novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 600 lir UDOBILA JE «LJUBE MENE» DAVIDA IN ALDA KLODIČA Narlieuš piesam Leto XII. št. 23 (287) • Čedad, četrtek 20. junija 1985 V (EN AN BEN SIKE Če bi ga ne bluo, bi se ga muorli zmi-slit! Senjam beneške piesmi ratava usa-ke lieto buj bogat, lieuš parpravjen an nimar vič ljudi ga hode poslušat. Piesmi — use nove — se nam zdijo nimar lieuš, orkestra an pieuci nimar buj barki. Mislimo, de za usakega od nas, ki smo bli na Sejmu je bluo lietos še buj ku lan težkuo vebrat tiste tri piesmi, ki smo jih lahko votai vsak vičer. Narljeuš piesam za vse tiste ljudi, ki u nediejo popudan so napunli do zadnjega pica Palestra na Liesah je bla «Ljube mene». Lepuo so je zapiele «Čeče za ljubezan», Carla, Federica, Margherita an Marinella, ki čeglih jih poznamo že dugo cajta, ker pojejo u zboru Rečan (an tuole se jim pozna) smo jih parvikrat poslušal kupe piet lje-tos za osmi marec. Napisala sta piesam Aldo Clodig an njega sin Davide. Na drugo miesto je paršla Martina, ki ima samuo štier lieta an je takuo pie-la, de je miela narvič aplauzu, z nje mamo Ano. Tud piesam, Pravca ki so jo one dvie zapiele, je Alda Klodiča. Za njim, na trecje mesto sta paršla Francesca Trusgnach an Massimo Pagon s piesmijo «Ljubezan za use». Napisu jo je Massimo, ki je lan udobiu z njega prvo piesmijo napisano po slo-viensko «Čičica moja». Ljetos ko lan je društvo Rečan, ki or-ganizava Senjam beneške piesmi že dvanajst liet, dalo nagrado (premio) še za narlieuš besiede — napisala jih je Antonella Rudi u piesmi Sanjala san nazaj — an za narlieuš muziko. Od posebne žirije je bla vebrana piesam «Wu-lažej — Pomlad» rezijana Rina Chi-nese. Nagrade so dal Giuseppe Paussa, president od Aziende di Soggiorno e Turismo, ki je šenkala tud no posebno plaketo, garmiški šindak Bonini, dre-ški šindak Namor, pokrajinski svetovalec Mazzola an predsednica društva Rečan Iole Namor. Ma tel Senjam je biu an igranje na ramoniko Sabine Trinko, beneški kabaret, kabaretna skupina iz Trsta an puno drugih reči. O vsem tem bomo še pislai v prihodnji številki. S. PIETRO AL NATISONE Marinig riconfermato sindaco Dopo 35 anni una donna in giunta. Giuseppe MARIN1G è stato riconfermato Sindaco di San Pietro al Nati-sone. La sua nomina, con 11 voti a favore e quattro schede bianche, è avvenuta durante la prima seduta del Consiglio comunale uscito dalle consultazioni amministrative del 12 maggio. L’Assemblea comunale risulta composta da 12 consiglieri della «Lista Civica», mentre all’opposizione siedono tre rappresentanti della D.C. Nella stessa riunione di Consiglio — che era cominciata con la convalida dei neo eletti — si è proceduto anche alla nomina della Giunta Municipale. Assessori effettivi sono risultati eletti ADAMI Claudio (assessore anziano) e CHIC-CHIO Luigino; supplenti VOGR1G Lucio e DORBOLÒ Bruna (tutti e quattro con 11 voti). Quest’ultima è l’unica donna assessore di tutte le valli del Natisone. Dopo la nomina, il nuovo Sindaco, oltre a ringraziare per la fiducia riposta nella sua persona e gli elettori del Comune per l’ampio consenso espresso, ha illustrato le linee fondamentali del programma amministrativo, sottolineando le priorità quali; il completamento della ricostruzione e l’urbanizzazione nell’ambito dei piani particolareggiati delle frazioni gravemente colpite dai sismi del maggio-settembre 1976; l’impegno politico per la riapertura dei nuovi termini della L.R. 30/77 da estendere anche ai soggetti che hanno usufruito dei benefici della L.R. 17/76; l’estensione dei benefici economici del trattato di Osinto a tutta la fascia confinaria del Friuli-Venezia Giulia e la creazione di una zona franca nelle Valli del Natisone; la incentivazione di un’agricoltura razionale specificata-mente nei settori della zootecnia e della frutticoltura; il completamento della zona industriale di Ponte S. Quirino; la difesa ecologica del fiume Natisone e del territorio delle Valli del Natisone; il miglioramento e la valorizzazione delle strutture scolastiche di S. Pietro al Natisone, da intendersi quale centro-studi e polo di sviluppo commerciale, turistico ed amministrativo per tutte le valli; l’aggiornamento dello strumento urbanistico per adeguarlo alle mutate esigenze e richieste, indispensabile per un’ulteriore crescita demografica favorendo la domanda di nuovi alloggi e strutture produttive nei settori dell’artigianato e dell’agricoltura. Il Sindaco — nel eonludcrc il suo intervento — ha ricordato il ruolo delicato ed importante della minoranza, invitandola ad una critica costruttiva e ad eventuali intese sui grandi temi di vitale importanza per lo sviluppo e la cre- Bruna Dorimi», dopo 35 anni di nuovo una donna assessore a S. Pietro al Natisone. scita socio-economica delle Valli del Natisone. Bodočnost v spoštovanju in sožitju V petek, 14.t.m. in v soboto, !5.t.m. je bilo v Trstu dvodnevno zasedanje o manjšinah, ki živijo ob meji. Šlo je v bistvu za slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Jugoslaviji. Največjo pozornost so razni govorniki namenili slovenski manjšini. Zasedanje je priredil Insfitut Gramsci pod pokroviteljstvom tržaške in videmske univerze. Srečanje je dobro uspelo, ker je odprlo nekatera vprašanja, o katerih bi morali več govoriti