TRST, petek 4. januarja 1946 Glas zaveznikov Leto II - St. 168 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 2 liri UREDNIŠTVO s VI* S. Petlfco 13 - Telefon it 98864 ta 94448 OGLASI: Cent za milimeter višine (širine ena kolona): trgovski L. 10.60, mrtvaški L. 27 (osmrtnice L. 54, objave L. 13.80, finančni in pravni oglasi L. 18. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 18. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejema izključno: S. P. L, Socletš per la Pubbliclta in Italla, Trst, vla Silvio Pellioo št 4, tel. 94044. Cona posamezne številke L. 2 (zaostalo L. 4). Rokopisov ne vračamo. 40. 4940 Pred sestonkom skupščine organizacije Združenih narodov Britanska vlada razpravlja o predlogih, ki jih bo stavila na prvem zasedanju - Prihod prvih tujih delegacij v London LONDON, 4. Januarja. — Včeraj so se sestali minisirski predsednik Attlee, zunanji minister Benin in drugi ministri. Razpravljali so o raznih predlogih, katere bodo britanski odposlanci iznesli na skupščini Združenih narodov, ki bo začela s svojimi sejami prihodnji četrtek v Londonu. Na letališča prestolnice še vedno prihajajo odposlanoi konference. Moskovski radio je objavil, da bo predsedoval sovjetskemu odposlanstvu podkomisar za zunanje zadeve Vilinski, lej jugoslovanskega odposlanstva pa bo podpredsednik vlade Kardelj. Poročilo Zveze narodov pravi, da se bo skupš( na Zveze v začetku letu 1946 verjetno zadnjič sestala. Skuplčina bo med drugim odločala tudi o vprašanju prenosa kapitalov poslopij tn nekaterih njenih delavnosti na novo organizacijo Združenih narodov. Industrijski dopisnik (Ddily Telegrapha* poroča, da je svetovna sindikalna zveza ponovno zahtevala, da bodo sTrade Unions* zastopane PROGRAM ODDIHA VfINSTONA CHURCHILLA London, 4. januarja Bivši ministrski predsednik Win-ston Churchill bo 9. Januarja a svojo soprogo odpotoval na počitnice v Združefte države. Kesneje jima bo aledila hčerka Sarah. Dne 5. marca bo Churchill v »Westmin-ster Collegeu* v Fultonu v državi Miescuri predaval o mednarodnih odnošajih. Občinstvu ga bo predstavil predsednik Truman. Po poročilu iz Bele hiše bo Churchill ob zaključku svojega bivanja v Združenih državah prebil dva ali tri dni v Bell hiši. Med njegovo odsotnostjo ga bo kot vodja opozicije v spodnji zbor. niči nadmestoval Anthony Eden. Izročitev Jugoslaviji Trst, 4. januarja Dne 2. januarja 1946 so pri fiturjah na razmejitveni (rti med jugoslovanskim in zavezniškim zasedbenim področjem iz ročili jugoslovanskim oblastem tri osebe, ki jih je beograjska vlada označila kot vojne zločince. To so general Leo Rupnik, general Boško Pekarovič in Djura Djoklč. Poljski diplomatski odnoSajl z Avstrijo ln Madžarsko Varšava, 4. januarja Poljska vlada se j s odločila, odo prispele angleške ladje. General Je Izjavil, da so se Japonski radio, kino ln gledališke organizacije poslužile svobode besede, da pa tisk te iniciative ni pokazal. MacArthur je omenil tudi splosne smernic^ na trgovinskem polju. Izjavil je, da je Izvoz omejen le na blago, ki ni potrebno v gospodinjstvu, v prvi vrsti na svilo. Uvoženo blago Je mogoče plačati le z dobičkom izvoza. prevozne Horthy na svobodi Niirnberg, 4. januarja Vodja notranje jetniške policije, Polkovnik B. Andrus, Je potrdil izpustitev admirala Nicola Hor-tbyja, bivšega regenta Madžarske, k* J® bil zaprt v nlimberskih Ječah. Polkovnik Andrus je izjavil: «Horthy je bil pod. mojim nadzorstvom, toda izpustih so ga po višjem ukazu. Ne morem sl predstavljati vzroka izpustitve*. Horthya so pridržali kot eventualno pričo pri razpmvl proti glavnim vojnim zločincem. Oblasti so sporočile, da ni obtožbe proti njemu kot vojnemu zločincu in da obtožba ne zahteva več njegove prisotnosti. Od preteklega maja je bil zaprt iz varnostnih razlogov. Nova turška stranka Ankara, 4. januarja Vlada je odobrila ustanovitev nove socialno demokratske stranke, To je po dvajsetih letih prva nova politična formacija v Turčiji. Doslej je bila dovoljena le vladna ljudska stranka. IZ SLOVENIJE V okviru mariborskih kulturnih <*nl so književniki priredili svoj literarni večer. Iz svojih del so brali: Ludvik Mrzel, France Borko, Franc Onlč, Anton Ingolič, Janko Glaser, Branko Rudolf, Milan Kajč ln France Filipič. Kritiki poročajo, da nekateri književniki nihajo v svojem realizmu še med starim tn novim ta da je bilo v poeziji nekaterih preveč lirike, ki jo bo treba preboleti in preiti k novodobni stvarnosti. Dr. Aleša Beblerja, dosedanjega finančnega ministra federalne vlade Slovenije so imenovali za pomočnika zunanjega ministra. Za pooblaščenega ministra pri Jugoslovanskem poslaništvu v Parizu pa so imenovali Mata A Jakšlča, dosedanjega svetnika poslaništva v Londonu. V Mariboru so vprizorlll prvo operno predstavo po osvoboditvi, ln sicer »Prodano nevesta*. Predstava je bila skladna in je imela velik uspeh. fttbeniško pevsko druSCvo «Koto» je piredilo v Mariboru konoert, katerega je vodil Danilo Danev, ki je dirigiral tudi nekaj svojih skladb. Polovico viška proizvodnje, ki ga dosežejo lelavcl tekstilnih tavam v Sloveniji nad predvideno proizvodnjo za poslednje četrtletje v letošnjem letu, bodo razdelili kot nagrado med delovno ljudstvo. Prednost bodo imeli vsi delavci in nameščenci, v osvobodilni vojni rajbolj prizadeti kraji ta borci TV. armije. HVlroelektrično oentmk) v Dravogradu, ki je bila težko prizadeta v vojni, so zdaj obhovlli. Elektrarna proizvaja električni tok za številne važna Industrija v pokrajini. DIKTATOR PERON HI NACISTI Argentinski demokrati objavili vsebino pisma, ki odkriva vodjeve zveze z Nemci Buenos Aires, 4 januarja Skupina argentinskih demokratov Je objavila vsebino pisma, ki ga je vodja nacistične kolonije v Buenos Airesu Ludwig Freude napisal 3. Januarja 1945. To pismo predstavlja nov dokaz Peronovega sodelovanja * nacisti. Pismo odkriva, kako Je argentinski diktator ukazal generalu Checchiju, takratnemu trgovinskemu ministru, da se vzdrži kakršne koli akcije, ki lahko škoduje nacistični gospodarski iniciativi in da se v primeru dvoma zateče k samemu Peronu, ki naj bi se po poročilu omenjene skupine posvetoval s Freudom. V pismu je omenjena tudi prošnja, ki Jo Je Freude poslal infor- macijskemu