Poštnina ptačana v gotovlirt Maratonki Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 173 Maribor, petek 1. avgusta 1930 »Jjj '*haja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštn*m ček. z»v, v Ljubljani It. 11,409 '••]» tn«B#čno, prej«T«n v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredniitvo tn uprava: Maribor, Aleksandrova oeata it. 13 Oglati po tarlfu Oglate sprejema tudi oglatni oddelek Jutra1' v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4 ******"mittrirrr n t . . ...aamatml Besede in dejanja Ako naši zasužneni bratje v Julijski Krajini poročajo o razmerah, v kate-žive, bi mogel kdo reči, da niso °y°lj nepristranski. Tudi poročilom Hj^ega tiska v Jugoslaviji bi lahko kdo očital pomanjkanje objektivnosti. Za-cujemo enkrat popolnoma nevtral* S* Klas: nizozemska pisateljica gosna “akker van Bosse, ki je prepotovala j-elo slovensko ozemlje v Italiji in toč-ugotovila tamošnji položaj, je ne-??Vno o tem obširno pisala v švicar-?*|eRi dnevniku »Neue Zuricher Zei* 3*- Njena izvajanja so težka ob-fašizma. i. 'Jospa Bakker van Bosse najprej cl-ra Proglas, ki ga je izdalo vrhovno °veljstvo italijanske vojske, ko je ptičem svetovne vojne vpadla v stro; . “‘Slovenci! Italija, velika dežela svo °°de. vam bo dala iste pravice, kakor Ysetn ostalim svojim državljanom. uala vam bo šole, v katerih se bo poučevalo v vašem materinskem Jeziku, 5a a vam bo več Šol nego vam Jih je aa*a Avstrija... Slovenci, bodite uverjeni, da bo ro°£na in zmagovita' Italija znala poskrbeti za vse svoje državljane, najsi Drjnada katerikoli narodnosti!« lako besede! A resnica? yospa Bakker van Bosse navaja: 1. 1927. je ženevsko Društvo na-t^ov dobilo obvestilo, da je Italija 1twi ^ slovenskih in hrvatskih Šol ste ostali samo dve slovenski v Trstu. Tudi tl dve zadnji sionski ioll v fašistični Italiji ste Že S*vno zaprti. Tako je bil odstranjen »slovanske nevarnosti«. •in!., bilo je tu na stotlsoče Slovan« Vpiil. Lahka odpomoč: v Istri t rnrtk slovansko večino se Izda od* ,®aba o obvezni Izmeni rodbinskih J"en- gam tajnik fašistične stranke n£nor kurati je napisal predgovor k bHiL1Tlu ve® ^otin imen, ki morajo L.n brezpogojno poitalijančena. Kdor Sft ti« __ > ne pokoril In se Še dalje poslu-1^**1 starih imen, bo kaznovan z glo-- 500 do 5000 Ur. Pisma, naslovljena Sta 5 }mena* se Izločijo In uničijo. ,y.a Bogu, »močna In zmagovita« uti s.e obranila tudi te nevarno- velelzdajnišklh rodbinskih Imen! D^^oarodovanle slovanskega živila Trti ? ? 0<* tretjega leta naprej. uetnl otrok mora v Italijanski otro-no naprej v fašlstlč- Jetn« nekaJ naravnost ncver- Brve«?aJ® ugotovila gospa Bakker van liurfi °eJstva, da je bilo več desetin p ' za»rtih zato, ker so dali doma ke Oinotr,a zasebno učiti svojo otro-na|i| ®v,#n?kl. Kot corpora dolictl so Ven Preiskavi na-leni v zavoju sloj^a^ko tro- Carinska unija med Jugoslavijo in Rumunsko PRVI KORAK ZA USTANOVITEV NAJTESNEJŠE GOSPODARSKE MED OBEMA DRŽAVAMA JE STORJEN V SINAJI. ZVEZE SINAJA, 1. avgusta. Vodilni član ju-goslovensko-rumunske agrarne konference v Sinaji je dal dopisniku avstrijskega dopisnega urada o značaju in ciljih konference zelo zanimive podatke. Naglasil je, da se na konferenci pričenja ustanavljati carinska unija med Jugoslavijo in Rumunijo. Ta akcija bo izvedena v dveh etapah. Najprej bo sklenjena provizorna konvencija, kateri bo nato sledila širša pogodba. Sklenitev nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Rumunijo je bila zato odgodena ter se bodo pričeta pogajanja nadaljevala že na podlagi omenjene konvencije. Rumunska in Jugoslavija sta si na jasnem, da carinska unija ni docela v skladu konference zunanjih ministrov Male antante v Strbskem Plesu glede gospodarske Mala antante. Vendar pa se je Izkazalo, da je zaradi dane gospodarske strukture omenjenih držav najsrečnejša rešitev tega problema v carinski uniji. Sinajska konferenca predstavlja prvi konkreten korak na potu do splošne evropske carinske unije. — Glede udeležbe na varšavski konferenci pa še ni ničesar končno-veljavnega sklenjeno. „R 100*‘ po uelikih težauah pristal LONDON, 1. avgusta. Zrakoplov »R 100« je skoro doletela na poskllnji etapi njegovega poleta katastrofa. Letalo je prišlo v strahovit vihar in je moralo zmanjšati svojo brzino za polovico. Vkljub spretnemu manevriranju pa je bil zrakoplov po nevihti zelo težko poškodovan. Raztrgalo mu je namreč obod in odlomilo krila. Med poletom ni bilo mogoče popraviti škode, edino obod so malo zakrpali. Ker je vdrla poleg tega tudi voda v notranje prostore, je že bila podoba, da bo letalo, moralo pristati pred ciljem. Vendar pa se mu je posrečilo, potem ko so izmetali mnogo inventarja, po nizkem poletu pristati ob 6.30 našega ča-t sa na letališču v Montrealu. Pričetek gasilskih sueča nostl LJUBLJANA, 1. avgusta. V okviru u-tvoritvenih svečanosti vseslovanskega kongresa gasilccv je bila danes dopoldne ob 10. na velesejmskem prostoru otvor-jena zgodovinska gasilska razstava. 0-tvoritvi je prisostvoval poleg oficijelnih funkcijonarjev gasilstva s predsednikom Jugoslovenske gasilske zveze g. Josipom Turkom in drugimi odličnimi gosti iz Poljske, Belgije in Češkoslovaške tudi zastopnik Nj. Vel. kralja brigadni general g. Popovič. Razstavo je otvoril župan ljubljanski dr. Dinko Puc, nakar so si povabljenci ogledali vse zanimivosti razstave. Najbolj zanimiv predmet na razstavi je vsekakor slamnato vedro za vodo. ki ga Je razstavilo mariborsko gasilno društvo. Odhod) dr. legliča iz Ljubljane LJUBLJANA, 1. avgusta. Danes dopol* dne se je nadškof dr. Jeglič poslovil od vernikov ljubljanske Škofije in zbrane duhovščine ter se ob potrkavanju vseh ljubljanskih zvonov odpeljal z brzovla-kom proti Celju, od koder odide za stalno v Gornji grad. Nesreča potniškega parnika NEWYORK, 1. avgusta. V pristanišču Jersey City ob izlivu Hudsona se je včeraj potopil veliki prekooceanski potniški parnik »Prezident Harrison«. V»eh 300 potnikov, samih bogatih Američanov, se je s posadko vred še pravočasno rešilo. Škoda znaša milfcm dolarjev. Tukova obsodba potrjena. Vrhovno sodišče v Pragi je 31. julija odbilo pritožbo bivšega poslanca in generalnega tajnika Hlinkove slovaške ljudske stranke Tuke proti sodbi bratislavskega sodišča, ki ga je radi veleizdaje in vohunstva obsodilo na 15 let ječe, Veleakvarij v Azili. V tekočem letu bodo zgradili na zemljišču obalnega laboratorija v Mi-sakimahiiu na zapadnl obali japonskega po!ot<*a Miura največji akvarij na Japonskem. Ta gradnja bo stala poltretji milijon dinarjev. V tem akvariju bodo imeli vse vrste domačih ln tujih rib ter morskih rastlin. Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribnl* Ska koča« kot zadružni člani! Deleil k Din 10«, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r* z. z o. t. v Mnrlboru. bojnlco. In ta zavoj Je »pozabil« par minut pred hišno preiskavo pri njem neznani obiskovalec. Pač pa so v eni stvari italijanske oblasti napram Slovencem In Hrvatom silno uslužne: dočim državljani italijanske narodnosti le s težavo dobe potne listine za Inozemstvo, pa Jih do* 6e državljani slovanske narodnosti, zlasti če se nameravajo trajno izseliti, nemudoma. Posledica? V desetih letih fašističnega režima se Je izselilo \z Italije nad 120.000 Slovencev ln Hrvatov, torej več ko petina, skoro četrtina slovanske manjšine. Slovenski listi so bili postopno vsi prepovedani. Šele 1. 1929., ko se je vlada prepričala, da Je zelo mnogo uradnih razglasov in odlokov, ki jih slovansko prebivalstvo ne razume, Je dovolila v Trstu tri slovenske liste, y Gorici enega slovenskega In enega hrvatskega, a pod pogojem, da smejo uredniki biti samo zanesljivi ljudje, ki Jih sprejme za svoje člane fašistična novinarska korporacija. Ko Je nizozemska pisateljica vpraševala na raznih merodajnih mestih, čemu tak5en režim napram slovanski manjšin!, so ji odgovorili povsod enako: Merodajne pogodbe o manjšinah nas ne vežejo. Tu na meji ne moremo de lati liberalne politike. Naši sosedje so danes prijatelji, Jutri so pa lahko naši neprijateljl! To so v glavnem ugotovitve nizozemske pisateljice, ki Je gotovo ob Jektivna. Zdi se, da se prav nič ne razlikujejo od ugotovitev, ki so nam dobro poznane, zato so tem večjega ponrpa za šin^o sve^vn« iavnost, Tragična smrt Sokola. Tam v Vukovskem dolu v miru Ja-renine je domoval prt starših na lepi kmetiji — mladenič Konrad Šketa. Bil je prej precej zbegan in neusmerjen, ko pa je postal izvršujoči član »Mariborskega Sokola«, Je bil kakor prerojen k dobremu. Začel je spoznavati in ceniti zgledne značaje in zaničevati ogabnost propalosti. Značilno je, da je hodil skoro tri ure hoda k sokolskim rajam v Maribor. To je požrtvovalnost, porojena iz gorečnosti do plemenite ideje. Pa je prišel sokol Šketa za delavskega paznika v Radgono k regulaciji struge Mure. V soboto, dne 18. julija t. 1. se Je kopal s tovariši v Muri. Kot smeli Sokol je preplaval reko, ob povratku pa so ga zagrnili hladni valovi in ga z&llll v smrt. Zaklical je na pomoč, pa rešilni čolnič je prišel prepozno. Šketa je izginil in Šele v Ljutomeru ga Je Mura izplovila ter so ga pokopali kot neznanega utopljenca, Pozneje so ugotovili njegovo ime in v sredo, dne 30. julija se Je izvršil prevoz v Jarenlno. Članstvo domačega Sokola Je olepšalo blagonokojnemu bratu Konradu korak v zadnji dom. Starosta br. Lubien-ski mu je ob odprtem grobu govoril zadnje slovo ter položil svež venec ob grob. domači zbor pa je zaoel tolažilno »Vigred«. Spavaj v sladkem miru, v cvetu mladosti odlšli Sokol Konrad Šketa! Vseslovanski gasilski kongres v Ljubljani v zvezi z velikimi gasilskimi prireditvami je pričel z danalfljim dnem ln traja do 4. tm. Že včeraj so prišli pf.vt gostje, danes pridejo Češkoslovaški gasilci. Belgijska in poljska delegacija ste že v Ljubi] ir 1. Prestop dijakov na učiteljišče. Za šolsko leto 1930/31. Je določilo ministrstvo prosvete, da se morejo dijaki, ki so dovrSill 6. ali 7. razred srednje šole s prav dobrim ali odličnim uspehom, vpisati v 3. letnik učiteljišča, dijaki pa, ki so dovršili^, faz-red srednje gole t Izpitom zrelosti, se« morejo vpisati v 4. letnik učiteljišča. Gostilničarska zadruga v Konjicah je imela dne 27. julija zelo dobro obiskan občni zbor, ki ga Je vodil načelnik g. Založnik. Predsednik je pozdravil zastopnika areskega načelnika, obrtno - zadružnega nadzornika iz Ma- ’ ribbra gosp. Ignaca Založnika in Sitna pripravljalnega odbora za ustanovitev gostilničarske pivovarne na Laš kem g. Emeršiča ter zvezinega tajnika. Po sprejemu poročil Je gospod Emeršič v temeljitem govoru raztolmačil potrebo po ustanovitvi gostilničarske pivovarne, za kar Je žel živahno odobravanje. Navzoči gostilničarji so se Izjavili, da pristopijo kot delničarji k snujoči se pivovarni, Sledil je še jedrnat govor zadružno-obrt-nega nadzornika o poslovanju zadruge In zveze. Ob koncu je bil z zadovoljstvom vzet na znanje še referat zvezlne^a tajnika. Nezgoda pri delu. Včeraj so morali na odredbo železniškega zdravnika dr. Sekula prepeljati iz delavnice drž. Železnic kletnega Študenta-tehnlka Milenka Djurl-ča. ki tamkaj prakticira, v bolnico. Simpatičen mladenič se je med delom tako prehladil, da je dobil akutno pljuč nlco. Kap Je zadela včeraj popoldne 711etno vdovo no znanem stotniku MHzerju gospo Marijo Melzer Z i-^lnim avtom so Jo prepeljali v bolnico. »t * v Mariborska industrija TUJI IN DOMAČI KAPITAL. - RA VNATELJI, URADNIKI IN KOVNJAKI. - DOBIČEK IN IZGUBA. STRO- Zaradi izredno ugodne in prometne lege je bila industrija v Mariboru že pred osvobojenjem dobro razvita, cvetelo je pivovarništvo, usnjarstvo, mlinarstvo itd., poprevratna doba pa je nudila še več razvoja. Tako so nastale v našem mestu številne nove industrije, posebno tekstilne, in tudi na Teznu so zrastle nove tovarne. Danes se Maribor lahko ponaša, da je industrijsko močno razvito mesto in da živi od tovaren velik del njegovega prebivalstva, posebno periferičnega onega v Melju, pri Magdaleni itd. Nekatere izmed teh industrij se ugodno razvijajo in s svojimi proizvodi ne krijejo samo domačega trga, temveč pro dajajo svoje blago tudi po vsej Jugoslaviji in preko njenih meja, v prvi vrsti na Balkan, v Rumunijo in dalje. Če si pa to našo mariborsko industrijo pobliže ogledamo, moramo poleg razveseljivih ugoditi tudi manj razveseljive in za nas kot narod naposled docela porazne pojave. Velik del naše industrije je namreč zgrajen skoraj docela na tujem izvendržav-nem kapitalu, ostala industrija, v kolikor je domača, pa tudi ni slovenska. Izjemo tvorijo samo nekatera manjša podjetja, ki jih komaj še štejemo med industrijske obrate, ker imajo pravzaprav le značaj večje obrti. Tako tedaj lahko trdimo, da v slovenskem Mariboru slovenske industrije sploh ni. Toda ne samo po kapitalu, ampak tudi po vsem drugem je mariborska industrija tuja. kajti le v prav malo industrijskih podjetjih imamo ravnatelje slovenske krvi in le prav malo jih je, ki naš jezik vsaj za najnujnejšo silo