Usposabljanje delegatov
Čcprav je infenriraaje ia koMnidraa)e v delegatsfccai atatem z»d-¦ja tcaa v pragnwa, ki Jc ¦junen)en uspocab^uija delegatov, ri mt naa} ponenboa od tem, ki smo Jih obravoaval v prcpuph ftevi&ah Nsk. Pnv taforauranie in kommidniBJe imata v sanoapravnifa dele-gatsldh odnosib posebao mtesto, saj pomea«bno vpBvata aa odločanje delegadje. DotŽHost vsakega delegata Je, da je pri obNkovanJB svoph stmSši in imeiij v stalnem debvskcm slttu, lo jc koanurikad j, z detov-¦oni Ijudmi in občani, medtem ko nora Mli detegadja povezana s m-BoapravaiBi orgari in dregimi delegadJaMi, s katerini uskla)»ie delo in izmenjoje staHča.
Delegadja in Djeni tbuii morajo zbirati ia obravnavati vse pobade, pripombe in maeaja svoje sredfee. Vse zbrane podatkc je trcba princr-jati z drngimi informadjaai, doktdti njibovo nstreznost in v nadagBp proces vkljofiti le tiste, U so pomeinbni za delegatsko odločanje. Pri tcm je treba opoftevati načeb resaRnosti, eelovitosti, raznnrijivosti in
nuoapravB« sodalstifae aanafeMSti iafomadj. Ob Um p* m fcaže pozaMtf tadl na njUiovo vseMno. Tn Je treba naavet presodlti, kdaj neko vpnrfanje sploh lahko postane predmet delegatske iaformadje. Dolžnost delegadie je, da poitte najprimernejgi način za oadiljn}o obravnavp sprejete informadje, obenem pa je lodl tcmeipii aosilec razprave v okolju, v katerega Jo posreduje.
Poti, po kateri pride delegadja do informacije za svoje odloianje, je več: hhko Jo dobl v obiiki pisaneg a gradlva, prek neposredne koaMiai-kadje na različnih sesUnkih, zborih in podobno, s pomoty> sredstev javnega obve&anja ter prek dejavnosti mformadisko-dokuuenUd}-skih centrov. Uspeh razprave jc zelo odvisen od ustreznifc infonnadj ter pravilno izbraoUi metod in obBk razpravl}an}a. SkJepe razptave je treba skrbne in nedvomno opredelti, zagotovMi kontroine infonnadje, s katerimi lahko preverjamo uresničevanje sprejefih odlodtev ter vsc odmeve in posledce, ki nastajajo v zvezi s tem.
*^                                                        DARJA JUVAN