<1 M mm (UM I UMinmtl ■ y Mfil V Trstu. V Mdtlle 18. fabruaria 1923. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLV1I1 l/hija, Izviemii pondeljek. vsak dan zjutraj. Urednittvo: ulica sv. PraatMka ▲siikegc it 20, L nadstropje Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Ne rar pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vgpčajo. Izda»st'!i in odgovorv ; Anton Oerbec. — Lastnik tiskarna^Hii.ostTisk ; Edi. znaša z* m esc L 7—, 3 mesece L *x>l leta i c % Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — iefon uret a^ave 5t 11-57« »EDINOST posamezne tievnae v irsru in okoiici po zu ceni. — ugiasi se računajo v Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov -tm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice ta vabila po L 1.—> oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon jrednittva in upravo 11-57. j Drieva ^državljani Dne 13. t. m. je bil poslanski zbornici •v Pragi predložen načrt zakona za varstvo republike. Vsi češki listi — izvzemši le komunistična glasila, ki z vso strogostjo obsojajo ta zakon, kar pa je razumljivo vsJed njih komunističnega programa in njihovih ciljev — pozdravljajo ta zakon. Vsako živo bitje ima neoporečno pravico, da se brani pred nevarnostmi in da skrbi za svoje življenje. Tudi država, pa naj ima že to ali ono obliko ali vladavino, je bitje in njeno življenje ima svoje naloge in cilje. S tega vidika pozdravljajo češka glasila zakon za varstvo republike. Eno pa je potrebno, ker bi sicer tak zakon izgubil podlago upravičenosti To je: da je zakon res le obramben in ne napadalen, da ne odpira možnosti za neupravičeno preganjanje, za zatiranje državljanskih svoboščin. Vprašanje je torej, ali zakon, predložen češkemu parlamentu* odgovarja temu neogibnemu pogoju. Češka glasila različnih strank soglašajo v tem, da je ta načrt sestavljen s skrajno previdnostjo in vestnostjo. Aled strankami da ni nobenega navzkrižja glede temeljnih načel lega zakona. Zakon obsega določbe za vsestransko varstvo reprblike in njenih predstavnikov: predsednika, članov vlade in skupščine. Zakon doleča kazni za točno opredeljene zločine proti varnosti države, bodi potom govora, bodi tiska, bodi cfcejanja. Na podlagi njegove sestave ugotavljajo listi, da to ne bo nikak izjemen zakon z nameni proganjanja. Ne bo se zlorabljal ne proti delavstvu, ne proti dingim državljanom. Naperjen je le proti očitnim sovražnikom države. Ugled države pred vnanjim svetom je neločljivo spojen z zaupanjem do mož, ki stoje državi na čelu. Zato je potrebno, da imajo ti možje vso zaslombo in zaščito. To zaščito naj jim da novi zakon, ki pa ni — kakor že rečeno — naperjen proti nobenemu razredu človeške družbe, proti nobenemu narodu. Kdor ni proti .državi, se mu ni treba bati pred tem zakonom. «Narcdni Listi» pravijo, da ščuvanje in infamija se ne štejeta med! državljanske pravice. Mnenje, da more nasilje dovesti do pravice in sreče, je le posledica neurejenih časov in plod krive vere. K svoboščinam pa spada stroga disciplina, ki se ji radSovoljno pokorijo vsi, ki stoje na podlagi republike. «Česke Slovo* ugotavlja, da so kazenske določbe milejše, nego je bilo prvotno namenjeno. «Venkovi» zahteva, na-j se določbe zakona strogo izvajajo. Želeti jer da zakon izpolni to važno misijo in da zagotovi državi trajen in miren razvoj. Posebno naj pod'črtujemo, kar piše socialno demokratično d!ržavljaoo»v, čeprav ti ne zaihtevajo ničesar, kar ne bi bilo dovoljeno v okvirju državnega zakona! S term pa se ne služi koristim in varnosti države, marveč se doseza nasprotno: zastrupljanje duhov, kar ne more biti na korist države! Komentarji v čeških glasilih naglasa jo še posebej, da zakon za varnost države ni | naperjen proti nobenemu naroda. To je, da se ne bo izrabljal proti narodnim stremljenjem, dokler se izvajajo na zakonit način! Kje je kak diokaz, da se mi s svojimi narodnimi zahtevami postavljamo izven zakona, da varnost države spravljamo v nevarnost?! Takega dokaza ni podal še nikdo in ga nadomeščajo le s sumničenji, podtikanji in preganjanji ustanov in oseb j kar na slepo. «Mi smo — pravijo «Na-i redni Listy» — dali narodom to, kar jim I država more dati in zahtevamo le, da država živi». In dlaije: «Ščuvacije in infaonija ne spadata k državljanskim svoboščinam!» To sodbo češkega lista pokladamo v razmišljanje vsej italijanski javnosti, da bi prišla k zavesti, da tudi «nairodini cilji» ne opravičujejo zatiranje svobode drugih državljanov. Priznavamo brezpogojno svoje novo državljanstvo, in 9 tem državo saimo, vršimo vse dolžnosti napram nji in nobenemu pametnemu človeku med nami ne prihaja na misel, da bi vzbujal le videz, da hooa spravljati državo v nevarnost. Nam se ni treba bati nikakega zakona v zaščito države — seveda, ako se ne zlorablja za zatiranje naših legitimnih stremljenj! Naši vladaJci pa se kar ne micsrejo po-vzpeti na višino takega spoznanja, nočejo usmeriti svojega sistema tako, da bi prišlo med državo in jugoslovenskkni državljani do tistega zdravega razmerja, ki ga vzpostavlja na Čehoskuvaškem zakon za varnost države. Glede nas si nočejo usvojiti pravila: državljani naj dajejo državi, a ta naj daje njim! V tem je vir vsega zla, ki nas tare kljub vsem zajkonom in vsem lepim obljubam ob gotovih prilikah. Mi pa se bomjo —- kljub vsem sumničenjem, podtikanjem in preganjanjem — nadalje borili neomajno, dla pride do takega, edino zdravega razmerja med državo in njenimi ju-gcslovenskimi državljani. Če pa vendar ne pride, krivda ne bo na naši strani! Italija Nove izjave ministrskega predsednika o svetomargeritskem dogovoru in mednarodnem položaju — Ljubosumnost med italijanskimi vojaškimi in političnimi delegati na washingtonski kcnierenci — Sveto-margeritski dogovor odobren tudi od senata RIM, 16. Danes se je v senatu zaključila razprava o svetomargeritskem dogovoru. Dogovor je bil odobren, in zasedanje senata je bilo nato odgode no na nedoločen čas. Pomembno je, dla je bil svetomargerit-ski dogovor odobren tudi v senatu kakor prej v poslanski zbornici z miselnim pridržkom, da bo prišel čas, ko se bo ta dogovor popravil. Senator Tamassia je z gin »enimi besedami pozdravil dalmatinske Italijane in dejal: «V času bolesti nas.tolaži spomin na eno zmago našega orožja in gotovost večje složnosti v bodočnosti. Naši bratje so lahko gotovi, da srce Italije ne pozablja, ne zapušča nikoliSenator Giardino je izjavil, da bo glasoval za dogovor «z očmi uprtimi v bodoča poglavja zgodbvine, da da možnost državi, da se pripravi«.• I Senator Zupelli je opozarjal brate na drugi obali, «da ni upanja, če ni vere, kajti aa zapadu Jadrana stoji na straži 40 mi-ijonski narod, ki je znal postaviti na noge vojsko in odbiti veliko bolj močnega gospodar ja». Senator De Cupis je zaklical bratom v Dalmaciji: «Čakajte, čakajte, čakajte h Nato je prevzel besedo ministrski predsednik. Začel je svoj govor, poudarjajoč, da čustvenost ne sme prevladovati v zunanji poHatiki. «Treba je imeti pogum in povedali, dla Italija ne more ostati za večno prikovana na enem samem morju, pa naj bo to morje tudi Adrijansko. Razun Jadranskega morja je tukaj Sredozemsko morje in so tukaj še druga morja, ki nas lahko zanimajo. Rapallska pogodba je bila po mojem mnenju žalostna rešitev, ki je bila posledica notranjega položaja in vna-nje politike, katera se pač ni odlikovala po svoji samostojnosti. In naj mi bo dovoljeno tukaj ponoviti, da se ne more voditi dostojanstvena in odločna vnanja politika, če narod ne kaže ob vsaki priložnosti železne discipline. Ne smatram, dia dogovor v Sv. Margeriti pomeni smrt Zadra in Dalmacije. Z zadnjimi koncesijami smo za enkrat rešili rabo italijanskega jezika za tamošnje naše brate. Zdi se mi, da je bil Gioberti tfisti, ki je dejal, d!a kjer je jezik, tam je narod. Vsled tega smatram, če bodo ti naši bratje Lahko govorili, pisali in se učili v materinem italijanskem jeziku, da je rešena ena glavnih podlag njihovega italijanstva. Ita-lijanstvo Zadra in Dalmacije je kljubovalo desetletja divjim poizkusom raznarodovanja s strani habsburške države. Tedhj Italija ni mogla prinesti žive in izdatne pomoči tem našim bratom. Danes, vi to vidite, ima država drugačno samozavest. Tamotšnji naši brati, ki bi se biH lahko čutili pozabljene, ko bi bila izvršila sveto-margeritske dogovore kaka druga vlada, ne morejo misliti enako danes, ko izvršuje rapallsko pogodbo vlada, kateri imam čast predsedovati in katere člani so ustvairitelji zmage. Verjamemo trdno, da bo lojalna in vestna izvršitev svetomargeritskih dogovorov z naše strani, kakor bo morala biti lojalna in vestna s strani Jugoslavije, rešila itali-janstvo Zadra in Dalmacije. Ni mi treba ponavljati, da so pogodbe transakcije, ki vsebujejo sporazume m točke ravnotežja. Noben« pogodba ni večaa, nobena poćođfa* Ini brezkončna: kar se godi pred našimi očmi, je zelo svarilno. Izvršili bomo torej lojalno in naglo ta dogovor, i Ni treba misliti, da je tretja zona neka vrst ogromnega kontinenta in da imamo > njej ogromno vojsko: gre za ozemlje okoli (Zadra in za skupino otokov. V vsem imamo tam 120 karabinjerjev, 18 finančnih stražnikov in 20 vojakov. Na Sušaku imamo en bataljon pešcev. Ta bataljon se bo , umaknil na črto Rečine, ker dokler se ne ve, kaj bo iz Reke, bosta Delta in Ba-. roš zasedena po italijanskih četah. Kaj je ta paritetična ali paritarna komisija? To so, rekel bi, klešče, ki se rabijo pri porodih, potom katerih ali skozi ka-' tera mora priti na dan otrok, zamišljen v Rapalki, to je neodvisna reška država Gotovo je to: da imamo tri Italijane v tej paritetični komisiji Gotovo je to: da ni ravno potrebno, da Reka postane 75. po-krajina v kraljevini, da se na Reki res nahaja prefekt. To je zame sporedSno. Zame ! je važno, da ima Reka svojo krepko dušo. svoj nedbtaknjssn d»ši, da Reka ostane I italijanska in da se istočasno najde pot, da se naredi iz Reke mesto, ki bo živelo sa-[ mostojno in ne sauno s pomočjo prispevkov italijanske države. Vlada, ki kakšenkrai prihaja prej z de-' janji kot z besedami, je že ukrenila za Za-! der mere gospodarskega, političnega in duševnega značaja. Enako je storila za [ otsrtali del Dalmacije. Moram povsem odkrita priznati, da so bili po prevzet ju obla-! sti s strani fašistovske vlade Jugosloveni I nasproti nam manj nepopustljivi Ni dvoma, da povzroča kanona izvršitev : rapallske pogodbe hudo bol Rečanom, Za-1 drčanom, Dalmatincem in mnogim Italija-1 nom v stari kraljevini Kediaj prej bi morda bile potežkoče v tem oziru, toda vlada, ' kateri imam čast predsedovati, se ne 1 ustavlja pred težkočami, ona stopa proti ^ njim v boj m jih, rekel bi, išče. Nameravam čim prej urediti vso več ali manj srečno dedščino vnanje politike. Ni se treba vznemirjati zaradi tega, kar se godi: jaz gledam zgodovino in življenje na poseben način, ki bi se ga dtznil imenovati rimskega. Nikdar ni treba verjeti v nepoprav-Ijivost. Rim ni verjel v nepopravljivost niti po bitki pri Kanesu, ko je izgubil cvet svojega ljudstva. Gotovo se vsak od vas spominja, da je bil rimski senat, ki je hotel, da se stopi v boj kljub nasprotnemu mnenju Pavla Emilija, gotovo eden odgovornih za poraz. Rim je padal in se dvigal. hodil je v presledkih, toda vedno je hodil: imel je cilj, ki ga je hotel doseči. Taka mora biti Italija, naša Italija, Italija, katero nosimo v svojih srcih kot vzvišeno in ponosno znamenje, Italija, ki se vklanja usodi, ko ji to nalaga neizprosna potreba, ki pa medtem pripravlja duhove in moč, da zamore nekdaj vladati«. Glede vnanjepolitičnega