UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28 770. Za Italijo: Gorica, Piazza Villoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina
plačana
gotovini
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 136	TRST, ČETRTEK 10. JANUARJA 1957, GORICA	LET. VI.
	PO GROZILNI IZJAVI POLKOVNIKA NASSERJA	
ZGODO	VINSKO OZADJE SPORA ZA SUEŠKI F	»REKOP
Amerika je izrinila Angleže in Francoze • Golo nasilje ne vodi nikamor
V Irentuku, Iko so se Angleži in Francozi podvrgli sklepu Združenih narodov ler umaknili iz Egipta svoje čete, se je svet globoko oddahnil. Vojna nevarnost, ki je spet grozila človeštvu, so ugotavljali ljudje, je hvala (logu prešla in to je glavno. Vsa druga vprašanja se bodo že na kakšen način mirno rešila.
V zadnjem času se je pa začel položaj na srednjem Vzhodu iznova zapletali. Židje se kar naenkrat upirajo, da bi brezpogojno izpraznili egiptovsko ozemlje. Obdržali bi si radi na polotoku Sinaju ozeml je okoli mesi a Oaze, kjer žive sami Arabci.
Mali Izrael se je skušal postaviti po robu celo Ameriki. Njegovi predstavniki so izjavili, da se bodo Židje umaknili iz Gaze samo, kadar dobe jamstva za svojo varnost pred bodočimi napadi Arabcev.
Samo po sebi umljivo je, da Amerikanci rta to uho nočejo nič slišati- Od Židov zahtevajo, naj najprej odstranijo svoje čete iz tuje države, nato se lahko šele pričnejo razgovori o vsem drugem.
Da bi zlomili odpor Izraela, so Amerikanci zaceli izvajati nad njim hud gospodarski pritisk: predvsem so Židom ustavili vso redno'pomoč. ki so jo doslej prejemali iz Wa-sdiingtona, zatem so pa še odložili izplačilo od Export-Import Banke že dovoljenega po-sojda 73 milijonov dolarjev, nujno potrebnega za vodovode izraelske države. Sedaj se pripravlja Amerika na še hujše udarce. Od /epa d n on e m šk e vlade želi. naj bi ustavila izplačevanje reparacij Izraelu, obenem hoče pa položiti roko na tako imenovane /družene judovske nujne pomožne sklade, od katerih je v veliki meri odvisen ves gospodarski razvoj Graela.
POLKOVNIK NASSER JE ZAGROZIL
Da bi bil pritisk na Jude še večji, je Nas-sei te dni 'izjavil, da ne bo dovolil angleškim 'n francoskim ladjam vse dotlej plovbe po Sueškem prekopu, dokler ne zapusti poslednji židovski vojak Gaze. V Londonu in Parizu so proti tej izjavi seveda najostreje protestirali: Kaj imajo Francozi in Angleži opraviti z Izraelom? Judje so za svoja dejanja sami odgovorni! Če- so- Angleži, Francozi in Židje skupno napadli Egipt, odgovarjajo v Kairu, naj ga tudi skupno izpraznijo. Egipt se ne ho spustil v nobena pogajanja. dokler ne bo dežela do zadnjega kotička prosta tujega vojaštva.
Nasserjeva grožnja je človeško razumi j i-'a’ a jr bila politično nepotrebna, ker je Amerika sama dovolj močna prisiliti šibki Izrael, da se brezpogojno ukloni njeni volji.
ža Angleže in Francoze je neprimerno važ-
nejše, da je namesto njih prevzela sedaj vodstvo nekomunističnega zspadnega sveta na Srednjem Vzhodu — Amerika. Eisenhoiver zahteva od parlamenta pooblastilo, da sme vsak čas poslali v one kraje ameriško vojsko, da zaščiti njihovo neodvisnost, če bi jo Sovjetska zveza hotela ogroziti. Obenem predlaga, naj Amerika nudi tem arabskim deželam izdatno in vsestransko gospodarsko pomoč.
V	»praznino«, ki je nastala po porazu Angležev in Francozov na Srednjem Vzhodu, so stopili mnogo močnejši Amerikanci. Sovjetska zveza in one arabske države, ki so pod njenim vplivom, kakor tudi kitajski ministrski predsednik Ču En-lai napadajo zaradi te politike Ameriko, za Angleže in Francoze se danes tako rekoč nihče več ne zanima. Kjer so oni več ko eno stoletje neomejeno ukazovali, nimajo- danes več odločujoče besede. Izpodrinili so jih popolnoma Amerikanci.
Vse to je posledica angle.ško-francoskega napada na Egipt.
ZAKAJ STA EDEN IN MOLLET NAPADLA NASSERJA?
Vsi ljudje po svetu se zavoljo tega sprašujejo, kako sta se mogla razumna in zrela načelnika angleške in francoske vlade, Eden in Mollet, -kljub vsemu temu spustiti v pustolovščino proti Egiptu. To je za mnoge naravnost uganka! In vendar so morali- biti razlo-
gi, zaradi katerih sta se odločila, da brez odobrenja Amerike, brez sporazuma z Združenimi narodi in brez pristanka zaveznikov iz Atlantske skupnosti napadejo Egipt, izredno tehtni in važni. In res je tako tudi bilo!
Ko je Nasser ob izbruhu spora podržavil družbo Sueškega prekopa, je bilo za vsakogar jasno, da teinu njegovemu ukrepu ni mogoče z načelnega stališča ugovarjati. Saj so Angleži in Francozi tu-di podržavili važna področja svojega las-tnega gospodarstva! Eden in Mollet sla se navzlic temu spustila lahkomiselno v boj proti Nasserjevemu po-drža-vlje-nju in zato je njuna politika bila že vnaprej obsojena na popoln neuspeh.
Njima se je pa zdelo, da se za nobeno ceno ne smeta dati poraziti od diktatorja Nasser-ja, ker bi bil v tem primeru uničen vpliv in ugled Francije in Velike Britanije ne le v Egiptu, temveč v očeh vseh narodov Srednje, ga Vzhoda in severne Afrike. Kdo bi zatem v teh deželah še hotel ubogati Francoze in Angleže?
Zavoljo tega sta sklenila napasti z orožjem Nasserja, prepričana, da se bo njegova vlada v nekaj dneh zrušila in da se bosta nato sporazumela z njegovim naslednikom o vprašanju Sueškega prekopa ter nemudoma umaknila svoje čete iz Egipta. Ostali svet s'e bo z izvršenim dejstvom moral sprijazniti ter bo še vesel, da se je mir tako hitro vrnil na Srednji Vzhod.
Kolonialni imperializem se ruši
Zgodilo pa se je, da je Nasser proti njunemu pričakovanju ostal na nogah in da so nato z bliskovito naglico posegle v spor Združene države, Sovjetska Rusija in afriško-azijske dežele. V tem je tičal bistveni pogrešek v političnih računih Eden a in Molleta. Namesto da bi Nasserjev padec služil za svarilen zgled vsem arabskim nacionalističnim voditeljem Afrike in Aziije, je ponesrečeni napad na Egipt dosegel -ravno nasprotni učinek:	že omajane postojanke Angležev in
Francozov so se v teli deželah še bolj oslabile in moralno po-polnoma porušile.
Posledice so skrajno neprijetne in vsemu, svetu vidne. Francija, -ki je začasno komaj ovladaJa težave v nekdanjih afriških kolonijah Maroku in Tuniziji s tem, da jima je priznala državno samostojnost, je zabredla v skoro brezizhodno zagato v sosednem Al-žiru. Čeprav vzdržuje tu od 450 do 500 tisoč mož redne vojske, je Francija vendarle nesposobna udušiti oboroženi upor ondotnega prebivalstva. Zaradi goratega značaja dežele in skrajnega nacionalizma Arabcev so
mnogi mnenja-, da Francija nikoli n-© bo mogla Alžira uktrotitii s silo. Vojska stane pa Francijo letno 600 milijard frankov, kar predstavlja tud-i za to bogato evropsko velesilo strašno finančno breme. Če se Franciji ne posreči v doglednem času pomiriti Alžira, bo gospodarsko izkrvavela.
Da pride do miru, je torej življenjska korist Francije. To posebno zavoljo tega, ker je Alžir za Francoze važnejši kakor vse ostale njihove prekomorske posesti. V alžirskih predelih puščave Sahare so namreč odkrili ogromna ležišča nafte, ki bi, če bi jih Tran-cozi izkoristili, osvobodila njihovo državo vsake odvisnosti od dovoza nafte iz Srednjega Vzhoda!
SAMA SILA NE REŠUJE NIČESAR
Od p ravilne rešitve alžirskega spora je, kakor vidimo, odvisna gospodarska bodočnost h rancije.
Tudi Veliko Britanijo je pognala v boj z Egiptom v prvi vrsti skrb za njenemu go-
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
ANTHONY EDEN JE ODSTOPIL
Churchillov naslednik v vodstvu Konservativne stranke ministrski predsednik Eden je odstopil. Kot vzrok navoja »slabo zdravje«, čeprav je vsem znano, da je padel zavoljo svoje zgrešene politike na Srednjem Vzhodu. Hotel je s silo vreči Nasserja, a pri tem samega sebe strmoglavil ter ogromno škodoval le ugledu in vplivu Velike Britanije v svetu.
Pri prihodnjih volitvah bodo konservativci s'k or o gotovo poraženi in oblast v državi bo prešla spet v roke Delavske stranke.
6U EN-LAI V MOSKVI
Ministrsiki predsednik tu En-lai se mudi na uradnem obisku v Moskvi, kjer so ga kol predstavnika ogromne komunistične Kitajske sprejeli z velikimi častmi. S posebnim veseljem so ga pozdravili zlasti zavoljo tega, ikter se je Kitajska po začetnem omahovanju izjavila proti politiki maršala Tita, češ da zanaša v vrste svetovnega komunizma samo zmedo in needinost. Kitajska se je postavila sicer na stran Kremlja, a noče pretrgati svojih vezi z nezadovoljnimi komunističnimi deželami.
To je razvidno že iz tega, da pojde Ču En-lai iz Moskve na 5-dnevni obisk h Go-inmiki na Poljsko. Njegova naloga je bržkone v tem, da posreduje med Sovjetsko Rusijo in njenimi podiložniškimi državami, ter jih skuša prepričati, da morajo že zaradi lastne 'koristi ostati zveste vojaškemu in političnemu taboru svetovnega komunizma.
Bomo videli, kaj bo opravil v Varšavi.
AMERIŠKO ODPOSLANSTVO V BEOGRADU
V Beograd je prispelo odposlanstvo ameriških gospodarskih strokovnjakov, ki imajo nalogo predlagati Eisenhovverju, kakšna naj bi bila bodoča gospodarska pomoč Združenih držav Jugoslaviji. Vse kaže, da se bo po zadnjih dogodkih ameriška podpora znatno dvignila. Od 1. 1950 do danes je Jugoslavija dobila od Amerike 600 milijonov dolarjev in približno enako vsoto za svojo armado. Vojaško pomoč je Amerika v zadnjem času bila domala ustavila.
Ko so Amerikance vprašali, ali se bo njihovo odposlanstvo zanimalo tudi za pomoč jugoslovanskim oboroženim silam, so odgovorili, da bodo tudi o tem vprašanju izročili Eisenhovverju posebno poročilo.
Te razgovore je treba smatrati za nekako pripravo Titovega potovanja v Ameriko, kamor maršal ne more iti samo z namenom, da bi stiskal roke Eisenhovverju. Iz Združenih držav bi se rad vrnil domov s praktičnimi in o tipljiv im i usp eh i.
UMRL JE JOŽE PLEČNIK
V ponedeljek, 7. januarja, je umrl v Ljubljani vseučiliščni profesor Jože Plečnik, naj-večji arhitekt, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. Njegovo ime je slovelo daleč čez meje Slovenije in Jugoslavije. Pokojnik je vtisnil pečat svojega duha celim delom moderne
Ljubljane in zapustil velike gradbene umetnine tudi na Dunaju, v Beogradu in Pragi.
Plečnik, ki je umrl v 85. letu starosti, je bil globoko veren kristjan.
ZBOROVANJE V BUDIMPEŠTI
Ob novem letu so se zbrali v ogrski prestolnici voditelji Sovjetske zveze, Čehoslova-ške, Romunije in Bolgarije ter se pet dni posvetovali s Kadarjem. Ob sklepu so izdali sporočilo za javnost, v katerem poudarjajo, da so za krvave dogodke na Madžarskem odgovorni tuji imperialisti in domači proti-re-volucionarji, ki so hoteli obnoviti v državi »fašistično diktaturo«. Rusijo sta zastopala Hruščev in Malenkov.
Ta trditev je v odkritem nasprotju s tem,, kar sta Tito in Kardelj v svojih govorih na- j vedla kot vzrok ogrske vstaje, ki je bila po njunem mnenju upor delovnih množic in po- i sledica zgrešene politike komunističnih voditeljev, ne pa kako maslo tujih imperialistov.