tudi znotraj samih manjšin. Uvodni referat je imel antropolog Carlo Tullio Altan s tržaške univerze. V svojem posegu je ugotovil, da je najboljša pot za manjšino pa tudi za italijansko večino ta, da pride med Slovenci in Italijani do sožitja, kar seveda predpostavlja, da sta obe skupnosti enakopravni in da ohranita svoje dostojanstvo. Za to se morata seveda bolje poznati. Altan je poudaril, da pot do takega sožitja ni lahka, da pa je edina možna pot v krajih, kjer živijo skupaj Slovenci in Italijani. Evropski poslanec PSI Gaetano Ar-fè je v svojem posegu dejal, da je v Evropi problematika manjšin še vedno premalo poznana. V mnogih državah (tudi v Italiji) še niso znali ločiti pomenov besed patriotizem in nacionalizem, to seveda povzroča večkrat neutemeljeno zmedo. Kljub težavam, ki obstajajo, pa je Arfè izrazil prepričanje, da bodo manjšine veliko pomenile in že pomenijo v procesu, ki vodi do evropske združitve. Zanimivo je bilo tudi predavanja profesorja politologije na univerzi v Bologni in senatorja neodvisne levice Gianfranca Pasquina. Slednji je dejal, da bodo izidi volitev v Bocnu, kjer je MSI postala prva stranka, vplivali na postopek za izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence. Dejal je, da čeprav sta problematiki na Južnem Tirolskem in v Furlaniji-Julijski krajini različni, pa jih javno mnenje večkrat ne razlikuje KD je tako dala že vedeli, da bo zahtevala nove avdicije. Ugoden pa ni niti sam položaj v Furlaniji-Julijski krajini, kjer so močne sile, ki nasprotujejo, da bi imeli Slovenci zaščitni zakon. Vse to seveda ne pomeni, da mora manjšina prenehati s svojim bojem, nasprotno. Pasquino je omenil tudi pomen, ki ga ima informacija. Slaba in iskrivljena informacija o Slovencih igra veliko vlogo v italijanskem javnem mnenju, seveda negativno vlogo. Marsikdo je pač proti zakonski zaščiti Slovencev, ker zadeve ne pozna in podlega najrazličnejšim propagandam. Ravnatelj ljubljanskega inštituta za narodna vprašanja prof. Silvo Devetak je obravnaval vprašanje manjšin v luči odnosov med Jugoslavijo in Italijo in bilateralnih sporazumov. Tu je seveda poudaril osimske sporazume, veliko pozornost pa je posvetil helsinškem sporazumu o varnosti Evrope. Omenili smo le nekatere predavatelje in posege, k tem bi morali dodati vsaj še poročilo ravnatelja SLORI Darka Bratine. Vsekakor je bilo zasedanje uspešno in tudi zaradi velikega zanimanja je Inštitut Gramsci napovedal večjo manifestacijo, ki naj bi bila že jeseni, da bi z njo prikazali širši italijanski javnosti ustvarjalnost tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Jugoslaviji. Istočasno bo Inštitut skušal spodbujati raziskave, zlasti na področju manjšinskega šolstva. Svoje sodelovanje sta že napovedala tako SLORI kot raziskovalni inštitut italijanske manjšine iz Rovinja. K že zapisanemu naj dodamo mnenje, da nam tudi takšne konference, na katerih sodelujejo vidni strokovnjaki, politiki, znanstveniki in univerzitetni profesoriji dokazujejo, da lahko ljudje dobre volje, ki jim je prej do resne kulture kot do demagogije, razpravljajo o manjšinah povsem trezno, poglobljeno in konstruktivno. To naj bo tudi v poduk nekaterim našim beneškim psevdostrokovnjakom, ki veliko o Slovencih pišejo (predvsem proti), zelo malo pa o njih vedo. S. Pietro al Natisone Iniziative culturali di fine giugno Festa di S. Pietro e Paolo Mostra della pittrice Loretta Dorholò A trio della scuola media Venerdì 28 giugno, ore 19 Concerto del coro «Lipa zelenela je» di Lubiana Centro studi Nediža-Associazione artisti della Bcnecia VI. Ex-tempore internazionale di pittura «Immagini delle Valli del Natisone» Mostra presso il «Centro» Sabato 29 giugno, ore 19 Associazione artisti della Benecia XII. Concorso regionale dialettale sloveno Moja vas Palestra della scuola media Domenica 30 giugno, ore 15.30 Canzoni del Senjam beneške piesmi Giovani fisarmonicisti di A. Bittig Assegnazione premi «Lastra della Banca di Antro» Premiazione «Moja vas» Centro studi Nedi/a Ancora due nuovi sindaci V Bardu Pinosa Z 11 glasovi je bil na prvi seji občinskega sveta ponovno izvoljen za župana v Bardu Giorgio Pinosa. Efektivna odbornika sta Alessandro l.endaro in Felice Di Lenardo, prvi je tudi podžupan. Namestnika sta Maurizio Mizza in Renato Mizza. V klopeh opozicije pa sedijo, kol je znano, Viljem Četno, Giordano Micot-tis in Dario Molaro, ki so bili izvoljeni na listi občinske enotnosti. Pred glasovanjem je v imenu K D spregovoril Sergio Sinieco — predsednik Gorske skupnosti Terskih dolin in novoizvoljeni videmski pokrajinski svetovalec —, ki je predlagal demokristi-janske kandidate za mesto župana in odbornikov. Za njim je prevzel besedo Viljem Černo. Razložil in utemeljil je stališče opozicije, ki je v vseh treh glasovanjih oddala belo glasovnico. Nato pa je spregovoril o poteku volilne kampani-je KD ki je marsikdaj temeljila, je dejal Černo, na lažeh in na ustrahovanju ljudi, kar ne kaže, je nadaljeval, na voljo po sodelovanju in odprtemu dialogu v okviru občinske uprave. Zaključil pa je svoj poseg s temi besedami; «Tou naši besiedi e van pravin: sejajta sjeme dobre vojc, djelita /a rast naše zemlje za srenčju vsich». A S. Leonardo Simaz Venerdì 14 giugno si è riunito il consiglio comunale di S. Leonardo per