15
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Z Dunaja. Po najvišjem cesarskem sklepu ima glede na potrebo, da se vprihodnje v vseh rečeh varčno gospodari in nepotrebni stroški odvernejo, deželno vladarstvo v Salcburgu jenjati in mala deželica se pod deželno poglavarstvo v Lincu postaviti; sicer pa ostane Vojvodina salcburška kronovina za-se in bo tudi svoje lastno deželno namestništvo imela. Prihodnji predstojnik politične gosposke se bo imenoval „Landeshauptmanna (deželni glavar). Kdaj bo nehalo tukajšno deželno poglavarstvo, bo pozneje oznanjeno. — Po tem izgledu bo gotovo še več drugih majhnih dežel na versto prišlo, ker s to prenaredbo se bo res dosti deržavnih stroškov odvernilo.
—   Po cesarskem sklepu od 23. dec. izvoljena komisija za deržavni dolg se je 4. dan t. m. ustanovila; drugi dan se je poklonila cesarju, ki so jo preprijazno sprejeli in upanje razodeli, da bo važno svojo nalogo na vsako stran dobro spolnila.
—  Po najvišjem cesarskem ukazu od 27. dec. p. 1. ima zavolj ložjega in boljega vodstva cesarska armada vprihodnje 80 regimentov pešcov šteti namesto dozdanjih 62; al vsak regiment naj ima le 3 balalijone namesto prejšnih 4; ob času vojske se bo vsakemu polku dodala še ena depot-divizija; grenadirji nehajo vprihodnje popolnoma. Po tej novi prenaredbi,   ki  se ima začeti   1. svečana,  ima
stan armade ob vojski stanoviten biti, — ob miru pa se bo» po potrebi število zmanjšalo ali pomnožilo; zdaj bo en regiment v vsem skupaj štel 1570 oseb (poprej jih je imel 2830); poprej je 62 regimentov pešcov ob miru štelo 175.460 vojakov; zdaj se bo to število zmanjšalo, ker cela armada pešcov bo vprihodnje le 125.600 vojakov imela.
—   „Wiener Zeitung" preklicuje novico, ki jo je pervi prinesel časnik ,,Allg. Ztg.u, da se je nekoliko visoke gospode, ki cesarja služi, odpovedalo plačilu in da v podporo mnogih v penzijo djanih zasluženih uradnikov hoče zastonj služiti. „Wien. Ztg.u pravi, da ne samo imenovani gospodi, temuč vsak Avstrijan, kteri je premožen, bi daroval še kaj več kakor toliko, ako bi sila bila, al noben bi ne bil tako prederzen, da bi se vtikal v kaj, kar spada v oblast cesarje voa. •
—   Časnik „Ost. D. P." piše, da oklic nove postave, po kteri si bojo mogli tudi j udje povsod zemljiša kupiti, se je nekoliko zakasnil. Ravno se deržavno svetovavstvo (Reichsrath) posvetuje o nji.
—   Nabera prostovoljnih vojakov za papeža bo konec tega mesca končana. Dva batalijona, vsak po 750 dosluženih avstrijanskih vojakov, sta že gotova; za 3. in 4. batalijon dohaja mnogo prostovoljcov iz različnih dežel. Naberališče je v Meidling-u.
—   Hišni in hišno-činžni davek v našem cesarstvu, ktero šteje v vsem skupaj hiš okoli 4 milijone in pol, je znesel lansko leto blizo 12 milijonov goldinarjev.
—   187 koledarjev ali pratik je prišlo za letošnje leto v našem cesarstvu na svetlo: Na Dunaji 44, na Ceskem 36 (19 čeških, 17 nemških), na Ogerskem 30 (23 madžarskih, 7 nemških), v Galicii 12, na Horvaškem 4, na Krajnskem 4, na Koroškem 1, na Štajarskem 12, v serbski Vojvodini 5 itd.
—  V našem cesarstvu izhaja letos v vsem skupaj 284 časnikov: 90 političnih, 194 nepolitičnih.
— Po najvišji prerajtbi holandiškega zvezdogleda Bomme-a v Midelburg-u ima tista repata zvezda (komet), o kteri se pripoveduje, da je nemškega cesarja Korl-na V. v samostan spravila, letos do mesca avgusta (velikega ser-pana) se prikazati; dami pa, kdaj se bo pervič vidila, se zvezdogled ne upa za gotovo povedati.
Z Tersta 5. jan. — Še na drugem mestu žuga gora udreti se. Železnica do Nabrežine bo po tem takem še delj časa zaperta.