Nihče se zato ne sme čuditi, da JugosJavi-1 je in Poljske niso povabili na sestanek.
Na Madžarskem bo v glavnem ostalo vsej pri starem, toda Kadar je bil kljub temu pri- | siljen v marsičem popustiti. Tako je v vlad-j ni program postavil tudi naslednje točke: | kmete ne sme nihče več siliti v kolhoze; kolektivna posestva morajo v bodoče sloneti na popolni prostovoljnosti; poleg kolhozov naj se svobodno razvijajo zasebna kmečka gospodarstva. Zasebna podjetja so dovoljena tudi v obrtništvu in trgovini.
Dela vci naj soodločajo pri vodstvu industrije in dobe boljše plače. V šole se uvede verouk in država bo zaščitila svobodo verskega udejstvovanja. Zanimivo je, da je v te stvari privolila tudi Sovjetska zveza, ki najbrž polagoma uvideva, da narodom ni mogoče stalno vladati z golo silo.
POLJAKI POJDEJO V WASHINGTON
Gomullka bo, kakor beremo, poslal prihodnji mesec v Ameriko odposlanstvo, da bi lam dosegel pomoč za svoje gospodarstvo. Pretekli teden je ameriška vlada že sklenila, da se smejo odvečni kmečki pridelki svobodno izvažati na Poljsko. To je spet dokaz nove politike Washingtona. ki je pripravljen podpirati tudi vse komunistične dežele, če kažejo resno voljo za samostojnost in neodvisnost od Moskve.
Zdi. se pa, da hoče Gomulka doseči še več: od Amerike bi rad dobil dolgoročna posojila za razvoj poljske industrije ter uvažal iz Združenih držav tudi mederne stroje.
Za današnji mednarodni politični položaj je nadvse značilno, da Sovjetska zveza ne ugovarja takim Gomulkovim načrtom, temveč mu dovoljuje, da se obrača za gospodarsko pomoč na zapad.
SMRT TEODORJA KOERNERJA
V	petek popoldne je iznenada umrl 8*1—letni predsednik avstrijske republike Teodor Koerner. Se isti dan je izjavil, da se »izvrstno počuti«. Po kosilu, ki mu je zelo teknilo, ga je obiskal kot običajno domači zdravnik. Med razgovorom ga je udarila srčna kap in v nekaj minutah je izdihnil na zdravnikovih rokah.
Koerner je bil po prepričanju socialist in po poklicu voijak. Med prvo svetovno vojno je bil načelnik avstrijskega glavnega stana na Soči. Po vojni je postal socialno-demokral-ski poslanec, 1. 1934. so ga pa vrgli v ječo. Tudi Hitler je dal generala dvakrat pod ključ.
L. 1951 je bil Koerner izvoljen za predsednika republike. Za izpraznjeno mesto se potegujeta zunanji minister Figi in podkancler ter voditelj socialistov dr. Scharf.
KUPČIJA JE KUPČIJA
Ker je Sueški prekop že d el j časa zaprt, je Italija začela kupovati nafto v Sovjetski zvezi in v drugih deželah onkraj železne zavese. Novembra so izkrcali v Benetkah 22 tisoč 813 ton petroleja iz Rusije in Romunije, v decembru je prispelo tja 6 petrolejskih ladij, ta mesec bo pa prišlo iz 'komunističnih dežel v Italijo še mnogo več nafte.
KRIZA V TOGLIATTIJEVI STRANKI
Po zadnjem občnem zboru Komunistične stranke v Italiji se je začelo močno širiti ne-zadovoljstvo- med izobraženci, češ da je Togliatti še zmerom sta.linovee in preveč odvisen od Kremlja. Najodločneje vodi borbo proti Togliattiju senator Eugenio Reale, nekdanji italijanski veleposlanik v Varšavi, ki so ga šteli med najbolj bistre glave v stranki. Pridružili so se mu še drugi kulturni delavci in znanstveniki, lako univerzitetni profesor Sapegno iz Rima in tudi profesor ustavnega prava na vseučilišču v Trstu Vez.io Crisafulli.
Usodna zmota bi pa bila, če bii kdo sodil, da stoji Togliatti jeva stranka zavoljo tega pred nekakim razsulom. Glavna moč Komunistične stranke niso namreč nikoli bili izobraženci temveč — delavci in tnali kmetje. Za večino komunistov, posebno za revne sloje, stranka ni navadna politična organizacija, marveč mnogo več; zanje je to nekako versko gibanje, za katero so pripravljeni žrtvovali vse-in kateremu sc ne odtujijo lako iz lahka. To je vzrok, zakaj poznavalci razmer, med njimi Corriere deli a Sera, sodi jo, da bodo komunisti Italije navzlic vsemu obranili še nadalje svoje vrste v bistvu združene.
PREBIVALSTVO RUSIJE
O številu prebivalcev Sovjetske zveze nismo nikoli imeli prav zanesljivih podatkov. Po zadnjih računih geografa Maršenka šteje zvezna republika 214 milijonov ljudi. To seveda niso samo Rusi, kajti v Sovjetski zvezi je uradno priznanih 158 jezikov in narodno, sinih skupin. Med prebivalstvom je več žensk kot moških, kar je seve posledica vojne.
GROF IN GROFICA
Po Trstu in Gorici sla se več časa vozarila elegantno oblečena grofica Mareella Trionfi in grof Mateo Nardelli. On se je ponekod predstavljal tudi kot častni doktor ljubljanske univerze. Obenem sta obiskovala raznn podjetja in kazala prvi izvod bogato opremljene evropske revije »Universitas Europe«.
Za oglase so jima nekateri trgovci odšteli tudii po 30.000 lir. Sleparjema je nasedlo okoli 100 podjetij. Ko So pa začeli deževati od vseh strani neplačani računi, je policija naredila njunemu početju konec.
VESEI DOGODEK Soproga našega prijatelja živinozdravnika dr. Da uila Rusije je povila lepo hčerko — Milenko. Srečnim staršem iskreno čestitamo!
NOVICE
TUJSKI PROMET
Italija je že od nekdaj klila svoje primanjkljaje v gospodarstvu iz troje sredstev: najprej z denarjem, ki so ga njeni izseljenci pošiljali svojcem v domovino, nato z zaslužki njene trgovske mornarice, prevažajoče blago in ljudi po svetu, in končno z dohodki iz tujskega prometa. Zato stori država vse, da privleče čim več tujcev.
Lani je obiskalo Italijo 11 milijonov potnikov, to je 19 odstotkov ali 9koro eno petino več kot predlanskim. Največ jih je prišlo iz Nemčije in Avstrije. Zalo za Italijo ni brez pomena, kako ravna z Nemci v Južnem Tirolu. Saj so se lo poletje pojavili na Brennerju že 1'rvi lepaki: »Nemci, ne potujte v Italijo!«
OBISK IZ VSEMIRJA
Zvezdoslovci so ugotovili, da se nam približuje velika repatica. Danes je oddaljena od zemlje še 100 milijonov kilometrov, toda hiti proti nam s hitrostjo 500 kilometrov na se-kundo. Marca bomo repatico lahlko videli z golim očesom. Slišijo se tudi bojazljiva vprašanja, kaj ho z nami, če nas repatica oplazi s svojim repom. Astronomi nas tolažijo, češ da je rep sestavljen iz tako razredčenih plinov, da ne bomo niti opazili, kdaj nas bo pobožal.
POČASI, A VZTRAJNO
V	zadnjih treh mesecih lanskega leta so cene počasi, a žilavo lezle navzgor. Če hočemo izračunati, kako je z draginjo, vzamemo na-\adno kot izhodišče leto 1938 in se vprašamo, koliko je tedaj potrebovala 4-članska družina za življenje. Kar je I. 1938 veljalo eno liro. je lanskega julija poslkočilo povprečno na 61 lir in 87 stotink, septembra pa že na 62 lir in 29 stotink. Pilače se pa niso od tedaj niti zdaleč za 62 krat pomnožile.
Po volitvah na Goriškem
^er so volitve za nami, jih sedaj lahko mirno in trezno presodimo ter je tudi naša narodna dolžnost, da to storimo.
Slov. 'JOrsi. .soc. zveza je. kakor so vsi brali v Novem listu, svetovala Slovencem naslednji smernici: v krajih, kjer je naš narod v svojem obstanku ogrožen, naj se vse stranke združujejo ler pri volitvah enotno nastopijo; v občinah, kjer morata biti že po zakonu 'Ive slovenski listi, naj se pa volivci svobodno opredelijo po svojem socialnem in svetovnonazorskem prepričanju. Zavoljo tega je Slov. ikršc. soc. zveza ponudila v ogroženih rajih svoje sodelovanje vsem slovenskim strankam, v narodno neogroženih občinah pa slovenskim katoličanom.
Toda voditelji goriške S. D. Z. in tako "nenovane Slov. kat. skupnosti so, 'kakor znano, vse te j,redloge odbili. O kakem 's ,UPnp"> nastopu Slovencev in katoličanov niti govoriti niso marali.
VOLITVE NA DEŽELI
Sedaj se je treba vprašati, ali je bilo nji-'Ov o ravnanje pametno in kakšne so bile poledice, da so šli Slovenci na volitve v znaku popolne razcepljenosti.
Začnimo s podeželskimi občinami. Tu so nasprotniki sleherne narodne in katoliške skupnosti doživeli očiten poraz: izgubili so občino Doberdob, Števerjan pa Je z največjo • ezavo ohranili; saj je znašala razlika med "jirni in nasprotniki le pičlih 14 glasov.
posledica njihove politike je, da drže v vseh naših krajih samo še eno edino občino v svo-,1'h rokah, in to je Steverjan.
Tako je bilo na deželi. Neprimerno važnejši in mnogo bolj poučni so pa izidi voli-lev v mestu Gorici, kjer so Slovenci v vsej svoji zgodovini, tudi za časa najhujših stran-arskih borb, vedno složno nastopali na eni sami listi.
KDO JE BIL V GORICI PORAZEN?
Pri zadnjih valitvah sta ohe slovenski stranki dobili v mestu vsega 2790 glasov, od katerih je bilo oddanih bivši O. F. 989, njenim nasprotnikom pa 1801. Ti so torej očitno napredovali, »aj so dobili okoli 250 glasov več kot zadnjič ter namesto dveh tri ob-
činske svetovalce, bivša O. F. pa le enega.
In vendar bi se, če stvari natančno premislimo, tudi v njihovih vrstah ne smel noben zaveden Slovenec veseliti' volilnih izidov v Gorici.
V	občinskem svetu imamo namreč Slovenci 4 zastopnike, četudi bi nam po številu oddanih glasov, če hi enotno nastopali, pripadalo še danes 5 svetovalcev. To mesto. so zavoljo slovenske nesloge dobili italijanski komunisti. Oni so namreč zbrali vsega 1067 glasov in dobili drugega svetovalca samo z ostankom, ki je znašal 533 glasov.
Da so Slovenci šli v hoj na eni sami listi, bi bil njihov ostanek 558, torej za 25 glasov večji, in zato hi po tako zvanem dolomitovem sistemu pri tikal Slovencem 5. svetovalec.
Toda to ni še vse. Vedeti je treba, da je število slovenskih volivcev topot nazadovalo
v	Gorici za približno 270 glasov, čeprav je medtem okrog 300 optantov dobilo italijansko državljanstvo in tako z družinskimi čla-
(Nadaljevanje na 5. strani)
DRAGA KRMA
V	vasi Dro na Trentinsfcem je posestnika Ivana Demozzija zelo slano stala krma za njegovo govedo. Ko je zjutraj poiklaidail živini, mu je zdrknila listnica s 100 tisočaki med seno. Preplašen jo je iskal in v zadnjem hipu ugotovil, kako vo'iiček mirno listnico prežvekuje. Bilo je prepozno! Bankovci so bili že uničeni.
MLEKOVOD
Danes vedno beremo, kako se nafta napeljuje po ceveh od izvirkov preko daljnih puščav do Sredozemskega morja in tu vkrcava na ladje za Evropo in tuidii Ameriko. Sedaj so pa v avstrijskem Tirolu zgradili nekaj kilometrov dolg mlekovod, po katerem se z visokih planin Jochberga pretaka mlelko naravnost v mlekarne pri Kitzhuhlu. S tem se zelo manjšajo prevozni stroški in živino lahko pasejo v vedno višjih legah. Mleko ostane sveže in pride hitro v prodajo.
SVETOVEN DOGODEK
Milko Škofič, mož znane filmske igrallke Lollobrigiide, je te dni sklical v svojo rimsko vilo angleške, ameriške in nemške časnikarje, da jim odkrije važno novico: da bo namreč njegova žena dobila v nekaj mesecih otroka. Mladi bodoča mami vsa čast, toda da bo povila dete, ni nikak svetovni dogoddk, ki hi moral vso mednarodno javnost zanimati. Gospod Škofič vendar nekoliko pretirava.
