedanja preorientacija francoske trgovinske politike. Želimo samo to, da bi bila ta preorientacija v resnici začetek novih jugoslovansko - francoskih trgovinskih odnošajev ter v skladu s političnim prijateljstvom, ki veže oba naroda.
Morska pot med Francijo in Jugoslavijo je svobodna in tudi cenejša od suhozemne, a dani so tudi vsi drugi pogoji, da se tigo-vinski odnošaji med Francijo in Jugoslavijo čim bolj razvijejo. Upamo, da se bo to sedaj tudi zgodilo.
stva. Če se prihranki uporabijo za znižanje prodajnih cen, potem korist, ki je s tem dosežena za celoto, izenači v neki meri trenutno brezposelnost nekih članov zajed-nice. Enako so prihranki pri mezdah, če se uporabijo za povišanje mezd, v splošno korist, ker se poveča kupna moč prebivalstva. Če pa ostanejo prodajne cene na isti višini, dobički pa rasteijo mnogo hitreje ko mezde, kakor se je to dogodilo v Združenih državah Sev. Amerike pred krizo, potem dovede to do razbitja ravnovesja, kar mora nujno imeti težke gospodarske in socialne posledice.
Z drugimi besedami se pravi to: prihranki, ki se dosežejo z uporabo strojev, se morajo uporabiti ali socialno ali za pocenitev življenja in potem niso stroji v škodo celoti.
VELETRGOVINA kolonij alne in špecerijske robe
sprejme tožbo, mora tožitelja poučiti, da jasno navede dejstva, na katera opira svoje zahteve. Ena tožba more obsegati tudi več zahtev proti istemu tožitelju, če vse skupaj ne presegajo din 12.000’— Tožba mora vsebovati: natančne naslove obeh strank, podatke za presojo pristojnosti R. 0., vrednost predmeta, zaradi katerega je spor, določen tožbeni zahtevek in dokazna sredstva, s katerimi more tožilelj dokazati upravičenost svojih zahtev. Pismeni dokazi se morajo priložiti v prepisu, in sicer v toliko izvodih, kolikor je toži-teljev in še v enem izvodu.za R. O. Original pa je treba prinesti k razpravi. Tožitelj more tudi raz-
Stroii	in	zap
delavstva
Na konferenci Mednarodnega urada za delo v juniju t. 1. se je direktor Buttler v svojem poročilu dotaknil tudi nad vse zanimivega vprašanja o tehnološki nezaposlenosti. Med drugim je dejal:
Nikakor ni mogoče tajiti, da to vprašanje obstoja, zlasti v sedanji dobi, ko se povsod izraža upanje, da bo padla brezposelnost na običajno višino že samo z oživljenjem gospodarske delavnosti, lu pa je treba upoštevati še neke druge momente.
G. Harry Jerome je na primer
L'
Liubllana
^ Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba I Zahteval te ceniki
mnenja, da bi izpopolnitev tehnike v ameriškem kmetijstvu v letih od 1919 do,1927 omogočila znižanje delovnih sil za dva in pol milijona ter bi pri tem obseg proizvodnje ostal isti. Dejansko pa je bilo odpuščenih samo 800.000 delavcev.
Na drugi strani pa je zopet jasno, da se to vprašanje ne more rešiti z omejevanjem novih izdelovalnih postopkov in manjšo upo-rabo strojev. Tako so v Belgiji; skušali pri izvajanju javnih del
Razprave pred ljubljanskim davčnim odborom
Ljubljanske trgovce, katerih napovedi se bodo obravnavale pred davčnim odborom dne 17. avgusta opozarjamo, da se obračajo na člana davčnega odbora gg. Vidmarja in Fabianija in ne na g. Bahovca, kakor je bilo prvotno določeno, ker je slednji ta dan nujno zadržan.
Op.: Ta dan se bodo obravnavale naslednje trgovine: za modno blago, modistinje, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, trgovci s foto-po-trebščinami, graverji, puškarji, krznarji in drogerije.
Med Beogradom in Stockholmom
se vodijo pogajanja za zboljšanje medsebojnih trgovinskih zvez. V ta namen bo v kratkem ustanovljena
| švedsko - jugoslovanska izvozna predvsem uporabljati človeško de- j družba« s sedežem v Beogradu.
Trgovinski register
Vpisala se je nastopna tvrdka:
Savkovič Vladimir, »Liburnija«, mednarodni transporti, Maribor. Obratni predmet:	Odpremniš’-
speditersko podjetje. Imetnik: Slavkovič Vladimir, špediter, Meljska ulica 1.