položaja je opozoril ministrski predsednik na nov dogodek, ki da tlači navdušenje, namesto da bi je podžigal. Anglija in Zedinjene države so se sporazumele. Če se je Anglija obvezala na plaćanje svojega dolga Zedinjenim državam, ni preveč upanja na brisanje italijanskih dolgov. Glede ugotovitve Sonar Lawa, da je Italija poizkušala posredovati med Francijo in Nemčijo, je izjavil Mussou lini, da to ni točno. On je samo otipaval tla v raznih prestolnicah, in ko je videl, da ni mogoče naprej, se je ustavil. Na drugi strani — je izjavil Miussolini — smatram, aa je prišla kriza do vrhunca. Gre za to, ali bo ententa še obstojala, ali pa ne. Ni nikaka tajnost, kar pravim, ker vidijo to vsi, ki čitajo navadna poročila v listih. Ni več nikakega dogodka, nobenega vprašanja, pred katerim bi ne prišlo na dnevni red vprašanje enotnega nastopa entente*. Po Mussolanijevem mnenju mora biti diplomatsko delovanje spričo takega položaja skrajno previdno. Italija se mora zavedati, da so ražen njene volje tukaj še druge volje. Spričo svoje gospodarske odvisnosti ne more nasproti Nemčiji voditi luksusa velikodušne politike. Zato tudi ni mogla ostati odsotna pri ruhrskem po-hodfu, ker bi se znalo zgoditi, da bi ostala Italija odsotna tudi pri eventuelni, nikakor ne nemogoči nepričakovani rešitvi fran-cosko-nemškega spora s sporazumom med železom in premogom. Tekom razprave o washingtonskem dogovoru, katerega ^ je senat tudi odobril, je prišlo đo zanimivega incidenta med ministrom za mornarico Thaonom De Reve-lom in senatorjem Schanzerjem. Minister Thaon De Reve! je izjavil senatorju Schan-zerju, da če se je dosegla na washingt onski konferenci enakost med Italijo in Francijo, je to-le zasluga italijanskih vojaških in tehniških delegatov, nikakor pa ne političnih. Schanzer: To ni res! Albertini, ki je bil tudi delegat skupno s Schanzerjem: Moram pripomniti, da trditev ministra ni pravilna! (Živahno ugovarjanje, Hrup). Tittoni (zvoni): Prosim vas, za ljubo domovino, prekinite to razpravo (odobravanje). Senat priznava, da je zasluga cele italijanske delegacije, da se je dosegla enakost s Francijo (burno odobravanje). Pogajanja za sklenitev italifansko-jugoslo-venske trgovske pogodbe RIM, 17. Nadaljevanje pogajanj za sklenitev trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo se bode pričelo 25. t. m. Sporazumno med obema vladama se bo pogodba podpisala čimprej, najkasneje pa v teku štirih tednov« ~ • Vpoklic letnika 1903 pod orožje. I RIM, 17. V0310 ministrstvo je odredilo, da bodo s 5. marca vpoklicani pod orožje mlade-i niči, rojeni leta 1903, ki so bili spoznani za sposobne na naborih. V teku 35 dni, t. j. do 8 [ aprila bodo vse operacije končane in se bode morali do omenjenega dne vsi rekruti predstaviti v kasarnah, ki so jim bile določene. Za-1 kasnitve so dovoljene iz zdravstvenih ozirov - radi študijev, posebnih družinskih razmer ii > končno, ako se istočasno nahaja že brat vpo > klicanca pod orožjem. Oproščeni vojaške slu . be so tudi oni vpoklicanci, ki so telesn< ^ibki in oni, ki niso višji od 1.54 metra. Vpo klicanci, ki se izkažejo, da so že izurjeni t vežbanju, pojdejo pod orožje šele 5. junija te: bodo ostali v vojaški službi k večjemu 15 me " secev, Jugoslavija j Jugoslavija in Bolgarija 1 BELGRAD, 17. Po petdnevnem zase danju je vrhovni svet zemljoradnišk« [ stranke sprejel med drugim sledečo reso- i 1 učijo: «Vrhovni svet zemljoradniške stran. * ke v prvi vrsti popolnoma odobrava izjave ' ainis trškega predsednika Stambolijskegć 1 ^ Mace doni ji, ki jo je podal zastopnikon " Helgrajskega časopisja o priliki svojega po-seta v Belgraidu v mesecu novembru 1. 1 Stambolijski je tedaj izjavil, da sedanji vlada in z njo vsi zemljoradniki smatrajo da Macedonija ni bolgarska in da onč 1 nikdar več ne samo ne bo za njo delala 1 temveč da o Macedoncih sploh ne man ničesar več niti slišati, pa ne samo o Ma T cedoncih, ki so v kraljevini SHS, temvei 1 d)a noče slišati niti o Macedoncih, ki s( nahajajo v Bolgariji sami. Stambolijski j< r rekel: «Obžalujem, da Bolgarska nima ka kega otoka v kolonijaih, da bi tja poslah vse Macedonce; potem bi bil mir na Bal kanu*. V isti izjavi je Stambolijski še do-' dal, da se v krvi Macedoncev nahaja vse \ ^no, kar je najslabše iz krvi Srbov, Bol-1 garov, Turkcrv in Albancev*. Zaradi te izjave so Staimbolijskega tako- > potem ljuto napadli Mace done i v Sofiji kakor tudi vse opozrcionalno časopisje. Kc je Stambolijski bival v Lausanni, so bil; tjakaj odposlani agenti macedonskega komiteja, da bi ga tam ubili, poizkus pa sc I ni posrečil. Na predsinečnji seji ministrskega sveta je bila poid)ptsana sanitetna konvencija 2 3olgarsko. To je prvi akt od novih odno-šajev med Jugoslavijo in Bolgarsko izza 1 leta 1915. Jugoslovenaki poslanik Milem Rakič je [ bil sprejet včeraj od kralja Borisa v daljši ' avdijenci. V Nišu se sestane najbrž že drugi teden ' mešana jugoslovensko-bolgarska komisija, ' ki bo razpravljala o ukrepih proti komi-1 taški akciji in vpadem bolgarskih četnikov ' na jugoslovensko ozemlje. Komis-ija bo ' najprej teoretično razpravljala o odredbah, ki se imajo podvzeti, na kar odpoftuje na mejo, kjer bo proučevala lokalne razmere. Z jugoslovanske strani sta imenovana v ; komisijo komandant celokupne žan/diarme-! rije gen. Uzun MLrkovič in načelnik v notranjem ministrstvu Lazič. Obisk kancelarja Seipla v Belgradu BELGRAD, 17. Avstrijski državni kan-; celar dr. Seipel odpotuje dne 20. t. m. preko Maribora in Zajgreba v spremstvu zunanjega ministra dr. Grunbergerja v BelgrasdL Spremljal ga bo tudi odpravnik jugoslovenskega poslaništva na Dunaju dr. Aleksander Bodi. Kancelar Seipel se bo mudil v Belgradu 5 dni in bo sprejet tudi cd kralja v posebni avdijenci. Kaj zahtevajo Madžari za Božidarja Severja? LJUBLJANA, 17. Ministrstvo zunanjih del je dobilo od madžarske vlade službeno obvestilo, da je voljna izpustiti iz zapora člana ju-goslov. razmejitvene komisije v Prekmurju Božidarja Severja, ako izpuste jugoslov. oblasti dr. Vargo, ki ga je suhotiško sodišče obsodilo radi špijonaže na večletno težko ječo, nadaPe Juli:a Ignaca, ki je bil takisto obsojen radi špijonaže, in Istvana Fabiana, znanega madžarska špijona, ki se nahaja še v kazenski preiskavi zaradi vohunstva. Madžari torej zahtevajo za Severja kar tri madžarske vohune. (ehoslovaika Minister Rašin na smrtni postelji PRAGA, 17. Včerajšnje poročilo o zdravstvenem stanju ministra Rašina pravi, da bolniku zelo pojemajo moči. Tudi srce peša. Bolnik je pri polni zavesti ter nima bolečin. Predsednik Masaryk je včeraj popoldne prišel v sanatorij ter se informiral o stanju bolnika. Popoldne so tudi člani vlade prišli v sanatorij. Zdravniki so zelo pesimistični. Stanje je jako kritično in po splošnem prepričanju je katastrofa neizogibna. Vendar se pojavlja upanje, da bo dr. Rašin tudi tokrat še izđrža! opasno krizo. Rusija Vznemirjenje aa Japonskem vsled ruskih koncesij Amerikancem na Sakatfnu. PARIZ, 17. Glasom poročil se opaža v zadnjem času v japonskih vojaških in trgovskih krogih veliko razburjenje vsled koncesij, ki jih je ruska vlada dovolila amerikanstkemu podjetju Sinclair. Imenovana družba je namreč dobila dovoljenje od sovjetske vlade za zgradbo dveh pristanišč na vzhodni obali otoka Saha-lina. Japonski krogi izjavljajo, da se čuti Japonska po tej koncesiji ravno tako zadeto v vojaških in trgovskih interesih, kot bi se čutila, k>o bi kaka druga velesila dobila kako slično koncesijo v bližini vojnega pristanišča Port-Arturja. Nova koncesija v prilog omenjeni amerikanistu družbi pomeni za Japonsko veliko konkurenčno nevarnost z oziram na izvoz petroleja s severnega dela sahalinskega otoka. Ves ta izvoz se ije nahajal od leta 1920. do dnnes iz« ključno v rokah japonskih trgovskih družb, ki , so dobivale od države znatne podpore. Predvideva se, da bo Japonska storila vse > mogoče korake, da prepreči vgnezditev ame- ■ riške konkurence na Sahalinu. Gospodarsko obnavljanje Rusije 1 RIGA, 16. Sovjetska vlada je sklenila ■ z neko zadrugo ameriških poljedelcev po- • godbo, po kateri dobi omenjena zadruga v • zakup 100.000 hektarjev zemlje v okrajih J ob Donu. Zadruga bo obdelovala to zemljo . za dobo tredi let in ta čas ji bo pripadal 1 dobiček. Po treh letih zapade doba najema in nato bo sovjetska vlada izkoriščala dotično zemljo na svoj račun. Ameriška poljedelska zadruga pa dobi od sovjetske vlade primerno odškodnino. Svet ljudskih komisarjev jc potrdil te s dni pogodbo o železnicah, ki je bila skle-- njena med Rusijo, Nemčijo, Litvo, Lot-. vinsko in Estonsko. Kar se tiče prevciza t blaga, sloni ta sporazumu oa določbah, ki i jih vsebuje bernski dogovor, toda glede l potnikov bodo veljale posebne nove do-. ločbe. V Rigi je odprla svojo pisarno neka ham. l burška paroplovna družba, ki namerava , organizirati redno paroplovna službo med l Antverpenom, Rigo in Petrogradom. Iz , Antvenpena in Rige bi odhajali parobrodi l vsaka dva tedna enkrat. SoSes^ske ' Reparacijske obveznosti Bolgarije. ' SOFIJA, 17. Medzavezniška komisija je u- ■ ročila ministrskemu predsedniku Stambulij-t skernu novo r.oto sveta poslanikov, v kateri . se zahiteva, da mora Bolgarija v določenem roku plačati prvi obrok reparacije. . Z ozirom na to noto je vprašal list <.Po-beda» ministrskega predsednika Stambolijskega za mnenje. G. Stambolijski je izjavil, da za-. hteva reparaci|ska komisija samo io, kar je I ministrski svet povodom nedavnega prouče- • vama sedanjega finančnega in gospodaiskega > položaja Bolgarske že odobril. Vskd tega ni [ nikakega vzroka za kakršnokoli vznemirjanje. ministrski predsednik jc dodal, da bo Bolgar-, ska mogla preprečiti padanje bolgarske valute, ker se je vladi posrečilo uravnotežiti državni proračun. Na drugi pa je imelo tudi novo državno posojilo zelo povoljen uspeh. V nadaljevanju je g. Stambolijski zanikal vesti, češ da bi~se bili Jugoslavija in Romunska vme-, šavali v vprašanje vojne odškodnine. Zaključil je rekoč, da bo Bolgarska vedno sodelovala , za mir, _ Anglija Francosko-angleška pogajanja končana. . Odhod francoske delegacije iz Londona. - Sporazum le deloma dosežen. PARIZ, 17. Francoska delegacija pod vodstvom ministra Le Traguerja je končala pogajanja z angleško vlado in "odpotovala v Pariz. Kakor se zagotavlja, se ni posrečilo doseči sporazum glede vožnje francoskih vojaških vlakov skozi ozemlje, zasedeno po angleških četah, pač pa je baje Anglija pristala na to, da se angleške čete nekoliko umaknejo, tako, da bodo imeli francosko-belgijski vlaki s premogom presto pot. Agencija «Havas» s svoje strani- javlja: Fo-trjuje se, da je angleška vlada pristala na francosko zahtevo glede vožnje vlakov s premogom po progi Grandenwirth - Durer. Kar se tiče glavnih prog, ki vozijo skozi Nizozemsko, je angleška vlada postavila Le Tra-guerju proti pred loge, s katerimi se francoske zahteve le delno sprejemajo, čeravno je angleška vlada v splošnem pristala na francosko stališče__ Ruhrska kofifna Izgoni, aretacije in obsodbe — So-li poga. janja mogoča? — Ojačenje bloka in padanje proizvodnje — Zboljšanje položaja v Mainzu BERLIN, 17. Iz ruhrake kctline so dešla danes poročila o novih aretacijah, iz-I gonih in represalijah. Posebno mučen vtis j je naredila vest, da je bil župan v Ober-hausenu dir. Havenstein obsojen od francoskega vojnega sedišča na tri leta zapora radi prestopka nepokorščine. Obtoženec je na konc^ obrambnega govora vskliknil: «Sem Ncincc in noben zakon, niti francosko pravo, me ne bo maglo prisiliti, da bom