FARUKOVA ČOKOLADA
Bivši egiptovski kralj Faruk je vložil tožbo zoper tovarno čolkolade IDAM, ker je za praznike vrgla na trg čokolade s sliko krotilca kač in napisom: Faruk. Kralj trdi, da so mislili njega in da tista čokolada močno škoduje njegovemu ugledu. Za odškodnino zahteva debele denarce.
ZMANJKALO JIM JE SOLI
Pred prazniki je v Franciji kar na lepem začelo primanjkovati — soli. Preiskava je do gnala, da so nekateri začeli širiti glas, češ da s kopeljo v slani vodi lahko preprečiš obolenja od atomskih izžarevanj. Zato so ljudje zbirali in kopičili sol. Če bi je bili imeli vsaj nekaj v glavi, bi si bili lahko ves trud prihranili.
Zgodovinsko ozadje spora za Sueški prekop
(Nadaljevanje s 1■ strani)
spodarstvu neobhodno potrebni petrolej. Dokler se je industrija posluževala za svoje obratovanje v glavnem premoga, Angleži niso bili v stiski, kajti njihova dežela je razpolagala n. pr. lela 1870 s skoro polovico \sega premoga, kar so ga tedaj na svetu izkopali.
Medtem se je pa izvršila v svetovnem gospodarstvu prava revolucija:	leta	1920	je
premog predstavljal v industriji še 85 in pol odstotka gonilne sile, medtem ko je danes padla uporaba oglja približno na 48 odstotkov. Leta 1939 je še 45 odstotkov parnikov \ožilo s premogom, 1. 1953 se je pa delež premoga v paroplovbi znižal na 13 odstotkov, to se pravi na manj 'k'o eno tretjino. Prejšnje vodilno mesto premoga prevzema dandanašnji čedalje bolj nafta.
Priroda je pa hotela, da Anglija in Francija nimata v svojih deželah dovolj petrolej-
skih vrelcev in da je zavoljo tega vse njuno gospodarstvo popolnoma odvisno od dovoza nafte iz arabskega Srednjega Vzhoda. To je vzrok, zakaj so Britanci in Francozi hoteli za vsako ceno ohraniti odločujoči vpliv v ondotnih državah.
Vse to je človeško razumljivo in razumljivo je tudi, zakaj so se Angleži in Francozi sprli z Nasserjem, o .katerem so sodili, da jih pri lem ovira.	i
Usodna napaka Edena in Molleta je bila le v lem, da sta hotela spor rešiti z orožjem. Tema dvema inteligentnima državnikoma se na žalost ni še posvetilo, da se dandanašnji ne dajo več nobena politična vprašanja rešiti z golim nasiljem, kakor dokazujejo med drugim tudi dogodki na Poljskem in Madžarskem. Oba moža sta hotela braniti na smrt obsojeni .kolonialni imperializem z go-
lo	silo in to je vzrok, da sta morala biti poražen«.
ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO
Zloglasni zakonski načrt za ureditev slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem je po-»tal predmet razprave na zadnji sejii tržaškega občinskega sveta. Slovenski svetovalci so opozorili župana in upravni odbor na diskriminacijski značaj zakonskega osnutka, ki lic nasprotuje samo duhu in določilom londonskega sporazuma, temveč je itudi v kričečem navzkrižju z ustavo republikanske Italije. Naši svetovalci so zahtevali, naj upravni odbor posreduje pri vladi, da bi ne uveljavila načrta, ki predstavlja zelo hud napad na slovensko šolstvo ter resno ogroža obstoj naše manjšine.
Ker je bil župan Bartoli odsoten, je slovenskim svetovalcem odgovoril podžupan prof. Dulci. Dejal je, da bo- upravni odbor
v	kratkem to vprašanje proučil in da bodo naši svetovalci prejeli odgovor na eni prihodnjih sej.
Sodimo, da bi o tem zloglasnem načrtu ih orali spregovoriti tudi vsi slovenski podeželski občinski sveti, kajti tudi ti so poklicani, da branijo najosnovnejše narodne pra-\ ice slovenskega ljudstva v Italiji.
£00 MILIJONOV NOVIH IZDATKOV
Na torkovi seji tržaškega mestnega sveta so svetovalci med drugam razpravljali tudi
o	finančnem stanju občinskega podjetja A.CEGAT. Odbornik Gridelli je poročal, da po proračunu za leto 1957 znaša primanjkljaj tega važnega mestnega podjetja 1 milijardo 79 milijonov lir. Spričo tega porazne ga stanja je občinski upravni odbor predlagal, naj se stroški to leto znižajo za 4iz milijonov, tako da bi primanjkljaj znašal nekaj nad 600 milijonov. Za njegovo kritje pa je odbornik Grridelli v torek predlagal vrsto ukrepov, ki naših prebivalcev prav gotovo ne morejo razveseliti.
Tako-naj bi se električni tok podražil za 2 liri na kilovatno uro, cene tramvajskih listkov naj se povišajo za 5 lir, tramvajski abonmaji pa za 25 odstotkov. Povišek pa naj ne bi zadel delavskih tedenskih abonmajev. Tudi voda naj bi se podražila za 40%, tako da bi kubični meter vode stal okrog 37 lir. Ker je treba pričakovati, da se bo med letom podražil premog in da se bodo povečali stroški za uslužbence, je omenjeni odbornik predlagal, naj se s 1. julijem 1957 poviša cena tramvajskih listkov za nadaljnjih 5 lir, tako da bi v drugi polovici leta stal tramvajski listeik 30 lir.
O	predlaganih poviških bo občinski svet fklepal še ta teden. Če bodo svetovalci omenjene predloge sprejeli, bodo Tržačani to leto morali izdati nadaljnjih 600 milijonov lir, kar je spričo težkega gospodarskega stanja našega mesta vsekakor veliko breme.
KOMISIJA ZA STANOVANJA
Zadnjič smo poročali, da je župan Bartoli imenoval novo komisijo; ki bo dodeljevala brezdomcem stanovanja, zgrajena s pomočjo države.
Komisijo sestavljajo 3 predstavniki občinskega sveta, predsednik občinske podporne ustanove ter okrajni sodnik. Po novih predpisih morajo brezdomci tržaške občine nasloviti prošnje za stanovanja na občino in ne »*č n« prejšnjo komisijo, ki »o jo sestavljali
a
od oblastev imenovani uradniki.
Nova komisija je pričela delovati pretekli ponedeljek. Sestajala se bo dvakrat v tednu. Kakor poročajo, bo marca izgotovljenih v tržaški občini okrog 300 stanovanj, za katera je že danes nad 17 tisoč prosilcev. Ker je večina članov nove .komisije izvoljena od ljudstva, pričakujemo, da se pri reševanju prošenj ne bodo dogajale take krivice, kakor so se doslej.
SESLJAN
Prve dni tega ledna je bilo občinski upra-
vi	sporočeno, da so ob last v a končno odobrila izkopavanje jarka, po katerem pojde telefonski vod za Sesljan in Devin. Ustanova Se-lad je dobila dovoljenje, da sme pričeti z detli, kar se bo dejansko izvršilo v nekaj dneh.
Bil je zares skrajni čas, da se je to važno vprašanje rešilo. Obstajala je nevarnost, da bi se nova tujsko-prom etn a sezona pričela, ne da bi naši gostinski obrati imeli prepotrebni telefon. Ker je pri nabrežinskem Se-ladu zaposleno prav majhno število delavcev, je nujno potrebno, da čimprej sprejmejo na delo več ljudi, kajti le tako bomo že za bližnjo sezono res dobili to važno napravo.
Morda bodo še ta mesec pričeli gradili tudi novo sesljansko šolsko poslopje. Gradbena dela so šla na dražbo pred nekaj tedni. Zidavo je prevzelo neko tržaško podjetje.
DOLINA
Pred kratkim so se na cesti za Mačkovlje pričela gradbena dela. Pot bodo na nekaterih mestih razširili ter jo obenem tudl~ asfaltirali. Ves ta čas bo cesta za promet zaprta. Ko se dela zaključijo, bodo Mačkovljani in tudi mnogi Dolinčani goitovo zadovoljni, saj so že leta zahtevali, naj jim to važno in precej prometno cesto temljito urede.
MAČKOVLJE
Vse kaže, da bomo v kratkem imeli v vasi novo in lepo cesto. Gradbena dela dobro napredujejo in se bodo po vsej verjetnosti zaključila v nekaj mesecih. Nova pot gre prav po sredi vasi in odgovarja potrebam današnjega prometa. Kjer gre cesta navkreber, postavljajo granitne kocke, tako da bo varna pred nalivi.
Božične in novoletne praznike smo preživeli v najboljšem razpoloženju. Bog daj, da bi veselo in srečno prebili tudi vse dni novega leta 1957.
OBMEJNI PROMET
Tudi decembrski uradni podatki o obmejnem osebnem prometu nam potrjujejo, da je videmski sporazum eden najkoristnejših dogovorov, ki sta jih po vojni sklenili Italija in Jugoslavija. Pretek'i mesec ie na Tržaškem prekoračilo državno mejo 37.123 eseb , od katerih se jih je 15.542 poslužilo italijanskih prevoznili sredstev, 21.581 pa ju goslovanskih. K temu številu je treba prišteti še mnoge osebe, ki so šle čez mejo z lastnimi prevoznimi sredstvi ali peš.
Generalni vladni komisariat v Trstu sporoča, da je preteklo leto prišlo na Tržaško, oziroma odšlo v Jugoslavijo s prepustnicami kar 364 tisoč 41 o^eb.
Obmejni osebni promet bi se gotovo še povečal, če bi se nekatera določila videmskega sporazuma spremenila. Ljudje žele predvsem, da bi se Število prehodov pomnožilo, da bi se veljavnost prepustnic podaljšala na eno leto ter da bi se obmejnii pas nekoliko razširil.
Moški pevski zbor Prosvetnega društva Prosek - Kontovel priredi v soboto, 12. jan., ob 21. uri v dvorani Avditorija v Trstu
KONCERT UMETNI ri IN NARODNIH PESMI
pod vodstvom Milana Pertota
Besedila pesmi bo predvajal Stane Raztresen, član Slovenskega narodnega gledališča
Vstopnice se dobe v Tržaški knjigarni, v u'. Sv. Frančiška 20 od 9 - 13. in od 16. - 19. ure
SLOVENS CI ODER IZ TRSTA
vabi v nedeljo, 13. januarja ob 16. url v Nabrežino Igral bo v kinodvorani Janeza Prepeluha VEČER BELIH VRTNIC v režiji prof. Jožeta Peterlina Mladi igralci vabijo vse narodno zavedne Slovence iz Nabrežine In okolice na zabavno novo slovensko igro.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V soboto, 12. januarja, ob 20.30
v Prosvetnem domu na OPČINAH
V nedeljo, 13. januarja, ob 16.30 v Zadružni d /orani na KONTOVELU
V torek, 15. januarja, ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU
Valentin Kataj-ev KVADRATURA KROGA veseloigra v treh dejanjih
POCESTNI POBALIN
Neki »Kraševec« je v tržaški Demokraciji pretekli teden objavil' dolg članek, ki naj bi til nekakšen pregled političnih dogodkov pravkar minulega leta in obenem nekakšna razčlemba sedanjega političnega položaja tržaških Slovencev. V resnici pa člankar ni obravnaval postavljenih si vprašanj, temveč zagrešil enega najbolj gnusnih in odvratnih osebnih napadov na našega glavnega urednika dr. Besednjaka in njegove sodelavce pri Novem listu ter vso Slov. kršč. soc. zvezo.
K nečednim izpadom tega neznanega pisuna pripominjamo' naslednje:
1. Nenehno zaletavanje raznih uvoženih »Kraševcev« v naš list je otiplj/iv znaki moči Novega lista in neizpodbiten dokaz, da imajo njegove krščansko-socialne ideje čedalje večji vpliv na tržaške Slovence.
2. »Kraševec«, ki si upa javno zlivati golide gnoja na čast tolikih oseb, bi moral imeti vsaj toliko poguma, da svoje članke podpiše s polnim imenom. Dokler ne pride na dan z imenom, ga bomo smatrali za navadnega pocestnega pobalina, ki izza plota luča kamne na bližnjega, ne da bi si upal pomoliti svojega strahopetnega nosu iz varnega zaklonišča.
D. L.
Z OSLAVJA
Pred božičem so blagoslovili v Pevmi no-
vi	vrtec nelepega spomina. Mislili srno, da je to bilo izvršeno že, ko so začeli s poukom. Zato smo se začudili, da go po enem letu delovanja najprej blagoslovili zastavo, potem sele novo poslopje. Pa se je tako mudilo prodati hišo na Oslavju in začeti pouk v revmi vzgraam, ki ni bila še dovolj posušena.
