Posamezna Številka 30 vinarjev.
»
MV. 3-	v LfnmjsDi, v soboto, dne 4. imrarU m
Leto XLYIL
™ Velja po pošti i eb
j ta ct!o leto napre]., & M"— [za en mesec „ .. _ I.M
sa inozemstvo
7t"—
V	Ljubljani na dom
i£a eelo leto napre].. K 58*— raenmesee „ .. K
V	ijml prijem« nmflu „ ««
E3 Sobotna Izdajat h
3a oelo Me ..... K is ta tnesenatre... . r «« —
Uretelžtva to » UpiUr|erl allet Mar. 6/IOL
kVton fe » 1 Rokopisi s« aa vtua|»; ■■ sprejemata.
lnseratl:
Eaoatolpna petilvrsta (59 mu široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . ... po 50« sa d?a- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primera« popust po dogovora.
Ob sobotah dvojni tarlt
Poslana: 1 ■ ■■■> Znostolpna petitvrata S 1' izhaja Tsak fian iavzemšl ne« 1el|e ln praznike, ob 3. ari pop. ledna letna priloga vosnl red
nefranktrana pisma se ne Urefailkaga telefona štor. 50. er»
Političen Ust za slovenski narod.
Zbor zanpnlhou „¥se-slooeiishe Lludsks Stranke".
Na podlagi sklepa eksekutivc V. L. S. »klicujem sa 16. t. m.
®BOR ZAUPNIKOV V. L. S. IZ VSEH SLOVENSKIH OZEMELJ,
2a sklepajo o važnih političnih zedevah.
Na dnevnem redu bo:
1.	Poročilo o političnem položaju,
2.	Določitev zastopnikov za pokrajinski zbor in državno yečc.
3.	Slučajnosti.
Da bodo vkljub težkim prometnim razmeram zastopane po svojih zaupnikih y s e organizacije V. L. S., se bo vršilo več eborovanj, in sicer:
V	LJUBLJANI — Hotel Union (tudi za. zaupnike iz zasedenega ozemlja).
V	CELJU (zborovališče se še določi).
V	PLIBERKU in
V	ŠT. JAKOBU v Rožni dolini.
Organizacije, pošljite svoje zastopnike p&Inoštevilno!
Dr. Korošec.
ga tal ure?
Bern, 30. decembra 1918.
Odgovarjamo: gre za vse. Gre za to, ali bo naša država kulturna država, v kateri bodo cvetele znanost, umetnost, poljedelstvo, industrija, trgovina, vse naše duševno in gmotno življenje, kjer bodo vse sile posvečene duševnemu in gmotnemu napredku in blagrr posameznika in celokupnosti, ali pa da postanemo vojaška država, kjer bodo vse duševne in telesne sile, vsa naša gmotna in duševna sredstva, vsa naša notranja in zunanja politika, sploh vse naše zasebno in javno življenje koncentrirano okoli misli: osvoboditev poslednjega dela našega naroda, ki še zdihuje pod tujim jarmom.
Gre i za to, ali bo število Jugoslovanov, ki ostanejo pod tujim jarmom večje ali manje, ali bo teritorij, iz katerega črpamo svoje moči in svoje bogastvo večji ali manjši, ali pred vsem gre za tcu ali bo mir, ki ga dosežemo tak, da se bomo ž njim lahko zadovoljili in da se bodo ž njim lahko zadovoljili tudi naši sosedje, ali pa nasprotno. Ako ostane naše ozemlje pod tujcem, bo tujec imel iredento; čim

Cpravnlitvo |e T Koplttmri allol št 8. — Račun poštne hranllnloe avstr o« «t. 24.797, ogrske 26.511, oo»n.-hero. št 7563. ~ <foM«lškaga telefona št 50.
več nase želijo osčare pri njem, tem večjo in močnejšo, tem večje in močnejše bo tudi naše hrepenenje, da osvobodimo svoje brate. Z istim faktorjem pa moramo računati tudi pri svojih sosedih. Čim več tujcev pride v naše meje, tem večja je opasnost, da prej ali slej pridemo v konflikt s tem ali z onim sosedom. Pri tem pa ne smemo računati le z današnjo mednarodno situacijo, ker naše države ne snujemo za deset, ampak za več let in kdor danes leži na zemlji, in se jutri še ne bo mogel dvigniti, bo čez sto let orjak, katerega ne bo dobro imeti za svojega sovražnika.
Smer vse naše zunanje politike je bila položena v krfskem paktu, kjer je rečeno, da hočemo vse, kar nam gre po narodnosti, in ničesar, kar nam ne gre. Temelj naše državne politike je torej narodnostni princip in tako mora tudi ostati. Ne gre da bi ta princip na eni strani povzdigovali do neba, na drugi pa teptali v prah.
Za svarilni zgled nam morajo služiti Nemci, ki so na podlagi narodnega principa ustvarili mogočno državo in jo uničili, ker so ga prekoračili in naši soseeje na zapadu, ki so še pred petdesetimi leti visoko čislali principe Manzinijeve in Ga-ribaldijeve, ki pa danes nanje pozabljajo ali pa jih potvarjajo in si s tem polagajo na pot, po kateri bi mogli dospeti do resnične in največje velikosti kulturnega naroda, bruno, nad katerim se morajo spotakniti, O tem brunu premišlja mnogo resnih italijanskih mož in skušajo več ali manj hrabro, da ga odstranijo s pota, ali tudi mi moramo misliti o njem, kajti pota kulturnih narodov so ista in bruno, ki leži na laškem potu, leži tudi na našem, To bruno pretiranih garancij in varnostij, iz katerih se mora roditi nax-odno sovraštvo in v posledici vojska, sili tako one kakor nas, da mesto šol zidamo vojašnice in trdnjave, da mesto da tiskamo knjige, lijemo tope itd. To je eno veliko vprašanje, za katero gre danes v prvi vrsti in šele v drugi vrsti za to, ali bodo v tej ali oni vasi jugoslovanski ali laški napisi, znaki itd.
To vprašanje pa se more rešiti po-voljno le na eni podlagi in ta je rimski pakt. Ta pakt je bil stvorjen takrat, ko je bila avstro-ogrska nevarnost največja in so bili najboljši italijanski duhovi pripravljeni stvoriti največje delo in so ga tudi stvorili. Smatramo, da je rimski pakt superlativ mednarodne morale, ki se ie dosegel v tej vojski in da bo pomenjalo superlativ mednarodne nemorale, ako se sedaj, ko je cilj tega pakta dosežen, ne bo izvršil. Opozarjamo danes resno vso laško javnost in vse laške odgovorne politike, zlasti pa gospoda Orlanda,
da v slučaju, da se ta pakt sedaj ne izvrši, v bodoče ne bo ležala med nami in Italijo ta in ona vas. ampak varana vera, ki bo skozi stoletja kričala po osveti in kazni. Vidimo, da si odgovorni laški politiki tega niso svesti in zato jih opozarjamo na to ob dvanajsti uri!