delal v škedo svoje domovine*. Istotako je bil v Cberaausenu policijski stotnik obsojen na en mcscc zapora in 200 tisoč mark globe, ker ni hotel pozdraviti francoskega častnika. Obsojenih je bilo razen teh še večje število uradnikov in trgovcev na visoke globe, ker so sc na kakoršenkoli način branili izvrševati francoske odredbe. Vsled izražanja simpatij s strani prebivalstva napram obsojencem je bilo v več krajih proglašeno obsedno stanje. Francosko oblastvo je pričelo rekvirirati stanovanja stavkujočih železničarjev, tako da je že dianes več železničarskih družin brez strehe. V očigled temu novemu načinu borbe v zasedenem ozemlju so dedavski sindikati izdali proglas, kjer pozivajo rudarje, da se vzdržujejo izzivanj in mirno vstrajafo v odporu, ker bcd)o lahko edino na ta način zlomili meč francoskega imperializma in militarizma. V teh hudih okolščinah se seveda pojavlja v časopisih vprašanje, če so v dc-glednem času sploh možna pogajanja med Nemčijo in Francijo. «Vcrwa.rts» pravi, da bi bila Nemčija pripravljena, pogajati se s Francijo tudi če bi Francozi ostali v ruhrski kotlini. Nemški socialisti pa menijo, da mora priti do pravične reišitve odškodninskega vprašanja in iskrenega sporazuma s francoskim narodom. Prepričani so, da se mora napraviti konec brutalnim «UHNOS?» V Trstu, im 17. fcbnrajja 1933; oasiljem in protipravnim zasedbam ter da bo tudi Francija morala ubrali drugačno pot v svoji politiki. «Deutsche ABjjgemeine Zeitung>, glasilo velike industrije, je pa mnenja, da se mora vojna v ruhrski kotlini izvojevati do konca. Potem se bo šele govorilo o pogajanjih, PARIZ, 17. Po poročilu «Tempea» je vi-eolca zavezniška komisija prevzela ravnateljstvo carinarnic vsega zasedenega ozemlja. Uslužbenci bodo ostali na svojih mestih, če bodo izrecno izjavili, da se bodo pokoravali določbam francoskih oblastev. v nasprotnem slučaju bodo neizprosno odpuščeni. Nemška carinska tarifa bo razveljavljena, mesto te se bo izterjevalo 10% na vrednost blaga, ki se ima zacariniti. Promet se je občutno znižal napram preteklemu tednu. Šest ali sedem vlakov premoga odide dnevno v Francijo in Belgijo. Včeraj je dospelo v r u hrsko kotimo 44 vlakov blaga, iz ruhrske kotline je odšlo 45 vlakov, medtem ko se je v prejšnjem tednu izvozilo iz ruhrske kotline 200 vlakov blaga na dan. Tudi so Nemci po ojačenju blcka opustili poizkus, da bi izvažali premog v nezasedeno Nemčijo. Vendar se nadaljuje sabotaža na vsem zasedenem ozemlju. Vsled ukrepov, podvzetih napram časopisom, ki so hujskali prebivalstvo proti francoskemu vojaštvu, se je v Mainzu prebivalstvo pomirilo. Zanika se vest nekaterih listov, da morajo družine francoskih častnikov na ukaz poveljništva zapustiti mesto do 17. t. m. i AUetat na generala Laigoellota PARIZ, 17. Že več dni so se širile vesti, da je bii v zadnjih dneh v Recklinghau-' senu izvršen atentat na tamošnjega poveljnika generala Laignelioia. Iz poročila, ki je došlo danes iz Diisseldorfa, izhaja, da je bilo 8. t. m. ponoči izstreljenih- šest strelov proti imenovanemu generalu. General, ki je ostal nepoškodovan, je ujel enega izmed trfch napadalcev, ki je priznal, da je član zarotnifike družbe, ki se je obvezala, da bo izvrševala atentate na visoke francoske dostojanstvenike v ruhrski kotlini. Angleška delavska stra&ka proti razmeram v ruhrski kotlini PARIZ, 17. Poreča jo iz Londona, da je 89 socialističnih pcclancev angleške zbornice brzojavilo Hardingu, da so Zedinjene države in Anglija omogočile francosko zasedbo ruhrske kotline. Brzojavka apelira na sodelovanje Amerike, ki je edino upanje v sedanjem težavnem položaju Evrope. Preiskava v policijski kasarni v Er.seau — Odkrivje važnih listin PARIZ, 17. « Malinu » poročajo iz Dlissel-dorla, da so Francozi odkrili po zasedbi policijske kasarne v Essenu mnogo listin, po katerih je razviden en del načrta, ki ga je bila pripravila nemška policija za odpor proti francoski zasedbi. Po teh listinah se da sklepati, da je namen nemške vlade povzročiti na zasedenem ozemlju punte, katere naj bi Francozi udušili potem v krvi. Na ta način hoče nemška vlada doseči, da bi druge države posredovale v prid Nemčiji. zopet umaknili iz Memeia ter priznali zaveznikov poeta/vije no vlado pod Galfin- sovim vodstvom. Vsled tega poročila je konferenca priznala euverenoet Litve nad mcmelskrm ozemljem, vendar bo morala litovska vladia varovati autonomijo pomorske prometne organizacije in pristaniškega režima. '_ Trgovinski promet vseruske zadruge «Arico6» LONDON, 17. Tukajšnji list «Daily Herald« je objavil statistične podatke o trgovinskem prometu vseruske zadružne zveze «Arkos», katera opravlja tucfi službo trgovinskega urada sovjetske vlade v Londonu. Ta zadružna zveza je predala v 1. 1921. za 1,765.287 šteriingov blaga, avl. 1922. za 4,942.245 štelmgov. Avstrija Preganjanje Židov DUNAJ, 17. Nahujskane od vsenem-škega časopisja, ki smatra protižidovska nasilja kot neobhodno potrebo za rešitev nemškega naroda, so vdrle včeraj številne skupine mladih Vsenemcev v neko dvorano, kier je baš znani nemški pacifist prof. Nicolai predaval o biologiji vojne. Razgreti mladeniči so začeli udrihati s palicami po poslušalcih. Pretep se je nadaljeval tudi na ulici, dokler ni prišla policija, ki je aretirala dvajsetorico pretepače v. ' Amerika Amerika ia ruhrsko vprašanje — Večina Amerikance? za Francijo WASHINGTON, 17. V predstavniški zbornici je imel republikanec Knitson govor, v katerem je zahteval, naj Zedinjene države posredujejo v prid Nemčiji. S svojim govorom je povzročil hrupno nasprotovanje pri večini d"rugih poslancev, ki odobravajo postopanje Francije. Republikanec Eutler je izjavil, da se Knitsonov govor nikakor ne sme smatrati za izraz mišljenja republikanske stranke. Demokrata HulwinJkle in Winson sta naglašala, da uživa Francija simpatije vseh pravih Amerikancev. Arrerika r^zorožuje WASHINGTON, 17. Predsednik Har-ding je predlcžil kongresu prošnjo za' posojilo 90 miljonov 940 tisoč dolarjev za stroške za razorožitev oklopnic v smislu washingtonske£a dogovora. Konsolidacije, angleškega dolga WASHINGTON, 17. Senat je odobril s 70 proti 13 glasovom konsolidacijo angleških dolgov. Silen vihar ca Atlantskem oceanu. - Več par-■ikov t nevarnosti. - ItalifBBsjri parcik «Ginlk> Cesare > potopila. - Neznana usoda pomika «Moncenisio,» NEW-YORK, 16. Po vsej Ameriki se je dvi-fnil silen vihar. Vesti iz Atlantskega oceana naznanjajo, da je več parnikov v nevarnosti. O italijanskem parniku «Moncenisio», ki je •noči javil, da se nahaja v nevarnosti 500 mili daleč od rta Henrich, ni več glasu. Na pomoč in več vla- ladjedelca Vitulli Montarulo v Genovi, se je potopil pri rtu Trafalgar. Odplul je bil iz Barry Roads s 4200 tonami premoga. Posadka se je rešila , _ Vstasi zapuščajo Memel — Sporno ozemlje odkazano Litvi PARIZ, 17, Poslaniška konferenca je |>rejela brzojavko iz Kovna, dla so se vstaši •o mu odpluti parni k «Cartlanka ________________ ___________r čilk. Italijanski parnik «Giulio Cesare»f last ^f^hrvaSki Mok pri volitvah kot enot- Pismo iz iusoslaviie V Ljubljani, tfate 15. februarja 1923. Veselega predpusta je konec in vračamo se zopet v mrko realno življenje, ki je zlasti za uradnika od dneva do dneva težje. Sicer pa pustnega rajanja mnogo niti bilo ni, razen običajnih društvenih prireditev, ki se vršijo že desetletja. Ljudje nimajo denarja in ne poželjenja za kake posebne senzacije. Edino izjemo dela Maribor, kjer so priredili gledališki igralci po mestu karneval, no, to je bilo pa tudii vse, • Celo običajnega pijančevanja je biloi tokrat mnogo manj. Največ zanimanja vzbuja te dni italijanska ratifikacija različnih dogovorov, ki so iiih sklenile že prejšnje rimske vladie z Belgradom. Napovedana je bila ta ratifikacija že tolikokrat in razpravljalo se je o njej že toliko, daj sen se zdele1 tudi zadhje tozadevne vesti večini neverjetne, kajti popolnoma smo se že privadili tem neurejenim razmeram, čeprav so nas bolele, Hrvate v narodnem, Slovence pa v gospodarskem pogleda. Pa g. Mussclini nas to pot ni varal, kar je napravilo na vso javnost zda simpatičen vtis, kajti vse prejšnje rimske vlade s svojim slepomišenjem niso vzbujale ravno zaupanja v rimsko verodostojnost. Kakor kaže, imamo pričakovati sedaj v najkrajšem času izpraznitve tako zvane * tretje1 zom >, le evakuacija Sušaka in Baroša jc zavita še v neko skrivnostno temo. Če gledamo na ves ta problem s partikularisličnega slovenskega stališča, moramo reči, da zanima nas Slovence v prvi vrsti ravno evakuacija teh dveh točk, ki omogočujeta vsej se vernoz vpadni Jugoslaviji neoviran gospodarski dostop na morje in s tem zvezo z zunanjim svetem, Slovenija so je po vojni gospodarsko izredno razvila, kajti ustvarila si je prav pomembno iindustiijo. Vsaj ta industrija je pa zagazila v zadnjih časih v precejšnjo krizo in eden njenih prvih vzrokov je ravno ta, da slovenske dežele danes nimajo prostega vzhoda na morje. Umevno je tedaj, da se zanimajo za evakuacijo Sušaka in Baroša zlasti naši gospodarski krogi, enako kakor Rečana, katere more rešiti popolne gospodarske katastrofe samo čim hitrejša ureditev dosedanjih anarhističnih razmer. Sicer vlada v zunanji politiki precejšnjo mrtvilo, tako, da se lahko vsa^ diržava ne-moieno pripravlja na volitve, ki se vrše v nedeljo štiri tedne. Notranje politična situacija se je razbistrila doslej v toliko, da bodo najbrže razočarani optimisti z desne in leve, kajti vse kaže, da ne bodo odnesle absolutne veČine ne ustavoverne in ne re-vizrjonistične stranke in bodo lahko v tem pogledu drago licitirate lene- stranke, ki so glede na ustavno vprašanje še neopredeljene, namreč makedonski muslimani in zemljoradniki. Pašičeve načrte je definitivno prekrižal neupogljivi Protič, kajti Pašić je računal vsaj s sto. mandati, toda Protič je tako zrahljal njegove vrste, da jih ne odnese mordai niti 70. Srem in Vojvodina sta se izrekla skoraj kompaktno za Protića, precej odiziva pa žanje njegovo gibanje tudi po nekaterih ssrbijanskih pokrajinah. Ta globoki razcep radikalov utegne pre^ cej koristiti tudi demokratom, ki še do pred kratkim niso imeli ravno najboljših šans. V «prečanskih», to je v bivših avstro-ogr-skih pokrajinah bodo gotovo d-emokratje izgubili zelo mnogo, toda razpor med radikali jim zna rešiti večino srbijanskih "pozicij, tako, da bodo demokrat je tudii v bodočem parlamentu skupina, s katero bo treba resno računati. Najbolj nejasen položaj je v Bosni in v Dalmaciji. Do zadnjega časa je kazalo, da ima tam (zlasti v Dalmaciji] prav trdna tla dir. Korošec, toda sedaj se pojavlja v obeh pokrajinah tudi močno radioevsko gibanje. Ko bi sklenil Radič vsaj za Bosno in Dalmacijo z ostalimi hrvaškimi strankami primeren volilni kompromis, bi znala dobiti v v obeh deželah Radić in Korošec do malega vse hrvaške glasove, toda Stipica je v svoji megalomaniji naravnost odurno izba cnil celo svoje najvernejše oprade-«zajedničar je» — in postavil povsod samostojne kandidatne liste. To zna v teh pokrajinah tako oslabiti hrvaške vrste, da bodo zmagali celo po pretežno hrvaških volilnih okrajih srbski zemljoradbiki in radikali Prav žalostno vlogo igra v tem volilnem vrvenju stranica hrvaške inteligence, to je «Hrvatska Zajednica*. Do zadtnjih tednov je bila v hrvaškem bloku popolnoma pod Radičevim diktatom, živeč v trdni veri, <®a> vab neomejen in neko^trolirian diktator HrvaŠke Radić, kar gotovo ne more biti adrav pojav v političnem življenju nobenega naroda. Taka žalostna kapitulacija hrvaške inteligence je zanjo vse