ministrstvu, naj izvaja strožjo cenzuro nad novicami, ki škodijo nemškim koristim. Argentinska demokratska skupina, ki Je objavila vsebino tega pisma, Je izjavila, da Je pripravljena zaveznikom preskrbeti fotografije. Nacistične metode Pristaši argentinskega diktatorja Perdna so zadnjič napadli židovski okraj Buenos Airesa. Razbili so židovske trgovine in pretepli Žide, ki so jih našli. Potem je šla na delo policija in pozaprla — Žide. Policija lovi Goeringovega sina Praga, 4. januarja Kot je razvidno iz brzojavk, češka varnostna policija vneto išče moža, ki j« po prekoračenju poljske meje zbežal iz vlaka, ki je bil namenjen proti vzhodu in ki naj bi bil Goe ringov sin. Radio Je alarmiral vse mestne policije, ki iščejo skrivnostnega ubežnika. Zasledovanje se Je pričelo v bližini Cieszyna, 16 km vzhodno od češkoslovaške meje. Goering, ki se je poročil dvakrat, ima dve hčerki. Doslej ni bilo znano, da bi imel tudi sina. Edina možnost Je v tem, da bi imela njegova prva žena — Karin von Kantzovv, rojena baronica Fock — leta 1922, v času zakona z Goerin-gom, osemletnega sina. Joyce usmrčen London, 4. januarja William Joy«e, nazvan »Lord Haw Haw», ki Je med vojno govoril po nemškem radiu, Je dobil zasluženo kazen za svoje Izdajstvo. Včeraj zjutraj ob 9. url so ga v wandsworthsklh ^apoclh v Londonu po sedmih mesecih, odkar so ga na danski meji ujeli britanski častniki, obesili. Zaradi rednih Nemcem naklonjenih govorov, ki jih Je Joyoe imel mod vojno po nemškem radiu, jo postal eden izmed najbolj osovraženih ljudi v Veliki Britaniji. Joyce je bil ves čas razprave popolnoma miren. Se v celici na smrt obsojenih v wandsworthsklh zaporih j« s pazniki igral šah. moč rimskemu načrtu ustanove UNRRA. Velika zbirka obleke, ki eo jo izvedli preteklo pomlad, je dala ustanovi UNRRA na razpolago znatne količina obleke, ki je ne bi bili mogli nabaviti z denarjem. S to obleko, ki zadostuje za 26 milijonov vojnih irtev, so rešili na tisoč« življenj. Sedanja zbirka živeža bo dopolnila obroke v tistih deželah, ki so zaradi slabega pridelka, ki j« bil najslabšl v zadnjih 76 letih ta zaradi strašnega uničenja, ki ga je povzročila vojna, najbolj trpele. Lehman j« poudaril, da prejema ustanova UNRRA od organizacij ta zasebnikov Združenih držav različna darila v živežu ln majhnih vsotah denarja. Urad za nadzorstvo vojne pomoči, kjer se morajo javiti vse tuje organizacije, Id dajejo prostovoljne prispevke, J« Jzvll ustanovi UNRRA, da so Američani v prvih šestih mesecih leta 1946 prispevali več kot 40 milijonov dolarjev gotovini. V zdravilih, živežu obleki pa so prispevali 168 milijonov dolarjev, Ta pomoč j« bila namenjena Evropi tn Aziji. Pepper o SSSR Miami. 4. januarja Senator Claude Pepper. ki se je pred kratkim vrnil s potovanja po Evropi, je na nekem zborovanju, ki so ga v Miamiju priredili pod po-krovlteljstvom sovjetako-amerlške-ga prijateljskega društva, izjavil, da dolguje svet Sovjetski zveri veliko priznanje Pepper Je dejal, da pojasnjuje strašno trpljenje, ki ga Je Sovjetska zveza prestala pod nacističnim terorjem, glavno načelo sovjetske zunanje politike, ki ni nič drugega kot »želja po varnosti.* Senator Pepper Je prečital poslanico, ki Jo Je Stalin po njem poslal ameriškemu ljudstvu. »Povejte Američanom, naj sodijo Sovjetsko zvezo tako, kakršna v resnici je: ne hvalite nas in tudi ne grajajte, ampak gradite svoje sodbe na dejstvih, ne pa na prašnih govoricah.* Pepper Je poudaril, da J« hotel Stalin zvedeti, ali bi Sovjetska zveza lahko dobila znatno posojila ki bi ga plačala v celoti. Končno je Pepper pripomnil, v kolikor sov. Jetske vlade »ne moremo imeti za demokratično*, ze vendar lz leta v leto opaža naraščajoča preusmeritev k avobodoljuhnzjiim catalnp. hovknl sateliti — je Izjavil mar-ssL — L«to 1946 je imelo posebni pomen sa jugoslovansko ljudstvo, kajti v tem letu so se v naši državi odigrali dogodki, ki bodo vplivali za mnogo let na potek bodočnosti. Bilo je leta zmage nad zasedbenimi silami in notranjimi Izdajalci, ki so služili sovražniku in izvrševali zločine v škodo svojih sodržavljanov, V tem letu, je dodal Tito, smo dosegli uspehe tako na vojaškem kot na področju notranje politike. Ugled naše države se je zelo dvignil in dosegli smo priznanje, da so vojni napori Jugoslavije znatno pripomogli stvari Združsnlh narodov, da so vojni napori Jugoslavije znatno pripomogli stvari Združenih narodov. Z ustanovitvijo ljudskih organov na področju vse države se je okrepila njena struktura. Izvolili smo ustavodajno skupščino, ki Je soglasno izglasovala zgodovinsko odločitev o odpravi monarhije in proglasitvi ljudske federativne republike Jugoslavije. V veljavnost so stopili mnog) demokratski zakoni ln o-dobren Je bil načrt za novo u-stavo.* Maršal nato hvaJl vojsko, delavce, kmete in mladino za uspehe, dosežene na bojiščih, v tovarnah in na poljih. Ko pa našteva uspehe, se pritožuje tudi nad nekaterimi negativnimi člniteljl, med katerimi je zelo razširjena sabotaža, ropi, špekulacija, črna borza in birokracija. Za mnoge Izmed teh stvari pripisuje odgovornost stari Jugoslaviji (n izjavlja, da Je imelo zaradi tega jugoslovansko gospodarstvo milijonsko škodo. Prišlo Je do velikih sabotažnih dajanj pri gradnji mostov (most Beograd-Zemua) — je dodal maršal Tito — kakor tudi do tatvin in sabotažah na železnicah, v industriji, v redni plovb, v kmetijstvu, v rudnikih i. t. d. To je dediščina starega sistema, ima pa Istočasno tudi iarestni politični no-m*n, kajti sovražniki federativne demokratske jugoslovanske republike se poslužujejo vseh sredstev, da bi zavirali naš napredek. Sabo. terje, razslpneže z ljudsko lmovi-no, črnoborzijance in tihotapce bo treba zasledovati ln uničiti, če hočemo ohraniti velike pridobitve narodnoosvobodilne borbe tar zagotoviti boljšo in srečnejšo bodočnost sedanjim in bodočim rodovom našega ljudstva. Zakaj razlagam vse to? — se sprašuje maršal Tito v svojem članku. Ker hočem pokazati, kako težke so posledice zločinskih dejanj, ki so si jih zamislili in Jih izvedli, da bi preprečili dosego vedno večjih ln srečnejših uspehov. Vsa ta dejstva navajam, da bi mogel vsakdo spoznati dajo sovražnikov republike, ki jim je dobrodošlo vsako sredstvo, samo da škodujejo novi Jugoslaviji. Te zločince bomo morali odkriti in Jih iztrebiti. Uničiti bomo morali neusmiljeno vse to, kar je zlohotno in kar zavira naš razvoj.