eleggere il sindaco e la giunta. Alla seduta erano presenti tutti i consiglieri eletti, 12 della Democrazia Cristiana e 3 della Lista civica, che sono Carlig Michele (L.C.), Cendon Egidio, Chiacig Anna in Dorgnach (L.C.), Chiacig Valter, Crisetig Beppino (L.C.), Dugaro Luciano, Duriavig Daniele, Lauretig Andrea, Osgnach Marco, Predan Paolo, Rudi Daniele, Sidar Francesco, Simaz Luciano, Simaz Renato, Tomase-tig Paolo. Ha presieduto la seduta il consigliere anziano Francesco Sidar. Visto che per nessun consigliere non esìstevano problemi di incompatibilità si è proceduto all’elezione del sindaco. È stato riconfermalo Renato Simaz di Merso Inferiore con 11 voti, 3 voti sono andati a Anna Chiacig in Dorgnach, 1 scheda era bianca. Come assessori effettivi sono stati eletti Paolo Tomasetig di C’o-siz.a che ha ottenuto 12 voti e svolgerà anche la funzione di vice-sindaco, e Francesco Sidar con 10 voti. Assessori supplenti sono risultati Marco Osgnach di Merso Supcriore e Daniele Rudi di Scruno, entrambi con 12 voti. 3 schede sono risultate bianche. Dopo la votazione il sindaco Simaz ha ringraziato tutti gli elettori che hanno dato fiducia alla Democrazia Cristiana. Ha poi illustrato il programma per i prossimi cinque anni ed ha sotto-lineato ciò che è stato svolto nel suo precedente mandato. A conclusione della seduta ha preso la parola il rappresentante della Lista civica Michele C'arlig ringranziando gli elettori che si sono espressi per la Lista. Ha sottolineato che la l ista civica seguirà attentamente il lavoro della Democrazia cristiana svolgendo il suo molo di opposizione con serietà e in modo costruttivo, avendo sempre presenti gli interessi reali della nostra gente. Se la Democrazia Cristiana terrà conto di questi interessi, la Lista Civica appoggerà i suoi programmi. Carlig ha quindi fatto presente a Simaz che nel suo programma per il quinquennio 1985-90 ha dimenticato il problema dello sviluppo economico del itosi ro comune e quello della creazione di nuovi posti di lavoro per i giovani. Noi della Lista civica — ha proseguito Carlig - pensiamo sia il primo problema che la nuova amministrazione dovrà discutere insieme a noi. irrf REFERENDUM Tanti gli astenuti OBČINA - COMUNE Sl NO »/o Astenuti DREKA 38 16,5 192 83,5 58,7 GRMEK 153 32,0 325 68,0 41,7 PODBONESEC 213 20,3 838 79,7 37,9 ŠPETER 411 28,6 1027 71,4 20,3 SOVODNJE 155 26,6 427 73,4 31,5 SREDNJE 96 21,3 355 78,7 34,7 SV. LENART 226 29,8 532 70,2 38,0 PRAPOTNO 203 31,6 440 68,4 22,9 ČEDAD 2366 30,2 5460 69,8 17,0 TAVORJANA 517 33,4 1010 66,6 23,1 OBČINA - COMUNE Sl o/o NO % Astenuti BARDO 182 32,0 388 68,0 37,0 T1PANA 216 32,9 440 67,1 41,5 AHTEN 437 31,9 932 68,1 19,2 CENTA 1804 31,0 4017 69,0 25,1 1 OJ DA 610 30,8 1369 69,2 22,0 NEME 600 33,1 1215 66,9 34,8 OBČINA - COMUNE Sl o/o NO % Astenuti REZIJA 263 27,9 679 72,1 28,6 NABORJET 163 23,9 519 76,1 15,9 TRBIŽ 1063 30,5 2420 69,5 24,7 Altissima è la percentuale degli astenuti. Va tenuto presente però che nella percentuale sono comprese le schede bianche ma anche una grande percentuale di volanti, residenti nei vari comuni e quindi iscritti alle liste elettorali, che sono emigrati in altre parli d’Italia oppure all’estero e non sono tornati per esprimere il loro voto. Eco dell’affermazione di Marinig a Udine Alcuni giorni fa, nella sede dell’Istituto Professionale di Stato «Bonaldo Stingher» da Udine, si è tenuta una significativa cerimonia per festeggiare la duplice affermazione personale di un docente dell’istituto stesso, Giuseppe Firmino Marinig, che ha avuto un grande successo personale alle elezioni comunali di S. Pietro ed è stato eletto consigliere alla Provincia di Udine. Presenti alla cerimonia il preside dell’istituto prof. Vonzin, che faceva gli onori di casa ed il preside dell’Istituto Tecnico «Deganutti» di Udine, prof. Donato, assieme ad un gran numero di colleghi del festeggiato. Dopo gli indirizzi di saluto e di augurio dei presenti, ha preso la parola il prof. Marinig cercando di spiegare i perchè del suo successo, frutto di dedizione assoluta, di profonda serietà ed impegno e di grande senso politico. Soltanto lavorando sulle cose concrete, aggiungiamo noi, dando alla nostra gente la possibilità di vivere sulla propria terra, di avere un posto di lavoro, di potersi costruire la casa e di scorgere un futuro per sè e per le proprie famiglie, essendo finalmente orgogliosi di essere sè stessi, senza dover ricorrere a umilianti e irragionevoli mimetismi, si può cominciare a costruire una nuova Benecia più giusta, più ricca di contenuti e, forse, più felice. Ci fa particolarmente piacere infine sottolineare che Firmino Marinig è il primo professore dello «Stringher» eletto a consigliere provinciale dalla fondazione stessa dell’Istituto. Marino Vertovec L ’avvenire degli anziani I. 