razumejo, čeprav živijo med nami že deset ali celo več let. Skoraj popolnoma enak pa je položaj tudi med drugim vodilnim osobjem, posebno med industrijskimi inženerji in uradniki. Po večini so vsi tujci, tuji državljani, ki slovenščine istotako ne obvladajo. Naposled je pa zelo mnogo tujcev tudi med navadnim administrativnim in komercijelnim uradništvom in med mojstri in preddelavci ter kvalificiranimi delavci. Ker pa tvorijo vsi ti s svojimi družinami mnogo sto oseb, je mariborska industrija de facto ista sila, ki najbolj vzdržuje videz nemškega značaja našega obmejnega mesta. Ne glede na vse to, je pa ta velika množica razmeroma zelo dobro in naj bolje situiranih meščanov tudi sicer mrtva za vse naše narodne, kulturne in gospodarske akcije. Od nje slovenski narodni in kulturni Maribor nima absolutno nikakršnega haska, kvečjemu le škodo, ker bi domačini na teh mestih bili lahko največja opora našega dela in razvoja. Pomisliti je nam reč treba samo, kako vse drugače bi uspevalo naše gledališče, kako vse dru gače bi se lahko razvijalo naše kultur no, društveno in obče narodno družabno življenje, ko bi Slovenci imeli toliko in toliko tovarniških ravnateljev, inženerjev, industrijalcev itd. Iz vsega tega moramo tedaj napraviti porazen zaključek, da slovenski Maribor od vse svoje močno razvite industrije nima prav nič drugega ka kor to, da mu zaposluje nekaj tisoč delavcev, pa še to ob slabih mezdah in ob neprestanih socijalnih bojih iti borbah za košček kruha. Ves čisti dobiček te industrije gre ali v tujino ali pa v nemške roke in z vsem zasluž kom višjih nameščencev se bogati samo umetno vzdrževana mariborska nemška in nemčurska manjšina. Da je temu tako, smo v zelo veliki meri krivi sami, ker si pred tujci že od vsega početka nismo znali priboriti avtoritete. Če bi bili že takoj po prevratu zahtevali, da morajo industrije, ki ^poslujejo na našem narodnem in državnem ozemlju, zaposlovati ne le; delavce naše narodnosti, temveč tudi uradnike, inženirje, ravnatelje itd:, bi danes položaj bil brez dvoma drugačen. Tako smo pa pritrdili k vsemu, in zdaj gledamo, kako imamo industrijo in — kako je v resnici nimamo. Mariborski in d Dnevni red občinske, seje v torek 5. trn. obsega med drugim: 38 prošeni za sprejem v občinsko zvezo in 8 prošenj za zagotovilo sprejema; vprašanje elektrifikacije občine Kamnica; prošnja Društva za zdravstveno zaščito de-ce in mladine za izredno podporo; spre-membf mestne meje proti Košakom; oddaja popravil asfaltnih trotoarjev; podpora dijakom srednje tehnične šole, ki nanovo izmerjajo mesto; računski sklep mestnega knjigovodstva za 1. 1928 in bilanca mestnega električnega podjetja za 1. 1929; prošnja mariborskih gospodarskih in tujskoprometnih korporacij za udeležbo občine pri pohorski vzpenjači; zamenjava vojašnic z vojaško upravo; prošnja dr. Feldmanna za zgradbo hotela na Mariborskem otoku; vprašanje koncesije za prevažanje oseb z avtobusi na progi Ljubljana—Maribor in obratno, (Oskar Žužek), ter koncesije prevažanja oseb z avtobusi na progi Sv. Jurij ■-Sv. Jakob—Maribor (Franjo Žnuderl). Mariborski denarni zavodi naznanjajo, da bodo njihove blagajne od 1. do 31. avgusta t. 1. odprte le dopoldne od 8. do pol 13. ure. Dekliška kolonija Podmladka RK Iz Bakarca se je sinoči vrnila po enomesečnem letovanju ob Jadranu. Vse je zdravo in od solnca zagorelo. Stariši so dekleta pričakovali in se toplo zahvaljevali voditeljici gdč Hermi Bračičevi, ki je z uprav materinsko skrbnostjo vodila kolonijo. Deklice so se s solzami v očeh ločile od sinjega morja, še bi bile vade ostale. Mestni svet mariborski se je bavil na včerajšnji seji le o nekih manj važnih zadevah, med katerimi je bila fudi izdaia dvoje, troje uporabnih dovolieni ; Našim naročnikom! Današnji številki smo priložili položnice in prosimo vse one, ki so z naročnino še v zaostanku, da isto čim prej poravnajo. Uprava Večernika. S pošte. Imenovani sta v II-2 za poštni uradnici pri pošti Maribor 2 Mihaela Horvat in na Muti Ana Veselič; upokojeni sta uradnici Ana Eržen na Pragerskem in Roza Sun pri pošti Maribor 1 • " Gradnja Ribniške koče je že v polnem teku in bo sflvba do jeseni, pod streho. Stroški so proračunani na 700 do 800 tisoč dinarjev. Dozdaj je zasiguranih četrt milijona dinarjev. Napeljan bo tudi vodovod. Stavbena zadruga »Ribniška koča« je na svojem občnem zboru minulo sredo za svojega predsednika zopet izvolila g. inž. Šlajmerja. Prodaja smrekovega lubja. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 18. avgusta t. 1. pismene ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. — (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Koncert v mestnem parku bo priredila godba »Drave«'v nede-ljo od pol 11. do 12. ure ob lepem vremenu. Narasla Drava. Zaradi močnega deževja v alpskih pokrajinah je Drava preko pretekle noči ponovno narasla za en meter. Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje izredni občni zbor za 3. avgusta ob 9. v Gambrlnovi dvorani z dnevnim redom: razpust društva in slučajnosti. Dostop imajo samo Člani, ki so letos plačali članarino. Stanovanjske razmere so prisilile društvo do tega koraka. Po (Tlariboru in njegovi bližnji okolici Kratke beležke, ki hvalijo in grajajo. Dobro je, če se kedaj oglasim v javnosti, malo pogladim to in ono, kar je v zadnjem času nastalo dobrega in malo ošvrknem stare in nove nedostatke ter vzpodbujam k izboljšanju in pomladitvi. Ko me je ponovno vodila pot s kolodvora v mesto po Kolodvorski ulici, se mi je vsakikrat vsiljevala misel: kako neupravičeno zabavljajo Mariborčani čez oni res nelep vhod z ljubljanskega kolodvora v Ljubljano! Saj ni pri nas nič boljše! Med tem je Ljubljana korenito odpravila nedostatek, a smo mi hvala-bogu na najboljši poti, da ga glede Maribora tudi odpravimo. Mi? No. recimo raje, oni podjetni novi posestnik krasne vile na Zrinjskega trgu, ki je stavbo radikalno prenovil, dokupil svet proti Kolodvorski ulici in ustvaril na njem res lep park. Ni ga pa obdal s kitajskim zidom, ki Izraža navadno prav grdo sebičnost, pač pa z umetniško ograjo, ki dovoljuje mimoidočemu pogled na harmonično celoto, ki jo tvorita park in stavba, katera je prišla s tem šele do prave veljave in učinkovitosti. Manj simpatičen je seveda soseden novi plot, ki obdaja niže ležeči zelenjadni vrt. Ima namreč precej vaške poteze, a naravnost brutalno učinkuje nezazidana parcela na vogalu Kolodvorske in Aleksandrove ulice, ki, čeravno bujno zaraščena s starimi