* Nato govori maršal Tito o industrijski proizvodnji in izjavlja, da je Še nezadostna in da eo razlog ta nezadostnosti previsoke cene. Zato vabi vse dobre rodoljube, de-lavce In mladino, naj storijo vse, da bi ustvarili vedno več dobrin za potrošnika. Maršal Tito priznava, da je delovanje uprav* od najnižjih stopenj hierarhične lestvice pa do najvišjih povzročilo mnogo pritožb. Priznal je, da so te pritožb* ln kritike pogosto upravičene in Je opozoril narod na pretirano birokracijo in opozoril glavnega nameščenca, da se mora Zavedati, da je v službi ljudstva in spoštovati državljane ter hitro izpolnjevati svojo dolžnost. Ob zaključku svojega članka se maršal Tito neposredno obrača na delavce, kmete in častne in umevne državljane, naj omogočijo, da bo leto 1946 leto večje zmage na področju državne obnov*. »Gradimo gospodarsko močno Jugoslavijo, ker Je le ona poroštvo za boljšo in srečnejšo bodočnost našega ljudstva ln edino poroštvo za neodvisnost ln ugled naše države. Med nami — Je končal maršal Uto — ne sme biti mesta za one, ki morejo, & nočejo delati. V naši državi imajo vei državljani enake pravice, pa tudi enake dolžnosti.* | ZAPISKI | Politični vlom London, 4. januarja Iz Pariza uradno javljajo, da j« bil v noči na 30. december izvršen vlom v urade ministrstva za industrijsko proizvodnjo, ki se bavijo z od noša ji do Nemčije in Avstrije. Vlotnilcl so odnesli arhive, ki se nanaša ja j o na francosko-nemške gospodarske odnošaje in na vojno odškodnino. NEMČIJA Po vsem področju so dali več iz. vršne oblasti vaškim, mestnim in okrajnim svetom. Podelili so jim večja, važnejša in bolj življenjska pooblastila. Na vsaki stopnji upravne oblasti je voljeni svet, ki deluje brezplačno kot v Veliki Britaniji, ki daj« navodila nepolitičnemu uredništvu. To je velika sprememba v primeri z ustrojem, ki je vladal v Nemčiji poslednjih 130 let, ko je posameznik bil lahko Istočasno politik, uradnik ln državljan; delitev teh različnih nalog se je že začela. Po mnenju britanskih oblasti je zaenkrat nemogoče izvesti krajevne volitve. Da hi nar polnili vrzel, ki je tako nastala, so zasedbene oblasti začasno imenovale zastopniške sveta v občinah, mestih in podeželskih okrajih. Številni sveti že delujejo, ko so jih sestavili po posvetovanjih s krajevnimi voditelji strank, v številnih primerih ao jih odobrili občani na Javnih shodih po vaseh ln mestih. Na takšnih zborovanjih so tu pa tam stavljall ugovore posameznim predlogom; v takšnem primeru so umaknili kandidaturo do-tfčne * sebe. Na veliki večini takšnih zborovanj so občani vpraševali o delokrogu takšnega sveta in o načrtih posameznih kandidatov. Živahno zanimanje — toda kako je takšen pojav v skladu z vestmi o splošni apatiji nemškega naroda? Videti je, da je pravilen odgovor iskati v trditvi, da ao Nemci v celoti zelo zaposleni s skrbmi vsakdanjega življenja, vendar se je pri nekaterih že vzbudila politična zavest, ali pa jo je mogoče vzbuditi selo hitro. V Berlinu so politična zborovanja nabito polna. Mnogi britanski upravni Častniki bi želeli, da se se počaka z nadaljnjim razvojem v tej ameri, dokler n* bo uprava bolje zgraje-sa od najnižjih ustanov do vrha. Toda potrebna j« sprememba, posebno zaradi vzgledov Iz drugih zasedbenih področij, ki zelo mlČejo podjetnejše Nemce tudi v angleškem zasedbenem področju. Nastanek politični« strank Politične stranke so zdaj že na dnevnem redu političnega razvoja tudi v britanskem področju. Bo-clalnl demokrat Schumacher lz Hanovra, ki velja za osrednjo točko socialne demokracij« v Nemčiji — je govoril na dveh javnih zborovanjih v Klelu in Kdlnu. Drugi voditelji bodo Imeli podobna zborovanja v drugih krajih, na katerih bodo vzrastl« politične strank*. Kakor hitro bodo stranke organizirane, bo nastalo vprašanje, ki je doslej stalo nekoliko v ozadju. Kako naj socialni demokrati ln liberalne stranke sodelujejo s komunisti? Ali saj sledijo vzgledu iz Berlina? Tam so vse štiri najvažnejše stranke povezane V enotni fronti, že izraz fronta pa kaže na politični značaj organizacije; obe delavalU stranki sta tesno povezani (po najnovejsih poročilih sta izvršita odbora v Berlinu sklenila združitev v enotno delavsko stranko). V britanskem zasedbenem področju so komunisti žs predlagali socialnim demokratom ozko sodelovanje. V Hamburgu takšno sodelovanje že obstaja. V Porurju zveza ni tako tesna ter so socialno demokratski voditelji prepričani, da se mora njihova stranka postaviti na lastne noge. Prepričani so, da so najmočnejša stranka; pravijo, da bi komunisti izkoristili vsako sodelovanje ter se vtihotapili v vae organizacije. V zunanje političnem pogledu vlada do komunistov isto nezaupanje, kateremu j« dal v Franclji izraz general de Gaull*. Predvsem pa ne »upajo programu Enotne fronte, ki obljublja vsakemu nekaj, medtem ko želijo socialni demokrati postaviti jasen socialistični program, kar pomeni nekaj mnogo bolj levičar sitega, kar želijo po svojih sedanjih izjavah izvršiti komunisti. Na drugi strani pa trdijo komunisti, da v obubožani Nemčiji nobena stranka ne more želeti, da bi sama določevala in izvajala svojo politiko. Po komunističnem mnenju mora v britanskem zasedbenem. področju vsakdo nekaj popustiti tar se predvsem Izogniti nevarnemu razkolu v delavskih vrstah. Trenotno je težko reči, kako bodo to vprašanje rešili, vendar Je jaano, da j« zelo aktualno. Uzbeška straža, ki stoji pod vihrajočo rdečo zastavo 5.000 km daleč od svojega doma, dvigne pred nami pregrado, ki loči sovjetsko ln angleško zasedbeno področje. Naš avtomobil zdrkne pod pre-grajo, straža naa po vojaško pozdravi ln za nami takoj zopet zapre cesto s pregrado. Dvajset metrov dalje nas pozdravi britanski stražaT lz Lancashlrea, dvigne pregrado, nas vojaško pozdravi pod vihrajočo britansko zastavo in te smo preko črte, katero vsakdo naziva enostavno »meja*. [(Nadaljevanja prihodnjič)' Jianslce. IcnjjUzm hjopjOSčl v odm&dld Lansko leto, ki je bilo eno izmed najbolj razgibanih v zgodovini človeštva, je prineslo Američanom sorazmerno šibko knjižno produkcijo. Lani »o