Centralna transportna družba z o. z., Ljubljana, sedež podružnic: Zagreb in Beograd. Obratni predmet družbe so vsi spedicijski posli, vsi trgovinski posli, ki so v zvezi s spedicijskimi posli, opravljanje vseh poslov carinskega posredovanja, ustanavljanje in vzdrževanje javnih skladišč itd. Osnovna glavnica v višini din 250.000-— je vplačana v celoti. Poslovodje: Svetozar Hribar, trgovec v Ljubljani, Gledališka 7, Štancer Ivo, pos. v Zagrebu, Schuster Bruno, zas. uradnik, Beograd.
Vpisale so sc naslednje izpre-membe in dodatki;
Jugoslavcnska banka d. d. Za-greb, podružnica Ljubljana. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Bogdan Gavrilovič in dr. Jaroslav Preiss.
Prometna banka d. d. v Ljubljani. Vpišeta se upravna svetnika inž. dr. Ivo Ribarič, univ. doc. v Ljubljani in Josip Olup, posestnik in trgovec v Ljubljani.
»Triglav«, prometna d. d. v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta Franjo Skušek, lastnik tvornice perila v Maiiboru in Karol Uhler, trg. zastopnik v Mariboru, vpišeta pa se Milko Dabič, viš. poštni inšpektor v Zagrebu in Josip Spidlen, direktor tekstilne tovarne v Semilyu v C. S. R.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru. Izbriše se prokura Leona Košana.
Franc Golob, trgovina z železnino v Ljubljani. Izbriše se dosedanji lastnik firme Franc Golob, vpiše pa nov lastnik Roman Golob, trgovec v Ljubljani. Izbriše se Romanu Golobu podeljena prokura.
And. Suppanz, Maribor, Aškerčeva cesta. Obratni predmet: nakup, prodaja in izvoz jajc, perutnine, sadja in deželnih pridelkov. Obratni predmet odslej še: Trgovinski obrt izvoza in trgovine z živo in zaklano živino in mastjo na debelo.
»Biolilm«, družba z o. z., Ljubljana. Z notarskim aktom se je izpremenila službena pogodba. Družba ima enega ali več poslovodij. Če je postavljen samo en poslovodja, zastopa družbo na zunaj sam. Če bi bilo imepovanih več poslovodij, poten; določijo družabniki način zastopanja. Vpiše sd poslovodja Rado Jurca, privatni nameščenec v Ljubljani, izbrišeta pa se poslovodji dr. Milko Brezigar in Alfonz Žerjav, ki sta poslovodstvo odložila.
»Iinlus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov, dr. z o. z. v Ljubljani. Z notarskim aktom se je ustanovil pri 'družbi nadzorstveni svet.
Saturnus, d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Ivan Slokar in Maks Hirsch-berg, vpišeta pa se člana upravnega sveta odvetnik in predsednik mestne občine v Ljubljani dr. Juro Adlešič in Franc Medic, industrialec v Ljubljani.
Tovarna klobukov Šešir, d. d. v Ljubljani. Prokuristu Alojziju Kmetiču se je podelil naslov ravnatelja s prokuro.
v	barva,	plesira	in
Ze v 24 urah izr.r,'
itd. Skrobf fn gvetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere suši. monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip t-6. ficlenhnrgova ni. 8 Telelon št. 22 72.
Izbrisale so se naslednje tvrdke:
Julijana Cukala, trgovina z mešanim blagom in svinjami, Gomil-sko.
Josip Ferlin, trgovina z lesom in drvmi, Konjice.
Nassimbeni & Zoratti, z v omili varna »Zvonoglas« v Mariboru. Johann Giontini, Ljubljana,
J. Hbnig, Ljubljana,
Grumer et Comp., Ljubljana, Milan Hočevar v Ljubljani,
Ivan Istenič v Cerknici,
Ivan Doljak v Logatcu,
Josip Gruntar v Ljubljani,
Ivan Ban, Preserje pri Ljubljani, Francesco Cascio v Ljubljani, Marija Arh na Jesenicah,
V. Drabck & A. Kastelic v Logatcu,
Stavbno podjetje Fischer & Cie, Ljubljana,
Slavo Fatur na Rakeku,
F. Debeljak v Ljubljani,
Al. Fakin na Viču,
Ludovik Čebron v Ljubljani, Alfred Frankel, 'kom. družba v Ljubljani,
Joh. Buggenig v Ljubljani.
Ivan Žargi, Kamnik,
Boris Černe, Spod. Gorje,
Josip Petrič, tovarna :>01ka«, izdelovanje kemično tehničnih izdelkov za pisarniške stroje v Rečici ob Paki.
Ignacij Gusell, Škofja Loka — vsi zaradi opusta obrata.