'uomo s'è falla una posizione di predominio sulla natura perchè a differenza di tulli f;li altri esseri viventi, animali o piante che siano, ha saputo adattarsi a tutte le condizioni in cui si è venuto a trovare. Però questa dose di adattamento di cui ognuno può disporre, con il passare degli anni si consuma ed è così che si diventa vecchi cioè si può disporre di capacità di adattamento sempre più ridotte. Visto che le cose stanno così sembra che nulla si possa fare per evitare all'anziano uno scivolamento progressivo al degrado totale. Non è così, perchè si possono invece fare molle cose per aiutare l'anziano al prolungamento di una vita indipendente ed attiva. Normalmente i proclami che sì fanno in giro sono di questo genere: l’assistenza agli anziani deve essere globale! Ben sapendo che questo vuol dire niente ed è solo un modo di dire di chi non vuol fare niente. È vero che difficoltà sociali, economiche e psicologiche possono compromettere il precario equilibrio biologico degli anziani, ma è anche vero che accade più spesso l’inverso, cioè che la malattia organica in quanto tale compromette il precario equilibrio sociale, economico e psicologico dei vecchi. In questi anni di proposte ce ne sono state e qualcuna è anche andata in porto. Ad esempio si è pensato di ricoverare in ospedale gli anziani che non sono autosufficienti e di farli assistere dai loro familiari con l'aiuto di personale specializzato; in qualche regione si è sperimentata l’assistenza domiciliare. Questi interventi sono sicuramente importanti, ma la questione fondamentale è una sola: una nuova educazione, una cultura nuova che insegni a tutti la realtà dell’essere anziani, cos’è la malattia di una persona vecchia. Una nuova educazione degli anziani, dei medici, dei parenti, e di tutta la società. Tutto questo è ovvio comporta una serie di interventi ambientali, sociali, somatici e psicologici molto diversi da quelli attuali. Guardiamo, ad esempio, ì nostri ospedali: sono pieni di vecchi, considerati malati cronici. Il più delle volte però questi anziani non hanno bisogno di ospedale. Il nuovo ospedale deve essere fatto solo dì reparti di terapia intensiva e solo per malattia acuta. Invece oggi la realtà è diversa, fuori dall’ospedale non c’è nulla o troppo poco. In più l’ospedale è ancora oggi come una caserma, con orari rigidi, dove non ci si vede, si sta sempre più in pigiama, la sera si prende un sonnifero per essere poi svegliati alle cinque di mattina; dall’ospedale non si può uscire, perchè ancora considerato un laz-zareto, è ancora come secoli fa un luogo degli infetti. Recentemente si è svolto a Roma un convegno - dibattito con gli anziani: riguardava il loro avvenire. Non è un paradosso che a parlarne sono i cittadini dai capelli grigi. Il perchè lo ha spiegato una di loro: «Non è vero che alla nostra età la vita è finita, non siamo nè vecchietti, nè poveri; siamo lavoratori di ieri e non abbiamo perso la voglia di lottare sui problemi di oggi». In nessun intervento c’è stata autocommiserazione o rassegnazione; si sono posti invece problemi, si sono denunciate le cose che non vanno e si sono indicate soluzioni ed iniziative. Si sono anche ti- rate le somme sull’esperienza fatta nei centri per anziani, l’assistenza domiciliare, i soggiorni estivi, le feste, le gite e soprattutto l’utilizzazione degli anziani in lavori socialmente utili. «Abbiamo finalmente trovato un posto dove stare insieme, parlare e discutere; per molti di noi è stata la fine della solitudine», ha detto una signora molto impegnata ed attiva nella discussione. «Ma dobbiamo fare in modo che questi luoghi non diventino luoghi di emarginazione. Dobbiamo aprirli, devono essere non solo per gli anziani, ma per tutti veri e propri centri sociali polivalenti; devono essere punti di aggregazione e di confronto. Molte cose ci uniscono ai giovani compresa la lotta per una giusta pensione. Noi anziani siamo al fianco dei giovani, dei lavoratori, delle donne e lottiamo contro le scelte sbagliate del governo». È stata rilevata anche da motte anziane l’ingiustizia che si pratica nei confronti loro quando si organizzano questi convegni e non si chiede loro alcun parere. Sarebbe utile, dicono, sentire anche gli anziani quando si trattano problemi che li riguardano e non solo medici, infermieri, terapisti, sociologi o peggio i politici. Come fare? Semplice, andando a chiederglielo. Ogni Unità Sanitaria potrebbe farlo senza spese e nuovi servizi, utilizzando il personale che hanno. Le domande potrebbero essere, ad esempio, di questo tipo: Cosa possiamo fare per darvi una mano ad adattarvi alla vita secondo ì vostri problemi di salute e i vostri gusti? Ma si sa, le cose semplici sono quelle che non si fanno mai. Antonia Massera Matrimonio a Lubiana Una foto di gruppo delle coppie sposatesi l’anno scorso. Sullo sfondo il «Nebotičnik» ed il castello di Ljubljana. È questo il «Matrimonio a Lubiana» che è giunto quest’anno alla sua diciottesima edizione e a cui fanno da cornice numerose manifestazioni culturali e folkloristiche a partire da mercoledì 26 giugno. Ma oltre alla solennità che porta con se ogni matrimonio, oltre al fatto che una decina di coppie provenienti dai paesi più diversi si sposi lo stesso giorno, assieme, che l’una faccia da testimone all’altra e che questa sia l’occasione per stringere solidi legami di amicizia, che cosa significa il Matrimonio a Lubiana. E l’occasione per conoscere la ricchezza delle tradizioni, degli usi e dei ore 15. Oltre alle coppie, portate su carri riccamente addobbati, sfilano le bande ed i gruppi folkloristici di ogni paese in costume. Tutti quanti poi raggiungono il municipio — Magistrat — dove si svolge la cerimonia