Nemci za Božič še prodirali proti Anverzi, danes pa so zdi obl jeni na koščke. Japonska se je pogreznila v ničevost; Atorp-sko bombo so vrgli in prvič je človek tako napredoval, da Je ustvaril sredstvo, s katerim lahko uniči ustvarjanj*. O vsej tej kozmični drami, piše ameriški tednik «Time*, j« bore malo sledu v ameriški književnosti iz leta 1945. Bilo je sicer veliko novih knjig, posebno biografij, toda nobena posebne kakovosti. Vojni dopisniki so napisali dosti knjig ter poročil z bojišč in iz tujih držav, toda vse to blago se hitro stara. Tudi zgodovinske knjige niso prinesle odkritja, kritika se ni odlikovala in poezije je mak). Vendar je nekaj knjig, ki jih je vredno vzeti v roke. Najboljše knjige leta 1945 Nekateri kritiki mislijo, da sta 1* dve knjigi zares vredni lanskega dogajanja. Mislijo na poročilo generala Marshalla o »Zmagi v Evropi in na Pacifiku* ter opisovanje Henryja de Wolf Smytha •Atomske sile za vojaške namene*. Obe knjigi sta popolnoma sodobni ter zanimivi. Poleg tega je nastalo veliko knjig o filozofskih, verskih in podobnih vprašanjih. Videti js, da ima človeštvo veliko potrebo po duševnem prerodu. Med temi knjigami Je gotovo najboljša »Zgodovina zahodne filozofije*, ki Jo je napisal slavni, angleški matematik in filozof Ber-trand Kus seli (založba Simon & Schuster v New Torku, 895 strani, 5 dolarjev). Pisec kaže ogromno znanje ter spretnost preprostega pisanja v knjigi, ki obravnava za povprečnega človeka težko gradivo: razvoj filozofije belega človega od Thalesa (640 pr. Kr.) pa do Russella. V knjigi Je govora tudi o velikih verstvih (grško mnogoboštvo, židovska vera, krščanstvo in mohamedanstvo) ter o nekaterih mUiecih, ki Jih ČUtl filozofi nimajo za filoiofe, toda katerih delo je vkljub temu vatno za razvoj človeštva (sv. Frančišek, sv. Benedikt, Karl Manc, Machiavelli in Byron). Bertrand Russell je racionalist, materialist in pivrženec naravoslovnih ved. Za njega Je znanost resnica in vera gibalo, ki ne ovira, pač pa draži človekove možgane. Vernost povzroča pri njem ironijo, ne spoštovanja. Nekateri čitateljl bodo sicer čutili, da nimajo njegovi nazori vedno prave zveze z njegovimi političnimi in socialnimi predlogi, vendar bodo morali val priznati, da J« knjiga pisana izredno zanimivo. Največ prahu je dvignila v Zahodni Evropi in Ameriki knjiga madžarskega emigranta in bivšega komunista Arthurja Koestlerja •Togi in komisar*. Sodobni človek Je po Koestlerjevem mišljenju postavljen pred izbiro med filozofijo akcije (t. J. komisarska filozofija) ln filozofija kvietizma (t J. filozofija predanosti, kakršno poznajo Indijski fakirji «yoglji»). Up človeštva Je, da bi prišlo med obema do pomirjenja. »Tlmeov* kritik dostavlja, da je bil Koestler prevelik optlmUt. Angleški novelist Aldous Huxley js napisal »Večno filozofijo*, v kateri ss postavlja po robu čUto racionalističnemu približavanju Bogu in razpravlja o evropskih mistikih ln verskih mislecih (Frančišek Šaleški, sv .Terezija, Eckhart, Boeh-me) ter nekaterih azijskih mislecih (Jalaluddln Humi, Visvanatha, Chuang Tzu). Izšli sta dve knjigi, ki nUta čisto filozofski, vendar vsebujeta globoka misli. Prva js angleškega profesorja Wllliama Aylotta Ortona »Liberalna tradicija*, ki ugotavlja, da je nastal razkroj političnega liberalizma zaradi pomanjkanja duhovne vsebine. Orton pa ugotavlja, da so različni desničarski in levičarski totalitarni prezgodaj položili liberalizem v grob, ker Je še vedno živ. Druga knjiga Je Normana Cou-sinsa »Sodobni človek je zastaral*. V tem eseju, ki ima samo 50 strani, razpravlja pisec 6 atomski bombi, ki je uničila in vrgla med staro šaro vse Človeško delovanje od strojev do morale, od fizike do filozofije, od politike do pesništva. Ce človek noče, da bi poleg zastarelosti ie izginil z zemeljskega površja, mora takoj nekaj ukreniti. Cousins mu predlaga, naj naredi eno samo svetovno državo. Pisec navaja primer Benjamina' Franklina, ki je združil 18 različnih ameriških državic v eno «amo zvezo — to naj hj bila tudi naloga sodobnih ljudi, da združijo vez zvet v eni državi. ' Leposlovje Američani delijo književno proizvodnjo v dva glavna dela: fikcijo ln ne-fikcijo. Fikcija Je zanje to, kar razumemo mi pod leposlovjem: romani, novele, pesnlSke zbirke. Ne-flkc!ja pa Je vse drugo, kar se bavi z realnimi predmeti: politika, zgodovina, filozofija itd. Lani so ameriški flkcljskl pisatelji »legli zlata Jajca ln jih ri zlato prodajali*. Nekateri pisatelji so uspeli z eno samo knjigo razložiti toliko, da bodo vse življenF bogati. Ameriški založniki vodijo točne statistike, kako ln kakšne knjige ljudje najrajši kupujejo. Podatke objavljajo vsak teden sproti. Med najbolj čltane knjige lanskega leta spadajo: «('&« Tlrnh-risne*, zgodba Američana s Srednjega Zahoda in nje- družba «20th Contury Fc*» je kfl^e 50 Prod» jo odkupila za 160.000 do- .10 dnevih. življenjepisi, opomini, zgodovina gove ljubezni, ki jo je napisal stari Sinclair Lewis. So preden je knjigo izdal, je zaslužil že Čez četrt milijona dolarjev (t. J. 26 milijonov Ur). Njegova knjiga jo bila druga najbolj čltana knjiga ?v Ameriki ln so Jo v 10 tednih prodali 075.COO Izvodov. «Daisy Kenyon», zgodba ljubezni navadnega Američana, ki jo’ Je napisala Elizabeth Janeway. Film' ska knjigo larjev. »Cma vrtnica*, Je doeegla prvo mesto, pred Lewisovo knjigo. Na* pisal jo je Thomas Costaln. Zgodba se dogaja v fevdalni Angliji H na eksotičnem Kitajskem. Ista filmska družba Jo je odkupila za 100.000 dolarjev. »Kondo ob treh popoldne«, zgodba o življenju ln ljubezni v Charlesto-nu, ki Jo Je napisala Joaephine Flnckney. Tiskali so knjigo v 000.000 tevedlh ln filmska družba »M-G-M* je plačala za odkup 175-000 dolarjev. »The M&naten«, zgodba o ljubezni v okolju ribičev na kite, ki jo je napisala Nancy Bruff, ima prav tako velik uspeh. »Lev Je na ulicah* se Imenuje zgodba, ki jo je napisala Adria Locke Langley. Opisuje politične ln ljubezenske dogodivščine pustolovca, kakršnih je v zadnjem času bilo ln Jih Je ie veliko na avetu. Filmska družba »M-G-M* Je plačala za odkup 250.000 dolarjev (25 milijonov Ur). Starejše knjige Med starejšimi knjigami, ki so izšle že pred lanskim letom, so "Američani čltali še vedno z velikim