Iz zadružnega registra
Vpisala se je Kreditna in nabavna zadruga »Jeglič« v Ljubljani, ki bo za svoje člane ustanavljala jedilnice ža skupno prehrano, nabavljala zanje hrano, stanovanje in obleko ter dajala svojim članom posojila.
Pri Zvezi gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani se izbrišeta člana načelstva Rado Če-lešnik in Adolf Jelen, vpišeta pa Viktor Zore, knjigovodja produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev in dr. David Fuhrmann, direktor v Zagrebu.
i J\
LJUB L J A N
MAsaav.Kovn ecsTn4i
Solidarnost	go
stanov /e nuina!
Od neurejenih javnih razmer ni nihče tako zelo prizadet ko gospodarski stanovi, kajti vsaka hiba v upravi pade na vse zadnje v obliki večje davčne obremenitve na gospodarske stanove, ki so pač bili in bodo tudi glavni davkoplačevalci. Že samo iz tega razloga je solidarnost gospodarskih stanov neobhodno potrebna.
Še jasneje pa postaja potreba solidarnosti gospodarskih stanov, če pogledamo na primere iz praktičnega življenja. Tako ni gospodarskega človeka, ki ne bi zahteval, da politika ne posega v gospodarska vprašanja in da se ta ne presojajo le s stranka rsko-političnih ozirov. Zato tudi vsi gospodarski stanovi brez razlike zahtevajo ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj baš to omogoči, da se bo vsa državna gospodarska politika vodila le zaradi napredka gospodarstva. Z gospodarskim svetom naj bi se dala gospodarskim vprašanjem večja veljava, hkratu pa ustvaril forum, ki bi v vseh gospodarskih vprašanjih predlaga! le takšne rešitve, da bi bili varovani tako interesi celote, ko tudi vseh posameznih gospodarskih stanov. Gospodarski svet bi s tem ustvarjal med gospodarskimi stanovi oni zdravi kompromis, brez katerega gospodarstvo ne more prav napredovati in se uspešno razvijati.
Prav tako so si vsi gospodarski ljudje edini v tem, da je treba birokratizem čim bolj omejiti, da morajo biti vsi zakonski predpisi jasni in enostavni, da se mora uprava poceniti in da je treba odpraviti tudi vsako korupcijo, ki najbolj udarja baš gospodarske ljudi in pomeni dostikrat za nje nov davek, ki se mu ni mogoče izogniti.
A še cela vrsta drugih predmetov je,'ki združujejo vse gospodarske ljudi v eni falangi in dejansko se je ta falanga tudi že večkrat praktično pokazala in kadar se je, je bila tudi vedno uspešna. Baš 'zato pa je treba tudi delati na to, da se solidarnost gospodarskih stanov vedno bolj poglablja in da bodo skupni nastopi teh stanov ne le slučajni, temveč reden pojav, ki bo s tem tudi stalno vplival na vse naše javno življenje. Kajti ne sme se pozabiti, da se niti v dobi sploš-. ne in enake volilne pravice ne štejejo samo glasovi, temveč tudi tehtajo. To velja zlasti za gospodarske stanove, katerih materialna sila je tako močna, da tudi najbolj fanatičen strankar ne bo omalovaževal tega, kar je skupna zahteva in skupen predlog vseh gospodarskih stanov.
Popolno solidarnost gospodarskih stanov pa motijo včasih nesoglasja, ki so nastala med posameznimi gospodarskimi stanovi. Ta nesoglasja so sicer predvsem poslovne prirode, toda kljub temu motijo ono harmonijo, ki je zavoljo napredka gospodarstva med gospodarskimi stanovi potrebna. Tako je n pr. vprašanje industrijskih prodajalnic napravilo dosti hude krvi med trgovci, še bolj
znana eo nesoglasja, ki so nastala med industrijo in nekaterimi obrtmi. Vsa ta nesoglasja škodujejo solidarnosti gospodarskih stanov in zato jih je treba tudi likvidirati.
In likvidirati jih je tudi mogoče, saj je večina teh nesoglasij novejšega datuma, da jih torej preje ni bilo in da bi se zato tudi sedaj mogla odpraviti. Toda potrebno je, da dela kdo za odpravo teh nesoglasij, ker sicer se morejo še poostriti, da bo njih likvidacija j vedno težja. In zato bi bilo potreb-j no, da bi se ustanovili skupni od-bori gospodarskih stanov, ki bi j reševali vsa ta nesoglasja in jih omUjevaIi. Ze samo zaradi tako nastalega kontakta bi izgubilo marsikatero nesoglasje svojo nevarno ost.