Mi nimamo nič proti državni zastavi, a vendar se bojimo, da nam tudi ta način blagoslovitve kaže, zakaj smo Oslavci prišli ob vrtec. Ni šlo za vrtec ikot tak (za otroke), pač pa za to, da bi ne bil več to, kar je bil našim družinam na Oslavju, da bi ne bil več slovenski. Da se v tem ne motimo, nam doka. zuje tudi najnovejši vladni zakonski predlog
o	slovenskih šolah na Goriškem.
Pravili so, da je na Oslavju v vrtcu premalo otrok in da jih bo v Pevmi več, zaradi česar naj bi spadal vrtec tja dol. Sedaj pa slišimo, da je otrok v Pevmi manj, kot jih je bilo pri nas, dasi ga obiskujejo tudi oni iz Stmiavra.
Kaže, da se tisti, ki komandirajo, tega zavedajo. Zato so k blagoslovitvi vrtca pripeljali z avtobusom tudi otroke iz Podgore, da je bilo število večje in figura lepša. Nas boli. ko vidimo, kako se dela na zunaj iz enega razloga, v resnici pa zahrbton iz drugega! Mi nismo tega vajeni, to pri nas ne more vzbujati zaupanja do oblastev.
Da zaupanja res ni, se je pokazalo tudi pri zadnjem obisku g. župana pri nas. Saj je se bilo nekaj udeležbe, a glavni so manjkali. Gospodu dr. Bernardi.su se za njegov prihod lepo zahvaljujemo, obžalujemo pa, ila je bil v osmih letih njegovega županovanja to njegov prvi stik z nami, in to le nekaj uni pred novimi volitvami. Ker je premalo zveze in sodelovanja z ljudstvom, zato nastanejo takšne nerodnosti, kot je pevmSki vrtec.
GORIŠKO SAMOUPRAVNO ŽIVLJENJE
V sredo je bila seja občinskega upravnega odbora, prihodnjič pa bomo verjetno lahko ze obvestili javnost, kdo je novi goriški župan in kdo so novi odborniki.
V tem tednu se bodo sestali tudi podeželski novoizvoljeni občinski sveti in novi pokrajinski svet, da izvolijo župane in odbore, predsednika pokrajinskega sveta in njegov upravni odbor.
KRMIN
Preteklo soboto je zboroval novi občinski svet. Sejo je otvoril dosedanji župan g. Guer-wa, prisotni pa so 'bili tudi mnogi Občinarji, bi so radovedno spremljali razprave. Ker je dvorana majhna, so mnogi ljudje čakali na izid zborovanja kar na trgu pred občinskim domom.
Bivši župan je najprej razglasil, da je stara občinska uprava izdala o svojem delovanju posebno knjižico, in nato prisrčno pozdravil nove občinske svetovalce.
Nato je bil s 15 od; 20 glasov izvoljen za novega župana zdravnik dx. Renato Godeas; novi odborniki so: Emilio Galli, ing. Valentini, Giovanni Nardin in prof. Motw: namestniki pa gg. Picecco in geom. Bonetti.
Župan je v jedrnatem govoru zlasti poudaril, da bo revni sloj krminskega mesta vedno užival vso pomoč občinsike uprave. Novim občinskim možem želimo tudi krminski Slovenci obilo uspeha in bogatega božjega blagoslova pri bodočem delu.
Zadnji običajni krminski semenj v četrtek preteklega tedna je bil zaradi skoro spomladansko lepega vremena zelo dobro obiskan.
DAN MATERE IN OTROKA
Na praznik sv. treh kraljev so v Gorici in v vseh podeželskih občinah na Goriškem slovesno praznovali dan matere in otroka. Razdelili so stotine darilnih zavojev ter pohvalne diplome med matere, ki so se odlikovale v negi in vzgoji otrok. Pri tej priliki je bilo zp matere in otroke prirejeno tudi svečano kosilo.
TRŽIČ
Tudi leto« se je naše občinsko podporno društvo spomnilo mnogoštevilnih upokojenih delavcev, ki zaradi prepičle pokojnine žive v slabih razmerah. Na dan po Novem letu je razdelilo mednje 110 darilnih zavojev.
V sredo so v naših ladjedelnicah splovili zadnjo izmed sedmih vojnih ladij iste vrste, ki jih je naročilo poveljstvo Atlantskega pakta (NATO) za italijansko vojno mornarico.
Trži čarni z napetostjo pričakujemo prvo sejo občinskega sveta, ki bo izvolil novega župana in novi upravni odbor. Čujemo, da je bilo že več sestankov med zastopniki Krščanske demokracije in socialnih demokratov, da bi se sporazumeli o izvolitvi župana in odbora, sestanki so pa bili doslej brezuspešni. Govori se sicer, da bo postal župan senator Rizzatti, a to ni še popolnoma gotovo. Če se to zgodi, je zelo važno, kdo bo podžupan.
Senator Rizzatti bo moral namreč zaradi svojih obveznosti do parlamenta velikokrat odpotovati v Rim in se tam več časa muditi. Socialni demokra.tje pa zahtevajo prav mesto podžupana in zato je dogovor z njimi težaven. Negotovost pa ne bo dolgo trajala, ker mora biti v kratkem prva seja.
KRVAVI DOGODEK V GORICI
V petek okoli 9.30 zvečer je doslej še neznani zločinec smrtno nevarno ranil s samokresom 25-letnega Roberta Ceranija iz ul. Orzoni 4 ter 22-letno Amalijo Visintin, ki je doina z Reke,, a stanuje pri starših v Gorici.
'Po poklicu je mladenka učiteljica, ki b: bila lahko tudi nameščena, ako bi le hotela, pa ji je baje Cerani to preprečil in od nje zahteval, naj ostane uradnica pri znanem podjetju Krainer v Raštelu. Hudo ranjeni mladenič pa je po poklicu dekorater, ki je dovršil umetnostni licej v Benetkah.
Doslej še nihče ne pozna pravega ozadja krvavega dogodka. Med drugim tudi govorijo, da je zločin zagrešila ženska, preoblečena v moškega. Ranjenca sta se v »topolimi« vozila po samotni ulici ob znanem uršulin-skem zavodu na Solkanskem polju, ko- je zločinec nanju sprožil sedmero strelov, potem ko je prej od Ceranija zahteval, naj se legitimira. Kljub težkim ranam je imel nesrečni
mladenič še toliko moči in prisotnosti duha, da je sebe in ranjeno dekle prepeljal z največjo brzino v bolnico Sv. Justa.
ŠTMAVER
Ni dolgo, ko smo poročali o izselitvi trojice štmavercev v daljno tujino. Danes pa moramo zapisati, da je zapustil našo prelepo vas odlični mehanik Link Ivan z družino. Ne vemo, kaj ga je pravzaprav spravilo k temu •koraku. Saj si je s svojo pridnostjo in sposobnostjo pošteno služili dober kos kruha, ker je bil zaposlen v znani tovarni gospoda Vovka v Gorici. Odpotoval je na praznik novega 'letia do' Genove, kjer se je prtekli teden vkrcal na ladjo, ki ga je odpeljala v Avstralijo. Štmaverci želimo svojemu rojaku in njegovi družini, da bi jim bila tujina vsaj toliko naklonjena, kot jim je bila domača zemlja.
Z VRHA
Vrhovci smo sicer po naravi zelo potrpežljivi, pa nas vendar potrpljenje že skoraj zapušča, ko vidimo da se oblastva talko malo zanimajo za naše javne potrebe. Že večkrat smo v Novem listu zahtevali od poštnega ravnateljstva v Gorici in Vidmu, naj preskrbita naši vasi prepotrebni poštni urad.
V	začetku novega leta ponovno opozarjamo oblastva na to našo kričečo' potrebo. Tudi novi sovodenjski občinski upravi polagamo na srce, naj še enkrat posreduje v tej zadevi pri prefekturi in poštni upravi.
PODIRAJO STARE STAVBE
Pred kratkim so začeli v ulici Ascoli podirati stare stavbe, v katerih so še pred kratkim stanovale mnoge družine. Ta dela vodi podjetje Makuc. Sedaj je na vrsti ogromno poslopje št. 29; pozneje pa pridejo na vrsto še poslopja št. 21, 23 in 25. Dohod z dveh strani ulice je občinska uperava zaradi morebitne nevarnosti zaprla.
Po volitvah na Goriškem
(nadaljevanje s 3. strani)
ni vred volilno pravico. Izguba ne znaša torej le 270, temveč nekaj stotin več, ravno toliko, kolikor bi zadostovalo, da dobe Slovenci 6 svetovalcev, ako bi vsi enotno nastopili.
LJUDSTVO ZAHTEVA NARODNO SLOGO
Ljudje so pa političnih razprtij že tako siti, da zgubljajo čedalje bolj veselje za javno življenje in narodno delo, in zato so pri teh volitvah stotine razočaranih Slovencev ostale enostavno doma ali pa glasovale za laške liste ter imamo tako Slovenci v gOTiškem mestnemu svetu eno tretjino manj predstavnikov, kakor bi jih morali imeti.
Gospodje pri SDZ in Slov. kat. skupnosti so v Gorici zmagali, .istočasno je pa bilo poraženo in tepeno slovensko ljudstvo. Komu gre taka politika v korist? Edino in izključno našim narodnim nasprotnikom!
Naša zahteva, naj Slovenci kljub vsem ideološkim razlikam ustanove za obrambo skupnih koristi nadstrankarski Narodni svet, zategadelj ne izhaja iz kakega breznačelne-ga edinjaštva, temveč iz skrbi za obstanek naše ogrožene manjšine in iz ljubezni do naroda, kateremu pripadamo. Za. tako politiko smo se po treznem preudarku odločiTi. ker je vsaka druga politika, kakor dokazujejo prav volitve v Gorici, izrazito protislovenska!
JjvuvMm	-	(Jiuitulhliu	dolina
ŠEMPETER SLOVENOV
Pred nekaj tedni se je precej hudo poškodoval učiteljiščnik Trusnjak Roman, doma iz Sv. Lenarta. Povozil ga je neki avto.
Ker je iz revne družine, so se ga ob božičnih praznikih spomnili profesorji, ki so na vzpodbudo ravnatelja prof. Passona nabrali 35 tisoč lir. Ta znesek so revnemu dijaku
I	osla1 i po šlenarskem župniku. To krščansko dobro delo usmiljenja je napravilo najboljši vtis med tamkajšnjim prebivalstvom.
Ponovno smo se pozanimali za znano ko-zijsko zadevo, o .kateri so videmski časopisi svoj čas toliko pisali, da se je ta vest razširila vsepovsod po svetu. Listi sedaj o njej molče kot grob. Človek bi zato mislil, da je v Kozci vse v redu. Pa ni. Novi župnik g. Kjačič stanuje še vedno v zasebni hiši. Nekaj prenapetežev, ki uživajo zaščito zloglasnega »Odbora za obrambo vere in domovine v Nadiških dolinah«, noče izročiti ključev župnišča slovenskemu župniku. Bivši župnik Boldarino, ki je zasejal neozdravljivo neslogo v prej mirni Kozci, se je pa moral povrniti v Forli, kamor spada; tudi sodnik Zuc-carello je moral zapustiti Čedad.
Novi nadškof Zaffonato je zastavil vse svoje zmožnosti, da bi to zadevo pošteno in pra-
vično uredil, kakor zahtevata ugled cerkve in države, pa vendar je ostalo vse pri starem. Nihče ne more do živega gospodom, ki ko-zijsko vprašanje vodijo iz varnih zaklonišč. Vse kaže, da je tudi sicer energični nadškof brez moči proti tistim, ki ščitijo vero in domovino v nadiških dolinah.
To- se godi v katoliški državi, ki jo vodijo
v	glavnem možje Krščanske demokracije!
Kljub hudemu zimskemu mrazu se ob božičnih praznikih ni zmanjšal obmejni promet pri glavnem prehodu v Stupici. Bil je celo živahnejši kot običajno.
IZ TIPANE
V	minulem poletju je bilo v inozemstvu zaradi strahotne brezposelnosti 376 naših domačinov, in sicer 209 stalnih ter 167 sezonskih delavcev, med njimi tudi 42 žensk. Pred božičnimi prazniki pa se je lepo število teh zadnjih vrnilo domov, kjer ostanejo do spomladi. Tako so naše vasi zopet nekoliko oživele, zlasti pa gostilne. Na žalost se naši ljudje v tujini navadijo ne le nekaj zaslužiti, marveč tudi zapravljati. Doma je polje neobdelano, hiše se podirajo; lastniki pa delajo za druge. Resna in dobra volja državne in deželne uprave bi mogla z dobro premišljenimi gospodarskimi ukrepi v nekaj letih
ustvariti v naši, v zadnjih desetletjih zanemarjeni domačiji, nove vire dohodkov in z njimi preprečiti grozeče in trajno naraščajoče izpraznjevanje obmejne dežele.