navdušenjem »Forever Am-ber», ki Jo Je napisala Kathlcen AVinsor; Samuela Shellabargerja »Stotnik iz Častile* ln Ayn Randa »The Fountalnhead*. Tuji in emigrantski pisci Veliko evropskih piscev, ki so se morali pred nasiljem v domovini zateči pod gostoljubnost Združenih držav, Je bilo zelo uspešnih. Kritiki jih cenijo celo višje od domačih piscev. Robert G ra ves je napisal zgodbo o Argonavtih »Hercules, My Shlp-roate*. Velik uspeh Je imel tudi prevod sovjetskega pisatelja kon-»kantina Simonova »Dnevi ln noči*, v katerem je govora o trpljenju Rusov med vojno. Lau Shav? je napisal »Rlckshasr Boy», zgodbo o kitajskem proletariatu. Hermann snemajo film iz dunajskega Pratfa. dali v , Američane najbolj zanimajo »risnia in zasebni papirji W. M. Thackort»y«», toda tudi spomini vdove slavnega) pevca »Enrioo Caruso, njegovo življenje in smrt* so Imeli uspeh. Tlkhon Polner Jo napisal »Tolstej ln njegova žena*. Zalo čitajo življenjepise Mozarta, Jeffersona, IfVilsona, Jacksona in Lincolna. Vojna In politika Razumljivo je, da so Američani planili po knjigi trgovinskega ministra Henryja Wallacea »Šestdeset mllljdnov služb*. Morebiti Tis j-fctilj čitčna knjiga Je »Na fronti*, zbif-ka karikatur SUia Mauldlna, ki Je bi! z ameriškimi četami v Italiji, Franciji lp Nemčiji ter le znal z risbami povedati to, kar je mislil navadni ameriški vojak. Richard Lauterbach, vojpi dopisnik v Sovjetski zvezi, Je napisal knjigo »To so Rusi*, v kateri spremlja z veUklml simpatijami napora ruskega ljudstva v vojni. Drugi novinar, WUUam. ,White, pa v »Porot&u o Rusih* kritično gleda na sedanji režim' v Sovjetski zvezi. Zanimive so tudi knjige o Perziji, apnerlskl gverUjl na Flll« pinih in dve poročili o sodobni Kitajski. 1 Pesništvo Pesniki niso imeli srečnega leta, Američani čitajo z zanimanjem le zbirki dveh" vojakov. Franco« Louis A ra gon je bil bojevnik francoskega podzemeljskega gibanja. Napisal Je velikd število pesmi, ki so Jih zdaj prevedli v amerikanlščino. Kritika ga je različno sprejela. Nekateri bo navdušeni, d fugi pa. pravijo, da Je npvaden šarlatan. Aragonu verjetno kvari dober ugled propaganda, id jo širi njegova politična stranka v njegov prid. Drugi peanik je ameriški r.»a-rCdnik Karl Shaplro, ki Je med bojevanjem, v Pacifiku napisal uspel »Esej o rimah*. 1 ________ __________________ Broch je kidal »Virgllovo smrt* in Jules Romalns svojo dvanajsto knjigo '»Veter se dviga*. Amerika kritika pravi, da* je najboljši iztned teh knjig ln * erjetno najboljši lanskoletni roman »Prater Violet*, ki jo je napisal (Anglež Christopher I.her-wood. Zgodba se dogaja v nekem , anplesUcm filmskem podjetju, kjer f14™ ” na*a v pi\Sv' TRŽAŠKA KRONIKA Nova ugotovljena žrtev v rižarni pri Sv. Soboti Včeraj je gdč. Nella Martinlso-va z Reke ugotovila na tržaški policiji, da je površnik, ki so ga pred Soboti last njenega 30-letnega hrbta Vilija, ki »o ga nemški SS oddelki aretirali na Reki 19. januarja 1945. PREHRANA Švedska pisatelja Bnanaer m Amheim sta v Stockholmu izdala knjigo iTdko je vladal eHerren-volk», ki vsebuje veliko podatkov o strahotah, ki to jih Nemci zagre-»iti v okupiranih krajih. Pisatelja potrjujeta, da so največ trpeli Slovani. Na Poljskem to Nemci pobili nad 8 milijonov prebivalcev, v "Ce-Ikoslovalki 225.000 in v Jugoslaviji 1,7 milijona. Ko to nemiki letalci brez vojne napovedi bombardirali Beograd, so pobili 30.000 ljudi. Pisatelja navajata tudi, da so Nemci pobili v Kragujevcu 9.000 ljudi, v Kraljevu pa nad 7.000. • • • Velika tovarna oroija eHermann Goerlng» pri Brunnvicku je spet načela obratovati. Toda namesto novih topov kopitijo zdaj veliki ierjavi razbitine starih topov. • • • Francoska komisija za čutenje je za eno leto in itirl mesece prepovedala nastopati Tinu Rossiju in napovedovalki parllkega radija Colette Lyses. • • • Sodilče v Nilrnbergu je obsodilo na lest mesecev zapora nekega 22 letnega Nemce, ki je skušal odrezati lase dekletu, ki je prišlo te kavarne v drulbi dveh Poljakov. m • • V Arabskem morju sta se zaradi pomorskega potresa, ki je bil 28. novembra, dvignila dva nova otoka. Nova otoka telita 290 km zahodno od Karahlja. Sta granatne barve, po obliki obla ln imata priblllno 4 kv. kilometre povrline. Oddaljena sta drug od drugega prlblilno pet kilometrov. Nova otoka sl bo v kratkem ogledala posebna komisija strokovnjakov. • • * Londonski grad so spet odprli za javnost. Pričakujejo, da bodo kmalu vrnili v grad dragulje anglelke kraljevske druline, ki so jih med vojno odnesli na varno v neki kraj v severni Angliji. Med nemlktmi latclskimi napadi je bil grad petdesetkrat v poino zadet in je nanj padlo 150 zallgalnih bomb, ki so sicer poškodovale sosednje stanovanjske hile, ta srednjevelka zgradba pa ni utrpela velike ikode. V gradu je bilo ubitih 23 oseb. Prt sovralnih letalskih napadih sta bita ubita tudi dva izmed petih krokarjev, ki so jih imeli v gradu po starodavni tradiciji. Med sovražnimi ujetniki, ki to bili zaiasno v gradu — mnogi so bili Hani podmorniiklh posadk — sta bila tudi Hitlerjev namestnik Rudolf Hess in nemiki generalni konzul na Irskem, Gerlach. Med, to vojno so v gradu usmrtili samo finega vohuna, v prejlnji svetovni vojni pa 11. • • • V Minsk je prispel prvi vlak S knjigami, ki so jih v Bell Rusiji pokradli Nemci. Knjig ie 2 milijona. Vetji del knjig je last drlavne knjižnice in Akademije za znanost Razdeljevanje mleka. Od danes dalje do 14 t. m. bodo razdeljevali potrošnikom v Trstu naslednje vrste in količine mleka: otrokom od.O do 4 let po 4 škatle mleka «Nesto-gen», ki ga bo dobiti v vseh predavalnicah «Hausbranidt»; cena škatli je določena 178 Ur. Delavci zaposleni pri nevarnih dusljlvlh delih bodo dobili 1 liter razredčenega mleka v centralni mlekarni, v ulici Pascoli 10; cena temu mleku Je določena 40 lir za liter. Drugo razdeljevanje drv Vsem prizadetim potrošnikom sporočamo, da se bo končalo drugo razdeljevanje drv tistim, ki r.e morejo uporabljati pitna 8. januarja. Drva, po 15 kg na osebo, je treba dvigniti v določenem terminu. Po tem datumu morajo precejale! oddati odrezke občinskemu uradu. GOSPODARSTVO Knuine karte bodo spet uvedli ob Novem letu v Franciji, kjer iso-jih pred dvema mesecema ukinili. To je posledica