Rimski pakt ni pakt, ki sta ga sklenili dve vladi skrivoma, da ga skrivata pred svetom in ga presenečenemu svetu poka-žeta ob priliki, ko se jima zdi potrebno, ampak pakt sklenjen med narodnimi zastopniki, objavljen javnosti in celemu svetu in od celega poštenega in kulturnega sveta odobravan. In to niti drugače biti ni moglo, kajti njegova vsebina je tako konci-lijantna in tako pravična ,da mora služiti vsem onim, ki so ga sklepali in k njemu pomogli, le v čast in celemu svetu v korist. Ako danes nekateri laški kratkovid-neži napadajo tiste svoje rojake, ki so ga sklenili, pozabljajo, da je ta pakt veliko pripomogel k zmagi Italije nad našim skupnim sovražnikom in da je ta zmaga tudi naša zmaga, pozabljajo pa tudi, da je baš dobesedna in popolna izvršitev tega pakta edina pot, po kateri jc mogoče priti med nami in Italijo do prijateljstva, ali ako ne do tega, vsaj do znosnih sosedovskih razmer, ki so tako v našem kakor italijanskem interesu, kakor tudi v interesu ostalega kulturnega sveta.
Po kongresu v Rimu je gospod Or-lando sprejel udeležence tega kongresa v avdijenci in osobito jugoslovanske še v posebni ter izrazil svoje popolno soglasje ^ vsem, kar se je na kongresu sklenilo. Razni italijanski oficijozi in poloficijozi so jugoslovanske politike pozneje vedno tolažili, češ, da londonski pakt velja le za slučaj, da bi Avstrija po vojski še dalje obstajala, ali proti Jugoslovanom da pride v poštev le rimski pakt. Sam ministrski predsednik Orlando se je izrazil v tem smislu napram dopisniku veleuglednega pariškega dnevnika »Journal des Debats« in cel svet, v kolikor se bavi z mednarodno politiko, je bil istega mnenja.
Ako torej danes zahtevamo, da se izpolni rimski pakt, smo v popolnem pravu in pri pogovorih z Italijo ne smemo nikdar pozabiti na ta dogovor. Ne smemo se pregovarjati za to in ono vas, to in ono mesto, ampak za princip: ali londonski ali rimski pakt, ali sila ali pravica, drugega razgovora ni. Ne gre, da prosimo ali zahtevamo, da Italija v tej ali oni smeri več ali manj popusti z londonske pogodbe- na podlagi iondonske pogodbe sploh ne more biti nobenih pogovorov in pogajanj in nohenega dogovora z nami, Italija nam danes more oktrojirati londonski pakt, ako ji zavezniki to dovolijo, ali ne more nas siliti, da ga priznamo. Šele ako Italija prizna rimski
pakt in ce na podlagi rimskega pakta hoče z nami pogajati kot s sebi enakimi, čisto po demokratski, kakor je to v Italiji in pri nas samo ob sebi umevno, šele potem moremo započeti meritorne razgovore.
Nam gre za vprašanje: ali mir ali premirje.
Dr. Janko Hacin«
Rimski pakt
Rimski dogovor je bil sprejet na kongresu zatiranih narodov stare Avstro-Ogrske, ki se je vršil v Rimu od 8. do 10. aprila leta 1918. in se glasi:
I, Splošni dogovor med av-stro-ogrskimi narodnostmi.
Zastopniki narodnosti, podložnih v celem ali deloma avstro-ogrskemu gospod-stvu: Italijani, Poljaki, Romuni, Čchoslo-vaki in Jugoslovani so se dogovorili o sledečih principih za skupno akcijo:
1.	Vsak izmed teh narodov proklamira svojo pravico do ujedinjenja v enotni nacijonalni državi oziroma do izpopolnitve tega ujedinjenja, da doseže svojo popolno politično in gospodarsko neodvisnost.
2.	Vsak izmed teh narodov vidi v Avstro-Ogrski monarhiji sredstvo nemškega gospodstva in glavno oviro uresničenja svoiih ciljev in svojih pravic.
3.	Kongres priznava torej potrebnost skupne borbe proti skupnim tlačiteljem, dokler vsak izmed teh narodov ne doseže svoje popolne osvoboditve, svoje popolne narodne enote in svoje politične svobode.
II. Podlaga italijansko-ju. goslovanskega soglasja.
Zastopniki italijanskega in jugoslovanskega naroda se dogovarjajo specijalno še v naslednjem:	,
4.	Kar se tiče razmerja med italijanskim narodom in narodom Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je znan tudi pod imenom jugoslovanski narod, zastopniki obeh narodov uvidevajo, da je ujedinjenje in nezavisnost jugoslovanskega naroda živ-Ijenskega interesa za Italijo istotako, kakor je dopolnenje italijanskega narodnega ujedinjenja življenskega interesa za jugoslovanski narod. Zastopniki obeh narodov se torej zavezujejo, da posvetijo vse svoje moči, tako med vojsko kakor i v trenotku sklepanja miru, da se ta cilj obeh narodov doseže popolnoma;.
5.	Izjavljajo, da je osvoboditev Jadranskega morja in njegova obrana proti
W3
Te dni so prepeljali v Škofjo Loko truplo dvornega svčtnika prelata dr. Frančiška Slanonika, da ga polože v očetno domačo zemljo.
Mlajši rod ni več poznal tega moža. Zakaj mnogo let je že, kar je njegovo ime v širši javnosti utihnilo. Taka je človeška usoda. Kdor bi ga bil srečal, n. pr. o počitnicah kale sclnčen letni dan na poti iz Loke na Suho, nekoliko upognjenega, s črnimi naočniki, v ponošeni obleki, z ogri-njavko čez ramo in dežnikom pod pazduho, ta bi pač ne bil slutil, da je srečal enega prvih, če ne prvega bogoslovnega učenjaka stare Avstrije.