nuziale. E poi come si conviene ad ogni matrimonio è la volta del pranzo (a cui si può partecipare prenotando in anticipo), del ballo e di altre esibizioni folkloristiche ancora che si protraggono fino alle 24. Chi desidera parteciparvi può rivolgersi per ulteriori informazioni e per eventuali prenotazioni (banchetto nuziale, alberghi ecc.) al Turistični informativni center di Lubiana tel. 210-959 e 210-968. MLADA BRIEZA 14 - 28.7.1985 In collaborazione con la regione Kulturno-rekreacijsko letovanje za beneške otroke ŽABNICE - dom «Mangart» Vpisovanje v «Centru» v Špetru 727490 Pohitite! Beneški študijski center Nediža n Soggiorno culturale-ricreativo per bambini e ragazzi della Benecia CAMPOROSSO - rifugio «Mangart» Iscrizioni presso il «Centro» di S. Pietro tel. 727490 Affrettatevi! Centro Studi Nediža. Fino ad oggi sono state unite in matrimonio, in un clima di festa ed allegria a cui partecipa tutta la città ed un foltissimo pubblico che vi affluisce da ogni parte, oltre duecentocinquanta coppie, provenienti da ventitré paesi diversi, dall’Unione Sovietica all’Italia, dalla Germania Orientale agli Stati Uniti. La solenne cerimonia che nel segno dell’amicizia e della fratellanza tra i popoli al di sopra delle divisioni di confine si svolge nel municipio di Lubiana, si ripeterà anche quest’anno sabato 29 giugno. costumi sloveni legati al matrimonio. È un incontro con il folklore, con i balli e le musiche popolari. Quest’anno vi partecipano tra gli altri anche i frustatori di Ravenna, un gruppo ungherese, uno svizzero oltre ad una ricca rappresentanza jugoslava che va dalla Slovenia alla Macedonia. E poi mostre di artigianato, rappresentazioni teatrali, defilé di moda, musica e tante altre manifestazioni ancora. 11 culmine delle manifestazioni è rappresentato dal corteo che attraversa la città sabato pomeriggio a partire dalle Novi Matajur odgovorni urednik: Izidor Predan Izdaja in tiska ^ §0nT Trst / Trieste T 7 EST Fotokompozicija: Fotocomp Videm Settimanale - Tednik Autorizz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND OGLASI: 1 modulo 34 mm X 1 col Komercialni L. 13.000 + IVA 18% Do nas s kolesom Dober dan naši. Takuo je bluo napisano na majcah skupine oku petnajst žen, ki so se s kolesom — bičikleto parpeljale u saboto 15. junija u Čedad, kjer so ble sparjete na društvu Ivan Trinko. Dielako use u podjetju Svilanit u Kamniku u Sloveniji, pa tiste ki jih darži kup je ljubezen do športa, do kolesarjenja. Usaka od njih je preuozila z bičikleto vič ku tau-žent kilometru an use po Sloveniji. Lietos pa so tiele prit med Slo-vienje u Italijo an na koroške, u Austrijo. U saboto so partile iz Tarsta, šle u Gorico, paršle u Čedad an potlé se podale napriej do Bovca. Pomislite, u petih dneh so prepedalale šeststuo kilometru! Spoznavajmo naše CRNI VRH — 2. del Zaradi visoke lege tu ne uspeva sadje (razen kakih tepk); na njivah, ki so blizu vasi se pridela povrtnina, krompir, fižol, kapus itd. za domačo rabo. Po drugi svetovni vojni so se začeli ljudje preseljevati tudi v dolino in v okolico Čedada, kjer so pokupili tudi hiše in obdelovalno zemljo. Mlada delovna sila je zaposlena v dolini in po Furlaniji. V vasi je tudi nekaj zidarjev, ki si služijo kruh izven domačega kraja in so zaposleni po gradbenih podjetjih. Ledinska imena v bližnji in širši okolici vasi so: Pod peč, Pod laz, Use, Šuk-je, Koučac, Gu konju, Sliemance, Ravne, Loge, Težke ali Trske bardo, Šak, Tesnà, Malošč, Mlaka, Tršči rob, Za uodico, Rob, Lovnjak, Tesna dolina, Klančič, Konjska dolina, Pod rob, Čie-ščenek, Prizimišče, Duge lažne, Debela skala, Za bant, Zuorac, Za zuorcan; Goriela kras, Gošče, Za hlievan, Barca, Njivca, Triešč čelo, Rabišče, Pred gole, Go par lip ’, Za gabar, Gu repe, Za jezera, Pod dolinca, Osoje, Trinče-za, Klepalo, Krinja glava, Kravja pot, Prehod, Uartna glava, Glabošnjak, Bazen, Ta na rončic’, Rupca, Skrila, Dou kručini, Pod gorat, Brieka, Poštiela, Hliebišča. Najbolj razširjen in značilni priimek je Cencig, sledijo mu Specogna, Cernet, Laurencig, Macorig, Menig, Bunin. Črni vrh je dal cerkvi več slovenskih duhovnikov, med katerimi je treba omeniti vsaj tri: Specogna Angel, ki je bil dolgoletni župnik v Plestiščah, Mario Cernet in Emil Cencig. Mario Cernet se je rodil v Črnem vrhu 20.2.1916. Oče mu je umrl v prvi svetovni vojni. Za duhovnika je bil posvečen 29. junija 1940. Od meseca avgusta 1940 pa do leta 1959 je župnikova! v Topolovem v občini Grmek. Od leta 1959 do leta 1962 je župnika Jožeta Simiča ga je Nadškof Zaffonato premestil v Zabnice, kjer je ostal od 14. decembra 1962 do 2. marca 1984.