Na vse zadnje tudi vsa sedanja nesoglasja niso tako težka, da se ne bi mogla premostiti. Zavladati mora le staro načelo, da je treba tudi drugim pustiti živeti in tako; bo konec one brezobzirne konkurence, ki je dovedla do vseh teh nesoglasij. To bo tem laže, ker izkušn:a uči, da se je industrija pri vseh narodih razvijala ugodno
le takrat, kadar se je mogla opreti na visoko razvit obrt in dobro delujočo trgovino. Ni v interesu industrije, če propada trgovina, ki pač najuspešneje spravlja med ljudi industrijske izdelke. Ni pa tudi v interesu trgovine, če bi propadala industrija, ki daje tolikim tisočem kruha in zaslužka in brez katere bi kupna moč prebivalstva takoj padla. Skupnost interesov gospodarskih stanov se tako pokaže na vsakem koraku in na to skupnost je treba opozarjati, ker se s tem krepi solidarnost gospodarskih stanov.
V današnjih časih, ko zavajajo razna gesta, tudi čisto enostavna, ljudi v najtežje boje in nasprotja, je naloga gospodarskih stanov, da so oni faktor, ki nenehoma opozarjajo na skupne interese vseh ljudi. Da pa bodo imela njih opozorila tudi pravi uspeli, je treba, da dajo gospodarski stanovi s svojo popolno solidarnostjo najprej sami vsem drugim dober vzgled in potem bodo tudi njih opozorila nekaj zalegla. Tudi zato je solidarnost gospodarskih stanov — conditio sine ijua non!
MALINOVEC
sadni soki • marmelade
Dobave - licitacije
Kako	oiaiaio
uvozniki iugoslov. blago
Nemška vlada je z razpisom RE 99-36 na novo uredila plačilni promet z Jugoslavijo. Neinški uvoznik more plačati jugoslovansko blago samo na ta način, da vplača, ceno v nemških markah pri Nemški obračunski blagajni za račun »B« jugoslovanske Narodne banke.
■ Nemškim uvoznikom ni več dovoljeno, da bi dobivali dinarje za'| plačilo uvoza. Postranski stroški pri naročilih se morajo plačati na isti način ko blago samo. S citiranim razpisom se nadalje odreja, da se morejo postranski stroški, ki se morajo plačati v Jugoslaviji, kakor provizije zastopnikov, ca-" rine, izdatki za trgovska p-olova- * nja, plače uradnikov in delavcev ter občni stroški pomorskega prometa, razen prevoza, plačati na ta način, da si nabavijo nejnške tvrdke pri Nemški obračunski blagajni potrebne zneske v dinarjih iz tekočega .računa Nemške obračunske blagajne pri jugoslovanski Narodni hanki, ki bo ta znesek izplačala. Ta nSčiii izplačevanja je dovoljen tudi v primeru, če se glasi zahtevani znesek na nemške marke ali na katero drugo valuto.
Prevoz pa se more plačati samo z vplačilom v nemških markah na račun konta »B« Nemške obračunske blagajne pri jugoslovanski Narodni banki. To velja tudi za prevoz po morju. Na isti način kakor postranski stroški se morejo plačati zneski za idealne usluge, kakor za patentne takse, licence, procesne stroške itd. Tranzitni, prometni in drugi postranski stroški ne podleže obračunskemu prometu. Tranzitni prevozni stroški jugoslovanskih paroplovnih podjetij se morejo plačati samo pri preje
omenjenem kontu »B« v nemških markah. Plačila v devizah in v gotovini niso dovoljena. Devizni uradi morejo posamezna dovoljenja za nabavo dinarskih zneskov dovoliti šele po predhodni dodelitvi s strani komjsije za dodeljevanje deviz. Splošna dovoljenja ne dajejo pravice za nabavljanje dinarskih vsot s tekočega dinarskega računa. Zasebni obračunski posli in tuji posebni računi v prometu z Jugoslavijo niso dovoljeni. V izrednih primerih odloča nemški državni devizni urad.
Razpis1 RE 118-36 določa, da so akontacije v medsebojnem prometu dovoljene samo takrat, če vlada takšna navada in če bi njih prepoved pomenila veliko oviro ali če bi celo mogla preprečiti zaklju-čitev posla.
KLIŠE) E
VsWi vrsi- p<y> fotografij gl/l. ali risb alt i*vrf w/« najsoiidn&j£e kt €9 icr
ST«DIU
I1UB LIANA
DALMATINOVA 13
Nabava aluminijastih cevk za vezanje žice. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za dobavo 25.000 aluminijastih cevk za spajanje žice na dan 27. avgusta 1936. — Pogoji v pisarni direkcije.
Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje dobavo 10 dežnih plaščev, 35 pelerin, 30 del. halj in 10 del. oblek. Ponudbe se sprejemajo do 24. avgusta.
Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 19. avgusta ponudbe za dobavo 100 m" smrekovega lesa, 1 vezane knjige »Elektrische Ener-giewirtschaft« od ing. R. Schnei-der, 1 vezane knjige »Energiewirt-schaft« od Th. -Stein in ponudbe za dobavo raznih pil.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 27. avgusta ponudbe za dohavo 5 ognjegasilskih aparatov in 1 asinhronskega motorja z vsemi pripadajočimi deli.
Komanda podvodnog orožja v Kum boru sprejema do 28. avgusta ponudbe za dobavo veznega materiala za vzdolžne rolete za okna (t. j. spojnih verig in ročajev za rolete) (kuke karabinke); do 31. t avgusta za dobavo raznih vesel.
Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 29. avgusta ponudbe za dobavo 1000 kg bele kovine v blokih, borovih desk, ma-nesmanovih cevi, železnih zakovic, vijakov, matic, šplint, klin cev, medenih vijakov, bakrenih klincev, bakrenih podložnih plošč, raznega železa; do 30. avgusta za dobavo raznih bakrenih cevi; medenine; do 31. avgusta za dobavo 400 kg barve za barvanje tankov za nafto, asfaltnega laka ter linoleja in lepila za ta linolej; do 1. septembra ponudbe za dobavo raznega volnenega blaga in sukna ter razne železne pločevine.
Komanda podmorničke flotilje v Kumboru sorejema do 1. septembra ponudbe za dobavo razne medi, strugarske mize in svedra ter elektromotorja in do 10. septembra za dobavo rezervnih delov za motorje.
LICITACIJE
Dne 12. avgusta bo pri Komandi mesta Celje licitacija za dobavo 1790 prm. drv za čas od 1. aprila 1936 do 31. marca 1937; dne 14. avgusta za dobavo mesa za potrebe celjske garniz:je za čas od 1. oktobra 1936 do 31., marca 1937.
Dne 20. avgusta se bo pri Direkciji drž. rudnika v Kaknju sklepala pismena pogodba za dobavo jeklenih štampiljk. - •.	/
Dne 27. avgusta bo v- pisarni Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za popravilo stanovanjskih hiš v Mariboru.
Direkcija drž. železnic v Ljubljani, strojni oddelek, razpisuje za dan 2. septembra javno ofertno licitacijo pri Ekonomskem odelenju Gen. dir. drž. žgi. v Beogradu za dobavo rezervnih, delov za avtomatično zavoro, za dan 3. septembra pa pri istem oddelku za dobavo martinovega jekla, jeklene ž:ce in pločevine.
Dne 4. septembra bo pri Direkciji državnih rudarskih preduzeča v •Sarajevu ofertna licitacija za zavarovanje prometnega materiala v rudarskih podjetjih in prometnega materiala promptnih in stanovanjskih hiš in inventarja Direkcije državne željezare v Varešu.
Pri Direkciji šum Brodske imov-ne opčine v Vinkovcih bo dne 14. septembra llcitaciia za prodajo hrastovih, jesenovih, brestovih in topolovih debel.
Pri Komandi mornarice v Zemunu bo dne 15. septembra pismena llcitaciia za dobavo kompletne avtomatske centrale in kompletne avtomatske hišne centrale.
Glavno sanitetsko slagalište v Zemunu razpisuje za dan 7. septembra t. 1. ustno licitacijo za pro-dajo različnih odpadkov železa, bakra, mesihga, jekla itd.
(r dr tni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Naval tulcev v državo ne popušča
Navidezno imamo zelo stroge predpise o bivanju tujcev pri nas. Ce hoče dobiti neki tujec pri nas zaposlitev, potem mora v resnici prenesti precej mučne procedure in o njegovi zaposlitvi se morajo izjaviti zbornice in druge ustanove. Zlasti pa so stroge te procedure, če gre za zaposlitev ročnega delavca, vendar pa se kljub vsem tem predpisom in proceduram posreči vsakemu tujcu, da pod bog zna kakšnim izgovorom vendarle pride v našo državo ter odvzame kruh našemu človeku. Toda z vprašanjem teh revnih tujih delavcev se nočemo baviti, ker to je raja, ki je lačna kruha, vendar pa je potrebno, da se tudi naval te kategorije tujcev, ki bi bil še večji, če ne bi bilo teh omejitev, kanalizira ter spravi na pravo mero in potrebo.