Dr. Fr. Stanonik se je rodil 4. novembra na Suhi pri Škofji Loki. V ljudske šole je hodil v Loki, na gimnazijo pa v Ljubljani, Sošolec in pozneje do smrti mu verni prijatelj generalni vikarij prelat Flis se ga še iz prve šole dobro spominja. Bil je po vnanje neznaten, bolehen deček, v kmeti-ški obleki, s težkimi čevlji, in malo neroden. A z duhom je takoj med vsemi zapr-
vačil, Njegove naloge so bile vse »sine« (brez napake}. Strašno mu ie bilo hudo, ko mu is vendarle nrkdaj profesor Melzer iz-
teknil pogrešek. »Nič nc pomaga,« je dejal nagajivo se smehljaje profesor. »Stanonik je naredil napako, Stanonik je naredil v nalogi napako!« Tako so ga čislali že profesorji. Ko je prinesel nekoč razrednik ! Konšek koncem leta izpričevala v šolo, je začel tako: »Prvi je Stanonik — potem dolgo ni nikogar — potem je drugi Lesko-vic (jako nadarjen mladenič, ki se je pa
pozneje nekje v Odesi izgubil), tretji--«
i itd. Sošolcem je bil »monstrum scientia-| rum«. Čudovit jc bil njegov spomin. Kar j je enkrat slišal ali bral, tega ni več poza-! bil. A prav tako izredna je bila njegova j pridnost. Škoda se mu je zdelo vsakega i časka, ki ga ne bi porabil za študij.
Po dovršeni gimnaziji je šel v ljubljansko semenišče. Prelat Flis pripoveduje, da ga je bilo tudi tu sama pridnost. Še tistega oddiha po večerji, ko so tovariši malo med seboj pokramljali, si ni privoščil. Šel je vselej takoj v sobo in sedel h knjigi. Saj je pa tudi v te hurah pazno prečita! ves Wetzer-Wcltejev »Kirchenlexi-kon« (12 knjig) in ga menda znal domala vsega na pamet.
15. novembra 1864 ga je posvetil škof \Vidmar za mašnika. Rad bi ga bil poslal na Dunaj, a bil je tako bolehen — pljuval je kri —, do je škof dejal: »Kaj mi pomaga mrtev lev?« in ga je rajši poslal v Staro Loko za kaplana, da bi se ob netežki on-dotni službi malo pozdravil in okrepil, A
Stanonik se je tudi tu zakopal med knjige. Študiral je navadno ob zaprtih oknicah, kar mu je že itak slabotne oči le še bolj oslabilo. Ko sc mu je zdelo, da je telesno nekoliko trdnejši, je šel v Gradec delat bogoslovne rigoroze. Zadnji rigoroz je napravil 1. 1869. S kakšnim uspehom, najbolje osvetljuje dejstvo, da so profesorji mlademu doktorju namignili, naj bi ostal kar v Gradcu. Bila je tedaj ravno izpraznjena stolica za dogmatiko. Stanonika jc častna ponudba veselila, ker jc ves gorel za bogoslovno vedo. Oglasila sta se tudi dva druga tekmeca iz Gradca samega: dr. Missia, poznejši škof ljubljanski, in dr. Kahn, poznejši škof krški. Dr. Stanonik pa je oba imenitna tekmeca s svojo izredno učenostjo do dobra prekosil in dobil stolico. Bil je jako lep prizor, ko sta se mnogo let pozneje sešla v Loki nekdanja tekmeca knez in škof Jakob Missia, pa vseučiliški profesor dr. Fr. Stanonik. Bilo je v večji družbi. Škof Missia se je takisto ljubeznivo nasmehnil, kakor se jc znal le on, ter dejal: »O, midva sva pa že stara znanca. Gospodje, tu z g. profesorjem sva skupaj tekmovala za graško vseučiliško stolico in kakor vidite, mi jo je on prevzel!« Dr. Stanonik je skušal škofa preglasovati z opetovanim »Presvetli, presvetli«, pa se mu ni posrečilo in ;e po otroško zardel.
V. Gradcu sc jc lotil dr, Stanonik ie z
večjo vnemo, če je to bilo sploh mogoče, bogoslovne vede. Dasi vedno ponižen in skromen, je vendar smatral za svojo dolžnost, da kot vseučiliški profesor dela čast svoji vedi. Dejal je celo nekoč svojemu prijatelju Flisu: »Kar se vede tiče, sem pa ohol!« Že 1. 1873 je napisal tehtno študijo: »Zur Reform der tbeologisehen Studien in Oesterreich«. Zaslovelo je pa njegovo ime v učenem svetu, ko jc napisal 1. 1876 večje delo: »Dionysius Petavius. Ein BeitrajJ zur Gelehrtengeschichte des 17. Jč'hrhun-derts.« Delo jc izdalo graško vseučilišče kot spominsko knjigo. S tem delom je dokazal prof. dr. Stanonik, da je na višku moderne vede. Človek se ne more preču-diti temu strokovnjaštvu, ki suvereno obvladuje vso literaturo, ki pozna za vsako delo vse izdaje in recenzije, ki iz najraz-novrstnej";ih virov znaša opombe in beležke. Seveda, Stanoniku je bilo dano kakot
v taki meri redko komu: neverjetno pridnost in čudežen spomin.
Vse je kazalo, da čaka dr. Stanonika na literarnem znanstvenem polju svetovna slava. Toda ni mu bilo usojeno. Že od nekdaj slabotne oči so mu začele bolj in bolj pešati in prva beseda prestrašenih zdravnikov je bila: nič pisati, nič brati, č« ne, da bo popolnoma oslepel! Lehko si mislimo, kakšen udarec je bila ta vest za moža, ki je ves živel za svojo znanost. Vendar se je vdano uklonil boiii oravid-
Stran 2,
»SIOVENEC«, 3ne S, fant« Ha TM%
Stev. S
vsakemu sedanjemu In bodočemu sovražniku življenjskega interesa za oba naroda.
6.	Se zavezujejo, da uravnajo prijateljsko, tudi v interesu dobrih in odkritosrčnih bodočih odnošajev med obema narodoma, še ne rešena teritorijalna vprašanja na podlagi principa narodnosti in prava narodov, da odločajo sami o svoji usodi, in sicer na način, da se ne prejudicira življenskim interesom obeh narodov, ki se bodo določili v trenotku sklepanja miru.
7.	Delom enega izmed narodov, ki bi morali ostati vtesnjeni v mejah drugega, se bo priznalo in garantiralo pravo, da se spoštuje njihov jezik, njihova kultura in njihovi moralni in gospodarski interesi.
Pripominjamo, da so bile zadnje štiri točke formulirane, v Londonu od gg. Torre in Trumbiča in ratificirane po Jugoslovanskem odboru v Londonu in po Italijanskem odboru v Rimu, kojega predsednik je bil Torre,
londonski pakt.