-, ko ' je umrl v prometni nesreči pri Ospeda-lettu. Cernet, kot večina beneških duhovnikov, se je zavedel svojih narodnih korenin in je ostal zvest svojemu Allievi Valnatisone - Nuova Udine 2-2 Percoto - Valnatisone 2-2 Pulcini Valnatisone - Colugna 2-0 finale Torneo di Gagliano Valnatisone - Cividalese 1-0 I Pulcini liquidano il Colugna e dopo mezz’ora la Cividalese A distanza di mezz’ora i Pulcini, allenati da Nereo Vida, si sono presi il lusso di battere nel recupero il Colugna (secondo in classifica) con due reti di Nicola Sturam. A fine gara senza togliersi gli indumenti sportivi si sono trasferiti a Gagliano per la finale 1-2 posto del Torneo. La partita dopo i tempi regolamen- 1 narodu do konca. Povsod, kjer je služboval, je naletel na težave in ovire, ko je skušal uveljaviti najosnovnejše pravice svojih faranov in rabiti slovenski jezik ne samo v bogoslužju. V Žabni-cah ga je odlikovala strpnost in odprtost do vaščanov obeh jezikov. Enako je ravnal z obiskovalci višarske božje poti in je bil pravičen do Slovencev, Italijanov, Furlanov in Nemcev. Podpiral je kulturno življenje Slovencev v Kanalski dolini, bil je dober duhovnik in borec za narodne pravice, zato ga lahko uvrstimo med beneškoslovenske Čedar-mace. Emil Cencig seje rodil 25. decembra 1925, ordiniran je bil v Vidnu 29.6.1949. Služboval je kot kaplan v Mažerolah in v Prapotnem, nato kot upravitelj v Čeneboli, zatem kot kaplan v Comegliansu v Karniji, od koder je odšel v Arbeč in končno v Gorenj Tar-bij. Na Lateranski univerzi je dosegel licenciat iz teologije in na Univerzi v Padovi je opravil pravno fakulteto. V verskem listu DOM zagovarja naravne, narodne, verske in politične pravice beneških Slovencev. Z drugimi sobrati je podprl idejo o ustanovitvi medžupnij-skega verskega lista DOM, ki je počasi postal mesečnik in petnajstdnevnik. Sodeloval pri številnih kulturnih manifestacijah, nastopil kot govornik in predavatelj na raznih simpozijh in konferencah o Beneški Sloveniji (Draga 1973, Pokrajinska konferenca o etnično - jezikovnih manjšinah v Vidnu 1. 1978, na Dnevu emigranta, Čedadu, na Kamenici, itd.) B.Z. KANALSKA DOLINA BARDO Sveta Trojica To Boaven imanu so se srietli, u nedijo 2. junija 1985, po stari navadi, judje Trske, Karnajske doline anu od Kobarida za spravo. Naši judje so se zbirali že lieta nazat od usieh krajev: od Vizonta, Zavarha, Barda, Terà, Bodbarda, Viškorše, Prosnida, Tipane, Brie-zaj, Karnahte, Debeliže, Platišč, Barina, Kobarida anu Tolmina za biti dno sarce, dna duša, dna vie-ra, dna kultura; u imanu Oča, Sina anu Sveta Duha, so se ispovie-dale svo bratstvo. Cjerkue s svojimi križi so nam pomale rasti. So ženale našo ljubezen do zemje, ke na nas redi, do na-šišh trau anu njiu. Zbralo to se pouno judji. Predsedoval je Sveti Majši dekan iz Njem Luigi Gloazzo ukup z drugimi gospodji naših krajev anu duhovniki iz Kobariškega. Svež grob v Žabnicah _ K torek 10. junija ob 15. uri smo v Žabnicah pospremili k zadnjemu počitku žabniškega domačina Ringarjevega Pepija, ki se je smrtno ponesrečil v soboto 8. junija zvečer pri postavljanju mlaja ali maje, kot mu domačini pravijo. Vsako leto, in to že nad sto let, se na praznik Svetega Resnega Telesa postavi maja pred župno cerkvijo. Majo postavijo mladi, ki so naborniki. Letošnji naborniki so letnik 1966 in med njimi je tudi sin pokojnega Pepija. Ko je bilo treba majo postaviti je močno deževalo. Tradicija tako hoče, da mora mlaj stati pred polnočjo. Kljub močnemu nalivu so majo začeli dvigati. Ko je pa bilo treba prestaviti oporne drogove s katerimi so domačini mlaj dvigali je Ringarjev Pepi splezal po lestvi navzgor, padel je v znak na asfalt in tam obležal. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je v nedeljo ob svitu umrl. Vest o Pepijeve smrti je pretresla vse domačine, pa tudi prebivalce trbiške občine, saj je bil več let podžupan, občinski odbornik in svetovalec. Bil je tudi predsednik žabniške soseske in aktiven član gasilskega društva. Prav kot podžupan je pospeševal in gojil stike z obmejnimi občinami z Jesenicami in z Beljakom. Ko je bil 12. aprila 1981 zaključni koncert Primorska poje nva Trbižu je on, kot podžupan, predstavljal občino Trbiž. Ko so 4. junija 1983 obiskali Kanalsko dolino časnikari iz Slovenije jih je v imenu trbiške občinske uprave pozdravil in se zadržal z njimi na kosilu. Bil je pa posebno vnet za dobre odno- se na tromeji. Posebno zvest je bil žabniškim vaškim navadam. Na kresni dan 24. junija in na zahvalno nedeljo je s svojo ženo obvezno poromal peš na Svete Vi-šarje. Na njegovi zadnji poti ga je spremljala zelo velika množica ljudi, ki so prišli od blizu in daleč. Pogreba so se udeležili gasilci z Jesenic na Gorenjskem in s Koroške. Med pogrebno mašo so bili v cerkvi prisotni prapor občine Trbiž, zastava gasilskega društva občine Jesenice in zastava žabniških gasilcev. Od pokojnika so se v cerkvi poslovili žu-pniški upravitelj Mario Gariup v italijanščini in msgr. Franc Močnik v slovenščini. Spregovorila sta tudi trbiški župan Vito Anseimi ter tajnik krajevne Krščanske demokracije. Pesem «Jaz sem vstajenje» je zapel žabniški cerkveni pevski zbor pod vodstvom Hanzi-ja Moschitza. Moški zbor pod vodstvom Gabrija Moschitza pa je zapel furlansko, nemško in slovensko pesem v slovo. Ob odprtem grobu pa so spregovorili zastopniki gasilcev iz Žabnic, z Jesenic in s Koroške. Težko prejzkušeni družini, staršem, bratru in sestri naše iskreno sožalje. Salvatore Venosi Mali oglasi Piccoli annunci Vendo Vendo Fiat 128 anno 1980 ottimo stato L. 3.500.000. Telefonare ore serali al 725048. Praznik Svete Trojice u poka-zou, da kristijani smo dno, da meje ne ločijo ma, morejo spraviti judje. Sveta Trojica na nas poivlja od stareh liet; nje učilo bratstva sarč-nosti to živi še nas. Avviso per Invitiamo i nostri abbonati, se ancora non lo avessero fatto, a mettersi in regola con l’abbonamento che per il 1985 ammonta a: Italia - 17.000; Estero - 