Z Krakova. Časnik „PrzegIad powsz.u piše, da enak ukaz, ki je došel krakovskemu deželnemu poglavarstva zavolj uradnega jezika, je sprejelo tudi dež. poglavarstvo v Lvovu (Lemberg-u) le s tem razločkom, da v izhodni Galicii se sme razun poljskega jezika tudi rusinski jezik rabiti, toda v pismih z latinskimi pismenkami, ne pa s ci-rilskimi ali ruskimi.
Z Ogerskega. Homatije zastran pravic protesta n tiske cerkve začasno mirujejo. Vse je zdaj radovedno, kaj bo vlada storila nasproti upora, ki ga je večina ogerskih protestantov zoperstavila cesarskemu patentu. V slovanskih in nemških protestantiških občinah pa pa se novi cerkveni red po postavah ces. patenta malo po malo že mirno vpeljuje. Poslednje novice pravijo, da v Kašavi je pravda zoper glavarje Kežmareskega upora sklenjena in prejšni c. k. dvorili svetovavec žlahni Edvard Zsedenvi je zavoljo motenja javnega pokoja obsojen za 4 mesce v ječo, pastor Madaj na 2 mesca, profesor Palkovi pa tudi na 4 mesce; poslednja dva se bota mogla verh tega še vsaki teden enkrat postiti.
—   V vasi Nyregyhazi so o Božiču v neki kmečki hiši zasačili 20 let starega fanta, ki je bankovce po 100 gld. ponarejal; mašina je bila precej dobro izdelana, toda ban-kovcov še ni nič naredil.
16
— V nitraškem komitatu bi je nek grajšak dobro izmislil. Ker se je zakasnil in svoje bele pese ni še iz polja domii spravil, ko je bila zima že pred durmi, je po vsi svoji okolici kmetom oklicati dal, da bo muzi k o na polji napravil in piti dal, kdor pride peso ruvat. In lejte! blizo 200 ljudi, mladih in starih, možkih in žensk, je privrelo; 16 godcov jim je godlo, grajšinski so pridnim napivali in —  v kratkem je bila pesa izruvana.
Z Laškega. Iz Fiorence se piše, da je v hiši vladarja Buoncompagni-a več Orsinovih bomb počilo; mnogo tega početja sumljivih ljudi so zaperli, pa tudi republikanskih rogoviležev. — V Modeui je dal vojskovodja Farini med soseske, kjer še ni narodna straža osnovana, 1000 pušk razdeliti. Garibaldi je za general-inšpektorja lom-bardiške narodne straže izvoljen, 27. decembra je iz Milana prišel v Turin; berž je bila okoli njegove hiše brezštevilna možica ljudi, ki je takojdolgo kričala svoj „evvivau, dokler ee ni prikazal in je nagovoril tako-le: ^Italijani ne smejo orožja z rok djati, dokler je le kteri ptujec na tej sveti zemlji, ki je naša in ktero je Bog za Lahe same vstvaril!" Z Milana se piše, da je po potih in cestah čedalje manj varno. — Z Tur i na telegraf od 8. t. m. naznanja, da starašina Collegro in poslanec konte Cays sta izdala oklic, v kterem se potegujeta za papeža; tudi poslanca Costa della Torre in markeze Brignole Šale bota enake pismi na svetlo dala; tudi se bo odtod sv. očetu poslalo pismo verne udanosti. — Z Rima se piše, da je sardinska vlada rimski pisala, da z naberanjem nemških prostovoljcov v papeževo armado je prelomila pravilo nevtikovanja ptujcev v laške zadeve; ako bo to naberanje še dolgo terpelo, bo sardinska vlada prisiljena, svojo armado poslati v rimske legacije.