Pored obične brutalne sile i prava fačega, na osnovu kojih Italija poseda naš Trst, Goricu, Istru, Reku, pojedine delove primorja Hrvatske, Dalmaciju i njene 1 u k e — da li ona ima i kakvih drugih prava na ovc delove našeg narodnog i državnog organizma, da li se poziva na kakav politički i pravni princip ili na kakvu savremenu medjunarodnu formulu, koja bi je ovlaščivala na to, koja bi prav-dala njen osvajački postupak? To je pitanje, koje lebdi na usnama svili nas, pitanje, na koje, na žalost, moramo odgovoriti sa — d a. Ona pokušava da jednoj običnoj otimačini i nasilju da izvesnu pravnu for-mu, da svoje nasilno i imperijalističko posedanje naših krajeva opravda i odbrani jednim medjunarodnim aktom, stvorenim 1915 godine u Londonu i potpisanim od strane Englcske, Francuske, Rusije i nje, a poznatim pod imenom »Londonski pakt«. Po tome kobnom ugovoru kao da je Italiji od stranc potpisanih saveznika bilo stavljeno u izgled pravo na okupaciju i aneksiju sada posednutih naših krajeva. To je imala da bude nagrada za njeno stupanje u rat protiv centralnih država.
Situacija je bila ozbiljna i teška, Fran cuslta je bila odbila strahovite nemačke nalete na Marni, i sama bila dosta iserp-Ijena, rat se pretvorio u nepomičnu pozi-cijsku vojnu; Rusija, posle uspešnih na-diranja prema Karpatima, počela trpeti neuspehe prema Nemcima; engleska armi-ja je bila još u stvaranju i tek docnije stupa kao močan faktor; tifus i razne druge bo-leštine proredjuju srpsku armiju posle herojski odbijene tri austrijske ofanzive sa ogromnom brojnoni i tehničkom nadmoč-nošču; Nemačka još uvek vojnički i telini-čki nadmočna, austrijske i turške snage tučene na raznim frontovima, ali ne raz-bijene. U takvom jednom momentu — pomoč Italije je bila dragocena. Ona je bila svesna trenutka i iznudila dobru nagradu. Tako jc postao »Londonski pakt«, tako je postao ona j pravni akt, na koji se, pored prava jačeg poziva Italija posedajuči naše lepe krajeve.
Prozivljujuči ovc nove momente nasilja, nalazimo se u vrlo mučnim trenucima, Ovo novo kidanje parčiča sa našeg oslobo-Hjenog narodnog tela izaziva u nama dubak bol, a pomisao na ovaj nepravedni politički akt pobudjuje zabrinutost. Na svakom koraku »rečemo zabrinuta lica sa očajnim pitanjem: da H je moguče proterati Tali-
jaj>e sa našeg zcmljišta kad oni raspolažu šilom — što nije tako važno — a ovlaščeni su na te krajeve jednim savezničkim ugovorom — što je vrlo značajno; da li je moguče računati na Englesku i Francusku u tom bolnom i tugaljivom pitanju, kad su se one svojim potpisinia obavezale, da brane i pomažu talijansko gledište? I na to mučno pitanje dolazi kao odgovor samo jedno nemo čutanje i zabrinuto omahivanje gla-vom. No uskoro se javlja drugo pitanje: da H su Engleska in Francuska obavezne da pomažu italiju u onom aktu nasilja; da li je jedna oba veza, data pod izvesnim uslo-vima i pri irvesnim okolnostima, i onda obaveza, ako se date okolnosti i pred-vid. ni uslovi potpuno izmene? Drugim re-čima, da li »Londonski ugovor«, koji su Engleska, Francuska, Rusija i Italija pot-pisale 1915 godine ima i d?.nas pravne vrednosti za Englesku i Francusku, da H je on i danas za njih još pravno obavezan?
Naše je mišljenje, da to nije slučsj i da s te strane nemarno razloga da -trahujemo. Pokušačemo odmah i da potkrepimo jvoje mišljenje.
Pakt jc jedan pravni akt, oo kome se izmedju dva ugovora ča za odredjenu obavezu jedne vrste čini obaveza Jruga vrste i pod uslovima, da su i jedna i druga ugoveračka strana u pravu i stanju, da ispune date obaveze pod predvidjenim uslovima. U ovom konkretnom slučaju Rusija, Engleska i Francuska su priznale Italiji »Londonskim paktom« pravo na aneksiju austrougafskih krajeva, u kojima žive Taliiani pomenutih naših krajeva pod uslovom, da ova stupi u rat protivu bivše austrougarske države, da se bori protivu njenih armija i da osvoji ove krajeve. No u Loku ovog velikog rata prilike su se bile potpuuo izmenile: u Rusiji je izbila revolucija, pojavili se novi principi, novi pogledi na prava pojedinca i naroda, novi nazori
0	medjunarodnim odnosima i ona je istu-pila iz saveza, kidajuči sa svima obaveza-na prema saveznicima: tako je otpao jedan močan potpisnik »Londonskog pakta«, što jc od presudnog značaja za obaveznu vrednost samog pakta. Uskoro je u rat ušla Amerika, nemajuči nikakve veze sa pomenutim ugovorom i stupivši u savez sa potpuno odrešenim rukama. Srbija ni u n?jmučniiim trenucima nije priznala tog ugovora, a docniji saveznici Rumimija i Grčka samo znaju o njemu. Koncesije Italiji itnale su da se učine na račun austrougarske države, koja u momentu iz vršenja pakta ne postoji kao medjunarodni pravni subjekt; krajevi, koje po paktu Italija poseda, ne pripadaju austrougarskoj monarhiji več Slo^enačkoj i Hrvatskoj, oblastima sjedinjemm u jednu državu sa Srbijom, herojskom saveznicom antante, oblastima, čiji su sinovi formirali jugoslovenske legije
1	borili se z* slobodu svojih krajeva i za stvar saveznikd, Stoga te oblasti ne mogu ni u kom sluča-u da se od strane saveznika uopšte a Italije napose smatraju kao ne-prijateljske i posedaju 1. jer su sastavni delovi državne zajednicc sa Srbijom, koja je u savezu sa antantom; J. jer su u toku rata vodile silnu političku borbu protivu Austrougarske, podrivali njene temelje i tirne paralelno sa saveznicima saradjivali na njenom slomu i 3. jer su njihov; sinovi učestvovali u jugoslovenskim legijama i borili se na strani antante kao saveznici.