Bojimo se pa, da se bodo odgovorni in vodilni krogi v Rimu in Vidmu še hudo praskali za ušesi ter prepozno spoznali, da po loči ni vredno zvoniti. Nam pa ne bodo mogli očitati, da jih nismo pravočasno opozarjali na nevzdržni gospodarski položaj uboge Beneške Slovenije.
SREDNJE
Slovenski javnosti sporočamo žalostno vest, da je pred kratkim umrl župnik v Gorenjem Trbiju g. Aleksander Tomazetič. Vas je z njim zgubila velikega dobrotnika. Pokojnik ni bil le vzoren duhovnik in plemenit pastir svojih ovčic, marveč tudi moder uvetovalec ljudem v vsaki stiski in potrebi. Naj ljubi Bog bogato poplača vso ljubezen in požrtvovalno delo zaslužnega moža za slovensko ljudstvo.
UKV E
Ukvanei se živahno pripravljamo, da slovesno proslavimo 700-letnico naše župnije, /a to priliko bodo, kakor upamo, primerno popravili tudi našo cerkev. Pripraviti in postaviti se moramo tudi zategadelj, ker vemo, da nas bodo tedaj obiskali v lepem številu tudi vsi naši prijatelji, znanci in sorodniki iz vse Kunalsike doline
»E, kaj, kratko je še. Doma jok, ker očeta ni bilo še nazaj. Zjutraj še pred prvo mašo so šli vsi moški doli v port. Z barkami so pregledovali, če ga je kje morda vrglo na breg. In res Bibčev nono, je zasledil njegovo banko med skalami pod Brojanico. Na dnu barke pa je ležal Tojo z zaprtimi očmi in tiho ječal. Potegnili so vse na suho in ga dvignili. Pod njimi je ležala velika črno sivka-sla in sluzna kepa — velika hobotnica. Hudič ji pravimo danes. Če se te prime, dobiš izpuščaje in srbečico po vsej koži. Gorje pa, če si z roko, ki se je dotaknila tega vraga, pomencaš oči: jedka kislina, ki jo spak izločuje, ti oslepi vid.
’Tojo je dobil hudiča v mrežo :— je morda ob vid’, so se spraševali tovariši, 'ko so ga tisto žalostno božično jutro prinesli polmr-tvega domov. Klicali so za drag denar zdravnike od povsod. Hiša in brajda sta skopneli, nesrečni Tojo ni več gledal ne sonca ne morja. Dora je pobrala otroke in zginila na Vipavsko, Tojo je pa končal v tržaški hiralnici. Hiša pod gospodovo grižo se je sesula.
Od takrat so kriški ribiči še bolj spoštovali svete dni. Tudi mi damo na to, če dobro premislimo.«
Cesar je končal svojo povest. Voda je začela še bolj prekipevati. Samo, da se ribji spak ne pokaže...
»ALO, MREŽE!«
»Spet je nočna tišina zavila v mehko naročje ves svet. Plivkanje in pretakanje vode je potihnilo'. Dremavica se nas je vseh lotevala.
14
It. It.
Močan sunek ob ladjin bok nas je nenadoma zdramil. Hipoma sva bila tudi midva po-koneu. Zvezde daleč na robu morja že po-bledevajo. Po krovu vse skače kot iz uma. Natikajo si usnjate hlače ali vsaj predpasnike. Višek lova se približuje!
Kazara in Cesar se upirata ob drog krmila, drugi spuščajo sidro.
»Alo, fantje, mrežo! Gibaj, Polenta! M a ikola, k škripcu; Tonko, zabojčke«, poveljuje Cesar, da vse prevpije. Trušč in hrum! Ščifa je že priplula ob bok. Brž jo privežejo, ljudje poskačejo iz nje na naš krov. Lam-para se motovili na naši desni. Nino zopet brontola in vesla se tako spretno sučejo, da se barka suče okoli sebe. Močna luč slepi ribe, ki skačejo kot omamljene na površino vode. Zdaj spustijo- močno laterno, pritrjeno na kos plutovine v morje. Tu se mreža prične. Velikansko steno spletenih vrvi začno urno spuščati v vodo. Zgoraj je mreža pritrjena na plutovino, spodaj pa je obtežena s kosi svinca, da visi navpik k1 morju.
»Alo fantje, pozor«, vpije Cesar in deset rok se giblje kot stroj ter odvija mrežo s kupa in jo po taktu spušča v vodo-. Deset, dvajset, trideset metrov, petdeset, sto. Kakor spuščajo mrežo v vodo, z enako hitrostjo se bra-goe pomika v velikanskem krogu okoli lam-pare, ki stoji kot svetilnik sredi tega plesa.
»še ognja, Foger«, ukazuje Cesar. Lampa-re se še bolj močno zabliščijo in vabijo ribe. Celi kupi se jih prerivajo pod Ninovo lupino, ki vesla in venomer brontola. Ostali molčijo. Mrzla sapa piha, a vendar so vsi mokri od potu in vode.
Prijadrali smo spet do začetka mreže pri lanterni. Ribe so v velikanskem krogu obkoljene.
»Vleči vrv; mrežo zadTgni!« doni povelje. Mreža se začne spodaj zadrgovati. Roke niso dovolj močne, treba je vrteti škripce na vitel. Vsi pritiskamo in dihamo zasopljeni, kot da se tristo zlodjev podi od devinske skale proti nam.
»Še malo, fantje«, kliče Nimo in se sklanja čez rob v globino-. Ogromni sak se vedno bolj oži. Zdaj se poloti tudi rib neka mršča-vica, kakor da bi živalice spoznale, da bodo -daj zdaj zadrgnjene v velikanski mrežasti kotel, se prerivajo in skačejo preko mreže. Čudovit prizor boja med človekom in prirodo! Zdaj se prične dviganje saka iz globine. Ribe skačejo po mreži navzgor, treba jih je med zadrgami obirati in metati v sredino, kjer se voda peni, kot da pritiska iz dna globin.
»Nino, zgini!« Komaj ima še sekundo časa, da odvesla s svojo lamparo preko nasprotnega konca kolobarja na prosto. Svoje delo je opravil, premamil in privabil je z močno svetlobo ribe, zdaj se zadovoljno reži in pri-.•ig a mokro pipo.	(Nadaljevanje)
J
TOVARNA
LPlii/ičič
KRMIN - CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knhlnje itd. Izvrši vsako delo po naročila. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
IZ KULTURNEGA Ž1VJLJENJA JLišihufot&ua	v r
Zadnjo soboto pred božičem je priredil Sloven ski oder v Avditoriju proslavo dvestoletnice rojstva začetnika slovenskega gledališča Antona Tomaža Linharta. Za to priložnost je oder naštudiral nje govo »Županovo Micko«, za uvod pa dramsko sliko »Cojzovo omizje« Janeza Prepeluha. Kot že našlo, pove, je hotel Prepeluh v njej predstaviti občinstvu zanesene slovenske literate, ki so se zbirali okrog barona Zige Cojza in med katerimi sta bila tudi Lin hart in Vodnik, torej okolje, v katerem je nastala ta Linhartova igra in tudi pobuda, da so jo uprizorili. Dasi ideja ni često izvirna, ker so jo uresničili že drugi pred njim, jo je vendar pozdraviti, ker je Prepeluh s tem lepo dopolnil predstavo »Zupanove Micke« in lahko bi celo rekli ,da je bil v njegovi dramski predigri njen glavni mik, če že ne njena glavna vrednost. Namreč mik novega in neznanega, medtem ko je \elika večina gledalcev »Zupa novo Micko« gotovo že kdaj videla.
Na žalost pa režiser — prof. Jože Peterlin — pred igri ni posvetil enake pozornosti kot »Zupanovi Mi-eki« in tako je bila odigrana nekam trdo, nesproščeno, z vse preočitnim poučnim poudarkom. Tako je bil zlasti Linhart kljub svoji (bogve iz kakšne garderobe) izposojeni eleganci bolj nekak klepetavi, samozadovoljni šolmaster, ki se postavlja pred svo jim razredom, kot pa pravi Linhart, kakor si ga predstavljamo po njegovih delih in kakor nam ga prikazuje zgodovina naše književnosti. Igralsko pa ni bil slab. Igral ga je Livij Valenčič, ki je bil mor tla za svojo vlogo le nekoliko premlad.
Poleg likov, ki so nastopili pozneje še v »Zupa novi Micki«, sta nastopila v »Cojzovem omizju« še Cojz in Anton Vodnik. Prvega je igral Drago Stoka, drugega pa Gregor Pertot. Prvi je bil prav dober, Gregor Pertot pa je bil kot prvi slovenski pesnik le nekoliko preveč samozavesten in živahen. Laže bi si ga predstavljali v Tulpenheimovi vlogi.
Predstava »Zupanova Micka« je zadovoljila, v kolikor se tiče samih igralcev, ki so se res potrudili in ustvarili še kar prepričljive like. Najboljši so bili župan, Micka in Sterleldova. Zupan je bil prava podoba kmečkega gospodarja in župana tistih dni, premišljen, skrben, navezan na stare šege, hkrati pa šegav. Oblikoval ga je Drago Stoka. Micka, ki jo je igrala Marija Oficija, je bila pristna podobo zdravega, vedrega, malo romantičnega kmečkega dekleta, morda le za spoznanje preresna. Sonja Po lojac je igrala Sterfeldovo. Zaigrala jo je tako, kot si človek želi, da je ta vloga zaigrana, in nihče najbrž ni opazil, da je bila mlada igralka tokrat prvič, a upajmo, da ne zadnjič na odru. Dokazala je namreč, da tiči v njej lep igralski talent. Gibala se je sproščeno in sigurno in ustvarila značilen in veren
Knjiga v lanskem letu
V	letu 1956 je v Sloveniji izšlo 37 knjig, ki jih je napisalo 35 raznih avtorjev. Te knjige so natis nili v skupni nakladi 310.000 izvodov. Za izdanje novih slovenskih del skrbi šest večjih založb. Najmočnejša je Prešernova družba, ki je izdala v 85.000 iz vodih Bevkov roman, »Iskra pod pepelom«, povest iz časov prvih tolminskih puntov, nadalje Zupanči čevo potopisno povest »Mrtvo morje« in Ribičičevo delo za mladino »Kala«. Slovenska Matica je lani izdala samo eno izvirno slovensko povest, in sicer Bevkovo »Crno srajco«. Založba Kmečka knjiga je i/.dala »Desetega brala« v lepi jubilejni opremi in Ingoličevo »Ugasla dolina«. Slovenski knjižni zavod je dal na trg tri izvirna dela: Kranjec »Zemlja se z nami premika«, Vipotnik »Drevo na samem« in Kavčičevo »Cez sotesko ne prideš«.
Bogatejša je žetev pri Državni založbi Slovenije, ki je natiskala enajst del slovenskih pisateljev. Vc činoma gre za ponatis naših klasikov. Od živečih je treba omeniti: Debiča: »Brez.milosti«, Ferda Ko zaka »Popotoval sem v domovino« in Juš Kozakovo »Balada o ulici«.
Najbolj živahno sega občinstvo po izdajah Mladinske knjige, ki je objavila 21 novih domačih del.
Poleg naštetih založb delujejo v Sloveniji še druge ,kot so Mohorjeva družba, Cankarjeva družba in »Lipa« v Kopru, toda že iz naštetih je razvidno, da literarna žetev ni prav tako šibka, kot si navadno radi ponavljamo, številne skupne knjižne naklade tudi nekaj povedo. Vendar slovenska kultura se ne kaže samo v številkah, temveč tudi v estetiki in literarni vsebini ter globini izdanih del. O tem se Pa kritike močno križajo.
lik mestne dame tistega časa. Le njena užaljenost nad tistim, kar ji je zagodel Tulpenheim, je bila malo preveč mila. Zdelo se je skoraj, kot da je zadovoljna, da je tako prišlo in da se ga je znebila. To pa se malo sklada z žensko psihologijo.
V	nasprotju z Micko in zlasti še Sterfeldovo je bil Anže nekoliko pre.icroden, preveč je spominjal na karikaturo, morda zato, ker sta režiser in igra-lcc — Gregor Pertot — nekoliko pretiravala v na-glašanju njegove kmečke pristnosti nasproti mestnima gospodičema Tulpenheimu in Monhofu, ki sta ju igrala Glavko Turk in Marjan Slokar. Oba p:i sta bila nekoliko prenebogljena v vlogi zapeljivcev, tako da sta se gledalcem kar zasmilila, ko sta se znašla v pasti. Pisar Glažek, ki jima je delal družbo in ki ga je igral Ladi Vodopivec, je bil prime ren.