kostanji, ždi pod uplivom zapuščenosti in razvalin. Vsaj tisti žalostni ostanki zidu in plota naj bi izginili! Na Zrinjskega trgu samem kliče prav glasno po valjarju že nekaj mesecev z debelim gramozom posipana cesta. Kolesarji vozijo mesto po njej, po pešpoti. Ni jim ravno bogzna kako zameriti! Po razmeroma lepi cesti, ki pa tudi na prav mnogih točkah kaže živo potrebo po plombiranju, jo zavijem, kakor stori to skoroda vsak tujec, ki pride v Maribor* po krasnem parku na Kalvarijo, da se, navžijem srce in duha razveseljujočega pogleda na celotno mesto. Tam gori, na prvi razgledni točki, me Čaka žalostna slika. Predvojni Mariborčani so tamkaj postavili čeden spominski kamen leta 1859, 1866 in 1878 v vojnah z Italijo jn ob okupaciji Bosne padlim someščanom. Napis seveda nemški. Kamen s črno marmornato ploščo je bil svojčas de; loma obraščen z bršljanom, ‘ a je celo skupino obdajala skromna, a čedna ograja. Pijeteta, nič manj in nič več! Kako izgleda pa danes ta spomenik? Borni ostanki, plošča razbita, odlomki napisa, bršljan izruvan, plot podrt. Morda je razdejanje plod prevratne dobe, ki je nekod s pretrdo, nekod pa žal z naravnost žametasto metlo pometala, morda so neodgovorni elementi v teku zadnjih let, veseleči se pustošenja, zagrešili to barbarstvo: gotovo je le to, da spomenik v tej današnji obliki ne more dalje pričati o malomarnosti in pomanjkanju srčne kulture sodobnega .Maribora. Ali naj se razira, ali pa popravi; tretjega izhoda tu ni! Pogled na vidno naraščajoče mesto zabriše naglo ravnokar omenjeni neprijeten vtis. Cele nove četrti obdajajo kot predmestja stari Maribor. Na desni pod menoj proti Kamnici »profesorska kote-ža«, tam od kralja Petra kasarne na levo in dalje proti Razvanju cela velikanska delavska kolonija, Še dalje na levo, vzhodno od pobreškega pokopališča proti Mariji na Brezju zopet velika nova naselbina, ki so ji nadeli s precejšnjo pravico ime »primorskega predmestja«. Ti spomeniki deloma javne, deloma pa zasebne podjetnosti kar zahtevajo obširnejše zabeležbe. V mestu samem je omeniti od javnosti hladno prezrto dejstvo, da raste skrb za ohranitev maloštevilnih ostankov srednjeveškega Maribora. Starih stolpov na dvorišču Gambrinove pivovarne in za kavarniškim vrtom g. Streharja se je s hvalevredno vnemo lotila polirjeva roka, čije delo jih bo branilo pred razdirajočo silo zoba časa. Grajski trg kaže sedaj čisto drugo lice, ki bi bilo br-jz-dvomno še lepše, če bi gospodarji onih treh starinskih hiš na vzhodni strani trga dali malo prepleskati očruela in zglo-iena pročelja. Neprijetno dirne opazovalčevo oko puščoba in neuglajenost vrta, ozir. dvorišča velikega bančnega poslopja, ki gleda v začetku Kopališčne ulice proti frančiškanski cerkvi. Ni v njem niti znamenja dobre volje za ustvaritev česa lepega in bi se mogel brez vsake škode primerno zaplankatii Isto tendenco, žaliti zunanje lice sredine mariborskega mesta, kaže dolgočasni kurjevaški zid v Slovenski ulici, ki se menda tudi štuli med starožitnosti, ki naj bi se ohranile poznim rodovom. Poboljšajte se vsi, ki vam je danes p0 stari navadi bral levite lepemu licu Maribora samo dobro hoteči Nergač. Sanatorij za železničarje — na Gorenj’ skem? V tej včerajšnji vesti se imenuje Pomotoma kraj Vrhloga mesto Visole pn Slov. Bistrici, kar naj čitatelji popravijo Obležal je na trgu kralja Petra sinoči ob sedmih bivši redar in kasnejši zasebni nameščenec Joža, ki se ga je tako nakresal, da se pri najboljši volji ni mogel več pobrati. Ker Pa taki mrtveci niso v okras lepemu trgu onkraj Drave in ker se je zbralo okoli padlega junaka že precej »firbcev«, >6 bil stražnik primoran spraviti moža »a deske h Grafu. Policija pa je že prej dobila obvestilo, da Joža popolnoma pij'111 razgraja doma in moti hišni red, tako da sosedje nimajo miru ne podnevi ne P°' noči. Nalezljive bolezni. , Mestni fizikat mariborski javlja, da je obolelo od 22. do 31. t. m. v mestnem okolišu na nalezljivih bolezni« vsega četvero oseb, dvoje na škrlatin-ki, ena na davici in ena na šenu. Unw ni nikdo zaradi nalezljive bolezni. Današnji ribji trg. Danes so prodajali male skombre PD 20 Din, sardele po 22 Din, lancate P° 26 Din in morske rake po 30 Din z3 kilogram. Policijska racija. Davi je izvršila policija racijo Pjj najbolj sumljivih krajih mesta in tej priliki aretirala 11 sumljivih br®1' poselnih moških. Danes preiskujejo njihovo preteklost, da ugotovijo, če ni med njimi kakšen tič, ki ga iščejo var' nostna oblastva. Neki kolesar, ki ga policija še ni mogla ugotovil je vozil včeraj na Meljski cesti tako neprevidno, da je zadel z veliko silo v raznašalca »Jutra« in »Večernika* Franja Filipčiča in ga precej občutno poškodoval. Oj, to »žegnanje!« Žegnanje z žegnanjem se je vršilo na Jakobovo nedeljo pri Sv. Jakobjj v Slov. goricah, prej pa že ponekod drugje. Mnogi »rentači« grejo na cerkveni shod ali na žegnanje samo j* gole potrebe, da tam v drugi »far** iztrošijo svojo korajžo na »auf biks«-cerkve pa niti od znotraj ne pogledajo-Kaj jim je mar vse drugo, da je le tam kje »Micka«, da se ji kupi srce, pa o® so fantje, da se ž njimi pomeri mo*3 in korajža. Ako pa je še celo »muzika«, hej primojduna, ta pa še posebn® vleče. In pri Sv. Jakobu je bila godba »na pleh«. Pa so vam v soboto P°^ noči proti polnoči primuzikali iz Ma ribora ter tako delali »reklamo« za žegnanje, Pa je res bilo dvojno žegna' nje, eno v cerkvi, eno pa zunaj. A« so godci odnesli domov nepotreben »pleh« in celo kožo, pa ne vem. Pr** z godbo od »žegnanja«! Zaradi 7 Din v zapor. . ,, V Ljudski kleti na Grajski ulici >6 bil sinoči proti polnoči aretiran Maksu H., ker ni mogel plačati zapitka v zn®' sku 7 Din. Stražnik je ugotovil, da J Makso H. brez posla in brez stalnega bivališča. Pri zaslišanju je aretirane izjavil, da noče plačati zapitka zaroda bo tako dobil vsaj prenočišče Pr Grafu, V soboto, dne 2. avgusta - se bo v iestavraoiji Union, kjer bo o * enem koncert, postreglo tudi z na razjU pečenim jagnjetom. Dramatski odsek trgovsko-obrtne 1013 dlne iz Maribora ob & gostuje v nedeljo, dne 3. avgusta 00 ' uri zvečer v Selnici ob Dravi z vese igro *V Maribor jo dajmo«. Prosimo,, obisk! _VM a r i b' o r u, dne 1. VIII. 1930. mr,.-*c«w,gf Tr*7*trV virr Tn7rw ji Čiščenje nailh krajevnih imen (Piše Davorin Žtuikovlč.) 