»Londonski pakt« ne samo da nije do-bio sankciju Amerike, več čak stoji u jednoj velikoj kontradikciji sa Wilzonovim načelima, koja su saveznici priznali i usvojili, koja imaju biti osnova za novo uredje-nje sveta i nove odnose medju narodima. On se kosi sa novim dobom, novim duhom u medjunarednoj politici i novim shvata-njima ljudskim: sa najvažnijim i najvišim
načelom ovog vata — principom nadona-liteta i nacionalnog samoopredeljivanja — on se isključuje potpuno.
Londonski pakt ja pisan u vrenmiu, koji bi sc moglo nazvati proili vek, kada fe pojani nacionalne države bio vrlo neobi-čan, pravo samoopredeljivanja nacija potpuno nepoznato i nepojmljivo, a mali narodi ili njihovi delovi smatrani kao tponeta za potkusurivanje u transakcijama kod velikIn. On je posledica jedne mučne situacije, talijanskog imperijalizma i nedovoljne obaveStenpsti saveznika. Po njemu sva-kako nije bio predvidjen talijanski front na Pjavi, niti velika vojnička pomoč Engleske, Francuske i Amerike za spasavanje Rima a još manje, da če obečans oblasti pomagati antantu u razoravanju monarhije, a <k če vreme i prilike dezavuisati načela ugovora
U ovom velikom rata palo je mnogo sinova, zakukalo je mnogo seji, proliveno je mnogo krvi. No to nije bilo uzalud. Iz kostiju i krvi ljudske nikb. tji nova načela, novi pogledi i shvatanja, koja neče ni da čuju za »Londonski pakti i podobna dSla stare ideologije. Napredna i slobodna sa-duSniost stresa okove mračne prošlosti i odriče se svakih obaveza prema njoj. »Londonski pakt«, koji kao što videsmo nema sada nikakve pravne ni obavezne uredno-sti za potpisnike i koga se Francuzi i En-glezi več odriču, ostaje samo kao poslednji dragoceni dokumenat jednog nepovratnog vremena sa nepovratnom ideologijom, da se malim narodima plačaju računi velikih naroda ... On sada ima samo istorijsku vrednost i u istoriji diplomacije ostaje kao klasičan primer ugovora, koga su dezavu-Isall ideje i dogadjajl, i koji je u toku vremena potpuno izgublo svoju pravnu obaveznu vrednost za ugovorače.
Mih. M. Zivančevlč.
Oi legiji prostovoljcev $a Koroško se javlja vedno vet našif) fantov in mol. 9rvt oddelki odidejo na mejo v par dnej).
Pri skupnem posvetu sta ,/Zveza Orlov" in „Slovenska sokolska sve$a" sklenili se udeležiti te akcije in složno sodelovati sa rešitev koroškifj bratov.
J>egija prostovoljcev se zbira v belgijski vojašnici objekt V/.
Bratje Orli!
Med tem, ko smo Vas poklicali k tečaju in občnemu zboru, so nas poklicali bratje iz Korotana — na pomoč. Ta klic po pomoči je tako silen in tako obupen, da nam je pretresel duše, kot še nikdar noben klic po pomoči.
Oni, ki so samo nekaj dni čutili svobodo, katere so bili najbolj potrebni, oni, ki so se samo par dni greli na solncu prostosti, oni ječe zopet pod jarmom nemškega suženjstva, katero smo prenašali dolga leta tudi ml, pa nikdar v tako neznosni meri, kot oni.
Satanski nemški pohlep ne steza več samo svojih rok po našem slovenskem Korotanu, temveč teža te satanske pesti leži že nad to prelepo našo zemljo.
Kličejo nas, da jih rešimo.
Kolikokrat, bratje, so nas klicali drugi — pa smo v suženjski ponižnosti, v kateri smo bili vzgojeni, sledili njih klicu. Sedaj se nam nudi prilika, da izbrišemo ta madež raz sebe.
Bratje, sedaj kličemo mi Vas!
Do dna duše se zavedamo teže tega klica, toda zavedamo se tudi v polni meri dejstva, da še nikdar, kadar smo Vas kli-
nosti. »Mislil sem si pridobiti literarno slavo, je dejal nekdaj prijatelju, a ni bila božja volja.« Ko jc okrog L 1880 nemški učenjak Hergenrother začel z novo izdajo Wctzer - Weltejevega »Kirchenlexikona«' je povabil tudi Stanonika v krog sotrudni-kov. Še enkrat je Stanonik prijel za pero in napisal kakih 26 člankov (v prvih šestih zvezkih 1882—1889, zadnji pod črko H), a dalje ni mogel in ni smel. Poslej je pomagal le še s svetom. Za svet so se pa obračali nanj v znanstvenih vprašanjih tovariši in učenjaki od drugod. Tovariši so Šaljivo pravili: »Stanonik je naš živi bogoslovni leksikon!«
Dasi je pa videl, da ne bo mogel več fta literarnem polju znanstveno delovati, vendar ni opustil nadaljnjega študija. Nekoliko že radi šole ne, da bi bil vedno na višku znanstvenega napredka, nekoliko pa sploh iz ljubezni do znanstva ne. Ker ni mogel več sam čitati, si je najemal lektorja (navadno kake dijake), ki so mu zvrsto-r a ob raznih urah brali nove knjige in časopise. Časih je imel po tri take bralce. Tako n. pr. mu je lektor bral, kadar se je bril. Zdelo se mu je, da bi bilo škoda tega časa, da ga ne bi porabil za študij, Obenem je pa imel na vseučilišču tovariše, ki ko ga opozarjali na to in ono, kar si jc dal pc lem doma brati. Večkrat je s hvsle^.no-itjo omenjal zlasti prof. dr. A. MichcJi-
tseha. Tako je živel, dasi na pol slep, do zadnjih let za svojo ljubo znanost. Učil je na vseučilišču vsa leta, častno leto, in še par let potem. Šele tik pred svetovno vojsko je stopil v zasluženi pokoj. Med vojsko je odšel tudi on, kakor toliko drugih svetovnih učenjakov, skoraj neopažen s pozornice sveta.