V resnici so obrti in dela, ki jih naši ljudje ne znajo opravljati. Ti tujci, ki opravljajo te posle, nas ne motijo, prav tako pa seveda tudi ne oni, ki prihajajo k nam kot turisti. Naj bi jih bilo kar na sto in sto tisoče. Vsi ti nam bodo vedno dobro došli!
Mislimo le na one bogate tujce, ki odpirajo pri nas svoje trgovine, ki se vrivajo v naše gospodarstvo ter kot preprodajalci pridobivajo pri nas bogastva. Ti sede po raznih uradih kot »generalni«, »pod-generalni«, »prokuristi« ali kot »strokovnjaki« itd. Večina njih ni dosegla zaposlitve pri nas na za-
konit način. Prišli so namreč k nam sicer legalno s pravilnimi potnimi listi, toda kot turisti. Dobe dovoljenje bivanja za tri mesece in potem se lepo vgnezdijo na terenu, ki je za nje bil že preje pripravljen. Nekoliko dni prej, preden jim potni list [roteče, odpotuje tujec za nekaj dni v svojo državo in po nekaj dneh vzame nov turistični vizum na tri mesece in po 8 ali 10 dneh je že zopet nazaj. Leta in leta živi tako v naši državi ter opravlja svoj, sedaj že na vsak način nelegalen posel. Kar pa je še zlasti neznosno, postopajo ti tujci kot vodilni ljudje v podjetjih naravnost prezirljivo do naših ljudi. Na vse mogoče načine jih šikanirajo, brez vzroka jih odpuščajo iz podjetij, podaljšujejo jim delovno dobo in znižujejo jim plače, samo da je dobiček tujega podjetja tem večji.
Ti tujci pa tudi na vse mogoče in zelo rafinirane načine tihotapijo valute in devize. Tako n. pr. si dajo fakturirati surovine, pol-fabrikate ali drug material, ki ga potrebujejo za proizvodnjo v svojih podjetjih, na dvakratni ali trikratni znesek. Delajo to na la način, da v tujini pri dejanski firmi nabavi za nje blago neka ad hoc ustanovljena firma, ki je ekspozitura njih in ki prefakturira fakturo. To lažnivo fakturo predloži ta firma Narodni banki, ki ji izplača fakturirani znesek, ko pride na njo vrsta. To, kar navajamo, je
JESENSKI UPSKI VELESEJEM 1936
od 30. avgusta do 3. septembra
60% popusta na nemških državnih železnicah; po železnicah drugih držav znatne olajšave
Vse informacije, daje Častni zastopnik tipskega velesejma:
Ing. G. TONNIES, Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) c. 33 1	Telefon	27-62
••• .(ArO ''»V. / p ’V ■ .
in ZvanKni biro Lajpdškog Sajma. Beograd. Knez Nihajlova 33
absolutno točno, ni pa lahko te manipulacije kontrolirati in jih dokazati, ker pač mi tudi nimamo na razpolago onega aparata ko država.
Zlasti je mnogo trgovskih »potnikov« tujcev, ki se poslužujejo takšnih turističnih potnih listov in ki delajo pri nas mastne kupčije ter se potem z velikimi dobički vračajo v svojo deželo, da se nato po udobnem življenju v njih deželi vračajo zopet k nam na dober lov, da napolnijo svoje mošnjičke.
V resnici mi smo blagoslovljena zemlja, toda le za — tujce, ki nas neusmiljeno gulijo s tihim blagoslovom onih, ki na vse to gledajo skozi prste. I’a ne da bi vedeli tudi — zakaj?
(»Trgovački Vjesnik« — Zagreb.)
Doma in po svetu
—IU
Iz Šibenika je odplula jahta »Nahlin« proti severu in krožila okoli Kornatškega otočja, ki sestoji iz 149 otokov ter je posebnost severnega Jadrana. Tu ni nobenih tujcev in prav to ustreza želji angleškega kralja, ki hoče preživeti svoj dopust v tišini in v krajih, ki se jih še ni dotaknila moderna turistična industrija. Tu na teh otokih je kralj Edvard lovil r;be, ki so na glasu kot posebno plemenite, ter se tudi kopal. Od tu je odpotoval na Rab, kjer so domačini in turisti kralja pozdravili naravnost z entuziazmom. Na Rabu si je kralj ogledal znamenitosti mesta ter stopil tudi v dve trgovini, kjer je nakupil nekaj stvari.
Z bivanjem v Dalmaciji je angleški kralj nad vse zadovoljen, kakor je izjavil britanski konzul v Splitu Perič. Kralj se je posebno zanimal za gospodarske in pomorske razmere, v katerih živi narod v Dalmaciji. Posebno je navdušen angleški kralj nad lepoto našega morja, ki ga je označil kot najlepše morje na svetu, na katerega morejo biti Jugoslovani ponosni.