prej kot dobro izpričevalo, V Sloveniji je vzbudil v zadnjih dnevih mnogo opravičenega ogorčenja in prahu ponočni napad na Cirilovo tiskarno v Mariboru (SLS). V prvem bipu se je pripisoval ta napad «Orjunašem», a zdi se, da je bila ta sodba nekoliko preuranjena, kajti preiskava ni dognala doslej še ničesar .pozitivnega. Dejanje samo je pripisovati ljuto-sti volivne borbe, ki je gledfe na že večkrat povdkrjeno važnost volitev razumevna, čeprav nevredna odobravanja. Taki incidenti, ponekod celo krvava, so danes na dnevnem redu, po volitvah pa sevee&a nastopi zopet mir. Sicer se vrši volivno gibanje v Sloveniji mirno, a žilavo dklje v smereh in oblikah, ki sem jih naznači! v zadnjih pismih. Naravnost smešno veliko je število strank, čeprav se večina njih nima nad jati sploh nobenega mandata. Edino v Ljubljani kaže vse-, da bo prišlo do nekake koncentracije svobodomiselnih meščanskih strank. Javnost je pričakovala skupnega proletarske-ga kandidata, dobila bo pa najbrže meščan, skega, ki ima tudi največ tipanja na uspeh, da ne rečem celo garancij. Ob priliki občinskih volitev rojena «Zveza delavnega ljudstva^ je skrahirala, torej že preden je začela s kakim pozitivnim delom; na magistratu sedi namreč še vedno — komisar, SLS kandidira v Ljubljani znanega dr. Gobarja, Socialisti župana cHr. Periča, demokrat je in «Narodove i» se pa še pogajajo za skupnega kandidata. Druge skupine, ki bi eventualno v Ljubljani še nastopile, seveda na kak cspeh nimajo nobenega upanja. Slika bo pa popolnoma jasna že v terek, kajti tedaj je zadnji dan za vlaganje kandidatnih list. Živahno se razpravlja v naših gospodarskih krogih zadnje čase o ustanovitvi ljubljanske borze. Tozadevne priprave se vrše že več mesecev in njeni snovatelji imajo v rekah že vsa dovoljenja razen ionih za kupčije z devizami in valutami Zadnje tedne so storili vse korake, da dobe tudi to in najeli so celo tudi že potrebne prostore, a naenkrat sin se pokazale težkoče, kajti uprl se je Zagreb in tudi belgra^ski finančni krogi baje niso preveč naklonjeni tej novi slovenski gospodarski instituciji. Za Zagreb je ta povsem razumljivo, kajti z ustanovitvijo ljubljanske borze bi izgubila zagrebška precejšen del svojega sedanjega premeta. Kako se bo stvar razvila, je seveda še negotovo, vendar prevladuje v Ljubljani optimistično razpoloženje. Eno je gotovo: Sivo eni ji tako razvilo, dla je potreba po lastni borzi vsak dan večja, zlasti še zato, ker imajo na zagrebško vse prevelik vpliv Židje. Realizacija te ideje bo odstranila mnogo sedanjih težkoč v redinem finančnem poslovanju. roke vso upravo in organizirati odpor preti Turkom, ki 00 tedaj kruta in krvoločno razsajali po slovenskih m hrvatskih deželah. V odločilnih bitkah med kmečkimi vstaši in armado plemenitaških izkoriščevalcev, je bila kmečka armada premagana in uničena, in nastopilo je maščevanje krute gospode. Matija Gubec je bil poreden v Zagrebu na poseben razbeljen železni prestol in na glavo so mu v zasmehovanje položili železno razbeljeno krono. Matija Gubec je ta,ko umrl v groznih mukah, a njegov vojskovodja je bil isti dan raztrgan na kose (15 februarja 1573) N od svoje okolice po lastnih čutnih organih, s< se v njem odražali po raznih fizi^olcgičnih in psihologičnih procesih kot predstave, pojmž mžsli in besede. Človek je začel tedaj živet/ svoje posebno notranje življenje, ki ga je sku* šal spraviti v sklad z zunanjim svetom in pojavi v p jem. In tako se je zgodilo, da je igral« v razvoju človeške kulture važno vlogo tudi narava sama in posebne piilike, ki so bile v njej. Posamezna ljudstva pa so* živela raztresena po vsej zemeljski površini, večkrat cela tako, da ni eno ljudsivo znpJo za. drugo. Zuna« j nje prilike, ki vplivajo na dtifcevncsl človeka. _.a tisoče drugih kmetov in njihovih vodite-j so pa na različnih krajih tudi povsem različne, lj'ev je bilo poklanih in pomorjenih na druge; Naravno je tedaj, da je pri posameznih Ijud-nič manj krute načine. . stvih razvoj kuiture zavzel čisto posebno smer, Pomembnost tega kmetskega upora vsocial-jki je vsekdar shoga posledica tistih zunanjih nem ^ na dlani. Toda nič manjša ni ! razmer, v katerih je ljudstvo samo živelo. 9 njegova važnost niti v čisto narodnem pogledu. samcpozna\anjem in proučavanjem teh pcse.b-V tisti dobi je predstavljal slovenstvo in nih zemljepisnih, zgodovinskih in prirodopls- nrufi f-cf^ r r\ a/t im l/ni o4pLti cfan — ^ »i! ^ * t _ 1*___f . 1 t * T _ ' ^ hrvatstvo edini kmetski stan, vsi drugi stano vi, t. j. vsa gospoda je bila nemška in madžarska. Vstaja hrvatsko - slovenskih kmetov v 16. stoletju je obenem tudi dokaz, da je bila že teda)^ med jugoslovenskim, ljudstvom zelo živa zavest, da tvori napram zunanjemu svetu nacionalno enoto. Vsled tega se lahko smatra nih okoliščin, so si ta ljudstva vstvarila svoje kulture s čisto samosvojimi duševnimi odznaki« ki se v marsičem niso krile z najvišjim idealom človeškega občestva, z občečiove.ško kulturo. Le kadar so la ljudstva prišla v medsebojne stike, da so se mogla spoznali z novimi duševnimi pridobitvami, in čc so bile ie prido- tedanji kmečki punt za prvi pockus osvobo- bitve boljše in človeškemu poslanstvu bolj jenja in ujedinjenja jugoslovenskih plemen po odgovarjajoče, tedaj so se po-avili v nHhovcm duševnem življenju medsebojni vplivi. Vendar *** V kulturnem pogledu je mendla že čas, da re enkrat spomnimo tudi našega gledišča. Do vojne je slovenska gledališka mmetnest životarila, med vojno je doživela pravi po-Icm, po vojni se je pa dvignila na naravnost nepričakovane višine. Pred vojno se je igralo 3—4krat tedensko v deželnem gledališču pred zevaječimi sedeži in praznimi ložami, po vojni sta pa polni obe glecRališči večer za večerom. Pred vojno- se je renti-rala le opereta, kvečjemu še kake neslane burke, po vojni se je s takim blagom po-metlo radikalno in obe gledališči, dramsko in operno, sta zgcij hrama umetnosti. To je za današnjo LjiAJfaino gotovo prav častno izpričevalo. Razveseljivo je tudi cfiejstvo, da živi v sedanji gledališki upravi vendarle nekoliko več spoštovanja za naše dbkumente gledališke umetnosti v preteklih časih, kot ga je pa živelo v dosedanjih. Slovenska noviteta se je uprizarjala dtoslej le v dotični sezoni parkrat, potem je pa ni povohal več živ krst, dočim so se vlekle iz gledaliških arhivov zopet in zopet drugo in tretjevrstne tuje stvari. Povsod! je bilo opažati obsojanja vredbro pomanjkanje spoštovanja do lastne umetniške tradicije in lastnih umetniških dokumentov. Sedanja gledališka uprava je po par desetletjih zopet posegla najprej po domači operi, sedaj pa tudi po domači drami. S pjrirojentm nezaupanjem smo stopali v oper a poslušat Foersterjevega «Gorenj-skega«slavčka», toda ponosni smo se vračali od predstave, češ pa vemc&arle nismo tako brez vsega. In c Gorenjski sta/vček» Dolni sediaj opero večer za večerom; uoena kritika sicer miodruje in cepi dJako, toda občinstvo se ji smeje ter se navdtsšuje, kajti opera je naža in to je argument, ki ofcEtehta vse diruge. Enako bo najbrže tudi z Medvedovo «Za pravdb in srce», ki se je pojavila baž te tfcii na gledalskih listih, to je tem verjetneje, ker razpolaga naša drama sedaj vecdlar le že 2 nekaterimi prvovrstnimi domačimi umetniki (Rogoz, Šest, Lipah, Skrbinšek, Sairičeva, Juvano-va itd.) P. St. na skupina. Toda «zamorec je storil svojo dolžnost, zato llahko gre» in Radić je odklonil tak enoten nastop. Zajednica se je pa metđ tem že tako spc/jiia z Radićem, da na kak samostojen uspeh ne more več upati ter — ni postavila nati lastnih kandinatov, pač pa je priporočila svojim pristašem, da voKjo Radičevo HRSS. Tako bo po volit- Matija Gubec Pretekli četrtek dne 15. februarja 1923. je obhajal ves jugoslovenski rod eno izmed svojih najvažnejših obletnic. Ta dan jc minilo 350 let, odkar je bil v Zagrebu na Markovem trgu usmrčen na nenavadno krut način hrva t sik o-slovenski «kmečki kralj» Matija Gubec. Bil je voditelj slovenskih m hrvatskih kmetov, ki so sc v svoji nepopisni bedi uprli proti tedaniim nemško - madžarskim gospodarjem slovenskih in hrvatskih dežel. Pod vodstvom Marije Gubca in njegovih pomočnikov Ivana Posanca, Ivana Mogaića in Ilije Gregorića so sli v boj proti plemenitaškim izs esc vale em z znanim geslom «za staro pravdo». Uporniki so si postavili takoj v začetku cilj ustanoviti v Zagrebu samostojno kmetsko vlado, prevzeti v svote oni^nesrečni dobi, ko sta padli država prvega slovenskega kralja Sama in pozneje država Ljudevita Posavskega kot žrtvi frankovskega imperializma. Hrvatsko - slovenski kmetski upor v letih 1572 - 1573. je imel po eni strani iste vzroke, kakor vsi kmetski upori, ki so se pojavljali širom Evrope v 15. in 16. stoletju, to so: uvedba rimskega prava, uvajanje denarnega gospodarstva namesto naturalnega ter iz tega izvirajoče povišane vrednosti kmetskih pridelkov in sploh vseh proizvodov, ki jih je dajalo polje in hlev, gozd in voda. Graščaki so vsled tega zahtevali davščine mnogo ostreje nego prej, ko jih niso potrebovali, vpeljavah pa so tudi take, ki so bile prišle iz navade, in opirajoč se na rimsko pravo so zahtevali mno^e pristojbine, n. pr. za lov v vodi, za sekanje v gozdih, za postavljanje novih stavb, ob smrtnih slučajih, kupnih pogodbah, zviševali so tlako itd1. Drugič je imel kmetski upor na Slovenskem še svoje posebne vzroke, ki jih je drugod v Evropi ni bilo. To so bili turški napadi, ki so spravljali našega kmeta v obup. Turek mu je požigal vasi, mu uničil ali ugrabil imetje, prečesto tudi družino. Toda kljub temu je gra-ščak zahteval normalne davke ia normalno ilako. Pa ne Ie to; za popravljanje mestnih obzidij, grašeakovih gradov in tifrdb so tirali kmeta še poleg vseh bremen na delo, kajti cn >c moral vse to opravili. Ko pa je prihruinel Turek, so graščine, trdnjave ter obzidana mesta prišla v dobro le gospodi, kmet pa se >e skrival po hostahi ali kvečjemu po cerkvenih taborih. Po Hrvatskem je moral kmet vrh vsega mnogo prestati še pred oholimi, samo-pašnimi, sirovimi vojaki vojne krajine, ki prepogosto niso dobili redno svoje plače, za kar so se odškodovali kratkomalo na račun ubogega kmeta. Tretjič je imel Gubčev upor še prav posebej svoje lokalne vzroke: okrutnosti divjaškega graščaka Tahija, po katerega vaseh jc na/prej izbruhnil upor. Kmetski poveljnik Ilija Gregc-rič je pri zaslišavanju pred usmrtitvijo te okrutnosti in nasilnosti, ki so kmete gnale v upor, označil 6 sledečimi dogodki: Kadar je Ferenc Tahi imel starega k on "a, ki ni bil več za nič, ga je dal kakemu bogatejšemu kmetu, ki mu ga je moral plačati po njegovi zahtevi. Nekcč se je Tahiju pokvarilo 1000 veder vina; razdelil ga je med podanike, ki so mu morali plačati zanj visoko cenc; ako ni šlo zlepa, jim je odvede! konre ali govedo. — Njegova goveda so morali kmetje krmiti na svoje stroške; ako je žival poginila, se na paši izgubila, so mu morali plačati v gotovem novcu. Prav tako so mu morali čuvati pse; ako je kateri od njih izginil, so mu morali dati za vsakega psa — vola. — Marsikomu, tudi Gregoriću samemu, je Tahi vzel vse imetje in ga pognal po svetu. To so bile Tahijeve strahote, a še ne vse; ostrogonski škof Anton Vrančić je pisal o njem cesarju Maksimilijanu, da gospoda v Hrvatski s kmetom hujše ravna nego z živino. Upor je postal edini izhod rz tega strašnega položaja, ni pa prinesel uspehov, ki si jih je seljaštvo od njega obetalo. Markov trg, na katerem je bil kronan Matija Gubec, je glavno zgodovinsko torišče zagrebškega mesta. Dokler je Zagreb obstofal le na «Griču», jc bil Markov trg središče vsega javnega in privatnega življenja. Vsaka hiša na njem nosi zgodovinsko obiležje. Starinska Markova cerkev sredi trga, z belo-modro-ru-dečo streho, na levi častitljivi banski dvor, na desni palača bivšega hrvatskega sabora ter v ospredju magistrat, dajeio Markovemu trgu patrijarhalno znamenitost in Zagrebu zgodovinsko reprezentanco. Pred Markovo cerkvijo je na mestu Gubče-vega kronanja kamenit kvadrat s štirimi rude-čimi ogelnimi kvadri: na rfih je stal žareči prestol kmečkega kralja. Na nasprotni hiši magistrata pa je v steno vzidana kamenita ma*-ca trpečega mučenika Gubca. Poleg Gubčevega kronanja je bil Markov trg prizorišče še druge velike zgodovinske tragedije: Dne 29. juli'a leta 1845. je bilo na njem ustreljenih 11 Ilircev, Gajevih «Ju,£os!o-venov», ki počivajo na Mirogoju v skupnem jfrobu. To so «srpanjske žrtve ZfiRaj ns tao seole More? Taka je tedaj ia reč: Slovenci imate neznatno kulturo; naša, italijanska, je ohsežne;ša, ergo: oklenite se je, da beste izveličani... Ali jc kultura res morda srajca, ki jo lahko zavržeš takrat, ko hitro si zagledal lepšo in boljšo! — Ce hočemo govoriti o kulturi v živlfenju človeštva, moramo najprej vedeti, kaj je človeška kultura na sploh, kdaj in kako je nastala, in kakšno je njeno razmerje do posameznih ljudstev na zemlji? Odgovor k vsem tem vprašanju naj dajo sledeče misli: Kultura, vsebina kulture je vsota vseh duševnih pridobitev, etičnih in religijoznih, moralnih in socialnih, političnih in gospodarskih itd., ki si jih je človeštvo pridobilo v tisočletjih svojega obstanka na zemlji- O niso ta ljudstva sprejemala novih pridobitev kar na slepo in jih uveljavljala v lastnem duševnem življenju, ampak vsako si je prikrojile novost času, kraju in razmeram primerno. Tako so nastale izrazite kulture po plemenih in čc gremo še dalje kulture po nacijah. Kar si je vsak narod ustvaril skozi prizmo svoje du-ševnesti, to jc potem preha'alo že po sami krvi iz roda v rod, od pradedov preko dedov in očetov na sinove in vnuke. Le taka kultura more biti in je bila najvernejši izraz umskih in srčnih zmožnosti vsakega izmed teh ljudstev in tako moremo govoriti v zgodovinskih dobah o egipčanski, babilonski, perzijski, grški, rim-l;anski, kitajski, japonski kulturi itd. Ali pa č<3 sežemo v bližnjo zgodovinsko dobo, bomo Še govorili o germanski, romanski in slovanslil kulturi. Te kulture imajo, čeravno izhajajo istega praizvora in so tudi oplo;ene s silami in semeni, njegovih najboljših sinovih iz njega samega. Narod, ki bi zavzel svojo, naj si bo še tako neznatno kulturo in bi sprejel tujo in obširnejšo, bi s tem korakom samega sebe obsodil v kulturno smrt. Če bi bil tak korak mogoč že pri posamezniku, je pa čisto nemogoč prf celem narodu, ko vemo, da kultura ri morda neka čudežna rastlina, ki jo moreš poljubno prenesti na kakršna si bodi tla. Tak rarod bi bil v družbi ostalih, napredujočih narodov le nekaka kulturna pokveka — karikatura, ki bi se pehal za stvarmi, katerih ni nikoli ne umel ne doživel. Kajti ves napredek, in duševni še posebej, je le naravna posledica nekega notranjega doživetja in spoznanja. Će doživetja ni* tedaj ni tudi napredka, a to že pomenja — kulturno smrt. Da sklenem! Mi svoje kulture ne damo, čeravno je po obsegu manjša cd italijanske, ne morda samo zaradi tega, ker ljubimo svoj jezik in narod, tudi ne ker je naša kultura v narodu samem posplošena in so je dcležic ter sodelujejo na n:eni izpopolnitvi najširSe plasti ljudstva, ampak svoje nacionalne kulture ne dr,mo zaradi ljubezni, ki jo imamo do ona višje, občečloveške kulture, ne damo je, ker vemo, da »kultura ni srajca« in da bomo le 3 pr-globljenjem in razširjenjem naše narodne kulture dospeli do one točke razvoja, kjer se morajo srečati enkrat vsi narodi na svetu, do občečloveške kulture, ki ne bo videla več na zemlji r.e boljših ne slabših nnro^-c-v, ne vladajočih ne vladanih., ampak bo gledala rred seboj le človeka, najlepšo in najpopolnejšo posodo materije in duha! Jurko Jurkovlč. POLITIČNO DRUŠTVO «EDINOST» v TRSTU. Jutri, v pondeljek, 19. t. m. sc bo vršil cbtč£kii se: tanek. Predsednik. Upravna preureditev in poslovanj'e občin * političnimi obiastvi v trž&iki pokrajini. Kako* znano, sia ustanovljeni za tržaško pokrajino dve okrožji: Trst (okraji Trst, Sežana in Tržič) in Postojna [okr. Postojna - Senožeče). Dokler se ne uredi poslovanje kooćnoveijavno, je tržaški prefekt odredil, da ima poslovali tr-žiška podprefektura napre;, a dosedanji sežanski podprefekk da b-o posloval v Sežani kot poseben uradnik tržaške prefekture. S posebno okrožnico bodo vsled tega občine obveščene, da je odločeno, da se mora izvrševati začasno, pošiljanje dopisov na sledeča n^sla: občine: Trst, Milje in Dolina na prefekturo v Trstu. Občine: Avber, Dutovlje, Kopriva, Lokev, Naklo, Povir, Veliki Repen, Sežana, Sikopo, Štjak, Šturje, Tnmaj* Zgonik uradniku prefekture v Sežani. Občine: Devin, Doberdob, Fogliano, Gradež, Mavhkre, Nabrežina, Rorichi, Šempolaj, Skociian, Sv. Peter ob Srči, Staran-zano, Tržič, Turijak na podprefekturo v Tržič. Občine: Bukovje, Kačjavas, Košana, Postojna, Šmihel, Sv. Peter na Krasu, Slavina, Senožeče, Gorenje Vreme, Britof, Hrenovica, Famle, Laze, Senadol, Dolen:avas na podprefekturo v Postojni. Podprefekta v Tržiču in Postojni bosta reševala spise, ki spadajo v njihov delokrog, na podlagi obstoječih predpisov, ostale pa bosta pošiljala na tržaško ---------—™ „„ zemlji. O kulturi more- prefekturo. Uradnik v Sežani pa bo na pod- mo tedaj govoriti pri človeku že od tistega la£l dospelih spisov poskrbel za potrebne po- hipa naprej, ko se je začel sam zavedati svo je ga bistva, svojega «jaza», ko je začel proučavati sebe m okolico, v kateri je živel, ter je obenem spoznaval notranje in zunanje razmerje med seboj kot delom vesob'stva in ve-solijsivotn samim kot celoto. Začetki kulture so tedaj tesno združeni s človekom in njegovo dušo, ter jih moramo iskati v onih davnih, pradavnih časih, ki jih označujemo navadno z izvedbe ter spise nato poslal na tržaško prefekturo. Klevetnika našega ljudstva. «11 Giornalc di Roma» je objavil pred časosn dopis iz Gorice, v katerem pripoveduje — bajke. Pripoveduje, da komunizem na Goriškem staži slovanskim namenom. Slovensko ljudstvo na Goriškem se je vzgajalo skozi stoletja v svetem strahu pred vsako obliko avstrijske vladavine. Niti veliki označbo: doba primitivnega življenja člove- • revolucionarni čin vojne ni spremenil slovenstva Zurtanii vtisi, ki iih re človek sorciema!! »kerfa oinie^ dtuh> To Kavlstinn hi bilo ostalo T Trsta, A* 17. Ubrurfa 1921 «1D1N0ST» in - ■ ■ —i----- --- Se nadalje mirno, če bi ne bili prišli med nje prevratniki, ki so učiK ljudstvo, naj scvraž: Italijo. Taki ščuvarji so bili posebno učiieiji Tc£a dela «auetriakantov» so se oprijeli tud — o umsti! Ljudstvo naj bi verjelo, da j-iL.iija dežela samih razcapancav, ljudi, k UL .h 4jo -.\koie in uničevalcev tujih tradicij de.:c!a, kateri se ne more pokoriti nihče in šc na'nia ] ubogo slovensko ljudstvo, ki ima svoje Slavi; od katere je bilo odtrgano. Kako na; bi se — vzklika — te sence avstrijske vladavine prijele tudi komunističnih apostolov?: Slovenci so računali, da jc tak komunizem pot, ki vedi v P.n-sijo, ki je opora epansiavi-zma; !! Bil je irenutek — ki pa ni šc šel m ime — ko so se našli v soglasju in solidarnosti na;-»azličnejši elensnli za žarelo na škodo Italije! Najdrzneje pa je goriški dopisnik postavil resnico na glavo , ko pravi, da so se slovenski socialisti vedno čutili Slovence, dcčini so italijanski pozabljali, da so Italijani!! Dalje pripoveduje, da je politične elemente, ki bi morali biti ločeni, v zadnjem času združilo vprašanje avtenomne in posebej še upravno-poiitična uredba Goriške. In vprašanje: kaj skupnega bi mogli imeti pravi Italijani z raznimi Podporniki in njihovimi listi ? V odgovor ugotavljamo mi, da so bili v borbi za avtonomijo Goriške in proti priključitvi k Vidmu tudi goriški Italijani najčistejše vode s senatorjem Bombigem na čelu in tudi — ia-šisii! — ln dalje: Gzlovoljenje slovenskih prvakov st je ie zadnje dni še povečalo z ene strani radi razočaranj, z druge strani pa po zadnjih komunističnih poizkusih — o katerih se pa ne more še izreči zadnie sedbe. Vendar so vidni znaki, da se cbnavl'a srditost proti italijanski ihžavi. Sedaj je — desLavlja'— jasno, da se Moskva zelo zanima za italijanske stvari. Je to komunistični koridor — pa naj bo še revolucionaren aii boljša viški —, ki ga^ hočejo komunisti od-reti s pomočjo slovenskih buržoa-zijskih «irodeatisiov»! Dopisnik pravi, da se sicer ni treba preveč bati te nevarnosti, vendar pa da je treba pazno zasledovati to snovanje, posebno po deždi med drugorednim prebivalstvom, k*er se prižigajo eprežete plamenice , ki naj bi zažgale večje požare in kjer «e izrablja dobra vera uboge mase!i Saj bi se moral človek prijeti za trebuh od smeha spričo take kolofcocvje, če ne bi bila stvar vendar tako žalostno-resna. Tudi v tem dopisu gie za poizkuse, ki smo jih nedavno označili kot nepoštene, za poizkuse namreč, da bi predstavljali italijanski javnosti istovetnost med našim narodnim stremljenjem in komunističnim gibanjem. — Za dogodke v komunističnem taboru naj se država maščuje nad — Slovenci! Nesramne je se pač ne more kj-ati, obrekovali in denuncirati! Proti takim nepoštenim nasprotnikom se more boriti naše ubogo, pošteno in do skrajnosti izmučeno ljudstvo! Spričo lake zlobe se mora krčiti pest v jezi in ogorčenju. Svetcmargeritski dogovor in mi. Iz krogov naših čltateLjev sme prejeli: Toliko pričakovana ratifikacija svetomarge-ga dogovora med Italijo in Jugoslavijo je vendar gotova. Nam, kakor vse kaže, ne prinese ta dogovor oz. ratifikacija prav nič ali prav malo. Samo če vzamemo besede nekaterih vodilnih glav italijanske vlade v pretres, se nain zdijo vsi t' dogovori, podpisi in ratifikacje samo kot pesek v oči. Ratificirajmo, saj ne bo za vedno ! Drugi pa: * Ratificirajmo, ker smo pod disciplino:>, — in tako podobno se izražajo te velike glave. Ni se pa slišalo, da bi bil kdo utemeljeval to ratifikacijo, češ, < ker so potrebni prijateljski odnašaji z Jugoslavijo, ali da se bo trgovina lažje razvijala posebno preko Trsta.» Kar se tiče pa nas tukaj v Jul. Krajini, je pa stvar obupna. Logično je, da se ju-goslovenska vlada ni mogla ustavljati radi nas, ker mora gltdati na svojo državo. Ali -kdo naj poskrbi, da bi nam priznali vsai življenje, da ne govorimo o drugem? Kako tore} hočemo sprejeti vest o ratifikaciji za nas res pogubno izpadlih dogovorov? Sedaj kakor poprej smo navezani sami nase in dani na milost in nemilost našim gospodarjem. Obupujemo pa še ne. Zaupajoč v same sebe hočemo delati in se truditi da bomo celemu svetu dokazali, da kl'ub našim neznosnim razmeram tudi sedaj po ratifikaciji, teh prezirajočih nas dogovorov, nočemo moralno umreti. Naša zahteva, od katere ne bcano nikdar odnehali, je in ostane, da se nam morajo naše naravne pravice zakonito zaiamčiti. Spo»nini. Pokojnega Francesco Hermeta slavijo kot najboljšega poznavalca tržaške zgodovine. Ob štiridesetletnim njegove smrti ga. slavi ' Piccolc» v dolgi razpravi kot zgodovinarja na veen poljih. Označuje njegova dela, njegove borbe in njegovo neomajno vero v odrešenje. Pripoveduje, kako jc Hermet aktivno posegal v javno življenje tržaškega mesta. Nas zanima oni odstavek, kjer govori o dogodkih leta 1868., ker so ti dogodki v resnici otvorili dobo silnih narodnih bojev na tem ozemlju. V letu 1866. je