Plesalci, ki so nastopili v medigri, so prispeval svoje k mikavnosti predstave, a njihov nastop bi bil lahko še precej učinkovitejši, če bi bili pokazal' malo več temperamenta in če bi bili plesali po zvokih prave godbe, ne pa samo po oddaljeni plošči.
Režija je bila v nekaterih ozirih prav dobra, ponekod pa se je zdelo, da se ji dejanje izmuzava iz rok, kot že rečeno, v predigri. Tam režiser ni izko ristil možnosti, ki so se mu ponujale. Po drugi strani pa mu je treba priznati, da je dobro izoblikoval like in dovolj zadovoljivo poravnal razlike med njimi, kar se tiče igralskega znanja in temperamenta, tako da se razlike niso preočitno kazale.
Scena Sergeja Vesela ni bila najbolj posrečena. Imela je preveč diletantski značaj, kar pa ima najbrž tudi svoje objektu ne vzroke.	M.	S.
delm" Stank m Vukm
Preteklo je že skoro poldrugo desetletje, odkar sta tragične smrti umrla pesnik Stanko Vuk in njegova žena, a šele zdaj izide zbirka njegovih izbranih stvari. Izdala jo bo letjs koprska založba »Lipa«.
Zbirka bo imela naslov »Zemlja na zapadu«. V uvodnem eseju bo predstavil pokojnega pesnika slovenski javnosti Lino Legiša, knjigo pa je uredil mladi književnik Milko Matičetov.
Kot znano, bo v kratkem izšla pri imenovani ko prski založbi tudi nova knjiga Borisa Pahorja »Afri ška kronika«, ki popisuje dogodivščine slovenskega intelektualca iz Trsta v italijanski vojski v Libiji. To bo v kratkem času že tretja slovenska povest, ki se dogaja daleč izven mej domovine, medtem ko je bilo doslej za slovensko pripovedništvo značilno, da se je najraje držala domače grude, tako da Slovenci dejansko sploh še nimamo lastne literarne zvrsti pustolovskih ali eksotičnih romanov. Glavni vzrok za to je najbrž revščina, v katero je bila vedno obsojena velika večina slovenskih pisateljev, tako da si ni mogla privoščiti daljših potovanj po svetu in se seznaniti z življenjem drugod, kot so to lahko napravili pisatelji bogatejš.h narodov, četudi majhnih, kot so n. pr. skandinavski.
J. M.
Zbirka novel Alojza Rebule »Vinograd rimske cesarice« se že nahaja v prodaji v slovenski knjigarni v ulici sv. Frančiška. »Z ognjem, ki je redek v današnjem pisanju, je pisatelj segel v svoje in svojih junakov boleče iskanje, nazorno upodobil vrsto preprostih postav iz naše kraške vasi, zajel od tod marsikatero naravnost neprekosljivo tenko občutje, zraven pa se znal mojstrsko poglobiti v zapleteno duševnost in usodo nekaterih oseb, kakršne so pomagali oblikovati nesvobodni časi, narodnostno me šano veliko mesto, prevratni vojni nemir in nič manj vznemirljive nejasne razmere po vojni«, je zapisala o tej Rebulovi zbirki neka slovenska revija.
LOJZE SPACAL BO RAZSTAVLJAL
Lojze Spacal bo po daljšem času zo pet razstavljal v našem mestu. V sobo to, 12. t. m. ob 18. uri bo odprl razstavo v »Občinski galeriji« na Trgu Unita, to je v občinski palači.
Od tržaških slovenskih umetnikov je pred njim tam razstavljal že Bogdan Grom in upra-
vi	omenjene galerije je treba dati vse priznanje, da upošteva tudi želje slovenskih umetnikov in kulturne potrebe slovenskega prebivalstva na Tržaškem. S tem je pokazala, da ji je tuja narodnostna mrž-nja, ki se sicer tako rada kaže ravno v kulturnih in vzgojnih zadevah.
Spacal bo tokrat predstavil svoja dela iz zadnjih let.
Razstavil bo skupno 33 del, od tega 8 olj na platnu,
6 graviranih in slikanih lesenih plošč ter 19 grafik v barvah. Večina motivov je s Krasa in iz sloven ske ter hrvaške Istre, zlasti iz obalnih krajev, ki so mu posebno pri srcu. Tam se namreč počuti Spacal kot umetnik v svojem pravem elementu. Nekaj motivov pa je tudi iz Makedonije, ki jo je lani obiskal in ki ga prav tako privlačuje s svojo žarečo južno svetlobo in barvno nasičenostjo, pa tudi s svojo primitivno, a svojevrstno arhitekturo. Tako bomo n. pr. videli na razstavi njegovo barvno grafiko »Ciganske hiše v Makedoniji« in dve barvni grafiki »Hiše v Makedoniji«, ki bodo nedvomno silile k zanimivi primerjavi z njegovimi kraškimi in istrskimi podobami.
Velika večina slik bo prvikrat razstavljena v Trstu. Razstavil bo tudi podobe, za katere je dob i le ta 1955 nagrado na I. mednarodni razstavi grafike
LOJZE SPACAL: MRTVO LISTJE
v Ljubljani, pa tudi tiste, ki so bile nagrajene lani na VII. Ouadriennali v Rimu in na vsenarodni razstavi grafike v Miljah.
Vsa dela, ki jih bo prikazal v Trstu, bo nato še z drugimi svojimi slikami in skulpturami razstavil marca v znani pariški galeriji »Rive Gauche«, Od tam bo prenesel razstavo v Frankfurt in v druga večja mesta Zahodne Nemčije, nato pa še v vse prestolnice skandinavskih držav.
Spacal je eden najbolj skromnih, a hkrati najboljših tržaških umetnikov sploh. Ustvarja tiho in brez hrupa ter neutrudno, ne da bi »čakal na navdih«, zato pa tudi uspehi ne izostajajo, kar dokazujejo nagrade, ki jih je bil lani deležen v toliki meri kot noben tržaški umetnik. V njegovih uspehih pa vidimo afirmacijo slovenske kulturne ustvarjalnosti na Tržaškem sploh. Ti uspehi so nam dokaz, da ni potrebno, da bi bili v tem pogledu pasimisti.
GOSPODARSTVO
Razpust kolhozov?
Nasilna kolliosizacija je bila izvedena v Rusiji v letih 1929 do 1932. Kmetje so se upirali in zato so milijoni — po sovjetskih podatkih 6 milijonov ljudi — izgubili življenje, nekaj milijonov kmetov pa je bilo odgnanih v Sibirijo. Takrat je udarila katastrofa tudi rusko živinorejo, predvsem govedarst vo. ker so kmetje raje živino poklali, kot da bi jo za-slonj izročili kolhozom. Od takrat ni še živinoreja v Rusiji dosegla tistega števila, ki ga je imela v dobi carizma. Zaito Sovjeti kupujejo meso in maslo v Južni Ameriki, v Avstraliji, na Novi Zelandiji in nekaj so ga kupili celo v —* Franciji.
Lenin je bil proti vsakemu nasilju do kmet' skega stanu. Želel je mirno združevanje v za. druge in je pravilno trdil, da bodo kmetje pristopili k zadrugam, le če bodo v njih videli svojo korist. Lenin je umrl in zavladal je Slailiu. Ker je mirno združevanje prepočasi napredovalo, oziroma »ploh ni napredovalo, je komunistična partija sklenila nasilno uvesti kolhoze. Organiziranih jih je bilo 94 tisoč z 8.500 traktorskimi postajami. Poleg tega je bilo ustanovljenih nekaj nad 4.000 velikih državnih posestev ali sovhozov.
V kolhozih združenim kmetom so bile dane ohišnice, to so od ene četrtine do polovice hektara velike površine zemlje, katero so ikol-hozniki obdelovali po iroilli volji in tudi prosto razpolagali z njenimi pridelki. Ohišnice pa so bile marsikje precej večje. Po zadnji znani ruski statistiki so redili na ohišnicah več/krav kot na kolhozih in sovhozih skupaj. Lastniki ohišnic so morali za živino sami preskrbeti krmo; večinoma so jo kupovali na kolhozih.
PO 2. SVETOVNI VOJNI
Fo drugi svetovni vojni so začeli uvajali kolhoze v vseh državah, kjer so prišli na oblast komunisti, lako v Jugoslaviji, Bolgariji, na Ogrskem, v Romuniji, na Češkem, na Poljskem in v Albaniji. Po sovjetskem zgle-du so hoteli uničiti svobodnega kmeta in ga spremeniti v kmečkega delavca, iki je popolnoma odvisen od države. V Jugoslaviji je bilo ustanovljenih okoli 6.000 kolhozov, sicer ne pod lem imenom, marveč z nazivom »obdelovalna zadruga«, »kmečka zadruga«, »seljačka zajednica« itd. V bistvu pa so lijle vse te organizacije posnete po zgledu ruskega kolhoza ali »artela«, kot se v Rusiji tudri imenujejo kolhozi.
V Rusiji se kolhozi niso tako obnesli, kot so pričakovali komunistični teoretiki. Zato so večkrat spreminjali zakonske določbe o kolhozih. Zadnje spremembe so bile sprejete na 20. kongresu komunistične partije. Te določbe predvidevajo likvidacijo ruskih kolhozov, a ne v takem smislu, kol se dogaja v podlož-niških deželah in v Jugoslaviji. V teli državah -o se kolhozi slabše obnesli kot v Rusiji. Države so jih podpirale, dokler so mogle, ko pa ie vladna podpora izostala, se je večina kolhozov razbila. V Jugoslaviji jih je danes še okoli 800, od katerih pa večina hira. a se kljub temu ne bodo razšli, ker so dobili zemljo in ostale nepremičnine iz državnega zemljiškega sklada ali narodne imovine. Revolu-
cija na Ogrskem je razbila večino kolhozov in enako se je zgodilo tudi na Poljskem; baje se isto dogaja tudi v Romuniji in v Bolgariji. Kmetje so proti kolhozom, ker se zavedajo, da z Vstopom v kolhoz izgubijo svobodo in so ponižani v navadne kmečke delavce. Drugi vzrok, zakaj so kmetje proti kolhozom je, ker vidijo, da hočejo z njihovimi žulji živeti različni politični komisarji in tajniki, ki ne opravljajo nobenega plodnega dela in so v gospodarskem pogledu pravi zajedavci. Hočejo pa imeti vedno in povsod glavno in odločujočo besedo. Na kolhozih se je malokje po-kazala resnična ljubezen do dela in večina samo čaka, da zaključi svoj delovni dan (ruski »trudoden«). Razni lenuhi in nemarneži so tudi zagrenjali življenje pridnim in skrbnim članom. Taike in podobne pomanjkljivosti so krive, da so se kmetje .kmalu nasitili kolhozov in gledajo, kako bi se jih rešili enkrat za vedno.
ZAČASEN UMIK
Dokler so pa komunisti na vladi, ne bodo nikdar opustili misli, da je potrebno kmete kolhosizirati. Komunistični sen so velika, s stroji obdelovana posestva. Komunisti hočejo svobodnega kmeta spremeniti v kmečkega delavca, ki bo od države popolnoma odvisen. Le z odvisnim človekom lahko ravnajo po svoji volji. Zavedati se je treba, da je današnji komunistični urniik glede kolhozov samo majhen odmor in da bodo pozneje s tem večjo močjo silili kmete v kolhoze. To je pač osnovna toč1-ka komunističnega programa. To nam potrjuje današnji razvoj kolhozov v Rusiji.
Olimpijski izidi - 4
S to številko zaključujemo objavljanje olimpijskih izidov. Izide smo priobčili v naslednjih števil kah: 131, 134 in 135.
Plavanje — Moški: 100 m prosto: 1. Henricks (Avstralija) 55"4; 2. Devvitt (Avstralija) 55"8; 3 Chapman (Avstralija) 56'7. - 100 m hrbtno: I. Thiele (Avstralija) 1'2"2; 2. Monckton (Avstralija) 1'3”2, 3. McKinnev (ZDA) 1'4”5. - 200 m metuljček: 1. Yor-zyk (ZDA) 2'19’’3; 2. Ishimoto (Japonska) 2’23”8; 3. Tumpek (Malžarska) 2’23”8. - 200 m prsno: 1. Fu rukavva (Japonska) 2’34"7; 2. loshimura (Japonska) 2'36’7; 3. Junicev (SZ) 2’36”8. - 400 m prosto: 1. Ro se (Avstralija) 4'27”3; 2. Yamanaka (Japonska) 4’ 30”4; 3. Breen (ZDA) 4'32'5. - 1500 m prosto: 1. Rc. se (Avstralija) 17'58"9; 2. Yamanaka (Japonska) 18 0”3; 3. Breen (ZDA) 18'8”2. - 4 x 200 m: I. Avstral: ja 8’23”6; 2. ZDA 8’31 "5; 3. SZ 8’34”7. — Zenske: ICO m prosto: I. Fraser (Avstralija) 1'2”; 2. Crapp (Av stralija) 1’2"3; 3. Lecch (Avstralija) 1'5”2. - 100 m hrbtno: 1. Grinham (Vel. Britanija) I’12''9: 2. Cone (ZDA) l'12”9; 3. Edvvards (Vel. Britanija) 1'13”1. -100 m metuljček: 1. Mann (ZDA) ril”; 2. Ramey (ZDA) ril”9; 3. Sears (ZDA) 1’14”4. - 200 m prsno:
1.	Happe (Nemčija) 2’53”1; 2. Szekelj (Madžarska) 2’54”8; 3. Tenelsen (Nemčija) 2’55"8. - 400 m prosto:
1. Crapp (Avstralija) 4'54"6; 2. Frasec (Avstralija) 5’2”5; 3. Ruuska (ZDA) 5’7"1. - 4 x 100 m: 1. Avstralija 4’17’’l; 2. ZDA 4'19”2; 3. Južna Afrika 4’25”7.