19. »Rošnja« in »Ruše«. Ti krajevni imeni se smatrate kot Jezikovno nejasni, kajti vsi poskusi tolmačenja so ostali jalovi ali saj neverjetni kljub temu, da je stvar zelo enostavna, in so priseljeni Nemci svoj čas to bolje razumeli, ker so obe imeni pravilno prevedli v »Rast«, vedoči da pomeni beseda ‘rošnja« v slovenščini res: odpočitek, *raJ odpočitka. »Rošnja« (niže Maribora) že imenuje 1. 1370 kot: »dorf an der Aast in dem Traveld czwischen Petav/ ynd Marchburg«. »Ruše« (višje Maribora) omenjajo listine kot »Ruoste« (leta 1091), »Ruiste« (1. 1184), »Ruoste« (leta 1211),' toda iz teh oblik, katere sicer na-rcigavajo na to, da se je prvotno ime menda glasilo ali izgovarjalo kot »Roše« ali »Rouše«, ni dovolj razvidno, da li se je izoblikovalo iz besede »rošnja« ali pa ‘z »Toište, ruište« (v nemščini »Ruhe-statte«), kakor se nazivijajo v gorati Her cegovini ona mesta s stalnim promenom v°de, kjer se somarska lajda ustavi, krmi, napoji in obenem presedla, ker se zapne zdaj hoja nizdol, čeravno je pomen isti. — Odpočitek je tukaj torej samora-zumeven. Vse isto pa velja tudi za one smčaje, 6e se mora tovor spraviti raz voza na somarje, ker radi strmin, pomanjkanja ridkane ceste ali sploh kolovoza ni več mogoče priti z vozom na-. Prej. Ako bi pa kdo tu sumil kak germani-bi se motil načelno, kajti na kak PetnŠki vpliv pri krajevni imenodaji v Hercegovini ali celo v starejši dobi pri sploh ni misliti, in je korenina »ros, !*s, roš, ruš« po takem še preostanek kupnega prajezika, pri čemur je pa sta-p°venski izraz skoro vseskoz še enotnejši. kot n. pr. isti v sanskritu v ob-K,; »ratis, rasis«. »Zanimivo je pa dejstvo, da je skoro to-,n° 12 km od Maribora proti zapadu ka-, °r jugovzhodu taka »rošnja« ter so 12 , “j. Pr>»ti jugu odda’;ene »Rače« znabiti rpdi kaka pohabljena inačica »rošnje«, n?[ se nam pri primerjavi s sanskritno miko saj dozdeva kot mogoče. — Tudi Proti severu je isto razmerje, toda tam se rabi mesto »rošnje« izraz »kaniža« t. {■ kraj, kjer je »lian« (prenočišče, voda, rana, krma itd-), in je več takih na na-ozemlju, kakor n- pr. za voznika od evera pri vhodu na Ptuj, kjer se naziva Predmestje kot »Kaniža«. n pano je, da mora vsak voznik s težko otovorjenim vozom približno po vsakih dvpt. kilometrih — prej so računali po v1 rajali — ceste v ravnini dati vpre-btJT ’J0 krmiti in napojiti, da si zopet tp?*T1-?re' V hribovitih krajih in pri večjih stnih vzponih, kjer je celo treba pridi-, 8e’ 50 pa ra2dabe °d ene »rošnje« do odn8Ltuintam 5e tudi skrčili. Na takih tik S !”estih SQ bila običaina korita trfn z neusahljivim studencem in Uc. °sljivimi jasli. Ker se je moral tam VbI ,vsak velevoznik, je bila tam tudi ra»^ ka bo,j5a gostilna, katera je ŠČem I3!3 2 Prenočišči, velikim dvori-i2oJr' obzirnimi hlevi in kolarnicami. Ne-in d je biIa v bf,ž,‘ii tudi kovačnica, vhod«Se voznik ne vara, je bila pred klen- V *ro5njo* °b robu ceste pri-tiekjf1!? po.dkova. kar je popotnik pred lahvi dfsetletji timtnrr še tudi pri nas »ro5n,-Vl?e ^ ° ,e bi* 7nak* da ie v tej U0 J1* kovač, kateri mu pregleda voz- Vro?it?VJe’ po potrcbi Preseka v hudi spravi Jaz.maknjeno rrtačko obročje in ‘ro?n;a sko to^ovje saj do druge Od ?V porabno star.je, dolžini13 ‘Rošnje* je potem zopet ista , ‘zma ceste dn rw,h.uu.-. . Nekaj drugačno je pa razmerje pr »Rušah«. Tu je bil očividno konec vožnje iz Mariborske strani in prehod na somarski promet, ker še danes ni tam nadaljevanja kake ceste za težka tovorna vozila proti jugu ali zapadu. Bil je tam torej od narave prisiljen daljši odpočitek, ker so se morala tam menjati prometna sredstva glede na pot iz ravnine čez deloma strmo gorovje in obratno. To je bil tudi vzrok, da se je ta naselbina gmotno kakor kulturno bolje razvila. Kdor se hoče o tem prepričati na šir-je, da je bila nekdaj v presledkih od 12 —15 km povsod kaka zaželjena postojanka za veleprevoznike, naj pregleda n. pr. samo cesto iz Trsta do Dunaja, na kateri se je prekmorsko blago prevažalo često na 600 km z istim vozom in isto vprego in seveda z drugim blagom zopet nazaj. Povsod bo našel na običajnem razdalju še danes — v cfrbi železnic — velike gostilniške zidanice, boljše vasi, trge in mesta; kar je pa ležalo v sredini, je kazalo siromašnejšo zunanjost in se še to povsod ni izravnalo do danes, ker so se železniške postaje večinoma tudi morale prilagoditi tem razmeram. Ker si pa radi manjkajoče samozavesti 99% Slovencev niti misliti ne upa, da je bilo do začetka 9. stoletja še vse Štajersko slovensko, mora to slišati iz nemških ust. Če trdi kaj sličnega Slovenec, potem je že osmešen kot fantast ali se mu celo prisodi prismojenost. Josef pl. Zahn, nekdanji arhivar v Gradcu, nam pa brez ovinkov odkriva v svoji knjigi »Sty riaca« (Graz, 1905), da se je šele v omenjenem stoletju začelo sicer mirno in skoraj neopazljivo, pa vendar nepretrgano priseljevanje Nemcev od Semernika proti jugu in s tem tudi neizogibno pretvarjanje krajevnih kakor družinskih imen. Upamo, da bo zdaj bolje zaleglo, kakor če Izgovori to Slovenec, ko zve Iz nemške strani, da nismo ml prevajali nemških imen, nego Nemci prvotno slovenske! Iz vsega tega mora vsakdo razvideti, kako potrebno je že pretresovanje in čiščenje naših krajevnih imen v jezikovnem kakor kulturnem oziru,- ker se je v teh še ohranila naša najstarejša zgodovina. To se pa mora izvršiti na pristni znanstveni podlagi in naj bo že enkrat konec onih otročarij, s katerimi nas pitajo razni »strokovnjaki« te vrste. Če se bo to »čiščenje« izvedlo po pametnih in naravnih načelih, bo to izredno obogatilo naš jezikovni zaklad: razjasnilo bo tmine naše stare kulturne zgodovine in bo zopet dvignilo naš narodni ponos, kateri je danes večinoma še v ustih, ne pi v srcu. Mislimo in upamo, da bo to delo, smotreno izvedeno, rodilo obilo sadu na vseh navedenih črtah. — uulžit»~ —lota kor dn iu ,e do D°b'nega Hajdinja, ka-te vaci nbora> t. j. 12 km, in nam ime ^ed mJ* n.Pri^a samo> da ie moral biti rih časih ir0n? in Rtuicm že v prastara skr,, 2ftI° ^ivaben promet, ker je ce-krajš0 _ 0 ‘RoŠnjo« tvorila tudi naj- Pain to med mesti, nego starejge . z drugih dokazov odkrije ^etu v «t?n*ere 0 nagem domačem pro-Pri tp,- 0..n®rn- — Pomilujemo torej ne 2Kodrn,;Pr • vse one kratkoviden nekan«rje,.kateri misbjo, da je Ma-V neDru?nj j0vej^a naselbina, ker živijo Verietno r?0mnevi- da ie le vse ono sklena j/ 36 pisano- ono pa ne, kar P3 « neovržljivih dejstev 1 4 1! letni morilec. Te dni sta odšla v gozd % doma iz-maknjeno puško dva dečka v Galluc-cio na Siciliji. Ko sta postrelila neka* ptic, sta se vračala proti domu in se sprla zaradi plena, llletni dečko je brez pomisleka med pretepom ustrelil