moral Hermet bežati iz Trsta; pot za povratek pa mu je odprla razglasitev ustave v I. 1867. Ustanovil je društvo «Progresso->. Tfdai je šlo tudi za uredbo razmerja c cerkvijo. Hermet je pregovoril šolskega ravnatelja Timcusa, da se je uprl konferenci, sklicani od škofa. Ta epizoda je povzročila hrup. Hermet je vplival r.a občinski svet, da je preglasil svojo solidarnost z učitelji. Spor se je pocstril, ko so Siovsni — pripovedujemo po <«Picoolu» — iz sovraštva proti Italijanom j stopili na ulico ter vzklikali SLaviji, cesarju inl papežu. Namestnik in ravnatelj policije st i podžigala, želeč kcorfUkta. Prepotene« okdi . Skega bataljona m okoličanov je kmalu za i h te vala žrtve: dva mrtva iti 34 ranjenih. Teda : je Hermet pograbil namestništvo in municipt] i je vse vklonii svoji volji in je uredil Žrtvan , i pogreb, ki se ;;a je udeležilo 30.000 oseb. Po : tem je naperil kiic protesta proti Dunaju ii >; je dosegel ta uspeh, da sla bila namestnik ii j j redarstveni ravnatelj odstavljena, da je bi okoliški bataljon — ki je do tedaj opravlja ! j varnostno službo v mestu in so bili zato cko i; ličani oproščeni od vojaške službe — raz -jpuščen ter da se je imenovala preiskovalni H komisija. Ni se mu pa posrečilo, da bi sc c. kr ■ i policija nadomestila z občinsko. Neke njegov* ! i fraze — naj se obrne Avstriji hrbet in da s< -Ičuvstva nedotakljiva — so vzbudile splošni i ogorčenje, kakor ie pisal vladni list. (Tako na •jgiaša «Piccolo> ). Hermet je hotel, na) bo pro i testna spomenica dostopnejša in bolj svobodna >: A ker sta druga dva delegata na Dunaju h i prosjačila, .je Hermet govoril glasno in sam '.Pczneje je Avstrija izpremenila taktiko. Baroi > Hell je naprosil Hermeta uradno, naj sprejmi mesto župana, kar bi moglo pomeniti zani za | če tek velike karijere. Hermet pa je odklonil , Novi namestnik Moering in redarstveni rav i natelj sta ga obsipala z uljudnostmi. Povodon i cesarjevega obiska v Trstu so mu hoteli po< ! deliti red železne krone, naslov barona ii I mesto upravnega svetnika pri Lloydu. 1 Tako pripoveduje "Picoolova* zgodovina Razne podrobnosti treba seveda sprejeti s pri-Imerno previdnostjo, resnično pa je, da so se pc 1 dogodkih leta 1868. začeli v Trstu narodn boji, ki so pozneje prišli do velikega razmaha Naj dodamo še nekoliko naše zgodovine. Pc razpustu okoliškega bataljona ie dala vlada i okoličanom prostost, da postanejo priključens ! k tržaški občini, ali pa da se odcepijo, ter do-) bijo svoje občine in župane. Tedaj so okoličani napravili hudo pogreško: odločili so s« za prvo. Posledica je bHa ta, da so nosili nadalje svoj denar v blagajno tržaške občine mesto da bi bili velike dohodke iz raznih davkov in pristojbin porabljali na korist okolice Samo na užitninskem davku sta n. pr. Bar-kovlje in Skedenj oddajala kakih 100.000 letne v občinsko blagajno. Koliko dobrega bi bili : mogli storiti za-se s tem denarjem! Tako pa {so dobivali le > to krasno dramatično delo našega dobroznanega pisatelja Gangl-a. Ker je igra v dobrih rcikah in igralsko osebje dobro izbrano, bo šentjakobska «Čitalnica» kakor vedno, gotovo tudi sedaj popolnoma zadovoljila svoje gledalce. Igro režira priznani igralec bivšega narodnega gledališča v Trstu g. M. Goriup. Uspeh je torej zagotovljen. Nasvidenje prihodnjo nedeVo pri Sv. Jakobu. Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice» posluje vsako nedeljo od 10.—11. ure zmtrai v prostorih ^Šolskega društva« pri Sv. Jakobu fftara policija). Istočasno sprejema nove člane. Članarina znaša 1 liro mesečno, a vpisnina 1 Kro. Člane opr7arjaino na pravila knjižnice, katera so nalepljena v vsaki knjigi, da se teh strogo drže, ker se odbor na razne druge izgovore ne ozira. — Odbor. Glasbeno-dramatičen večer (Sušnikov večer), ki se vrši danes ob 18.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakobu obeta postali prvovrstna umetniška prireditev. Spored je sle^či: 1) Koritnik: «Evviva l'arte», dekL; 2) Vilhar: « Mornar*, • barit. solo s sprem, khvnja; SI Schuhmann: t- «Novele ta», klavir; 4) Ipavec: «Menik», barit. i* solo s sprem, klavirja; 5) N. N.: «Jettka», mo-ij nolog; 6) Michl: «Človeka nikan», barit sO&o s j,1 sprem klavirja. — Odmor. — 7) Czimer: «M»-n ska Satana», groteska v enem dejanju. Pevske i- točke izvaja baritonist g. Sušnik. Pri klavirju n g.čna Chiurkow. Ostale točke izvaja dram. n odsek MDP - Sv. Jakob. a - ti DriiihriM vesti GLASBENO-DRAMATICEN VEČER (Su-Solkor večer) se vrši danes, v nedeljo 18. t. m. a ob 18.30 v dvorani DKD pri Sv. Jakoba. Ude-r- ležite se ga polaoštevilno! e Pevsko društvo «Zastava» Iz Loaferja se za-° hvaljujc tem potom vsem, ki so na katerikoli ° način pomagali pri zadnji prireditvi pevskega " društva. Posebno se še zahvaljujemo godb. društvu «Volarič» iz Lonjeija ter vsem, ki so se veselice udeležili in pripomogli k dobremu e uspehu. — Odbor. M. D. P. - Sv. Jakcb. V pondeljek točno ob n 20.30 redni sestanek. Tovariši in tovarišice so e nap rešeni, da se udeleže sestanka točno in " polnoštevilno. — Dram. odsek. Po društvenem sestanku se vrši sestanek odseka. : Iz triaikega iivUenla 1 O utopljencu. Utopljenca, o katerem smo poročali v včerajšnji «Edinosti®, da so ga našli - v kanalu pri cerkvi sv. Antona novega, so ' identificirali. Imenuje se Anion Krizmančič, '1 star 73 let, stanujoč s svojo nečakinjo Angelo, 1 ■ staro 28 let na Škorklji št. 570. ' Okoli smrti starega Krizmančiča se sučejo } I najrazličnejša domnevanja. Policija sumi, da ga * *ie spravila na drugi svet nečakinja in njen 1 ljubimec Anton Cesco, star 38 let, stanujoč na Škorklji št. 572, da bi se na ta način polastila njegovega premoženja. Zato je tudi poli-1 cija oba aretirala. Oba aretiranca odvračata " cd sebe vsako odgovornost. Preiskave se na-' daljujejo, da se razjasni zagonetni dogodek. Pobirali sta denar sa mrliča, ki je še — živ. Neka Amalija Davide, stara 16 let, stanujoča v ulici Madonnina št. 18, in njena znanka Ema j Boniiacio, stara 38 let, stanujoča v ulici della h Guardia št 50, sta hoteli priti na vsak način; do denarja. Zato sta si nekaj izmislili, kar jima je prineslo par stctafcov v žep. } Hodili sta namreč od hiše do hiše ter nabirali denar za vence, za nekega mrliča. Ker pa " se je kmalu izkazalo, da je oni mrlič še živ in zdrav, je policija aretirala obe marljivi nabi-ralki ter ju spravila v zapor v ul. Coroneo. [ Smrtna nesreča z revolverjem. Pred sinoč-' njim okoli 10. ure so pripeljali v brezupnem ^ stanju v mestno bolnišnico mehanika Marjana y Morandinija, starega 17 let, stanujočega v ul. j del Fin št. 5. Mladenič se je igral z revolver-j iem v stanovanju svojega strica Bot. — Predavanja bodo poučna, nestrankarska in nepolitična, ampak nalašč izbrana za našega kmeta. Otvoritev italijanske iole v Kanalu. Danes (v nedeljo) se otvori v Kanalu italijanska šola. K otvoritveni slavnosti so povabljeni zastopniki oblasti in patriotičnih društev. Beg komunističnega voditelja. Najbrž iz strahu pred sedanjim režimom je šel iskat zavetja v inozemstvo znani goriški komunist prof. Mulitsch. Vzorčni sejem v Milanu. Nova furlanska dežela bo razstavila na vzorčnem sejmu v Milanu izdelke dežele v lastnem paviljonu. Društvene plesne vaje G. S. O. v Gorici se bodo vršile tudi v postnein času vsako soboto od 20—23 v dvorani »Trgovskega doma«. Prihodnja vaia se vrši izjemoma v nedeljo, 18. t. m. Plesne vaje bo vodil priznano izkušeni plesni učitelj g. Ferrandi. Vstopnina kakor običajno. Mali oglasi BABICA, autorizirana, sprejme noseče na dom. Ljubezniva oskrba.--Gorso Gari- baldi 23, I. 233 PRSTAN zlat, ženski, s tremi |brilja»ti se ceno proda. Via Stuparich 7, II. desno 234 OBLEKA plesna, iz črne svile, se proda po nizki ceni. Via Gatteri 34, I. levo. 235 POSESTVO obdelano, (hiše in hlevi) se proda po zielo nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 237 ■ t m ■ n ■ ■ ■ ■ PLEMENSKI BIK, furlanske pasme, 2 leti etar, je na prodaj v Bazovici št. 32. 238 PR06ENA KAŠA se dobi v trgovini jestvin via Carlo Ghega 10. 239 HIŠA v Dolini Tomaža Beroš, se proda na j dražbi 23. tt. m. v Kopru ob 9. uri na sodni ji, soba št. 2. Hiša je cenjena na L 40.000, prva ponudba L 20.000._244 SOBICO meblirano dam v najem. Via S. Fran-cesco 23, IV._245 PRODA SE takoj ali da v najem pri Sv. Ivanu pri Trstu dve hišici s hlevom, dvema vodnjakoma, 1300 9ežnjev vrta in sadnim drevjem. Lozei, Sv. Ivan, Via Linfe 571. 246 RESNI osebi, s kavcijo se odda skladišče je- stvin na Krasu. Ponudbe pod «Zmožen» na upravni štvo. 2471 20 PANJEV čebel, A. Z. a mladimi matice ml in srčalnlco, prodam. Cena po dogovoru, Ivan Sajevic, Staravas pri Postojni. __236 POROČNA SOBA, masivna L 650, kolo L 250,' divan L 120 se prodajo. Piazza Cornelia Romana 1, vrata 28. 242 KUHINJA, popolna, moderna, nova, ee cenol proda (tudi preprodajalcem) Ferriera št. 17. ___240 SOBA mebHrana, snažna, se da v najem. Via Lucio Papiriano 22, (S. Giacomo). 241 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisi Bclleli Vita, via Madonnina 10, I. 32 TRTE cepljene in sadi.a drevesa se dobijo pri trtnici Ivan Forčič, Prc^erje, p. Komen 54 PA1NEXPELLER in Reumazan, izkušeni sredstvi proti trganju in bolečinam po udih, plečih, križu, se dobita v lekarni v Dir. Bistrici. 29/5 1 RODA SE trgovska hiša v Jugoslaviji 1 uro od Celja z upeljano trgovino, tobačno trafiko in točenjem čez ulico, 7 oralov zemlje na lepi legi za državno cesto. Interesent^ naj pišejo na naslov: Einest Bczenšek, Pro. seniško, Sv. Jurij ob juž. železnici. 211 TRGOVSKA HIŠA v Maribora, na najpvomet-nejšem kraju, z lokali, stanovanjem, skladiščem, hlevom, delavnico in velikim vrtom, pripravna za vsako trgovino in obrt, se proda radi selitve po jako nizki ceni. Naslov pri upravništvu. 219 HRUŠKE, cepljene, najboljših vrst, sc dobijo po 2—5 lir pri Alojziju Adamič, Ivanjigrad p. Komen. 220 ORKESTRON, velik, pripraven za gostilno, popoln, (16 plesnih komadov s klavirjem in 6 godali) se proda za L 2500. Via Ghega 9, gostilna «Buon Arrivo*. 221 IŠČEM pridnega hlapca za kmeliška dela. Scorcola - Cordaioli 272. 230 HRANA se odda pri slovcn-ki družini. Cors<; Vitt. Em. III, 39, II. (dvorišče) Pepina Brak. 231 SVINEC, baker, železo in kosti plačujem pol najvišjih cenah. Brajnič, Via Tesa 16. 