majhnega pridelka žita, ki jo 'namesto pričakovanih 60 milijonov stotov dosegel samo 35 milijonov. Nameravali so deliti 350 gramov kruha kot dnevni obrok, zdaj pa bodo morali količino omejiti. Odločne ukrepe proti trustom nameravajo izvesti v Združenih državah, kot je Izjavil pravosodni minister Tom Clark. Prav tako bodo skusall onemogočiti, da bi Nemci se dalje nadzorovali ameriško industrijo kot lastniki delnic ameriških podjetij. Ustanovi UNRRA bodo prispevale naslednje države latinske Amerike: Kolumbija 2.S20.000 dolarjev v gotovini, Kuba blago v vrednosti 6 milijonov dolarjev ln sandomln-ška republika 1.400.000 dolarjev v gotovini. -L'. - 1. Španski dirVavnl preračun za leto 1946 predvideva 11 milijard 128 milijonov dohodkov in 11 milijard 298 milijonov Izdatkov. Izredni izdatki bodo ena milijarda 917 milijonov peset. Začasni sporazum o zračnem prometu sta sklenili Francija ln Zdru- in umetnost Bele Rusije. Med njimi so bile knjige velike vrednosti. Vlak, ki je imell 25 voz, je prispel 1» poljskega mesta Myslowioe, kjer so vojdki Rdeče armade knjige na* iti 'in zb?#. v jHinsk 8o prepeljali ,mciu gKJtmil, *n tudi 2.000 umetnin velike vrednosti, • ienc države M vzdrževanje dveh letalskih preg preko Atlantskega pceana: New Tork - Pari« - Rim -... Kalkuta ln drugo New • Marseille preko Lizbone in Barcelone. Francoske letalske družbe bodo vzdrževale dve progi: Pariz - N«w York - Washington in Pariz - Chicago. Zločin in kazen Tovariši so ubili nehote sostorilca, ko je be2al po poizkušenern ropu napadalca razorožila; ta se je pognal po stopnicah, da bi jima ušel. Da bi ga prestrašil, je eden izmed napadencev ustrelil v zrak, a vlomilec je kljub temu nadaljeval : z begom. Sostorilci vlomilca, ki so stali v veži, so slišali strel; ker so videli prihajati proti sebi človeško postavo, so mislili, da bodo zdaj napadli še njo. V temi niso spoznali svojega tovariša; oddali so proti njemu nekaj strelov, da je obležal mrtev. Nato so pobegnili. Truplo napadalca je pozneje odpeljal avto Rdečega križa v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer so zlikovca identificirali. Gre za 24-letnega Karla Maršlca, doma iz Omarja v Sloveniji. Preteklo noč okrog 1.30 ure Je žena nenadoma zbudila 40-letncga Emilia Giusoppa v stanovanju v ulici Vigneti 1909 in mu v strahu zašepetala: »Poslušaj*. Zaslišal Je sumljiv ropot in udaroe, ki so prihajali s ceste in takoj je zaslutil, da mu vlamljajo v trgovino. Hitro se Je oblekel, zbudil svojega soseda, 27-letnega Luigija Monchcrja in ga prosil, naj mu pomaga pregnati tatove. * Ko sta hitela po stopnicah v pritličje, Ju je ustavila senca in pozvala »Roke kvišku*. Emili in Moncher sta zagledala pred seboj neznanca z revolverjem v roki. Toda namesto, da bi ga poslušala, sta planila proti njemu. Začel se Je boj, v katerem sta oba stanovalca Uničevanje borovega prelca Lastnike borovih nasadov, opozarjamo na doižnost, ki jim jo nalagajo zakonske dolečbe ln splošne i v gostilni v uilci Galleria št. 9. Po eolje Je hoditi sam Predvčerajšnjim zvečer Je sedel 24-letn.l Bruno Stoppari s prijatelji uredbe ter urodbe gozdne poUcJje. da morajo uničevati gnezdišča z gosenicami borovega prelca do 15. februarja 1946. Po tem roku bo uničevanje opravila oblast na stroške zamudnikov In proti tistim, ki te dolžnosti ne bi opravili, bodo uvedli kazenski postopek. Uničevanja se je treba lotiti ob mrzlih dneh, ko so gosenice v gnezdiščih, tako da odrežemo vejo na kraju, kjer je pritrjeno gnezdišče, * ravnimi ali poševnimi Škarjami, nato pa po možnosti zunaj gozda zažgemo nakopičena gnezdih .'a. Vrhovni nadzornik pod p.: Inž. dr. Antonio Scala i-tnred Izrednega vajaikaga sodišča Ra pravo proti kolaboracionistoma Narc su Bcnvegnu ln Santo Attanasiu, ki bi morala biti včeraj zjutraj pred izrednim sodiščem, so rbeležili, ker morajo zasl »ati za Bcnvcgnua različne priče iz področja D, ki se kjub temu, da so jih obvestili. Se niso javile. ki so-lusk mtaejev Bele Rusije. rtevafifti giHblv »isi. IS Pq poročilu agencije * Internat io-nal W6wV'SeTQtce\ je "glaVril stan ameriških vojaških sil naznanil, da bo odpotovalo v prvih dneh januarja 120 angleških zaročenk ameriikih vojakov v Združene države. Atene -. Tofk Vrsta tatvin Neznani tatovi so vdrl! vrata v stanovanje v 111101 Medla št. 3 ln odnesli 2 kovčka, kožuhovioast plašč ln drugih različnih stvari za preko 200.000 lir. — Kratko obšotnčsl gtespodkrja Franca Mosa lz stanovanja v ulici Rossini so izrabili tatovi in odnesli različnih stvari ln ptrlla v vrednosti za 100.000 lir. — Slabo so začeli povo leto v družini Mlkolavčlčevl: ko so prišli zjutraj a silvestrovanja domov, eo naaii odprta vrata svojega stanovanja, poleg tega pa so mora'! u-gotoviti, da so jim vlomilci odnesli različnega perila, dragocenosti !fd„ v skupni vrednosti za 100.000 lir. Z enega v drugi ocean T nekaj urah, ko Je bilo vina že dovolj, se je odpravil proti domu. Pridružil se mu j; 30-letnl Antem Sim-č.č, stanujoč v^ullci Galleria št 9. Ko sta hodila Je prvi začutil roko v žepu, kjer Je imel spravljeno listnico. Izginila Je listnica, izginil pa je tudi tat. Na policiji, se je S;mčiČ izgovarjal, da je listnico naša! pred vhodom v gostiln«. — V ulici Vign«ti 117 so tatovi odnesli različnih stvari za 50.000 lir. ZiTizniška vojaška uprava, 13 zbor Javna objava št. 9 1. V zvezi s splošnim ukazom št. 5, ki ga Je izdala Zavezniška vojaška uprava dne 10. julija 1945 glede zbiranja žitnih pridelkov, opozarjamo vse pridelovalce koruze, da je treba prijaviti obdelane površine ter količino pridelka, kakor določa čl. 11 navedenega ukaza, občinskim statlstično-gospo-da iškim uradom za kmetijstvo (Ufficl Comunall Statlstibl Bcono-micl deil’Agricoltura (U.C.S.EA.) do 31. decembra 1945. 2. Količine, ki Jih je treba oddati, je izročiti skladiščem Pokrajinskega poljedelskega konzorcija (Con-sorzio Agrario Provinciale), ki mu Je poverjeno upravljanje »ljudskih žitnic*, do 20. januarja 1946. 3. Količine, ki so dovoljene pridelovalcem za družinsko uporabo, za živinsko krmo ter seme, so določene v či. 6 omenjenega ukaza. 4. Cene, ki jih je plačati pridelovalcu za koruzo, oddano v skladišču, so določene na 1000 lir za stot, na oanovi 16% vlažnosti in vključno nagrads za obdelavo. 