27.000; Via aerea; Americhe - 50.500; Australia -67.000; Europa - 34.000. Modalità di pagamento: Italia: conto corrente postale n. 18726331 intestato a Novi Matajur - Civida-le. Estero: vaglia internazionale. Invitiamo inoltre i nostri abbonati a indicare sul vaglia il nome, cognome ed indirizzo esatto della persona a cui è intestato l’abbonamento. La redazione tari è terminata 0-0; ci sono voluti quindi ulteriori dieci minuti di tempi supplementari per decidere a chi doveva andare l’ambito trofeo. Nonostante la fatica i ragazzi sampietrini nel secondo tempo supplementare hanno fatto loro il risultato su calcio di rigore a due minuti dalla fine, marcatore ancora Sturam Nicola che con una conclusione a mezza altezza ha superato l’estremo difensore cividalese. Alla fine c’è stata un po’ di contestazione nei riguardi dell’arbitro da parte di tifosi biancorossi. Alle premiazioni hanno presenziato il presidente della Gaglianese Zilli Ernesto, il presidente della Valnatisone Specogna Angelo, il presidente della Cividalese Zorzettig Livio nonché il sindaco di Cividale Giuseppe Pascolini il quale ha fatto gli elogi a tutti i ragazzi che hanno preso parte al torneo. Mercoledì 12 ci doveva essere la gara di campionato con la capolista Moi-macco, ma la mancanza dell’arbitro ha costretto ad un’altro rinvio; ciò va attribuito alla scarsa serietà dimostrata dagli organi competenti del C.S.I. comunale di San Pietro. In ciò sono stati favoriti dall’errore di Luca Urli che ha calciato a lato un calcio di rigore che poteva dare la vittoria ai sampietrini. Mercoledì 12 a Percoto altro pari: dopo essere stati in vantaggio si sono fatti raggiungere a pochi secondi dalla fine. Nonostante le assenze per squalifiche ed infortuni, ed avendo schierato giocatori quali Osgnach Lorenzo, Meneghin Roberto ecc. gli azzurri non hanno sfigurato dimostrando di saperci fare contro squadre più agguerrite e blasonate. •Hpv! uUC# metliatIH-stopper Under 19 e Al-esordito in 1“ categoria. Gli allievi abbonati ai pari Altri due pareggi degli allievi allenati da Nereo Vida che stanno collezionando una serie di rocamboleschi pareggi. Due autoreti a favore della Nuova Udine e due reti segnate hanno consentito agli ospiti di uscire indenni dal Specogna Andrea portiere Under 19 e Allievi. Torneo notturno dei bar Presso Convitto nazionale Paolo Diacono Girone A Bar «La Bussola» - Cividale Bar «Tre Scalini» - Cividale Pizzeria «Sombrero» - Ponte S. Quirino Trattoria «Al Giardino» - S. Pietro al Nat. Girone B Bar «Bellina» - Cividale Pizzeria «Derna» - Cividale Trattoria «Nardini» - Cividale Frasca «Da Gianni» - Sanguarzo Girone C Bar «Paolo Diacono» - Cividale Bar «Da Silvia» - Oblizza Pizzeria «Al Cavallino» - Cividale Trattoria «Al Giardino» - Gagliano Girone D Bar «Da Rudy» - Cividale Bar «Sport» - Gruppignano Bar «Agli Sportivi» - Cividale Bar «Aquila nera» - Vernasso Orario d’inizio gare: ore 21 (1° incontro) - ore 22 (2° incontro) 17 giugno Frasca - Nardini Sombrero - Tre scalini 18 giugno Bussola - Giardino Bellina - Derna 20 giugno Giardino - P. Diacono Rudy - Agli sportivi 21 giugno Aquila nera - Sport Silvia - Cavallino 24 giugno Nardini - Bellina Sombrero - Giardino 25 giugno Tre scalini - Bussola Frasca - Derna 27 giugno Aquila nera - Agli sportivi Silvia - P. Diacono 28 giugno Cavallino - Giardino Rudy - Sport 1 luglio Nardini - Derna Sombrero - Bussola 2 luglio Tre scalini - Giardino Frasca - Bellina 4 luglio Sport - Agli sportivi Silvia - Giardino 5 luglio Cavallino - P. Diacono Rudy - Aquila nera Stran 4 A ^ w L Obletnica V ponedeljek 24. junija ob 10. uri se bomo s sveto mašo na Trčmunu spomnili na Ivana Trinka, ob 31- letnici njegove smrti. GRMEK Fotografija, ki je tle publikana, je bla napravjena par Hlocju 1928. leta blizu suole, pred Te Dolenjih hišo. So šuolarji tistih Ijet in Buog jih žegnaj, kaj jih je! Pa donas? Al ne hodita vič spat kupe tata in mama? Nu, vsi veste, zaki smo šli takuo na manj, pa pustimo tele reči nastran. Naš namjen je biu, da bi ponudli vsa- SV. LENART Sevce Po kratki boljezni je umaru u čedaj-skem špitalu Giovanni Bledig iz naše vasi, ki pa je živeu že vič ljet dol na Laškem. Imeu je samuo 37 ljet. Ni biu poročen. Njega pogreb je biu u Sv. Lenartu, u pandiejak 10. junija popudne. Škrutovo Zapustu nas je Umberto Dugaro (Berto) Biu je dobar djelovac, pošten mož, veselega karakterja, a u zadnjih mesecih je opešal, zatuo smo ga buj po rjed-ko srečevali in ko smo ga zadnjikrat srečali u Škrutovem, se nam je pokum-ru, de mu manjka zdravje. Ni biu vič dobre volje. Zahrbtna bolezen ga je spravla v grob. Imeu je 71 ljet. Biu je zvesti naročnik in bralec Novega Matajurja. Njega pogreb je biu v sredo popudne na britofu Sv. Lenarta. Škrutovo-Dolenja Dreka Malo dni od tega se je v čedajskem špitale rodiu an liep puobič, kateremu so dal ime Federico. Srečan tata je Stefano Chiabai — Štefnelu iz Škrutove-ga, srečna mama pa Giovanna Simo-nelig — Šancova iz Dolenje Dreke. Malemu, liepemu Federicu želmo vse, kar je narbuojšega na telim svietu. SOVODNJE Ceplešišče V čedajskem špitale je za venčno za-parla nje trudne oči Marcella Marchig uduova Coceanig iz naše vasi. Imiela je 81 liet. V žalost je pustila hčer, na-vuode an vso žlahto. Nje pogreb je biu v Čeplešiščah v