232 G. DOLLINAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ior valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 30 GLASOVIR JE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5, III._6 POZOR! Kupujem po visokih cenah vsako množino starega železa, cunj, kosti in kovine. Pridem dvigniti tudi na^ dom. Pisati! Snidersič, Via S. Giustina 8, Trst. 23 lupanclvo trške obč ne 11» Bistrica naznanja, da se bo vršila dne 23« februarja t. 1. v H. Bistrici lam dražba lese in sicer približno 80 m9 bukovih plohov razn« debelosti in dolgosti, in monte, izvzemši razbite ali gnile, ter 20m3 jelovih Šfcuret široke, od 12 cm naprej 4 m dolge in mont« izvzemši razUto in gnilo. Pregled le^a kateri se nahaja v skladišču g. Alberta Doni-ladtš, II. Bistrica št. 43 kjer se bo vršila tudi javna dražba, je vsakomur prost. Prodaja se izvr«i v eni sami licitaciji, najboljšemu ponudniku, proti takojšnjemu plačilu ter prevzetju lesa. (83) Županstvo Ilirska Bistrica. ZAHVALA. Povodom bridke izgube, ki nas je zadela ob smrti nače preljube soproge, hčere, sestre Marile Spangher ros. Furianl nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se čutimo dolini izreči najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini iz Dutovlj, Koprive in Skopega^ pevskemu društvu iz Dutovlj darovateljem veccev in vsem tistim, ki so tolažili pokojno v njeni bolezni in zadnji uri kakor tudi prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnico na zadi\ji poti. JBAKKOVLJE-SKOPO, dne 17. februarja 1923. (23/7) SALUJGi! OSTALI. Krone L 1.69, goldinarja 14.53 trst. Um P«Hteres 6,1. nadstr. desno __PODLISTEK _ WILKIE COLLlNsT" G^spa v belem 5 IZFOVEDBE WALTERJA HARTRIGHTS-A. Kočijaž, očividno užaljen vsled mojega poznega prihoda, je bil v onem skrajno spoštlji-vo-sitnem razpoloženju, s katerim se odlikujejo angleški služabniki. Počasi in v popolnem moLku smo se vozili skozi temo. Pot' je ^ bila slaba in neprodirna tema je tudi ovirala hitro vežnjo. Minila je kaka poldruga ura, odkar smo šli s postaje, ko sem zaslišal šumenj morja v daljavi in ko sc je pod kolesi oglasilo bruščanje peska, zakaj prišli smo na gladko • peskom posulo stezo. Dostojanstveni slu-fabnik brez livreje me je spoštljivo sprejel ier mi naznanil, da se je družina že podala k počitku. Nato me je peljal v veliko in visoko sobo, kjer me je čakala večerja na spodnjem koncu dolge jedilne mize iz magahonskega lesa. Bil sem preveč truden pa tudi slabe volje, zato sem malo jedel in pil. Ćrez četrt ure sem že opravil in se pustil peljati v svojo spalnico. Dostojanstveni služabnik me je spremil v čedno opremljeno sobo ter mi rekel: Zajtrk je pripravljen ob devetih, gospod, nato i se je ozrl, da bi se prepričal, ali je vsaka reč na svojem mestu, ter se neslišno odstranil. Kaj se mi bo to noč sanjalo? sem pomislil, ko sem upihnil luč, ali o gospe v belem, ali i pa o neznanih stanovalcih te hiše? IV Ko sem naslednjega jutra vstal in potegnil gor rulo, je ležalo pred menoj morje v blesku močnega avgustovega solnca in daljno obrežje i Škotske je V mehkih, plavih, vijugastih obrisih i začrtalo obzorje. Ker sem bil vaijen le na apnenec in opeko i londonskih krajev, me ej ta pogled silno pre-; senetil in zdelo se mi je, da sem stopil v novo življenje in v novo miselno obzorje. Malo pred deveto sem se napotil dol v pritličje. Dostojanstveni služabnik s prejšnjega večera me je srečal, ko sem begal po dolgih hodnikih, ter mi pokazal pot v jedilnico. Ko je mož zaprl za menoj duri in sem se ozrl okoli sebe, sem najprej zagledal obilno obloženo mizo, ki je stala sredi dolge sobe s i številnimi okni. Nato sem pogledal k oknu, ki I je bilo na^olj oddaljeno od mene, kjer sem I zagledal damo, ki jc bilo proč obrnjena. Ko j sem jo zagledal, me jc presenetila njena krasna postava in neprisiljena dražest njenega zadržanja. Bila je visoke, vendar pa ne previsok* postave, lepo razvitih, vendar pa ne preobi-I lih oblik; njena glava ie sedela x neprisiljeno I odločnostjo na prožnem vratu; njen pas, ki je mogel v očeh moškega veljati za dovršenega, zakaj ni ga k azil moderc, je izpolnil to naravno podobo. Ni me slišala, ko sem vstopil, in zato sem jo nekaj trenotkov z užitkom opazoval, nakar sem premaknil stol, da bi obrnil na najprimernejši način njeno pozornost na svojo prisotnost. Takoj se ie obrnila k meni; neprisiljena dražest ^kretenj njenih udov in njenega života med hojo od onega konca sobe proti meni me je navdala z nestrpnim pričakovanjem, da bi zagledal od blizu in razločno njen obraz. Ko se je odmaknila od okna, sem si rekel: dama je temnolasa. Ko se mi je približala za nekaj korakov, sem zapazil, da je mlada. Ko je stopila še bliže, sem si rekel (s takim občutkom presenečenja, da mi ni mogoče tega z besedami opisati): dama je —• grdaf Še nikoli ni nobena tako dražestna postava na takšen nenavaden in presenetljiv način prevarila gledalca kakor ta, ko se je prikazala k njej pripadajoča glava in obraz. Njena polt je bila skoraj rujava, a temni mah na zgornji ustni je tvori j okoraj brke. Velika, krepka usta in spodnja čeljust so bila moška, rujave oči so bile izbuljene, ostre in odločne, a njene goste lasi so bile zaraščene nenavadno nizko na čelu. Ko je molčala, je nedostajalo izrazu tega nejasnega, odkritega in inteligentnega obličja vsake ženske đražesti, mehkobe in »nežnosti, brez katerih je lepota najlepše ženske na svetu nepopolna. Gospod Hartright? je rekla dama z vprašu-jočim glasom in kakor je.^govorila, tako ji je ušmev zjasnil resni obraz, ki je zadobil mehek ženski izraz. Včeraj zvečer nismo več upali, da še pridete, zaito smo šli k počitku ob naši navadni uri. Oprostite naši navidezni malomarnosti in dovolite, da se vam predstavim kot ena vaših bodočih učenk. Ali si ne bi segla v roke? Prej ali pozneje pride itak do tega, čemu torej odlašati? Te neobičajne besede dobrodošlice je izustila z blagodonečim, prijetnim glasom. Z neprisiljeno in nepotvorjeno samozavestjo odlične dame mi je podala precej veliko toda čudovito lepo roko. Vsedla sva se k zajtrku, kakor če bi se bila že davno poznala in kakor bi si bila dala sestanek v Lhmneridge House, Ha se pomeniva o starih časih. Upava, da ste prišli k nam z namenom, đa se hočete zadovoljiti s svojim novim položajem, je nadaljevala dama. Danes ee boste morali pri zajtrku zadovoljiti samo z mojo družbo. Sestra je v svoji sobi ter preganja tisto iensko bolezen, ki se ji pravi glavobol m njena stara guvernantka, gospodična Vesey, ji lajša trpljenje s poživljajočim čajem. Moj stric, gospod Fairlie, ni nikoli z nami pri nrfzl; on fe invalid ter živ! svoje samsko življenje t svojih sobah. Dragih ljudi pa ni v hiši. Bili sta tu dve dami v obiskih, toda včeraj sta razkačeni odšli, kart ni nič čudnega. Ali si morete predstavljali, dai bi se štiri ženske, ki sede vsak dan skupaj za mizo, ne pričkale? Me ženske smo pač tako bedaste, da se ne znamo zabavali pri jedi. Vidite, torej da ne dam mnogo na svoj spol, gospod Hartright — kaj hoćete piti, čaj ali kavo? — ni je ženske, ki bi kaj dala na svoj spol, četudi malokatera to priznava .kot jaz ... Moj Bog! Zdi se mi, da ste v zadregi. Čemu neki? Ali premišljate, kaj bi si izbrali za zajtrk? ali pa se čudite mojemu prostemu govorjenju? V prvem slučaju bi vam kot prija-, teljica svetovala, da pustite mrzlo gnjat tvv počakate, dokler ne prineso amleto. v drugem, slučaju vam nalijem čašico čaja, da umir'mi vašo dušo ln si bom prizadevala, kolikor iQ v moči ženske, molčati. Z veselim smehom mi je podala čašico čaja« Njena živahnost se je oprijela tudi mene in jaa sem si prizadeval, Ogovarjati ji na isti odkriti in živahni način. Da, . Nuino potrebno je, da razširimo sloves te čarobne pravljice med našim ljudstvom, da jo uprizore naši dramatični diletanti širom našega ozemlja, ker je res vzgojna v najnežnejši ljubezni do matere. Popoln slavospev je to plemenitemu materinskemu srcu in povsod blaže njene krasne misli nežna srčeca naše dece in vsemu našemu Pudstvu. — Natlačen je bila dvorana v Mirnu in poslušalci so Lili kar očarani vsled lepega nastopa mirenskih palčkov. * * • Hvala vam mirenaki palčki, ljubile svere mamice, ljubite vse svoje domače učiteljstvo, ki vas tako silno uči ljubiti vaše mamice! Bodite pridni, da ustvarite srečo — vašim mamicam in veselje vašim učiteljicam in učiteljem. Popolno priznanje še pridni sprenri:evalki z glasovirjem, mladi gospodični Zalki Vukovi, Ki fe dokazala, da je njej glasba to, kar vilam petje, palčkom kraljica, Arici — mamica in mirenskima učiteljicama mirenski malčki, kateri so ji dali v zahvalo kito nežnega cvetja. Hvala g. Antonu Vuku, da ;e posodil svoj glasovir, hvala učitelju Ferlatu za gedbo, za po nebu sa premikajočo luno, in kulise, hvala gcspicim spremljevalkam na gosli, hvala vsemu 'jčiteljstVu, ki služi v Mirnu in je doma iz Miraa. Vsi smo delali v ljubezni do naših t .rok in pri tem delu se najdemo še v bratski vzajemnosti' Konečna hvala pa tudi «Izc-braže-valnemu društvu», njegovim zvestim delavcem na prosvetnem polju in domači tvrdki Butku-vič - Boštjanč:č ter tovarišem za električno razsvetljavo in napeljavo. Prireditev «Palčkov» je krasna in vredna je, da se ponovi v najkrajšem času, da si jo ogleda vsa okoliška šolska mladina in vsi okoličani. Vse v znamenju pro^vete! — Največji mirenski palček. L. C. C. SUntgeii Eilo je leta 1895., ko se je hitro raznesla pp svetu vest, da je neki nemški učenjak odkril prečud^žne žarke, ki prodirajo skozi vsa telesa in s katerih pomočjo lahko vidimo in opazujemo do tedaj docela nam nedostopno notranjost teles. Ta učenjak je bil Conrad Wil-helm Rontgen, profesor fizike v Wurzburgu, od njega odkriti žarki pa so takozvani X-žarki, kakor jih je on sam imenoval, ali Rontgenovi žarki, kakor jih danes njemu na čast imenujejo. Rontgen je odkril te žarke, ko je proučeval clektriške pojave v Crookski cevi. Crookska cev je zaprta steklena cev, v katero sta na dveh mestih vtaljeni platinski žici. Zunanja konca sta spojena eden s pozitivnim, drugi z negativnim. polom induktorja ali jakega in-fluenčnega kolovrata. Notranja konca, ki nosita kovinski ploščici, se imenujeta elektrodi, in sicer anoda k&ne:, ki je spojen s pozitivnim, Ivatcda pa konec, ki je spojen z negativnim polom. Ako je zrak v cevi zadostno razredčen (n:ega pritisk mora biti manjši od stotisočega dela normalnega zračnega pritiska), zažari oni del cevi, ki leži katodi nasproti, v živozeleni luči. Ako postavimo med katodo in fluoresci-rujoči del cevi kovinsko ploščico, zažari ploščica in na steklu vidimo njeno ostro obrobljeno senco. S katode gredo očitno žarki, ki so sicer nevidni, ki pa kažejo precejšnjo sorodnost s svetlobnimi žarki. Razširjajo se kakor ti premočrtno po prostoru. Imenujejo jih katodne žarke. Ti žarki prodirajo tudi skozi zrak in celo skozi tan:še kovinske plasti. Magnetne in električke sile jih odbran^ajo od premočrtnega tira. Iz tega so sklepali, da so ti žarki z velikansko hitrostjo leteča negativno naelektrena telesca. Njih masa mora biti veliko manjša celo od mase najlažjega atoma, to je vodikovega atoma, Ti delci niso torej morda naelektrem atomi ali molekule kake poznane snovi, temveč so- pravcati atomi negativne elektrike. Zato jih tudi imenujemo «elektrone». Rontgen pa je ugotovil, da izžarjuje oni del cevi, ki ga zadenejo katodni žarki, poleg že -jmenjene fuorescenine svetlobe tudi do tedaj se nepoznano vrsto žarkov, ki jih je on radi tega imenoval X-žarke. Mnogo jačje Rdntge-novo žarkov je dobimo, ako je katoda izbočena in ako vpadajo katodni žarki mesto na stekleno cev na takozvano artikatodo, t. j. na kovinsko ploščico v cevi sami. Rontgenovi žarki prodirajo veliko lažje kakor katodni žarki skozi vsa telesa in le relativno precej debele svinčene plasti jih lahko popolnoma zadržijo. Fotografska plošča reagira nanje kakor na svetlobne žarke. Elektri-ške in magnetne sile pa jih ne odklanjajo. Rontgenovi žarki ne morejo torej biti hitroleteča električna telesca kakor katodni žarki. Vsa ta svojstva Rontgenovih žarkov je ugotovil že v začetku Rontgen sam. Zaradi svojih izrednih svojstev, ki omogo-čujejo proučevati notranjost teles, in zaradi praktične vrednosti, ki so jo v najkrajšem pridobili v tehniki, zlasti v metalurgrki, in v medicini, bodisi pri diagnozi bolezni notranjih organov ali pri terapiji raznih dotlej neozdravljivih bolezni, kakor raka, so vzbudili ti žarki splošno zanimanje. In ravno odkritju Rontgenovih žarkov se imamo zahvaliti, da so fiziki tako natančno proučili elektriške pojave v Crookskih ceveh in tako odkrili vsa svojstva katodnih žarkov in drugih vrst žarkov, ki se pojavljajo v takih ceveh. O bistvu Rontgenovih žarkov pa je bilo bore malo znano do leta 1912., ko se je nemškemu fiziku M. Laucju posrečilo dokazati, da so Rontgenovi žarki elektromagnetni valovi