Skoki v vodo — Moški: Deska: 1. Clotvvorth (ZDA) 159,56; 2. Haper (ZDA) 156,23; 3. Capilla ('Mehika) 150,69. - Stolp: 1. Capilla (Mehika) 152,44; 2. Tobian (ZDA) 152,41; 3. Conner (ZDA) 149,79. — Zenske: Deska: l. McCormick (ZDA) 142,36; 2. Stu nyo (ZDA) 125,89; 3. McDonald (Kanada) 121,40. -Stolp: 1.McCormick (ZDA) 84,84: 2. Inv in (ZDA) 81,64; 3. Mvers (ZDA) 81,58.
Streljanje — Pištola: 1. Linnosvuo (Finska) 556;
2. Duvarov (SZ) 556; 3. Pinion (ZDA) 551. - Glinasti golobi: I. Rossini (Ft?'ija) 195; 2. Smel : vnski ( P;»lj-
Sedanji tajnik komunistične partije Hru-ščev je bil za življenja Stalina njegova desna roka in glavni del n asi Iste v nad kmeti v dobi kolhosizacije je pripisati ravmo njemu. Najbrž je on tudi podpiral idejo »kmetijskih mest« (agrargorodov). Kmeite, oziroma kol-hoznike so hoteli združiti v večjih naseljih in od tam naj bi hodili ali se vozili na delo na bližnja in oddaljena zemljišča. S Stalinovo smrtjo je zaspala ideja »kmetijskih mesit« in danes se o tem ne govori več.
NAJNOVEJŠE SPREMEMBE
Na 20. kongresu ruske komunistične partije je bil za kmetijstvo sprejet naslednji sklep: »Kongres naroča centralnemu odboru, da nadaljuje z nespremenjeno silo svoje delo za napredek kmetijstva, da mci>ilizira stranko in celotno sovjet siko ljudstvo za preskrbo z obilnim živežem prebivalstvu im s surovinami lahki industriji«. Kmalu po kongresu (10. marca) je izšel v »Pravdi« odlok osrednjega odbora o »pravilih in organizaciji artela«. V tem, odloku pa se niso prav nič upoštevale želje in predlogi, ki so jih slavili na kongresu zastopniki kolhozov.
Iz mnogih predpisov dekreta je razvidno, da se hoče na kolhozih uvesti strožja disciplina, da morajo koihozniki doseči preko leta določeno število delovnih dni, da se hočejo odpraviti ohišnice itd. Če se na kakšnem kolhozu pojavijo nepremostljive težave, naj se kolhoz spremeni v sovhoz, to je v državno posestvo, kjer koihozniki nimajo nobene besede več. Posledice odloka so se kmalu pokazale. Medtem ko je bilo oh Stalinovi smrti še
94.000	kolhozov, jih je danes manj kot 90.000; zrastilo pa je število sovhozov ali državnih posestev. S lem koihozniki izgubijo še tisto malo besede, ki so jo imeli v kolhozih.
Tako vodi ruska likvidacija kolhozov krnele v še večjo odvisnost od države.
ska) 190; 3. Ciceri (Italija) 188. - Težka precizna pu ška: I. Borissov (SZ) 1138; 2. Erdman (SZ) 1137; 3. Ylonen (Finska) 1128. - Malokalibrska precizna puška: 1. Bogdanov (SZ) 1172; 2. Horinek (Ccška) 1172; 3. Sunnberg (švedska) 1167. - Bežeči jelen:
1. Romanenko (SZ) 441; 2. Skoldeberg (Švedska) 432; 3. Sevriouguine (SZ) 429. - Silhuete: 1. Petre scu (Romunija) 587; 2. Cerkassov (SZ) 584; 3. Li-chiardopel (Romunija) 581. - Leže: 1. Quellette (Kanada) 600 ; 2. Borissov (SZ) 599; 3. Boa (Kanada) 598.
Telovadba — Moški: Bradlja: 1. Caukarine (SZ) 19,20; 2. Kubota (Japonska) 19,15; 3. Ono in Take-moto (Japonska) 19,10. - Krogi: 1. Azarjan (SZ) 19,35;
2. Mouratov (SZ) 19,15; 3. Kubota in Takemoto (Japonska) 19,10. - Konj: 1. Cakline (SZ) 19,25; 2. Ono (Japonska) 19,20; 3. Coukarine (SZ) 19,10. - Preskok: 1. Bantz (Nemčija) in Mouratov (SZ) 18,35;
2.	Titov (SZ) 18,75. - Drog: 1. Ono (Japonska) 19,60;
2. Titov (SZ) 19,40; 3. Takemoto (Japonska) 19,30. -Prosta vaja: 1. Mouratov (SZ) 19,20; 2. Coukarine (SZ), Thoresson (Švedska) in Nobujuki (Japonska) 19,10. - Skupna ocena posamezniki: 1. Coukarine (SZ) 114,25; 2. Ono (Japonska) 114,20; 3. Titov (SZ) 113,80. Skupna lestvica moštva: I. SZ 568,25; 2. Japonska 566,40; 3. Finska 555,25. — ženske; Prosta vaja: 1. Kcleti (Madžarska) in Latynina (SZ) 18,732;
3. Leustean (Romunija) 18,699. - Preskok: I. Laty-nina (SZ) 18,83; 2. Manina (SZ) 18,79; 3. Conng (švedska) in Tass (Madžarska) 18,73. - Bradlja: 1. Keleti (Madžarska) 18,966; 2. Latynina (SZ) 18,833;
3.	Mouratova (SZ) 18,800. - Greda: 1. Kcleti (Madžarska) 18,800; 2. Bosakova (Češka) in Manina (SZ) 18,633. - Skupna ocena posameznice: 1. Laty-nina (SZ) 74,931; 2. Kcleti (Madžarska) 74,630; 3. Mouratova (SZ) 74,464. - Skupna vaja: 1. Madžarska 75,20; 2. švedska 74,20 ; 3. Poljska in SZ 74. -Skupna ocena m-štva: 1. SZ 444,80; 2. Madžarska 443,50; 3. Romunija 438,20.
Veslanje — Skiff: 1. SZ 8'2”5; 2. Avstralija 8’7"7;
3.	ZDA 8T1"1. - Double scull: 1. SZ 7'24"; 2. ZDA (NiidaPevn*'' nn 10.
ITALE TE MRTEV; ZMRZNIL 3E... O N P DVA STA PA TOLE V 1&ETI. TO ŽELIT1
,..NA NEZNANČEVO ŽELTO TE 6TRA ŽAD ODKLENIL TEŽKA VRATA.,. 175
IVIDVA STA ME TORE3 SPRAVILA NA BERAŠKO PALICO?,.NO,TOjg 61 BOSTA ZAPOMNILAI
- Ml DVA?'1
V	tW^«.i7vASi NATBBt 'j£x	SE	ZMO-
Jm\ . P m a tili : ^
M HRIBOLAZCA ^ SVA IN NIKO MOR NI5VA STO'
.RILA žalega:..
[HRIBOLAZCA? AAA2’ IN NIlZCMUT NISTA STORILA ŽALEGA?!? NEDOLŽNI OVČICI.'! TODA -TO VA' MA REČEM: -
POD VODO?? TORET GA 3£ POPLAVILA VODA S KRVAVEGA ZOBA!! DAČ Ml DALJNOGLED' BRŽ 1 ^
TAKO T0RE30...J0NA3 BIČE SONCE, MIDVA PA,.. O, KAKO TE TRDON3A SREČEN,DA NI DOŽIVEL TE
sramote: ^iM/rfiYfrM
, PSST1 « SL ISIS?!
SEM Sl KAR MISLIL,-.TAMLE TL KO NEC^PREPAm^ ITATEREGAPtoA
TO 3£	:T	H
VODA, KI 31 -Ji’
TRDON3A ZAPRL IZTOK W ^ POD ZEMLTO. ZALILA 3£ HOTEL IN M MIDVA BOVA ZA TO SEDEL A, DA yL.BOVA ČRNA....STRASNO:...
STRAŠNO!
[ODŠLA STA.TALE TE BIL VIDE1 Tl DIREKTOR HOTELA,PA NI NIČ KAS PR13AZEN.... KAČ NEKI 3E MISLIL S TISTO BERAŠKO PALICO
NE VEM. VEM SAMO, DA S& BOVA TEŽKO IZVLEKLA.... KO TM VSA3 VEDEL. K3E TE TA. N3EGOV
T HOTELA TAMLE NEK3E POD VODO M MORA BITI. ■
.HOTEL Ml BOSTA PLAČALA S SV03IMA GLAVAMA!!USTRELITI, OBESITI VA1U BOM DAL!! GRR!
Remo nekiI* hm.ne V£m...
NATO TE gd. MOGOČE BOVA ZAPRLA^ZDATLE ZVEDE' LA ■ NEKDO ‘PRH
1	'dCT,	’	H	ATA1 tl-
u n bi*
ii
n
•
I
ni
/
KL30Č SE TE OBRNIL ČAVNICI \N VRATA SO ŠKRIPALA..,
Ž)ofga je
»Kdo je ta doktor Pirih'!1« ji' vprašala Andra.
»Tega pozna vsak otrok v mestu«, je pojasnjevala soseda. »Pravijo mu zdravnik revnih, ker zdravi same revne ljudi. Njegov okoliš je v starem mestu.«
Andra je pazljivo poslušala. Ni si bila še povsem na jasnem. kaJ J* je na tem, če gre zdravnik revnih v pokoj. Razmišljala je.
jo je zdramila gospa z nasvetom: »To je nekaj za vas. gospodična doktorica. Morale se potruditi, da dosežete to mesto.«
»Saj mi ga ne bodo dali«, je Andra dvomeče odklanjala.
»Tega pa ne veste. Poskusite!«
Soseda je talko dolgo prigovarjala, dokler se ni Andra vdala, da bo vložila prošnjo. Dva dni po tem razgovoru je šla na zdravstveni urad.
Nekaj tednov je že preteklo in Andra ni prejela nobenega odgovora. Mislila je. da so njeno vlogo, kar odložili. Končno je prišlo poročilo, da ji dovoljujejo samostojno zdravniško prakso.
Niti od dalee pa ni slutila, koliko zasluge ima pri vsem tem
profesor Gravina. Menila je, da mu je vsa zadeva neznana. V šestih tednih bi morala nastopiti Pirihovo mesto. Zatorej ni več mogla odlašati razgovora s svojim predstojnikom.
Profesor Gravina se je smehljal, ko mu je Andra v jecljajočih besedah pojasnila, za kaj gre.
»Vem, vem vse, Andra. Ne morem in nočem Vas zadrževati. Pri nas v bolnišnici ste se mnogo naučili. Prepričan sem, da boste na mestu veščega doktorja Piriha dokazali svoje znanje. Lepo nalogo ste prevzeli: pomagati revnim. Želim Vam mnogo sreče!«
»Hvala Vam. gospod profesor«, je odvrnila Andra in njene besede so to pot prišle prav iz srca.
Andra se ni pritoževala nad pomanjkanjem dela. Že zjutraj, ko se je še mudila po hišah na obiskih bolnikov, so ne v mali čakalnici začeli zbirati novi bolniki.
Za vsakega je imela dobro besedo: vsi so odhajali potolaženi od nje. Sloves o Andrinem delu je prišel tudi na Janovo uho. ki ni več vedel, kako bi zbudil Irmo iz njene omrtvelosti.
Več kot eno uro je sedel v zdravniški čakalnici, preden je prišel na vrsto. Andra ni vedela, kdo je ta mož. ki nekam v zadregi stoji pred njim.
»Kje se počutite slabo?« ga je vprašala, ko jr scdrl k pihalniku.