Jaz sem spoznal tega izrednega moža pred leti, ko sem hodil v Loko na počitnice. Ker je bil doma osamljen, je bil zelo hvaležen, če se je mogel s kom kaj pogovoriti. Po rttaši mu je navadno sestra ur-šulinka čitala iz kake knjige ali časopisa, potem je pa rad obiskal mene v župnišču, da sem ga spremil na Suho. Tako sem ga z leti do dobra spoznal. Bil je sila skromen in ponižen učenjak, pa srčno pobožen. Katoliško cerkev je po otroško ljubil. Zelo se je zanimal za misijone in je mnogo zanje žrtvoval. Za naše domače razmere pa — čudno — ni imel umevanja. Gradec ga je nam precej odtujil. Dostikrat mi je dejal, čemu pišem slovensko in ne nemško? čemu »Voditelj« itd.? Zlasti o našem socialnem gibanju ni imel prijazne sodbe. Se\eda je marsikaj povedal, čemur nisem mogel oporekati. Zanimal se je pa za vse. Sitno je bilo le to, da je moral človek tako paziti na vsako besedo, zakaj čez leta In leta ti jc ponovil do besede, kar si mu kdaj pripovedoval. Zorne, profesorici
stroke, je bila njegova družba še v drugem oziru manj prijetna. Od takega učenjaka bi se človek rad učil, on je pa le hotel, naj mu jaz pripovedujem o novih pojavih na znanstvenem polju. In še nikdar nisem vedel, če že on vsega tega bolje ne v6. V svoji skromnosti je tudi tedaj molčal in Ie po ovinkih sem mogel opaziti, da nosim »sove v Atene«. To se je pa neredkokrat zgodilo, in tako 6em imel neprijeten občutek, kakor, dijak, ki dela pred molčečim profesorjem izkušnjo in nič ne vi, ali ne pripoveduje profesorju popolnoma nepotrebnih reči.
Doma jc stanoval v podstrešni sobici. Radi oči je imel v sobi vse temno. Tu jc molil in premišljeval, drugega itak ni mogel. Imel jc iz Gradca neko knjigo in nekaj časopisov, da mu je časih nečakinja kaj brala. Dostikrat se mi je že vzbudila misel, kako je to na sveti. Tak učenjak, ki bi lehko razkladal vsemu svetu neznana bogastva vede in znanosti, pa mora ždeti v temni sobi In samo sam sebi snovati svoje misli. Ali ni to skrivnost? To pač kaže, da jc Bogu ljubša ponižna vdanost kot pa vsa učenost. Prof. Stanonik je to doumel, in poleg vse ljubezni do znanosti je iskal pravega in zadnjega zmisla življenju vendar ie v Bogu in v ponižni vdanosti v božjo voljo.
A. U,
cali za dobro, plemenito stvar, ni bil ta klic zastonj. Stvar, za katero pa Vas kličemo danes, pa ni samo dobra in plemenita, »tmveč je prepotrebna, se mora iz-vrfitl, ker je to stvar ne nas samih, temveč stvar našega naroda.
Bratje, kličemo Vas v 1 e g i j o p r o -a t o v o M c e v, ki se zbira v rešitev Koroške!
Bratje, na plan do zadnjega! Vsi pomisleki naj odpadejo! Dolga leta smo služili tujcu, služimo zdaj nekaj mesecev sebii Čas ni samo težak, čas je veleresen.
Beli nai Orel naj ne bi zadnji, ki bo letel nad Korotan v pomoč bratom. Prvi na) bol
Vi z nami, mi z Vami — tja gori bratom v pomoč, Jugoslaviji v čast in ponos!
Priglašajte se takoj, pridite takoj, naša: Zveza Orlov Vas čaka.
ZVEZA ORLOV.
Zveza Jugoslavije s Čehoslooafcl.
Priobčil P. C. G.
Na dnevnem redu je dandanes raz-
povijanje o državnih mejah Jugoslavije. Mnogi so že izrekli svoja mnenja o bodoči naši meji proti Nemcem in Lahom, kjer se strinjajo vsi, da ne prepustimo niti ene slovenske vasi svojim sovražnikom. Kje pa bi naj tekla naša meja nasproti Mažarom, kje se združimo s severnimi svojimi brati, o tem še ni bilo čitati. A tudi tam moramo imeti svojo mejo! Učimo se zopet od Čehov, kako pogumno je treba braniti novi svoj dom, kako z junaškimi čini mu zagotavljati njegove meje.
Vsaka slovaška vas mora biti osvobojena, to jc njih načelo. A popolna osvoboditev ni možna, da bi ne prišlo tudi nekaj mažarskih ali nemških vasi pod češko vlado, a kljub vsej previdnosti ostane šc nekaj slovaških otokov v »redi Mažarske pod tujim gospodstvom, bo izgubljenih za narod. A kaj z Jugoslavijo? Nemci govor6 o spojitvi požunske, mošonske, šopronjske in železne stolice z Nemško Avstrijo; če je pravo na njih strani, je drugo vprašanje,
V požunski stolici jo le ena nemška vas obdana od Slovakov, Devin. V Požunu pa že prevladuje mažarščina in slova&čina, in to je nemška stolica. V ostalih stolicab prebiva res mnogo Nemcev — po mestih in vaseh —• a ravno te stolice morajo pripasti k Jugoslaviji, in sicer ne le iz prft metnih ozirov, ampak tudi iz narodnih.
Treba je ločiti naše stare in vsema omikanemu svetu znane »prijatelje«, Nemce in Mažare, da bi nas ne začeli enkrat zopet »objemati«, kakor pred stoletji; potrebna nam je zveza s Čehoslovaki, o tem je prepričan vsak Slovan, o tem pisati tudi ni moj namen.
Kakšne so narodne razmere v navedenih stolicah?