kakor svetlobni žarki, od katerih pa bi se razlikovali po znatno krajši valovni dolžini. Če eo Rontgenovi žarki že takoj po odkritju S svo'imi uspehi v zdravilstvu slavili pravi irmmf na praktičnem polju, so z Lauejevim odkritjem doživeli še neprimerno večji triiunf na znanstvenem polju. Laue je s ključem, ki ga je pretel od Ront-gena, odprt vrata v tannstveni svet atomov in molekuL V Rdntgenovih iaiicflt je mflcril sredstvo, ki nam omogočuje proučevati razvrstitev atomov v raznih telesih in strukturo kristalov. V Rontgenovih žarkih pa smo našli tudi najboljše sredstvo za določanje kemijskih prvir in za njih uvrstitev v periodični sestav, ki ga je bil izdelal slavni ruski kemik Mendeljejev. Valovna dolžina R5ntgenovih žarkov je namreč različna, ako uporabljamo antikatode iz različnih snovi. Vsaka prvina ima, kakor je to nrvi ugotovil mladi angleški fizik H. Moseley, ki je star komaj 27 I. padel L 1915 v bitki pred Dardanelami, določene valovne dolžine, ki so zanjo značilne, slično kakor izžaruje vsaka prvina žarke določene in zanjo značilne barve v svetlobnem spektru. Valovne dolžine Rontge-aovih žarkov posameznih prvin pa so v zelo enostavni zavisnosti od atomske številke prvin, t. j. od številke, ki jo ima dotična prvina v periodičnem sestavu, ako zaznamujemo vse prvine tega sestava po vrsti 6 zaporednimi številkami. Marsikatera nejasnost in netočnost v sestavu prvin je bila s pomočjo Rontgenovih žarkov odpravljena in na podlagi tako utrjenega sestava je bilo tudi lahko določiti število vseh prvin. Od najlažje poznane prvine — vodika -— do najtežje — sorana — je mesto za- 92 prvini, od katerih pa je pet še neznanih. * Predaleč bi zašel, ako bi hotel le nekoliko še poudarjati uspehe, ki so jih imeli Rontgenovi žarki v zadnjem času. Triumfrrali so že takoj po njihovem odkritju, triumfirali pa so še bol" v zadnjih letih. In to je moralo biti najlepše zadoščenje za onega, ki jih je odkril in ki je s tem tako veliko koristil človeštvu, ki pa ni iskal za svoje zasluge nobene časti in slave, temveč je živel sam zase in za znanost ter je odklanjal celo vsa vabila na razne slavnesti, ki so jih priredili njemu na čast. Edino odlikovanje, ki je sprejel, je bilo častno doktorstvo, ki mu je je podelilo pariško vseučilišče. * * * C. W. Rontgen je bil rojen 1. 1845. v Leunepu. Visokošolske študije je končal v Curihu, kjer je tudi promoviral. Od 1. 1870. dalje je bil asistent pri slavnem fiziku Kundtu v Wurzburgu. L. 1874. se j& habilitira! v Strassburgu. Kasneje je bil profesor v Wurz-burgu. V to dobo pade tudi njegovo odkritje X-žarkov. Dve leti potem se je odpovedal stolici na vseučilišču in je živel odslej kot privatni učenjak v Monakovem, kjer je tudi 10. februarja t. 1. umrl. Gospodarstvo POLAŽAJ TRGOVINE V TRSTU. Bankrot ene izmed velikih tržaških tvrdk je vzbudila v tržaških krogih veliko pozornost. Konkurs te tržaške tvrdke (Hacker & Kraus) bo imel seveda v Jugoslaviji mnogo težje posledice nego v Trstu, kajti dasi je število tržaških tvrdk, ki so prizadete, zelo veliko, gre vendar samo za taka podjetja, ki bodo -ta udarec lahko prenesla. Kar da pri tem polomu precej misliti, pa je destvo, da je imela omenjena tvrdka na razpolago skoraj neomejen bančni kredit To dejstvo kaže, da je organizacija bančnega poslovanja v Trstu nekoliko pormankljiva, kajti propadli tvrdki je bilo mogoče izpolnjevati svoje obveze napram eni banki x:a ta način, da si ie dolžila tozadevne svote pri drugih bankah. Tržaške banke bodo vsled tega morale misliti, kako se bodo za bodočnost zavarovale — tudi če bi se imela pri tem kupčijska tajnost deloma žrtvovati — proti podobnim iznenađenjem. Pasiva tvrdke Hacker &. Kraus znaša 10 miljoaov lir, medtem ko znaša aktiva le 2.000 lir. Stare častitljive tržaške tvrdke se zelo često zastonj poganjajo, da bi dobile pri bankah kredit, ki bi jim bil potreben za ohranitev njihovih podjetij vsaj v dosedanjem obsegu. Tvrdki Hacker & Kraus ki je obvijala vse svoje kupčije in svoje pre-tvezne široko razraatle zveze s plaščem tajnosti, se zdi da so bila v tržaških bankah vsa vrata odprtal Kljub vsemu temu pa bi bilo zgrešeno, ko bi se hotelo delati na podlagi tega falimenta prenagljene sklepe o položaju tržaške trgovine, kajti omenjenega falimenta ni smeti razlagati kot znamenje kake splošne trgovinske krize. Zdi se nasprotno, da kažejo nekatere panoge tržaške trgovine nekako nagnenje k zopetnem oživltenju. To velja predvsem glede trgovine s kavo, katera gre po odpravi monopola zopet navzgor in poročila, ki prihajajo iz Brazilije, pravijo, da se je privoz kave v pristanišča zmanjšal, tako da bodo cene kavi poskočile. To bo vzpodbudilo tukajšnje trgovce, da se preskrbijo s tem blagom, ker računajo zraven tega, da bodo cene še poskočile. V koliko bodo ta predvidevanja potrjena v bodočnosti, se bo še le videlo, vendar pa ni izključeno, da bi znala nastopiti nenadna izpre-memba v cenah kave, kajti poročila naglaSajo na drugi strani, da se obeta za prihodnje leto zelo bogata letina kave. Živahno se kupčuje v Trstu tudi z moko in upa se, da se bo trgovina z moko vsled znižanja uvozne carine še bolj razvila posebno glede kupčij s finejšimi vrstami jugoslovenske in ogrske moke. Tudi kupčije z italijanskim rižem so sedaj živahnejše nego v prejšnjih mesecih, toda kupčije z indijskim rižem so bolj omejene. Večkrat se je naglašalo, da stojijo cene italijanskega riža vsled zelo visoke zaščitne carine nad srednjo svetovno ceno. Pred vojno je bil riž v Italiji vedno bolj po ceni nego žito in moka. Sedaj pa je razmerje obrnjeno. Ako vlada zniža uvozno carino na riž, bodo cene naglo padale in izvoz italijanskega riža, ki je sedaj na tleh, bi znal začeti zopet vstajati. Trgovina z oljem, ki je prejšnje tedne popol- um< V počastitev spomina poki. nadučatelja Blaža Sedevčič daruj« barkovljanski učiteljski zbor «Dijaški Matici* L 25. Denar hrani uprav-ništvo. Na svatbi Franca Smer de Ij z gospico Josi-pino Stradiot v Spodnji Košani je nabral odbornik šentjakobske podružnice Anton Smer-del za «Šol. društvo* L 45.50i n sicer so darovali: župnik Kovač L 10, kaplan Lesar, Kre-lič, Fran Kaluža in Ant, Smerdel po L 5, Ora-žen Valentin, Malči Str&djot, Fran Cucek, ženin in nevesta po L 2, Stradjot Alojz, Josip Cucek, Ivan Stradjot, Smerdelj Stanko in Ana Kaluža po L 1 ter Ant. Mavtinger 50 stoL — »Nfovoporočencesna želimo mnogo sreče in drobiža, nabiralcu pa se zahvaljujemo, da širi smisel za nabiranje. V počeščenje spomina pok. Ivana Mankoča daruje g. Edvard Sla vik L 50 za «Glasbeno Matico.* Za «Šolsko društvo*: Ker se ni mogel udeležiti plesa podružnice «SoL društva* pri Sv. Jakobu, daruje g. A. Žlberna L 5, M. Z. da-ruic 80 stat. Mesto venca na grob pok. brata, daruje Ant Sancin (Drejač) L 25. V počastitev spomina pok. učitelja Blaža Sedevčič daruje Marvm Gotard L 10. V ^Edinosti* od 15. t. m. j bi se moralo med darovalci mesto imena Ljud- j mila glasiti Ljudevit Modre. j Za žensko podružnico «Šol. društva« na pola rf.čne Milke Mankoč: Ternovec Vladko L 100, Mihelčič Josip L 100, .Novine Josip L 20, Ter-novec Bolko L 20, Geržclf Kari L 10, Legat | Alojz L 10, Komac Ivan L 10, Flego Marjan' L 20, Mankoč Jakob L 20, Modic Ludvik L 20, Bratina Slavko L 10, Gruden Franjo L 20, Flego Božidar L 10, Korošec Josip L 10, Nečitljivo L 5. — Na isto polo nabrano v Št. Petru na Krasu: Korošec Albin L 5, Benčan Ma-tei L 5, Podlogar L 50, Petelin L 50, Geržina L 5. — Skupaj L 520. Cenjeni nabiralki kakor vspm darovalcem srčna hvala! ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU ma Kom vogal nL MazM — lastna palača. Dela lika glavnica In rezervni ukltd K Ć. SI. 22>,-. fhfcii mu ml Krone, goldinarja pSs^iem po najvišjih csraah kakor vsi konkurenti Zlatarna, Trst, Ponte delta Pafebra H CPiazza Goldonš) S ifiiv ■mmmm 1 Pozor na dom&io tvriSko l FRAKE SAUHI5, Gorlcci, GosposSa ulico sm Via. Carflucci ii. 25, naznanja slavnemu cl čintvu. da ima veliko izbero Strojev več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz eal&oillih nemških iovaren, Katere Icmčl 19 !ef. Daije velt&a izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. —- Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 V >9- z jelko najboljše sredstvo proti kašlju, prehlajenju, hripavosti, za odrasle in otroke ima v zalogi Lekarna v Vipavi Zavitek K 3.—-— ZAHTEVAJTE JIH POVSOD! — Izgotovljene obleke po men za moške m ženske, paletots, nezmotljivi plašč!, nogavice, perilo klobuki, preproge, žimnlce, vzmeti, divani i!đ. Krojačniea prvega r^a. Cene zmerne, pogoji iioSr! Trst, Via XXX ottobre št, 3, h nadstr. Telefon 33 Zalega pohištva 54 ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št. 14 (prej Gosposka, jilica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak: — in vse kar rabi sploh v domaći kući; — K-r manjka, to mu preskrbi BreSČak — štirinajst številka ulica Ciosue Carducci. PONIŠTIO lastnega IzdeSka v vsakem slegu. — Velika izbera popolne oprema za hiša« pisarna in gos$sSR&* noma počivala, je sedaj tudi postala živa in tržaške tvrdk« sezamovega olja so deloma zopet razširile svoj obrat Angleškega in danskega olja «soja» pa se vidi le malo v trgovini. Tržaška trgovina s tkaninami trpi na splošno vsled bojkota s strani jugoslovanskih trgovcev. Ta bojkot pa se ne izvaja s posebno strogostjo. V zadnijh dneh pa so se cene italijanskih tkanin v primeri s čehoslovaakimi znižale, vsled česar 90 začele iti iz Trsta v Jugoslavijo večfe množine tkanin. Zelo omahljiv je bil v zadnjih tednih položaj trgovine s sladkorjem. Lansko jesen je bila kupčija neznatna, ker je bil kolonialni sladkor vsled1 visoke čehoslovaške valute mnogo cenejši nego čehcslovaški, kateri pa edini prihaja v pošte v v tržaški tranzitni trgovini. Če-hoslovaški izvozniki sladkorja so bili vsled tega prisiljeni znižati cene in takoj nato je' začel iti češki sladkor na bližnji vzhod. 2ivah-nost v tej panogi pa je približno pred enim' mesecem vsled nepovoljnega političnega polo-' žaja na vzhodu ponehala in sedaj se lahko reče, da je trgovina s sladkorjem v Trstu zopet' popolnoma zaspala. Pričakovalo se je, da bo' grško-čehoslovaška gospodarska pogodba blagodejno vplivala na tržaško trgovino s slad- • koriem. toda do sedaj se ti upi niso izpolniti.1 Ivan MlheKK ITrs! Trst — Via S, Fiancesco štev. 10 — Trst kupuje staro železo, lito železo, medenino, baker in druge kovine kakor tudi stare nerabljive stroje in kotle in jih plačuje po1 visokih cenah. (39 Brozkonkurenčne cene - Viale XX. Settembre 35 - (palača Eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls Cevuarnica 23 MICOLICH Trst Vin edine 32 (»Ml L' Anosto) (prej Betvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuvala. Sprejema naroČila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna« Najvlila mm platojem za K O t ES kun, zlatic, lisic, Jazbecftv.naBt, veveric. krtov« divjih in domaOh selcev« D. UUNDSPACH Trn, Via O Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. 2 Uosol um Ualdiriuo 23 — Uia 30 ottobre 11 livrSule vse hanina posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3|4 °lo netto 'Vloge na tekoče račune po 41|2G|0 Vezane vloge obrestuje najugodnejše po dogovoru. Battisti it. 10 vrata 1« 35 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. L Glavni sedež banke: LJUBLJANA. Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novisad, Sarajevo, Split, Metković. Delniška glavnica in rezerve: Dinarjev 38,000.000.— Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do 12% in od 14l/, do 16. III lil