Z Francozkega.   Iz Pariza.    Vsaki  dan  se zgodi kaj novega,  kar že tako zlo  zamotani   klopčič še bolj za-motuje. Bil je že kongres tako rekoč pred durmi — al  viharna sapa ga je popihala,  da  ga pred  ko ne —   ne bo. Že večkrat  omenjena  brošura   „papež  pa  kongres"  ga je razderla, ker to,   da je Valevski,   ki se je zoperstavljal temu, kar te bukve zahtevajo, 3. dan t. m. iz ministerstva stopil, je  nova  priča,   da   Napoleon   terdovratno  hoče dognati  to,   kar  je  rečeno  v omenjeni   brošuri.    Da v takih okoljšinah ne rimska ne avstrijanska vlada od kongresa nič vediti nočete, vsak lahko zapopade; al tudi rusovska vlada in vse druge manjše  vlade  so se v takih okoljšinah odpovedale kongresu.    Le angležka vlada derži s francozko; angležka pa tako nikoli ni marala za kongres.    Kako bote zdaj   te  dve  vladi   kuhale  srednjo  Italijo,  nihče  ne   ve in tudi one  same  ne.    Angležka   vlada je  sicer  v  obče  ene misli z francozko;   vendar pravi   ministerski časnik „Morn. Post", da angležka vlada ni nobene zveze sklenila s francozko  in   da  bo   angležka  vsigdar  ostala   pri tem,   naj si Lahi v srednji Italii sami osnujejo svojo deržavo brez vtikanja fiancozke in pa avstrijanske vlade v njih zadeve. Po najnovejših novicah želi angležka vlada zedinjenje srednje Italije s Sardinijo; francozka vlada ni zoper to, ako ji Sardinija da Savojo,  ker  brez   te   bi   bila premočna   Sardinija Francozom nevarna.  Cesar Napoleon je nanagloma poklical svojega generala Goyon-a iz Rima,  in že govorijo nekteri, da pomeni  to,  da  misli   iz  rimskih   dežel  vzeti  francozko armado, ki je dozdaj varovala svetno papeževo oblast, in tako sv. Očeta   v zadregi   prisiliti,   da  se bo udal.    Ko je veliki škof parižki cesarju  Napoleonu  na  novega   leta   dan srečo vošil v imenu duhovšine fiancozke,   mu je cesar odgovoril,   da nikoli ne bo pozabil dolžnosti   vladarja   zediniti z dolžnostmi kristjana.  —  Thouvenel,   naslednik Valev-skov, pride 20. dan t. m. iz Carigrada, kjer je dozdaj poslanec bil, v Pariz nazaj, da prevzame novo službo.
Z Angležkega. V londonskem koledarji za leto 1860 se bere, da mesto to šteje poltretji milijon prebivavcov in 300.000 hiš; cerkev je 429, zraven teh pa še 423 manjših molivnic;   gostivnic je 5000, kavarnic 1260,  pekov 2500,
mesarjev 1700, čevljarjev 3000, šivarjev 2950, pravih zdravnikov je 2400 in silna množica družin, advokatov je 6000, duhovnov (pastorjev) 930, šol pa 1500.
Z Cerne gore. Zadnje dni preteklega mesca so ta zaroto zoper knezovo življenje zapazili. Hiša njegova na Rieki je imela spodkopana in ravno takrat razstreljena biti, ko bi knez s kneginjo v nji bil. Mnogo zarotnikov so zaperli, glavarja te zarote Stanka Pejoviča pa so 23. dec. na Rieki obesli.
Z Serbije. Z Beligrada. Unidan naznanjeni razpor med turškim pasom in serbsko vlado je spet poravnan; konzuli ptujih vlad so ju pomirili. Vendar je razpor med serbsko in turško vlado, kakor se kaže, le začasno potihnil. Iz mnogih reči, kakor iz obilnih naročil mnogoverstnega orožja iz Liitich-a, izneprenehane organizacije serbske vojaščine itd., se kaže, da se pripravljajo v Serbii zoper turško suzerenost ogromne premene.
— Mnoge nove prenaredbe v notrajnih vladnih zadevah se pričakujejo. Med drugim pride tudi ukaz, nezmerno število gostivnic in malih oštarij zmanjšati le na potrebne; uradniki ne bojo smeli po deseti uri ponoči v nobeno kavarno ali gostivnico zahajati.
Z Turškega. Z Carigrada. Spoštovani veliki vezir Kupriislv Mehemed paša je mogel odstopiti in na njegovo mesto je izvoljen Mehemed Rušdi paša — zakaj? zato ker se je branil, sultanovim ženam za presilno potrato zmiraj deržavno mošnjo odperto deržati. Škoda je, pravijo, za tega zvedenega in tudi ljudomilega moža, ker novi veliki vezir ne bo kos homatijam, ako bi utegnila kakošna nevarnost žugati Turčii.
Z Afrike. Na novega leta dan je španjska armada napadla Marokance; Marokancov je padlo blizo 1500, Špan-jolov kakih 500. Marokanci se v boji skrivajo za skalovjem in oddeleč streljajo s hvojimi dolgimi puškami vselej na glavo sovražnikovo; v spopadu se branijo z nožem (jata-ganom), in kadar tega nimajo, s zobmi in nohtovi; nikoli se ne udajo, tudi ne skušajo nikoli sovražnika ujeti, ampak vsakega pobijejo.