TEDENSKI KOLEDARČEK
13. januarja, nedelja: Sv. družina, Vetonika
14. januarja, ponedeljek: Hilarij
15. januarja, torek: Maver
16. januarja, .sreda: Marcel
17. januarja, četrtek: Anton
18. januarja, petek: Sv. Petra stol
19. januarja, sobota: Kanul
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 9. januarja 1957 si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev -
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
/lato
napoleon
dobil oz. dal za:
635—637 lir 23,50—24,25 lir 85—90 lir 147—155 lir 1640—1700 lir 147—149 lir 17—20 lir 147—148 lir 723—727 lir 5000—5250 iir
RADtO TRST A
Nedelja, 13. januarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše;
13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 19.15 Velike ljubezni; 20 30 Bellini: »Mesečnica«, opera v
2	dejanjih.
Ponedeljek, 14. januarja, ob: 19.15 Radijska univerza; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 21.00 Preda vanje; 22.00 Slovenske balade; 22.35 Schubert: Sona ta v A-Duru.
Torek, 15. januarja, ob: 13.30 Glasba po željah; 19 15 Zdravniški vedež; 21.00 Giuseppe Adami: »Be-
li	lasje«, igra v 3 dejanjih — igrajo člani Radijske ga odra.
Sreda, 16. januarja,pb: 12.55 Vokalni kvintet; 14.00 Dalmatinske pesmi; 18.30 Pisani balončki; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.15 D. Falla: Noči v španskih vrtovih.
Četrtek, 17 .januarja, ob: 19.15 Šola in dom; 21.00 Dramatizirana zgodba, nato Straussove melodije;
22.15 Schubert: Simfonija št. 3.
Petek, 18. januarja, ob: 13.30 Glasba po željah:
18.00	Gershvvin: Koncert za klavir in orkester; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti;
22.15 Slavni pevci.
Sobota, 19. januarja, ob: 12.55 Jugoslovanski motivi; 16.00 Utrinki iz tehnike in znanosti; 16.15 Slovenski motivi; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Sestanek s poslušalkrgni; 21.00 Teden v Italiji; 21.15 Slovenski oktet; 21.35 Rimski Korsakov: Šehereza da.
VPRAŠANJA IN ftlHitlVtlttl
Vprašanje št. 329: Mislim napraviti večji sadovnjak. Prosim vas, da mi svetujete, katere sadne vrste naj sadim?
Odgovor: Ce bi sadovnjak služil samo za domačo potrebo, bi lahko zasadili vsake sadne vrste po nekaj debel: nekaj jablan, hrušk, češenj, marelic sliv, breskev itd. Ker pa hočete napraviti sadovnjak za prodajo sadja, je potrebno celotno zadevo nekoliko bolje premisliti. V var h razmerah (kraško obeležje), pa tudi drugod — razen na vzpetinah Bene ške Slovenije — ne pridejo v poštev jablane, ker jc trenutno v Italiji jabolk 'skoraj preveč, saj se je v zadnjih 15 letih njihov pridelek več kot potrojil. Danes jih pridelajo v pokrajini Ferrara več, kot jih je pred zadnjo vojno pridelala vsa Italija z Južno Tirolsko vred. Ker pridelek jabolk še narašča, moramo pričakovati, da bo prej ali slej nastala nadpro-dukcija in s tem kriza v prodaji jabolk. V zadnjih letih se suče cena jabolk v Ferrari med 10 in 20 1' rami za kg. Trgovina s češnjami je v zadnjih le tih tudi slaba, predvsem zaradi črvivosti (češnjeve mlihal). Podobno je tudi z različnimi slivami. Od sadnih sort bi torej ostale predvsem breskve, hru ške in marelice, ki se na trgu vedno dobro prodajo. Med temi tremi izberite vrsto, ki Vam je najbolj všeč, mogoče pa zasadite tudi vse 3 vrste. Za vsako vrsto pa izberite najprimernejše sorte in v tem oziru obrnite se za nasvet na Kmetijsko nad-zomištvo (Ispettorato d’Agricoltura).
Vprašanje št. 330: Pred leti so pisali časopisi, da so Rusi vzgojili večno pšenico, to je neko novo sorto pšenico, ki se enkrat vseje in potem žanje skozi mnogo let zaporedoma. Ali je na tem kaj restiice? Zakaj se danes nič več ne piše o tej sorti?
Odgovor: Naravoslovci in kmetijski znanstveniki delajo vse mogoče poskuse z namenom, da bi dvignili proizvodnjo in s tem olajšali človeštvu boj z.i vsakdanji kruh, za potrebno hrano. Največji do sedaj doseženi uspeh predstavlja hibridna — križana koruza. Ko so bili pred letom dni ruski veščaki v Ameriki, so pri povratku v Rusijo odpeljali s seboj predvsem mnogo tega semena. Vse polno poskusov se dela tudi s pšenico in v tem oziru so vse pohvale vredni italijanski genetiki-vzgojitelji novih sort pšenice, ki dajo v rednih razmerah hektarske donose od 60 do 70 q. Italijanski — in tudi drugi genetiki — hočejo vzgojiti odlične sorte s križanjem (kot pri koruzi) in s selekcijo — odbiro. Zadeva s tako imenovano »večno« pšenico pa je naslednja: Poskuse s pirnico (škrado, italijanski »gra-migna«) in pšenico so delali mnogi znanstveniki in se je baje nekemu ruskemu naravoslovcu posrečilo vzgojiti s križanjem s pšenico — čisto novo in buj-neje rastočo pirnico, ki je imela v svojih klaskih pšenici podobna zrna. Baje je ta nova pirnica rodila skozi 3 leta, potem pa je postala navadna pirnica s praznimi klaski. Naravoslovno je to na vsak način zanimivost, gospodarski pomen pa bi ta nova
rastlina imela, če bi dala vsaj srednji pridelek. V zadnjih letih ni nič slišati o večni pšenici, mogoče pa je sploh nikdar ni bilo. Vsaj mi »zapadnjaki« je nismo videli.
OLIMPIJSKI IZIDI — 4
(Nadaljevanje z 8. strani)
7'32"2; 3. Avstralija 7’37”4. - Dvojka brez krmarja:
1. ZDA 7’55”4; 2. SZ 8’3”9; 3. Avstrija 8’18"2. - Dvojka s krmarjem: I. ZDA 8'26’’l; 2. Nemčija 8'29"2:
3.	SZ 8’31". - Četverec brez krmarja: 1. Kanada 7'8"1;
2. ZDA 7T8"4; 3. Francija 7’20”9. - Četverec s krmarjem: 1. Italija 7T9"4; 2. Švedska 7'22”4; 3. Finska 775”. - Osmerec: 1. ZDA 6'35”2; 2. Kanada 6’37’T;
3. Avstralija 6’39”2.
Moderni peteroboj: 1. Hall (Švedska) 4833 točk;
2.	Mannonen (Finska) 4774,5 ; 3. Korhonen (Finska) 4750. — Moštva: I. SZ 13.690,5; 2. ZDA 13.482; 3. Finska 13.185,5.
Kanuji — moški: Enosedežni kajak (1000 m): 1. Švedska 4T2”8; 2. SZ 4'15”3; 3. Madžarska 4'16”2. -Enosedežni kajak (10.000 m): 1. Švedska 47’43”4; 2. Madžarska 47’53"3; 3. Nemčija 48’. - Dvosedežni kajak (1000 m): 1. Nemčija 3’49”6; 2. SZ 3'52"4; 3. Avstrija 3’55”8. - Dvosedežni kajak (10.000 m): 1. Madžarska 43’37"; 2. Nemčija 43'40"6; 3. Avstralija 43’ 43”2. - Enosedežni kanu (1000 m): 1. Romunija 5' 5”3; 2. Madžarska 5’6"2; 3. SZ 5'12”7. - Enosedežni kanu (10.000 m): 1. Romunija 56’41”; 2. Madžarska 5771”; 3. SZ 57'14”5. - Dvosedežni kanu (1000 m): 1 Romunija 4'47”4; 2. SZ 4’48”6; 3. Madžarska 4’54”3. Dvosedežni kanu (10.000 m): 1. SZ 54’2"4; 2. Francija 54’48”3; 3. Madžarska 55’15”6. — Ženske: Enosedežni kajak (500 m): I. SZ 278”9; 2. Nemčija 2’19”6; 3. Danska 272”3.
Kolesarstvo — Hitrostna dirka:	1. Rousseau
(Francija); 2. Pescnti (Italija); 3. Ploog (Avstralija). - Tandem: 1. Avstralija; 2. Češka; 3. Italija. -
1	km v času: 1. Faggin (Italija) i’9”8; 2. Foucek (Češka) 1 ’ 11 ”4; 3. Swift (Južna Afrika) 1 ’ 11 ”6. -Moštveno zasledovanje: T. Italija 4’37”2; 2. Francija 4’39”2; 3. Vel. Britanija 4’42"2. - Cestna dirka (187 km): I. Baldini (Italija) 5 h 21’17"; 2. Geyre (Francija) 5 h 2376”; 3. Jackson (Vel. Britaniia) 5 h 2376”. - Moštvena lestvica: 1. Francija 22 točk;
2.	Vel. Britanija 23 t.; 3. Nemčija 27 t.
Sabljanje — Floret (posamezniki): 1. DOriola (Francija); 2. Bergamini (Italija); 3. Spallino (Italija) - Meč (posamezniki): 1. Pavesi (Italija); 2. Delfino (Italija); 3. Mangiarotti (Italija) - Meč (ekipe): 1. Italija; 2. Madžarska; 3. Francija. - Sablja (posamezniki); 1. Karpati (Madžarska); 2. Pawlov-ski (Poljska); 3. Kuznetsov (SZ). - Sabljanje (ekipe); 1. Madžarska; 2. Poljska; 3. SZ. — Zenske: Floret (posameznice): 1. Scheen (Vel. Britanija);
2.	Orban (Romunija); 3. Gilher (Francija).
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiše Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
»Ne; gre za mojo ženo. Pred pol leta ji je umrl otrok in od takrat se ne more več popraviti.«
Andri so se od začudenja razprle oči. Irma Jan! Bliskovito ji je bilo vse jasno. Davo ji je tedaj tudi povedal to ime.
»Čemu pa ne pošljete sem svoje žene. gospod Jan?« je vprašala zdravnica.
Mož je zamahnil z roko: »Ne morem. Ona ne sme niti vedeti, da sem bil pri Vas. Noče nič slišati ne videti. Prav nič jo več ne zanima«. Iz njegovih besed je razločno zvenela bolest. Gotovo je svojo ženo zelo ljubil. Andra hi mu rada pomagala, todu Itako?
»Vaša žena bi spet morala imeti otroka«, je po dolgem premolku povedala. »Le na ta način bi pozabila svoje bolečine.«
Preko odkritega in poštenega Janovega obraza je hušknila senca. Dvignil je roke, a brž so mu trudno padle v naročje.
»Skušajte pregovoriti svojo ženo, naj pride k meni«, je Andra nadaljevala. »Žendka z žensko laže govori. Jaz bi Vam rada pomagala, ker . . .« Andra je umolknila sredi stavka. ». . . Ker se tudi jaz čutim krivo pri smrti vašega otroka«, hi bila rada končala, toda besed so zamrle na ustnicah.
»Bom poskusil«, je dejal Jan.
* * *
V	veliki obednici prvega razreda na oceanskem parniku so sedeli gostje in častniki pri večerji. Med njimi tudi Davo Ravlin. ki je bil že več mesecev vkrcan kot ladijski zdravnik. Sedel je poleg
kapitana, prijaznega starejšega gospoda. Vendar mu novo življenje ni prinašalo dosti veselja. Delo na ladji si je drugače predstavljal, v delu je iskal pozabe. Vse svoje dnevne opravke je pa končava! v dobri uri.
Dostikrat, ko je zvečer sam sedel v svoji kabini in so stroji enakomerno udarjali, so njegove misli zaplavale v preteklost. Kot gora visoka je vstala pred njim zavest krivde, zaradi katere je odšel svet.
Kakor vsak večer tako se je tudi sedaj zbrala v razkošno opremljeni dvorani odlična družba. Možje in žene s svetovno znanimi imeni so sedeli pri mizah. Središče pozornosti pa ni bila znana filmska zvezdnica, kot je bilo pričakovati, marveč ženska, ki ni bila niti umetnica niti kaj drugega. Le njena izredna krasota je vse vezala.
Maja Caslillo je bilo njeno ime. Potovala je brez spremstva: tudi ni polagala važnosti na to, da bi sklepala poznanstva. Vsalk večer je sedela sama pri posebni mizi.
Prav to dejstvo jo je delalo še bolj zanimivo. Davo je nocoj že parkrat pogledal proti krasotici. Sam ni vedel, kaj vzbuja na njej toliko pozornosti.
Zdelo se je. da Majo ne briga, če se drugi zanjo zanimajo. Mirno je večerjala ter le tu pa tam dvignila glavo. Po jedi je brž zapustila obednieo.
( nnilal jevan jc )