svojega tovariša in vrgel njegovo tru-plo v vodnjak. Staršem umorjenega dečka je mladi zločinec pripovedoval, da ju je napadel maskirani razbojnik n odvedel tovariša. Varnostni organi pa so našli sledove krvi in kmalu tudi mrtveca v vodnjaku. Sedaj pa je deček priznal svoje krvavo dejanje, nakar so ga zaprli. Odisejada 15-letnega Rusa Za mamiko Iz Rusije v Ameriko. V Newyorku je v delavnici modnega salona v 52. aveniji nameščena ruska da-ma-begunka. Njen 15-letni sin je ostal v Rusiji. Nedavno je v Novorosijsku (ob črnem morju) postal amerikanski parnik, ki je pripeljal boljševikom blago. Blago je bilo odloženo in parnik se je pripravljal na odhod. Agenti GPU (sovjetske tajne policije) so vršili natančni pregled. Našli niso nič. Parnik je odrinil- V Stam-bulu pa so našli na parniku dečka, ki se je vozil »črno«. Bil je 15-letni Rus, ki se je odločil na nevarno pot za materjo v Ameriko. Skril se je tako dobro, da ga pri odhodu niso izsledili. Šele žeja in glac sta ga prisilila iz skrivališča. Poveljstvo parnika je sklenilo, da ga v prvem pristanišču postavi na kopno. Toda v vseh državah so se branili dečka sprejeti brez dokumentov. Kaj storiti? Ali se naj vrne in odda fanta sovjetskim uradom? Kape tan se zaradi izgube časa ni za to odločil in tako so peljali 15-letnega Rusa proti Newyorku. Fant je samo mislil na svidenje z materjo in je bil neksončno srečen. Kakih 100 morskih milj pred New-yorkom pa je kapetan parnika zagleda drugi parnik s sovjetsko zastavo. Bil je eden izmed parnikov, ki so jih boljševik. kupili od ameriške vlade. Parnik, ki je bil v Newyorku na popravilu, je pravkar plul proti Rusiji. Na ameriškem parniku je začel funkcionirati radio. Sovjetski parnik je odgovarjal. Razgovor je bi kratek. Boljševiki so bili voljni sprejet dečka na svojo ladjo in ga odpeljati naza. v SSSR. Tekom dveh ur je bil sin ruske emigrantke na sovjetskem parniku in je plul nazaj proti Rusiji. Dečko se je sicer >ranil in bridko plakal, a zaman, pomoči ni bilo. Čekisti na sovjetskem parniku so se veselili svoje nove žrtve in so ga zaprli. Šele čez tri dni po prihodu ameriškega parnika v Newyork je nesrečna mati izvedela o usodi svojega sina. Bila si je ta-coj na jasnem, da bo njen sin po povrat cu v Rusijo ustreljen vkljub svoji mla dosti. Alarmirala je rusko kolonijo New-yorka. Knez Gagarin, znameniti diplomat carske Rusije, je napel vse sile in izrabil vse svoje zveze in stike. Kneginja Gagarinova je pohitela v Washington in ni odstopila na najvišjih mestih, dokler ni dosegla uspeha. Ameriški državni urad je dal brzojavno naročilo ameriškim konzu-atom, mimo katerih je šla pot sovjetskega parnika, da morajo fanta odvzeti s sovjetskega parnika v prvem pristanišču, ejer ga dobe. Ako bi se boljševiki upirali, naj pozovejo konzulati na pomoč evropske urade. Utemeljeno je bilo to naročilo s tem, da je mati dečkova sedaj ameriška državljanka in da njen še nedoletni sin postane po prihodu v Ameriko tudi ameriški državljan. Ker pa je že bil na parniku pod ameriško zastavo, je že s tem v resnici postal ameriški državljan. Uboga mati sedaj nestrpno pričakuje poročil ameriških konzulatov iz Evrope. Spori 630 tiskarn brez dela. Z Dunaja javljajo, da je zveza avstrijskih tiskarnarjev odpustila v 400 tiskarnah in grafičnih podjetjih Dunaja vse nastavljence. Enako je odpuščeno vse uslužbenstvo 230 tiskarn v provinci avstrijske republike. Za enkrat s to odpovedjo službe še niso prizadete tiskarne, ki izdajajo novine. Litvinov pride v ČSR? V Pragi pričakujejo, da prispe v nekaj dneh v prestolico CSR Litvinov, ki se mudi sedaj v Berlinu. Litvinov ostane baje na Češkoslovaškem dva meseca na odmoru v nekem kopališču. Ženevski kongresi. V Ženevi prične dne 6. avgusta med narodni kongres uradnikov, ki bo raz pravjjal v glavnem o gospodarskem položaju uradništva v posameznih državah Evrope. Poleg tega bo ena glavnih točk sporeda tudi razprava stalnega zastopstva uradništva v parlamentih. Na kongresu bodo zastopane vse evropske države s kakimi 300 delegirii. — V dneh 3. do 7. avgusta bPi v Ženevi kongres svetovne zveze židovske omladine. Na tem zborovanju bodo prvič zastopane nacijonalne zveze židovske omladine iz vsega sveta. Na kongres pridejo tudi mnoge odlične osebnosti Židov iz Evrope in Amerike. Najdaljši plinski vod. Najdaljši plinski vod na svetu so imeli doslej med plinskimi izvori Arno rillo in Denslers v Texasu. Ta vod je dolg 500 km in prenaša dnevno okoli tri milijone kubičnih metrov zemske-ga plina. Sedaj pa so pričeli graditi nov vod, ki bo dolg nič manj kot 1300 km. Spajal bo petrolejske poljane v Texasu z mestoma Minneapolis in St. PauL Plavalne tekme za prvenstvo Jugoslavije. V dneh 8., 9. in 10. avgusta se bodo vršile v Ljubljani v kopališču S.K. Ilirije plavalne tekme juniorjev in ju-niork za prvenstvo Jugoslavije. Program obsega plavanje, skakanje in wa terpolo. Iste discipline obsega tekmovanje seniorjev za prvenstvo Jugoslavije, ki se bo vršilo v dneh 15., 16. in 17. avgusta v mestnem kopališču v Dubrovniku. Mednarodne motociklistične dirke v Osijeku. Dne 10. avgusta priredi Moto-savez velike mednarodne motociklistične dirke v Osijeku. Male športne vesti. Najboljša teniška igralca Jugoslavije Schoffer in Kukuljevič sodelujeta pri teniškem turnirju za prvenstvo Nemčije v Hamburgu. Potemtakem ne bosta sodelovala na mednarodnem teniškem turnirju na Bledu. Predsedništvo mednarodne boksač-ke unije je priznalo enoglasno Maksa Schmelinga za svetovnega prvaka v težki kategoriji. Wiener Sportklub, ki je na turnej! v Jugoslaviji, je bil včeraj v Osijeku poražen od Gradjanskega s 4:0. W.S.K. igra v soboto in nedeljo v Splitu proti Hajduku. Jugoslovenska reprezentanca v Uru guayu bo pod imenom B.S.K. odpotovala v Brazilijo. Prvo tekmo bodo naši nogometaši odigrali v St. Paolo proti tamkajšnjemu prvaku Brazilije F.C. Paolo. M.O.L.N.P. službeno. V nedeljo, dne 3. t. m. se bo vršila na igrišču I.S.S.K. Maribor ob 9.30 mladinska tekma za mladinski pokal S.K. Ilirije med I.S.S.K. Mariborom in S.K. Rapidom. Službujoči odbornik g. Nerat. — Tajnik. Sodniška sekcija, službeno. Mladinsko tekmo I.S.S.K. Maribor ? S.K. Rapid v nedeljo dne 3. t. m. ob 9.30 na igrišču I.S.S.K. Maribor bo sodil g. Fišer. — Načelnik. ISSK Maribor. Drevi ob 20. odborova seja v hotelu »Orel«. — Tajnik. Rentgen za preisfcauo dreuea Pogosto se čita, da se je tu ali tam podrlo drevo, ki je bilo na zunaj videti docela zdravov če tak dogodek ne povzroči nobenih drugih