5. Vse pridelovalce opozarjamo na določbe čl. 10, ki predvideva kazni za tiste, ki ne bi oddajali predpisanih pridelkov. Tatovi so Ju zbudili Predvečerajšnjlm zv;čer so proti 24. uri neD.anci zbudili na Skednju gospodinjo Terezo Majcnovo. Zae.lsala je, da je nekdo poskušal odpreti okno. Zbudila Jj meža, ki Je vstal ln odšel proti oknu. Ko so zlikovci zaslišali šum, so takoj zbežali. GORICA ZAGONETEN POBEG iz goiiških zaporov Sedem pripornikov je včeraj pobegnilo v dramatičnih okoliščinah iz zaporov v ulici Barzellini, kljub nepretrgani dnevni in nočni straii. Pobeg so IzvpŽUi v pozni noči, ne da bi kdo o tem kaj slutil. Vsi jetniki so bili zaprti v eno ceKco in so čakali, da zaradi zares težkih obtožb pridejo pred sodnika. Pobegnili so skozi okno prvega nadstropja, ki gleda na dvorišče šolskega poslopja v olici CaT>pnccini. Na oknn so prepllili rešetko in se skozi odprtino spustili na dvorišče, kjer so preplezali 5 metrov visok zid, ki obdaja poslopje zaporov In izginili. Oblasti so včeraj zjutraj, ta- koj po odkritju pobega izvedle nujne ukrepe. Policijska obla-stva in podpoveljnik zavezniških •in civilnih policijskih sil kapetan Bernartfls niso dali nikakih pojasnil o tem dogodku. Izvedeli smo samo to, da Je bil eden Izmed pripornikov doma iz Gorice, ostale pa so aretirali v okoliških krajih. Jet-niška uprava ne izključuje možnosti, da so pripornikom pomagali elementi izven zaporov, ki so ta posel opravili z veliko spretnostjo. Oddaja e ektr.čneaa toka prekinjena od 13. do 16. ure Prtdsmjeit »rt jih. je' občina, sporočajo, da bo od jutri, sobote 5. januarja, električni tok ukinjen (zc razsvetljavo in industrijo) od 13. do 18. ure. Ta ukinitev bo veljala za vse delavnike. Omejitev je postata potrebna zaradi nastopajočega mraza. Vse potroinlke pozivajo, da skrajno varčujejo z uporabo eleklHčenga toka. ' ... i".: ' ■' t' I ■■■ &&il9L ''■•■■•h< ti (j panamski prekop, ki ga je posnel na fotografsko ploščo neki ameriški letalec. To je ena izmed prvih fotogrufiLte velevaSne prometne žile, ki veže Atlantski ocean s Tihim oceanom. in jo je pust tla objaviti cenzura po vojni. Osebne Izkaznice Danes, v petsk 4. januarja, sadne delovati v Gorici urad za izdajo novih osebnih izkaznic, ki jih odrejuje odredba št. 14. Urad poeluj« na goričkem občinskem anagrafskem uradu od 0.30 ure naprej. Vsi Interesenti morajo predložiti »taro osebno izkaznico, ali druge dokumente. Izpred zavezniškega sodišča Včeraj popoldne je »tal pred pred višjim zavezniškim »odiščem Emlllo M&url iz Dolenja, obtožen nedovoljene posesti samokresa nemškega Izvora ln nedovoljenega prehoda preko Morganove črte. Obsojen je bil na tri mesece zapora, ki se mu šteje od 15. decembra 1. L ln ugodnostjo pogojnosti za ostanek kazni ki bi jo moral so odsedeti. Samokres »o zaplenili, O KULTURA TEODOR DREISER UMRL Pred kratkim je umrl za srčno kapjo Teodor Drelser, znani ameriški pisatelj. Dreiser, ki je sin nemških staršev, je zelo mlad zapustil šolo v Indijani in odšel v Chicago. Tu je dobil km^lu — kot Je to sam izjavil — zaposlitev kot izterjevalec pri neki tvjjlki, ki je prodajala pohičtvo na. obroke. Iz Chicaga se je preselil v New York. Njegovi najboljši romani so: «Si-ster Carrie* in »American Tra-gedy». Razen teh dveh romanov Je napisal še mnogo drugih manj znanih, mnogo novel, dratn in kritik. GABRIELLA MISTRAL BO PRI SLA V ITALIJO Pisateljica Gabriella Mistral, nagrajenka Nobelove nagrade, ki jo je italijanska vlada povabila, da prebije 10 dni v Italiji, Je odgovorila, da bo ugodila povabilu, ki ga Je prejela v Stockholmu, kjer zdaj prebiva. Dodala pa je, da Ji njeno zdravstveno stanje trenotno ne do-pufila potovanja, kakor hitro pa bo mogoče, se bo rade volje vrnila v Italijo. SIBELIUSOVA OSEMDESETLETNICA Ta mesec Je izpolnil osemdeset let znani finski skladatelj Jest Sl-belius. Finska vlada je v proslavo tega dogodka organizirala v Helsinkih velik koncert, ki pa se ga slavljenec zaradi slabega zdravja ni udeležil. Jubilejni dan je preživel na svojem posestvu v bližini Helsinkov, kjer so ga obiskali številni uradni predstavniki in častilci. Dva člana finske vlade sta skladatelju »Turobnega valčka* in simfonične skladbe »Finska* izročila poklone 18 sovjetskih skladateljev. ZDRAVSTVO PALUDRINA PREPREČI IN OZDRAVI MALARIJO Poročajo, da je skupina avstralskih znanstven'kov Izjavila, da je postala malarija z novo iznajdbo »paludrlna* približno tako nevarna kot navaden prehlad. Ta skupina znanstvenikov, med katerimi so zdravniki, patologi ln entomologl (žužkoslovcl), je ugotovila, da prepreči ena ali dve tableti paludrine na teden, malarijo, medtem ko ozdravijo večje količine malarično mrzlico in malarijo. NOVA UPORABA PENICILINA Trije znanstveniki z univerze v Nebraski so izjavili, da bodo penicilin uporabili za bolezen, ki je do zdaj zahtevala dolgo zdravljenje. Ta bolezen je Sen, kožoa bolezen, ki Jo povzroči na splošno slaba prebava okuženega prašičjega mesa ali slabo pečenega, v katerem so Se ilve kali bolezni. ŠPORT Tatvine Blvi kožuhovinaztl plašč! iz pol-hovine co neznani tatovi odneeli Tanji Mermoljevl iz stanovanja v ulici Vlttorio Veneto 13. Plašč je cenjen na 50.000 Ur. — Pred hišo št. 16, v ulici Mat-tloU, so tatovi odpeljali otroško kolo, last otroka gospoda Guida Oru. — Iz gostilne »Stella d’Oro» na tfgu pri 3v. Antonu Eo na božični večer tatovi odnesli več šunk ln salem, v skupni vrednosti okoli 45.000 lir. Ponasreten napad Pred nekaj dnevi »e je 29-letnl profesor Olivero Obizzi v družbi svojo zaročenke »prehajal po ulici Scogli, ko ga Je neznanec s puško v roki ustavil in surovo zahteval od njega denarnloo. Obizzi, ki Je t eno roko vodil tudi kolo, je to popustil ln se vrgel na tla, zaročenka pa j« zbežala ln telefonirala po pomoč. Cez nekaj časa se je Obizzi pohral, a medtem je neznanec s kolesom vred Izginil, Nesrato V civilno bolnišnico so prepeljali CMetno gospodinjo Luigio Ferrlje-vo iz Košane zaradi zloma desne noge. — V isto bolnišnico so prepeljali 38-letnega Kar)a Debenjaka, tudi lz Košane, ki je padel s kolesa in pri tem dobil poškodbe po obrazu; izbil si je poleg tega še dva zoba. DVOBOJ NEUSEL SCHMELING Walter Neusel, nemški prvak v triki kategoriji boksa je izjavil, da bo branil svoj naslov proti bivšemu prvaku iste kategorije Mar Schmelingu. Srečanje bo v Hamburgu. RADIO Soboti i, 5. Januarja 7 glasba za debro jutro; 7.15 slov. vesti; 7.80 Ital. vesti; 7.55 pee ra Jutranja glasba; 11.30 orkester pod vodstvom dlrig. Manna; 12 plovensko predavanje; 12.45 »lov. vesti; 13 lt»i. vesli: 13.15 reproducirana glasba; 13.30 operna glasba; 14 umetniški horizont; 14.15 pregled vesti ln plošče; 17 lahka glasba; 17.30 prenos lz Vidma; 18 instrumentalni koncert; 18.39 delavska oddaja; 19 jazz orkester (slov.); 19.30 oddaja za konec tedna; 19.45 slov. vesti; 20 ital. vesti; 20.15 pianist; 20.30 predavanje; 20.45 prenos opere iz Torina; 23 ital. vesti; 23.10 slov. vesti; 23.20 nadaljevanje opere. Razdeljevanje vžigalic. Goriški Sepral sporoča, da bodo razdeljevali vžigalice za tekoči mesec. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S. iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii'’11!1111 Dr. GAETA, zobozdravnik Izvršuje vsa zobna dela v protezah z jamstvom - skrbna lzdc,&va . zmerne cene. Torre Blanca 43, voga' Carducoi (ordlnlra od 10.-12. *n 15-16.) SINE »• • ■ | RADIO Naslednje jutro gs je zbudila koračnica. Majda, ki je kuhala zajtrk, je vključila radio, da Je kar tulil. Hotela J4 menda vaej hiši naznaniti, da imajo pri Kosmačevih radio. Oče Jo ie hotel skočiti s portelje, da bi izključil »prejemnik, ki mu Je ukradel pol urice najelejs:ga »panja, ko je godba nenadoma prenehala ln je zašli-. Jal: <■. «.»ft . »ftHSall »te glasbo za dobro Jutro!* 'T “V »To je od vraga slabo Jutro!*, Je dejal, se otifnil na drugo stran in »pet zasmrčal. Pri zajtrku je gledal nekoliko grdo, a rek^ n> ničesar. Cmeren in tih jq oijšel v pisarno. Ko Je prišel domov, »o ga sprejeli z glasbo. Niti po j«4i kb je navadno spal .ali bral jau niso 4*? 11 miru. Vzel je knjigo in odčel v park. Zvečer Je pozno v noč pel radio. Kosmaču je bilo končno dovolj ter je z odločno kretnjo prekinil stikalo. Brez besede »o odšli spat. Govorill ao le o najpotrebnejših stvareh ln to le zaradi očeta, ki se ni 'fnogcl sporazumeti s to naj-večjo iznajdbo sveta. Ponoči je sanjal, da ga od vseh strani oblegajo pojoči radijski sprejemniki. Kjerkoli je bil« v »obi le malo prostora, Je pela kaka škatla. Največja jestala na mestu, l^Jer so se popreje šopirili Cankarjevi »piši. Gospod Kosmač Jo ugotovil, da Je bila to dvanajst cevna »Telefunken* glasbena skrinja, ki Je vreščala in hreščala. Končno Je le potihnilo ln truden od mučnih sanj Jo slednjič zaspal. Zjutraj ta je spet zbudila glasba za dobro Jutro. To se je ponavljalo iz dneva v dan. Gospod Kosmač Jfe voljno trpel in bi morda še, če ga no bi razdražil ženski parlament. Ker Je bilo v stanovanju preglasno, je hodil ob deževnih dneh v drvarnico. Vrata v pralnico so bila odprta in slišalo se je, kako Js nekdo točil vodo. Odprla so se vrata in gospod Kosmač je bil priča nesrečnega pogovora, ki mu j^ skalil duševni mir. »Dober dan gospa Kalinova. Kaj je novega?*, je vprašala hišnica. »Nič posebnega, le Kosmačev radio nam ne da spati*. «Sem vam že hotela reči. Ali ni čudno, kje dobijo ljudje denar, medtem ko mi stradamo*. »Ce bi mi uganjali črno borzo, bi imeli še kaj drugega, ne samo radio kot Kosmačevi*. »Sem sl kar mislila, da bo kaj takoga- S Čem pa se ukvarjajo, da ni nikoli nič videti?*. »Veste, to so črnoborzijanci na veliko. Z moko in cigaretami se taka gospoda niti ne ukvarja. Zlato in dragulje prenaša gospod Kosmač v aktovki*, je bil odgovor, ki ga F spremljalo hihitanje. Takrat je bilo Kosmaču dovolj* Planil je skozi vrata v pralnico ln se zadrl: »Hvala lepa!*. Potem je oddrvel v stanovanje in vzrojil se tam. Končno Jc nastala smrtna tišina. »Kadar sem doma, brez mojega dovoljenja radio ne sme igrati*, Je dejal, zaloputnil vrata in odšel v pisarno. • • • Radio se naslednje dpi ni oglasil niti takrat, kadar ga ni bilo doma. To Je bil uspeh spora med Majdo ln Petrom. Majda Je namreč hotsla poslušati poročila domače postaje; Peter pa 1e hotel poslušati koračnico neke tuje postaj«. Vsak je hotel uveljaviti svoje težnje ln končno je ostal gumb za premikanje kazalca v Majdini roki. Go«pod Kosmač zvečer ni bil nejevoljen, ker ni slJ6al radia,, ampak zato, ker je moral poklicati radiotehnlka, da je vstavil nov kondenzator, ker »e jt pri starem zlomila os. , To je vse skupaj trajalo štiri dni ln sl je Kosmač lahko pošteno od- počil. Končno se F radio le oglasil in mu F ■P1*’1 Pr‘č-1 greniti ilv-ljenF- Ker je bilo lepo vreme, j« odhajal v park in se za radio ni menil. Medtem so se doma prepirali, kaj bodo poslušali ln iskali po vsem stanovanju časopis s sporedom, v katerega je gospod Kosmač zavil pri odhodu knjigo. Prišio F tudl deževje, ko so Kosmač ni mogel zateči v tišino parka. Ker Je hotel imeti mir, F »Vrivaj prekinil tok pri električnem števcu. Potem se Je vlegel v posteljo in sladko zadremal. P^ter je kmalu nato zaprl vrata in hotel prav na tihem poslušati, kaj je novega po svetu, Vtaknil jc vtikač v stikalo, a v aparatu se ni posvetilo. Poskusil je še enkrat, dvakrat, potresli še žico, a uspeha ni bdlo. Stekel Je k materinemu šivalnemu stroju in se vrnil z izvijačem. Pričel jo popravljati. Na mizi J« bilo že polno drob-narlF. ko je pričel z demonti-ranje-m žarnic. Ko je držal eno v roki, so se začull koraki. Zdrznil se jo in Jo spustil na tla- Votlo je počilo in gospod Kosmač se je zbudil. Stopil F v 8<>bo' k;ier Je deloval mladi tehnik. Brez besede se je ozrl na mizo ih nft kjir so se na parketu svetili drobni kosci stekla. Gospodu Kosmaču je na-mah postalo jasno, da bo odslej lahko mirno »P0*- »Hvala Bogu*, Je dejal in odšel v službo, ♦ • • Zdaj J« Prl Kosmačevih spit vse v redu. Vse je Uho kot poprej. Peter »* J* napravil iz ostankov »Minervo* aparata detektor ln u-porabil pri tom stara slušala, ki jih F našel na podstrešju. Majda se jezi nanj, ker ni nič z njenimi plesnimi vajami. Oče zadovoljen člta svoje knjige, V« kadar »e ozre na polico, kjer F prej kraljeval Cankar, mu kane v srce kapljica strupa. Goopa Pavla čaka še nadalje voljno na zasluženi pokoj svoFga moža. — Mislim, da Je tako prav, saj ima gospa Pavla, ki je vzor žena, zadnjo te- sedo. {Kon ©o) • i-vdf