Od Sv. Gotharda, dokod bivajo skup« no prekmurski naši trpini, so razširjeni po 63 župnijah (okoli 80.000) ravno ob avstrijski meji, že zato je združitev z Nemci nemogoča stvar, Hrvatje. Kako so prišli tja, o tem naj poročajo zgodovinarji. Dejstvo je, da žive tam in naša dolžnost je,^ da jih rešimo izpod mažarskega jarma. Ti Hrvatje to še precej zavedni. Nemci jih zavejo »Wasscrkrobaten«. Eden tamošnjih hrvatskih duhovnikov, pisatelj, mi je pravil, da so prišli iz »Vojvodine^, a ker ja v besedi »voda«, mora biti nemški tudi »Wasser*. V cerkvah imajo večinoma vse — napise, molitvene knjige, tiskane v Železnem — še v hrvatskem jeziku. V cerkvah imajo krasno petje, na katero mnogo drže, V narodno mešanih krajih mora gospod župnik paziti, da bi ne pridigal n. pr. Nemcem več časa, kakor Hrvatom, 6ploh v cerkvah zahtevajo odločno svoje pravo. Tudi duhovniki šopronjske stolice se odlikujejo s tem, da sc poslužujejo hrvaščine v medsebojnem občevanju, dočim duhovniki drugih narodnosti govore le mažaršči-no. Šole so seveda povsod mažarske; a ta hrvatska sela se ne pomažarjajo, ampak ponemčujejo, posebno v somboteljski župniji se to opaža. Hrvatskih duhovnikov ja malo, a začne se nemško pridigovanje; tudi svoja sela imenujejo le nemški in nikdar mažarski; prav težko je izvedeti za prvotno hrvatsko ime, kar se mi je posrečilo le v nekaterih krajih. V Čajta pri Bohuncu je bil dober kaplan, a znal je lo mažarski. Gosp. učitelj mu je napravljal hrvatske pridige, katere je potem v nedeljo prebiral ljudstvu v cerkvi, za njim je prišel drugi, in sedaj se oznanja beseda božja le v mažarščini. Jokaje so mi pripovedovali starčki, kako težko jim je, ker se še na smrtni postelji ne morejo izpovedati. To hrvatsko ljudstvo je jako dobro, verno, cerkvi vdano, ljubi svoj jezik, a Čitati na more, vsaj mnogo ne, ker hrvaščino težko razumejo, ako bi sc tudi pritihotapile k njim hrvatske knjige. Da se to ne dogaja, za to je že poskrbljeno. Njihov jezik je podobnejši, po mojem mnenju, slovenščini, kakor hrvaščini; a sami sc prištevajo Hrvatom, tako jih imenujejo tudi uradi.
Velika težkoča, ohraniti in vzbujati te Hrvate, je ludi to, ker ne prebivajo skupno. Razdeljeni so namreč na štiri velike otoke.
Nad Št, Gothardom ob štajerski meji je par nemških duhovnij, a čez kake dve uri se začenjajo hrvatske in sc drž<i skupaj, kakih 19 brez podružnic, ter segajo skoraj do bližine Sobotišča. To mesto, sedež škofije, je sedaj popolnoma mažarsko. Za Kiskom (Giins) začno se zopet in gredo nepretrgoma do mesta Šoprona, mesto samo je mažarsko - nemško. Vasi na progi proti Dunajskemu Novemu mestu so popolnoma nemške; a hitro nad progo je zopet vse hrvatsko, do mesta Železno (Eisen-stadt). Potem pridejo zopet Nemci, Okolica novoselskega jezera, katero nima nobene naravne lepote na sebi, je popolnoma nemška z glavnim krajem Novo selo. Nemci segajo do železne proge Bruck-Gyor. Od Brucka do Požuna so vse du-hovnije na Ogrskem skoraj izključno hrvatske, le tri so nemške. Zadnja popolnoma osamljena hrvatska vas je Hrvatske Kimeje na Mali Donavi, med Mošonom in Javrinom (Gyor), Tamošnji župnik je narodnjak in hrvatski pesnik. Prvi trg z blizu 4000 prebivalci, eno uro oddaljeno od Požuna, Gieca (Kopcseny) je že po večini hrvatski; tri leta župnikuje Nemec, tri leta .Hrvat, In na Nižje-Avstrijskem? Litva je le na nekaterih krajih meja med Ogrsko in Avstrijo. Ped Bruckom Irije veliki trgi ob litvinskem gorovju: Au, Hof in Somme-rein, katere so Ogri darovali s celim,ozemljem svoji ljubljenki, cesarici Mariji Tereziji, so še sedaj večinoma hrvatski, posebno Au in Hof; a hrvaščina se sliši le na ulici; šola in cerkev sta nemški, ker spadajo ti kraji pod dunajsko nadškofija
I Ii-valčki živelj se še pozna po nekaterih vaseh v požunski stolici, a tam so že posle,vaščeni, le noša, običaji in obrazi, družinska imena spominjajo na Hrvate. Vsi trrfi in vasi ob Moravi na Avstrijskem so bili hrvatski, a Slovanstvo tam umira, le pri Fcldsbergu je še dobro ohrajena hrvatska vas in pa tri naselbine na Moravskem blizu Znojma, v sredi Nemcev, tudi čudno. A vse te, kakor vidimo, pridno rešujejo Čehi, prištevajoč jih, kakor n. pr. v Po-šterni, Čehom, ali pa Slovakom.
Kako bi naj šla torej meja Jugoslavije, 'da bi ti naši bratje, doslej popolnoma pozabljeni, ne bili izgubljeni tudi v prihod-njcs.ti?. Rešiti vsa slovanska sela, da bi ne zagrabili tudi po tujem imetju, t. j. da bi ne pritegnili k Jugoslaviji tudi nekaj Nem-ccv in Mažarov, je popolnoma nemogoče.
Dajmo Nemcem, kar je nemškega (t. j. kar jim lahko damo brez naših zgub) le preveč nemškega življa bi morda tudi škodovalo naši bodoči državi. Posebno bi popravil avstrijsko mejo proti Ogrski, oziroma Jugoslaviji tako-le:
Štajerska meja bi naj veljala do izvora potoka Dobre in šla po tem potoku do njegovega izliva v Rabo. Tako bi prepustili Nemcem popolnoma nemška sela Dobre in imeli bi naravno mejo. Potem naj dela mejo Raba do izliva Labnice; to »Medlabje« je popolnoma nemško; potem bi naj veljala avstrijska meja do Brucka, da bi pripadali nam tudi zgoraj navedeni v bivši Avstriji ležeči trije trgi s krasnimi gozdovi. Od Brucka do Požuna naj se ohrani stara meja, in se le okrajša pri Edelstalu, ki je popolnoma nemška že po svoji naravi in legi k Avstriji spadajoča vas, ki je bila doslej kot čuden unikum na Ogrskem,
Težje je določiti mejo proti Mažarom. Rešiti je treba vse slovanske vasi, ozirati se na kulturna mesta, kakor tudi železnič-no zvezo s Čehoslovaki. Kje napravijo Hrvatje pri Vel. Kaniži svojo mejo, kaj nameravajo, mi je neznano. Dobro bi bilo, ako bi dobili ped svojo oblast vse ozemlje do mesta Javrin (Gyor), tako da bi Raba bila meja do svojega izliva v Donavo, od Javrina do Požuna pa mogočna Donava proti Slovakom. S tem bi' prišlo mnogo Mažarov pod našo vlado, za katere bi morala biti vsaj v Sobotišču tudi mažarska gimnazija. To bi veljalo le v slučaju, ako bi si Čehi obdržali svoj Csallokoz, t. j. veliki donavski otok, ki je, izvzemši dveh nemških duhovnij, popolnoma mažarski, potem bi prepustili tudi mi Mali donavski otok, ki je popolnoma mažarski. Ako se hočemo izogniti mnogemu številu Mažarov, bi mogla iti meja tudi po reki Rabica, Novoselsko jezero, in potem po kanalu, napravljenem do Javrina. V tem slučaju pridejo vsi Nemci, ki so dobri, nezavedni, in sc bodo radi učili hrvaščine, kakor se uč6 sedaj s ponižno vdanim srcem mažar-tčine, pod našo vlado in zadostovala bi hrvatsko - nemška gimnazija v šopronju. V vsakem slučaju pa mora biti Javrin naš, 2c kot kulturno središče, kot sedež škofije in eno največjih, da tudi najlepših mest na Donavi.