Zaradi obiska angleškega kralja v Dalmaciji je po vsem svetu silno naraslo zanimanje • ža Dalmacijo. Samo šibeniška občina je dosedaj izdala že 35 ' ttijim časnikarjem časnikarske legitimacije. In še vedno« prihajajo rioVl' tuji časnikarji-	'	.„ ,
Tudi V Budapešti šo pričakovali prihod angleškega kralja in na postaji se je zbralo že več sto ljudi, da bi pozdravili angleškega kralja, ko je prišla z-angleškega poslaništva vest, da potuje kralj Edvard skozi Jugoslavijo.
Vojvoda in vojvodinja Kentska
sta se pred prihodom na Bled ustavila v Salzburgu in si ogledala nekaj predstav slavnostnih iger.
Naši Sokoli so dosegli pod vodstvom dr. Murnika v Berlinu velik uspeh in se kot šesti plasirali za Nemci. Švicarji, Finci, čehoslovaki in Italijani. Nedvomno pa je, da bi pri bolj objektivnem delu sodnikov morali biti Italijani za našimi. V vrsti zmagovitih Sokolov so bili sami Slovenci. — Tudi Sokolice so se dobro odrezale in dosegle četrto mesto ter se plasirale za Nemčijo, češkoslovaško in Madjarskp, do-čim so pustile za seboj Poljsko, Ameriko, Italijo in Anglijo. — Štukelj je dobil srebrno kolajno.
Kljub vsem protestom gospodarskih krogov pi-oti zgraditvi novega pristanišča v Pločah, je poslala sedaj sarajevska železniška direkcija več tehnikov v Ploče, da začno s pripravami za realizacijo tega načrta.
Občinske volitve v Vrbaski banovini bodo dne 11. oktobra, v Moravski pa najbrže 8. novembra.
Kvota. 2 milijonov mark, ki je bila dovoljena nemškim turistom, je že popolnoma potrošena, dokaz, da so nemški turisti že potrošili pri nas vseh 28 milijonov din. Odsek za turistiko pri trgovinskem, ministrstvu je sedaj napravil potrebne korake, da se dovoli nemškim turistom še kvota 1 milijona mark.
Šentpetrski župnik Janko Petrič je nenadoma umrl, zadet od kapi, ko je bil na obisku pri svojem sošolcu župniku Žustu v Cerkljah ob Krki. Pokojni župnik Petrič je bil vzoren duhovnik in velik človekoljub, ki ga je vsa Ljubljana visoko spoštovala in ki ga bo zato ohranila tudi v hvaležnem spominu.
Zopet se je pripetila smrtna nesreča v planinah. Dva Celovčana sta plezala čez severno steno Triglava, pa je enemu spodrsnilo, da je padel in potegnil s seboj še svojega tovariša, ki pa je k sreči ostal živ. Ponesrečenca so pokopali v Dovjem.
Sestra državnega kancelarja Hitlerja gdč. Emma bo prebila del svojih počitnic v bližini Splita.
Nemčija namerava ustanoviti v Beogradu posebno pisarno, ki bo posredovala glede državnih dobav.
Ker nočejo beograjski gostilničarji odnehati s svojo stavko proti pivovarnam, nameravajo beograjske pivovarne odpreti v Beogradu 25 svojih točilnic, kjer bodo dobili gostje s pivom tudi mal prigrizek. Beograjske pivovarne so kapitalno tako močne, da morejo svoj namen tudi izvesti.
V Split je prišel francoski oceanski parnik »Campana« s 500 francoskimi turisti.
Stavka delavcev v osješki tvorni ci svile se je končala in so delavci zopet odšli na delo.
Svetovni židovski kongres se je začel v Ženevi. Na kongresu so zastopani Židje iz 32 držav.
Zveza narodov je v velikih finančnih težavah, ker plačujejo države svoje članske prispevke zelo neredno, nekatere pa jih sploh nočejo več plačati. Mesto 30 milijonov so plačale letos države ZN samo 16 milijonov šv. frankov.
Tržna poročila
Mariborski svinjski trg
Na svinjski sejem dne 7. avgusta ije bilo pripeljanih 307 svinj; cene so bile te: mladi prašiči 5 do 0 tednov stari po din 65—100, 7 do 9 tednov stari po Din 115—135, 3 do 4 mesece stari po din 155 do 215, 5 do 7 mesecev stari po din 225 do 320, 8 do 10 mesecev stari po Din 830—510, 1 leto stari po din 525—830; 1 kg žive teže po din 5‘50—6‘50, mrtve teže po din 7‘50—9‘25. Prodanih je bilo 138 svinj.