težjih posledic, je itak dobro. Toda možno je naključje, da pade drevesni orjak na Človeka ali žival. Takrat pa je stvar drugačna. Nedavno so poročali o taki nesreči iz Amerike. Z avtomobilom se je odpeljala družba izletnikov po nekem gozdu, kjer se je ustavila pod velikim košatim drevesom, za katero bi bil dal vsakdo glavo, da je zdravo in da bo stalo še sto let. Zapihal pa je malo močnejši veter in obširno steblo, ki e bilo na znotraj čisto preperelo, se je prelomilo ter padlo celo drevo na izletni-ce. Niti eden iz družbe ni ostal živ. Kasneje so ugotovila oblastva, da je bilo med drugimi tudi to drevo nedavno preiskano po Šumarskih strokovnjakih, ki so se posluževali dosedanje metode preiskovanja vztrajnosti debel. Toda nihče ni opazil, da je drevo tik pred svojim koncem... Iznašli pa so sedaj v Ameriki novo metodo preiskovanja dreves, in sicer z rentgenovimi žarki, ki jih zdravo drevo popolnoma drugače propušča nego črvivo in bolano. Za šumarje že izdelujejo posebne rentgenove aparate na avtomobilih, s katerimi se bodo vozili od drevesa do drevesa in v kratkem času u-gotovili, katera drevesa so zanesljiva in zdrava. Ni dvoma, da je ta metoda zanesljivejša in boljša, ker bo prihranjeno vbadanje s posebnimi iglami, ki je bilo često škodljivo za rast drevesa. Tako bo v bodoče »dijagnoza« bolj prepričevalna tn bolj hitra. Učiteljica: Kakšna je ta ptica? Nekaj deklet (se smeje in kriči): Čap? čap! — Stikajo glave, šepetajo in se hihotajo. Učiteljica: Kaj je tu smešnega? To ki x resnici Capljal * V Sl Sr 1 B o tv, c?ne T. VITI. '1930. * jy»' *-rmzr* /m: r 's&OMKf K. M, Čapek - Chodt Jindri Roman. — It češčine preval dr« Fran Bradač, 27 »O kakem navdušenju ni bilo najmanjšega sledu; samo tega nisem mogel prenesti, da bi kdo drugi dal svojo kožo za mojo, in jaz slednjič kot medicinec ne spadam med vojake, od katerih je vsak ali rabelj ali pa obsojen na vislice, kakor mu je pač sreča naklonjena,« je odgovoril Jindra s tako trpkostjo, da je osupnil celo njegov oče, ki je bil navajen sinovega črnogledstva. »Posebno v garnizijski bolnici, kamor me je prive* zal vpliv in priporočilni dopis dvornega svetnika,« je pristavil Jindra, in oba sta za trenutek umolknila. »Oče, oče!« se je nepričakovano razvnel Jindra tako, kakor še nikoli, »včasih človek res proklinja trenutek, v katerem je postal član Človeškega plemena, ki je med vsemi životinjami najbolj bestialno in najbolj živinsko.« Njegov glas se Je izpremenil v nekako pridušeno rjovenje, kakor bi se davil. »Sin!« je vzkliknil prestrašeni dr. Pavžk. »Ravno, ko sem odhajal,« je nadaljeval Jindra in tiščal pest krčevito k bradi kakor v grozni prikazni, »so pripeljali v bolnico transport ranjenih Bošnjakov, ostanke dveh praporov, ki so ostali živi pri napadu v bitki v Srbiji, ko so bile naše armade vdrugič vržene Iz Srbije. Niti eden ni bil ranjen od srbskih pušk, niti eden ni Ustrelil na Srbe, toda nihče ni ostal na nogah brez poškodbe, bili so samo mrtvi in ranjeni; to tvse je bilo delo ogrstoh, torej naših krogel... strašno, grozno. Niti tile ranjenci bi ne bili ostali, kajti honvedi so jih pobijali, ko bi ne bil bavarski general posegel Vmes; poveljeval je na tem krilu in je dal razglasiti, da se umakne s svojo vojsko s fronte, ako bo zaveznik nadaljeval vojskovanje na ta način. Če je vse to In Še mnogo drligega, ki prav tako vpije do neba, v tej vojni mogoče — ali verjameš, oče, da so se ma* djarski Častniki bahali v kazini, koliko Slovakov je kdo od njih ustrelil, ki niso hoteli naprej pri navalu na Ruse? Ne vedel bi drugače, čemu imam brovning pri sebi! je izjavil Isti enooki Vesenffy. Neki kadet, ki ni imel niti pliha pod nosom, se je bahal, da je Ustrelil srbskega popa, ki se je branil, da bi mu dal svojd hčer čez noč!... Ali veš, Čemu so rekli v Srbiji profilaktično zavarovanje proti uporom? Vem za pfimer, da je v neki srbski vasi, ki so jo imeli zasedeno naši, padel strel... nikoli niso ugotovili, odkod in kam... nikogar niso zalotili, toda poveljnik te baje eksponirarie točke je dal odpeljati vse moško prebivalstvo, ki je ostalo doma... razglasil jim je, da bodo vsi takoj ustreljeni, dovolil jim je, da odmolijo očenaš — vsi so molili mirno v zboru kakor v cerkvi. Vsi so smatrali svojo usodo za tak6 samo po sebi razumljivo in neodvrnljivo, da ni bilo čuti iz njihovega števila niti besedice protesta ali dokazovanje nedolžnosti ali celo prošnje. In ko so starčki odmolili, so Jih strojne puške pokosile in padali so brez glasu tam, kjer so stali, kakor klasje pod koso, kakor mi je pripovedoval v zaupni urici Svetozar Momčič, ki je to videl na svoje oči. Iz množice žen in otrok — ti so morali priti kot priče, zlasti pa, da bi raznašali vesti o tem dogodku — se ni oglasila niti edina kukavica, stali so kakor strašna, nema stena; in ko je bilo vse končano, in ko so bili vsi, ki so se še gibali, pobiti, je pristopilo k stotniku malo dekletce in mu ponujalo dinar, da bi ne dal postreliti še ostalih... Drugje so zopet našli trije srbski dečki težko ranjenega majorja, Štajerca; kako jih je do tega pripravil, da ga niso izdali, kdo ve. Gotovo pa je, da so dečki naložili avstrijskega častnika na voziček in ga na njegovo prošnjo odpeljali k avstrijskim linijam, a ne tako blizu, da bi se čutil varnega. Dalje niso hoteli, bali so se Švabov, krutih hudob. Ko jim je major s častno besedo zajamčil, da se jim ne bo skrivil niti las na glavi, so si dali reči. Majorja so Švabi prevzeli od njih, potem pa so jih takoj obesili — v vojnem povelju je stalo, da mora biti vsak zasačen Srb, ki je več nego štiri leta star, brez izjeme obešen... Če so te in take stvari mogoče, in sicer to nikakor niso edini primeri — na stotine jih je — potem ni boga, niti osebnega, niti neosebnega, in če je kateri, potem je namesto najbolj moder najbolj blazen, namesto najbolj dober najbolj zločinski, potem je vreden teh, ki jih je po svoji milosti postavi! pod krono na čelo držav...