pandiejak 10. junija. & Via Udine 54 FAEDIS tel. (0432) 728161 FORNITURA - POSA IN OPERA PARCHETTI Dl TUTTI I TIPI ESPOSIZIONE PERMANENTE » Banca Agricola Gorizia 1 Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 — Tel. 84206/7 - 85383 Telex 460412 AGRBAN Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 22. d» 28. junija 85 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Zaprte zaradi počitnic Od 15. do 28. junija Corno di Kosazzo Od 24. do 30. junija Grmek Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak an petak ob 13.30. Pacuh: v sriedo ob 12.00. Trinko: v torak an petak ob 14.00. GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak an torak od 15.00. do 16.00. v sriedo an četartak od 11.00. o 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. doh. Renato Trainiti Hlocje: pandiejak, sriedo an saboto ob 14.00. PODBUNIESAC doh. Filippo Bonanno Podbuniesac: od pandiejka do petka od 9.30. do 12.30. popudan od 15.30. do 17.30. Črnivrh: v saboto od 10.00. do 12.00. doh. Giuseppe Ferretti Podbuniesac: od pandiejka do petka od 13.00. do 14.00. SOVODNJE doh. Pietro Pellegritti Sovodnje: v pandiejak, torak an petak od 10.00. do 12.00. v sriedo od 16.00. do 18.00. v četartak od 9.00. do 10.00. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, torak, četartak an petak od 9.30. do 12.30. v sriedo od 15.30. do 18.00. v saboto od 9,30. do 12.00. doh. Pietro Pellegritti Gor. Barnas: v četartak od 10.15. do 12.00. Špietar: v sriedo od 11.00. do 12.00. v petak od 17.00. do 18.00. SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 11.00. do 12.00. v sriedo od 13.00. do 14.00. v petak od 9.00. do 10.00. v saboto od 10.00. do 11.00. Gor. Tarbi: v sriedo ob 14.30. doh. Renato Trainiti Sriednje: v četartak od 14.00. do 15.00. Gor. Tarbi: v četartak od 15.00. do 16.00. SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak an torak od 17.00. do 18.00. v sriedo an četartak od 9.30. do 11.00. petak od 10.30. do 12.00. v saboto od 11.00. do 12.00. doh. Renato Trainiti Škrutove: od pandiejka do sabote od 9.00. do 12.00. Potres v Nediških dolinah Tek ga nie ču, nie drugi dan viervu tistim, ki so ga čul. Tisti, ki so ga čul pa so se pru ustrašli: vič ku kajšan se je oblieku sred noči an je uteku uon z hiše. Guarmo o potresu, ki je biu po-noč med nediejo 9. an pandiejkam 10. junija. Okuole dne popunoči se je čulo gu-čat, ku kar garmi, ma guč tele krat je biu zlo buj močan, potle pa se je začelo trest. Puno od njih so se zbudil an po kajšnih vaseh, posebno v Špietre an v Škrutovem, so judje ustal an šli na pot, saj so bli sigurni, de po parvi «scossi» pride na druga buj močna, kuk je ratalo lieta 1976. Tuole čast Bogu se nie zgodilo. Drugi dan smo prebral na giornalah, de epicenter potresa je biu blizu Špie-tra an je imeu muoč 5 stopinj Mercai-li. Na vsako vižo, puno strahu, pa za srečo obedne škode. Fotografija stara 57 let Lombaj-Čjampej Zbuogom, Edo! Takuo mlad, pun dobre volje do dje-la in življenja, pa je že takuo na svetu, da smrt ne izbira, kar pobira in pobrala je tudi njega, iztrgala iz dobre družine. Edo Gus se je rodiu u Lombaju, v znani Uršni družini 1932. leta. Še zelo mlad je šeu po svetu s trebuham za kru-ham. Navadu se je meštierja in postal dobar zidar. Delo mu ni manjkalo, tudi kadar se je vrnil v Italijo, začelo pa mu je zmanjkovati zdravje in to v zadnjih dveh letih. Z družino je živeu u Čjampeju (Fojda) že puno ljet. Moč-jan in veseu, kot je biu, smo se troštal, da bo preomagau boljezan, pa bolje-zan je bla taka, ki ne odpusti in po du- n ;.#DÉfe gem tarpljenju je za večno zatisnu svoje oči v videmskem špitalu, u soboto 8. junija. Njega pogreb pa je biu u Čjampeju u nedeljo 9. junija. U kratkem času so šli sna drugi svet iz Uršne družine trije: oče Petar, sin Remo in sedaj še sin Edo. Na žalost se večkrat uresniči naš stari tragičen pregovor: «do treč-jega gre raduo». Edo je zapustu u veliki žalosti ženo, dva sina, mamo, brata, sestre, navuo-de, vso žlahto in veliko število prijateljev. Njih žalosta je tudi naša žalost, saj smo bili z Edom prijatelji v pravem pomenu besede. kemu tistemu, ki se prepozna, in za vsakega tistega, ki prepozna druzega, eno butiljko tokaja al pa merlota. Smo pa umaknil tel naš namjen, potlé, ko smo pokazali fotografijo Idi Katinčni gor par Hlocji: po imen je zaštiela adnega za družim. Vse je poznala, ker je tudi ona med njimi. Pomislili smo, da če jih vsak tarkaj prepozna, kot Ida, bi muo- ru imjet «Novi Matajur» no veliko, zarjes veliko kljet dol na Spessi... Nu, pa vsedno, če pride na «Novi Matajur» in pokažete: «Tele sem jaz!» bo nekaj novega tudi za vas! (Fotografijo nam je vljudno pošjala iz Vidma Adele Sdraulig — uduova Pi-rona — Predankna iz Hlocja in se ji prav lepo zahvaljujemo). V nediejo, 9. junija so se ušafal na Kjuče — blizu Topoluovega — niešni možje an puobje pun dobre voje an pobral vse mrieže starih ograj, ki jih je bla postavla Cooperativa S. Michele za gradit uce. Po «veliki» fadiji, so se zbral pred fotografsko makino Lina Scuoch an se Icduo fotografai. Na ratava pogostu, de an elikoter «parkegja» na placu toje vasi. Tuole pa se je gajalo nomalo dni v Topoluovem. Kuo je tuo? Enel je dielala za potencjament luči, zatuo je nueala pomuoč elikoterja za preuažbat ciment an pale.