Radio Ljubljana
Petek, dne 14. avgusta. 12.00:
Plošče. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00: Čas, obvestila. — 13.15: Plošče. 14.00: Vreme, borza. —■ 18.00: Radijski orkester. — 18.40: ženska ura: Gobe kot rastlinsko ali gozdno meso (ga. Marinka Rataj). — 19.00: čas, vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zvoki iz našega juga (plošče). — 20.10:	Zunanji	politični pregled
(dr. Al. Kuhar) — 20.30: Pojdite z nami na šmarno goro! Pester spored. Rokopis:	Vinko Bitenc,
vodstvo: prof. Niko Kuret. — 22.00: čas, vreme, poročila. — 22.15: Prenos iz Berlina: Poročilo o poteku olimpijskih tekmovanj (gosp. Ciril Soukai). — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, dne 15. avgusta. 9.00: Zvonovi pojo. — 9.10: Čas, poročila. — 9.20: Pesmi o Mariji (plošče). — 9.45: Verski govor (p. Va-lerian Učak). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Radijski orkester. — 13.00: čas, vreme, obvestila. — 13.20: Plošče po željah. — 17.00: Nalezljive in najbolj pogoste bolezni pri perutnini (dr. Leo Kocjan). — 17.20: Prenos z Bellevueja (koncert vojaške godbe). — 18.30:	Otroška
ura: Striček Matiček govori in poje. — 19.00: čas, vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Courte-line: Neizprosni stražnik, šala izvajajo člani Nar. glfed: —- 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine. Dirigent: Anton Neffat. — 22.00: čas, poročila, spored. — 22.20:	Plčsnk , glasba
LMJEtkerjinova
0 Splošno kleparstvo % leso-cementne strehe 0 strelovodne naprave Q vodovodne inštalacije
Slomškova ulica 4
TELEFON 29*33
Stavbni material
izolacije vseh vrst, herakllt, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement, sc kupi najceneje pri
MATERIAL
LIUB LIANA
Vabilo
na
Tyrševa cesta št. 36 c
Telefon štev. 27-16
Lastni izdelki! Prvovrstna izdelava!
Srajce za gospode
v veliki izbiri v vseh številkah n. pr.: modne poplin in cefir z dvema ali z enim šport ovratnikom, trpežne turing, bele šifon, panama, svilene, oksford, spalne srajce, spodnje hlače barvaste in bele, triko majce, delavne plašče, kakor tudi vse modne potrebščine priporoča po konkurenčnih cenah tvrdka
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petrajeslajg
Moško perilo se izdeluje tudi po oarošilo
občni zbor
Zadruge za izvoz jajc. r. z. z o. z.
St. J«r‘j pri Celju v likvidaciji, kateri se vrši dne 25. avgusta t. I. ob deveti uri v Celjskem domu v Celju
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo.
2. Razčiščenje zadeve Nikola He-rendič.
3. Prodaja tovornega avtomobila.
4. Slučajnosti.
Likvidatorji.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tjprieva cesta it. 67
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
UH
<Dw£KM£t.fski sejem
6.—12. septembra 1936
Tehnični in poljedelski sejem do 13. septembra
Veliki sredn/eevropsZti sejem
Razstavljale! iz 18 držav / Nakupovalci iz 72 dežel Posebna razstava Britanske Indije, Francije, Holandske, Italije in Madjarske
Brez potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu
Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmsko izkaznice (po Din 50	)
se dobe pri
Wiemev TTiesse a. g. Dunaj Vil
in pri častnih zastopstvih v Ljubjani:
Avstrijski konzulat, Tyrševa (Dunajska) cesta 31 Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik),
Tyrševa (Dunajska) cesta 1
Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica, Hotel Miklič, nasproti gl. kolodvora
lavna skladišta
družba * o. Z.
Ljubljana, Tyrševa cesta 33
od ministrstva trgovine in industrije koncesijonirani obrat
Obrat javnega skladišča
nudi trgovcem in industrljalcem možnost skrbnega shranjevanja njihovega blaga in posreduje podeljevanje posojil na vskladiSčeno blago * V 'javnem skladišču vskladiščeno b ago je P**0**® občinskih uvoznih davščin, dokler se Iz skladišča ne uvozi v rajon občine Ljubljane * Na razpolago je tudi posebno carine prosto skladišče * Zveza po industrijskem tiru z ljubljan-skim glavnim kolodvorom * lelefon st. 23-Co
MajateU »KooureU Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa,
urednik Ai.ir.^na.r MemikatTtlaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O. Mihalek, vsi v Ljubljani.