« »Jindra I« je vzkliknil dr. Pavak karajoče, toda pomiril se je; mesto, kjer sta se solnčila, je na celi vodni progi od Prage najbolj ven pomaknjeno in najbližji človek, čuvaj, ki je pazil na bajto, v kateri sta Jindri odložila obleko, je sedel oprt na njeno steno; velikanski slamnik, ki je bil spleten iz nekakega bičja, si je bil potegnil še čez nos, — in spal — sicer pa je bilo do njega najmanj petdeset metrov. »Etiki nas vedno zagotavljajo, da je glavni princip vesoljstva dobro, a doslej jim vesoljstvo še ni nikoli pritrdilo; nasprotno pa se ni nikoli tako jasno, kakor prav sedaj, potrdila teza, da je glavni princip vsemira prav za prav zlo in zmisel in bistvo naše eksistence, prenašati In delati zlo in samo zlo... Da, če je kak bog, je zčl in neosnovano zel. Nekateri trdijo, da je vojna biologična nujnost za ljudstvo, in da ne vprašuje po razlogih in vzrokih: čitali smo celo češke himne v njeno proslavo, rta njen heroični vzgojevalni vpliv, ki vede resnično hrabro pleme v boj za ideale prava in pravičnosti, toda jaz pravim, da je fatum ljudstva slep in gluh in ne člta in ne čuje vojne ideoiogije in gleda najbolj na to, kako bi spravi! narode v vojno, dopušča tudi vojno samo, tako akuten kakor kuga in kroničen kakor legar, hripa ali ftisis ali lues, in pri tem ostaja hladnokrven In brezbrižen za to, kar govore ljudje, o vzrokih in namenih vojne. Da se vojuje tale svetovna vojna zato, da bi nikoli več ne bilo vojn? Nasprotno! Ako se ne konča že tale vojna s samomorom Evrope, z njenim samorazkrojem, potem se bo že vojevala v isto svrho, kakor hitro bo mogoče. Psihoiogi vedo, da je to blaznost množice; če pa zblazni cel svet, se imenuje to svetovna vojna. Ne, ne verujem v boga, ki je s tem, da je ustvaril tak svet, na katerem so take reči mogoče, storil zločin, kakoršne-ga so zmožni le bogovi. Pa vera v boga mi ni bila nikoli sveta, a hujše mi je, ker izgubljam tudi vero t človeka, v človeško, v božansko njegovo iskro, ki mi je bila kolektivni bog...« Mladi Pavak je ognjevito začel in bridko končai; njegove poslednje besede so izzvenele tako, da so pričale o resnični, nikakor ne samo v debati umišljeni žalosti. Njegov govor je očeta zelo prijetno ganil: »Vidiš!« je začel in oči so mu gorele, »ne da bi slutil, si izgovoril veiiko resnico, izgovorjeno v svetih knjigah Vede, čeprav to resnico takoj zopet tajiš t* »Oče, prosim te, prenehaj ali bolje nikar mi ne začenjaj z indijsko modrostjo. Njeni današnji spozna-valci, tvoji prijatelji, panditi, profesorji Indijskih univerz, ne priznavajo Kepplerja, ker zanika svete knjige, in ki zavoljo tega Še vedno uče, da se nebesna krogla vrti okoli Svojega središča, zemlje...« »I nič, nič!« se je razvnemal dr. Pavfik. »Res je, da je naivnost Vede navidezno brezmejna; toda če preideš čez njo z razumevanjem, da tiči vzrok za to naivnost v nedostatku človeškega jezika, ki je prisiljen, da nadomešča abstraktno s konkretnim, srečaš V Vedi filozofijo, koje globine in jasnosti ne more doseči noben filozofični sistem kulturnega ljudstva. Zlasti o istovetnosti človeške duše z Brahmanom...« »Za upanišade je danes preveč vroče, oče, posebno za braminsko, ki se seli iz telesa v telo skupno z nekimi pranasi in manasi! To pač ne bo drugače, kot da človeška duša ni nikakoršna bitost, ampak le funkcija telesa, in če tudi bi se postavili na staiišč® njene eksistence, bi bilo nujno priznati, da je bilo telo vsekakor prej nego duša, in da bi morala duša kot bitost zavzemati neki prostor, prostor pa more zavzemati samo nekaj gmotnega, telesnega...« »Jindra, fant moj, o vsem tem govorijo brezprl-merno krasno Šandodjeve Upanišade, ki so prav W prav dialog med bramavidijo Uranlmom in njegovlrti sinom Svetaketu-jem. O bistvu duše in njeni istovetnosti z brahmanom — vsemlrjem v osmih sutrah, je krasnih alegorijah o medu, rekah, o morju, o nja-grodovem drevesu, o soli, razpuščeni v vodi, o Gatid” haru z zavezanimi očmi v tuji zemlji, o umirajočem spokorniku, o nedolžnem tatu; in vsaka teh vzvišenih suter se končuje z očetovim refrenom, ki pravi sinu! »In to je prijetno, da, to tvori bistvo vsemirja, to bi* va v resnici, to je duša, to si tudi ti, Svetaketu. Tam tvam asi, Svetaketu!... To si tudi ti, Jindra! Tart» tvam... asi, Jindra!« Krivda, zlaganost je bila v zlomljenem glasu, * katerim je izgovoril dr. Pavžk končno apostrofo ■— in pogledal pri tem na levo, kakor bi odtod pričakoval nagel udarec. Sklonil se je na stran. Jindra, ki je tudi hotel videt!, Je dvignil glavo glej — očetov greh je stal tu v vsej svoji krasoti, M je bila zagrnjena od glave do nog v kopalni plašč ze* lenikove barve. V celi svoji krasoti? To, kar je bilo od njene krasote videti — glava namreč — ni moglo nesporno terjati tega označenja! ta obraz gotovo ni ugajal vsem; toda komur je ugajal, mu je ugajal zelo, če je bil dotični na primer ljubitelj zelo bujnih obrvi. Volči! pes se je zatekel. Najditelj naj ga rjdda proti nagradi Din 100 v Studencih pri Mlinarič. 2178 Dva gospoda sprejmem na stanovanje In na dobro domačo hrano. Tattenbachova ulica 2/11. levo. 2174 E IX. 256/30 17 Dražbeni oklic! Dne 29. septembra 1930 ob 10. uri dop. bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Koroška vrata y1. št. 23. Cenilna vrednost: Din 526.96420 Vrednost pritikline: Din 115.370'— Najmanjši ponudek: za zemljišče s pritiklinami Din 358.462*10, za zemljišče brez pritiklin Din 287.205 42 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, odd. IX. Okrajno sodili« v Mariboru, odd. IX dne 16. julija 1930. UM Sostanovalca sprejmem s 15. avgustom. Barvarska ulica 5, vrata 4. 1170 Sobo novo opremljeno, električna luč, poseben vhod. takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Na željo tudi hrano. Stritarjeva ulica 5/1. 2134 Dne 2. avgusta 1930 bo ob 14.30 uri na Frankopanovi cesti 15, radi selitve javna dražba konj, vozov in drugih predmetov. 2135 MOŠKA ČRNA OBLEKA za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo. Kompletni trgovski Inventar za trgovino z mešanim blagom po zelo ugodni ceni naprodaj. '■Franc GUL-DA, Maribor, Meljska c. 26. 2132 Fotografiram vse! Portreti, brzoslike, Industrija, šport. Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomayer, Gosposka 39. 2046 Oddam stanovanje, dve sobi Irt kuhi' njo, pripravno za lokal. Istotam se proda šivalni stroj »Jax«, dva snrt; kinga in en frak. Naslov v upravi Usta.______________________________ Iščem trisobno stanovanje S pritiklinami ali se udeležim Pr* novi stavbi. Ponudbe pod »50.00” v gotovini« na upravo lista. 2175 Gospodično sprejmem v vso oskrbo. Cvetlična ulica 2161 Indlan Scaut, generalno očiščen, vožnja 8500 Wtj> radi odnotovanja prodam za 16.00U dinarjev. Naslov v upravi Hita- 2161 Prodam čisto nov čebelnjak % za devet družin, dve družini sta z® notri. 17 praznih košov ln nov stroj za Din 2300.— Ivan PIRC, Betnav-ska cesta 1. Maribor. Kupim razno pohištvo, obleke, gramofon, nihalne ure- Pj®1 čam takoj v gotovini. Ponudbe na Makor, Ruška cesta 35. 21" C | 0