Naj zadošča teh par vrstic, da razvi-dijo čitatelji, kako opravičene so zopet nemške želje po »čislo« nemških stolicah bivše Ogrske. Kakor je naše g^slc: Nobene slovenske vasi ne damo ne Lahom, ne Nemcem, tako govorimo s Hrvati glasno: Nobenega hrvatskega sela ue smejo imeti Mažari, Kar je ponemčenegu in pc-
mažarenega, se ceasora zopet pridobi, ko pride po dobrih narodnih šolah boljši duh med dobro, a popolnoma zapuščeno ljudstvo.
Prekmurfs osvobefeno.
Počasi kakor smrt. so vali naša narodna roka Lendava skoro skozi colo Prekmurjo mimo Sobote, Boltinc iu Dolnjo Lendave proti Muri. Kadar je pa deževje, takrat prekorači svoje nizko bregove ter si dela svobodna pota, kamor se ji ljubi. Oj, Lendava, poskoči zdaj iz bregov in nesi svojim sinovom veselo vest, da so prosti, svobodni državljani neodvisne Jugoslavijo. Le idi iz bregov, saj Škode itak no napraviS slovenskemu trpinu, ampak tujim grofom in Židom. Ko boš pa ti, slovenski kmet, ta polja no samo obdeloval, ampak tudi posedoval, boš tudi svoji Lendavi zgradil lepo umerjeno strugo. Desni breg Lendave je zdaj že osvobojen. Zlasti znamenito je zavzetje mosta Dolnje Lendavo in mesta Sobote. To sta najvažnejši središčni točki celega Prekmurja. Od Radgone do reke Kerke, ki teče v Muro, je tedaj zasedena cela pokrajina ob Muri. Od levega brega Lendave proti severu se začenja hribovit kra.j slovenskega Prekmurja, V ta del pelje tudi že železnica iz Soboto pri Kor-mendu. Vlak s stroji so pustili Madžari v Roboti, tako da bo naglo prodiranja ob tej železnici proti Monoštru mogoče. Osvobojeno ljudstvo se veseli svoje svobode. V začetku novembra so se mislili že sami osvoboditi. Pa prišlo jo še preganjanje Madžarov, tako da so že obupavali o svoji rešitvi. V zečetku decembra so so nekateri že odločili za avtonomijo pod Madžari, če no pride rešitev. Koncem decembra pa je prišla svobodo. Zdaj vstaja ves narod ter želt popolno svobodo pod Jugoslavijo in z navdušenjem pozdravlja svoje osvoboditelje.
Madžari in niadžaroni so v Medmurju in v Prekmurju obesili in postrelili od dne i. novembra do Božiča okoli 30 slovenskih veljakov samo zaradi tega, ker so bili navdušeni Jugoslovani. Slovencem so odvzemali živino, živila in denar. Zadnje tedne so spravljali ogrski grofjo in drugi bogataši vse mogoče reči iz Prekmurja na Ogrsko. Dolge trume goveje živino in konj so gonili iz ogrske Slovenijo, sekali so gozdove in praznili žitna skladišča. če .ne bi naša armada prišla v Med-murje in Prekmurjo, bi bili Ogri in njih podkupljeni odpadniki pospravili navdušene Slovence s sveta in bi bili ogrsko Slovenijo popolnoma oplenili in uničili. V Medmurjii sc je raznesla vest, da bodo Ogri začeli na svoti večer klati slovensko prebivalstvo. Madžarska nastlstva so bila vedno hujša. Badi tega jo zbežalo veliko število domačega prebivalstva na. Hrvatsko in Štajersko. Vsak dan je dobivalo naše vrhovno poveljstvo milo prošnje, da naj pride reševat, ogrske Slovence.	•
Od slovenske strani so vkorakali trije oddelki. Četa stotnika Jurišiča z zagrebškimi prostovoljci in večji oddelek Slovencev, ki so prednjačill s svojo vzorno disciplino, nadalje četa mornarjev in četa slavonskih Hrvatov. Prva čela je prodirala proti Murskemu Središču druga proti štrigovi in tretja proti Ca-kovcu. Prodiranje jo vodil podpolkovnik Kva-ternik, šef opera tiviega odelka, in štabni major Broz. Upravo Medmurja je prevzel podpolkovnik Perko, za poveljnika čakovca je imenovan major Špoljar. V deželi vlada'popoln red in mir.
Srbi so pod poveljstvom stotnika Jurišiča v petek zjutraj, dne 27. decembra zavzeli Dolnjo Lendavo, dne 28. decembra pa Belo-t.ince in Mursko Soboto in druge manjše krajo. Iz Središča, Ljutomera in Radgone so prišlo Srbom in Hrvatom na pomoč tudi čete našega generala Maistra. Te dni so nadomestile nove srbske čete hrvatske oddelke. Slovenci in Srbi prodirajo sedaj v Gornje Prekmurjo proti Kerki in Rabi.
Naš poročevalec iz Ljutomera nam piše: Povsod, kamor so prišle jugoslovanske čete, jih je ljudstvo pozdravljalo kot rešiteljo in jih gostoljubno sprejemalo. S starimi zastavami in prapori so okinčali Prekrmuci drevesa in hiše iu cele trume ljudi spremljajo naše vrlo vojaštvo. Zvonovi, ki so šu ostali v zvonikih, pozdravljajo rešitelje, mladeniči in mladenke, starčki in starko se zbirajo po cestah in pozdravljajo mimo lcorakajočo vojščake. Nosijo jim jedila in druga krepčila.
Pri bistriškem brodu (med Razkrižjem in Spodnjo Bistrico) so jugoslovanske patruljo nenadoma, napadle ogrske vo.iako >,12 mož), ki so stražili brou. Mod streljanjem je jugoslovanske vojake prepeljal ljubljanski gimnazijec sedrrošoloc Godina in jih vodil do veliko cesto Belot.inci—Spodnja. Lendava in tam pretrgal brzojavno in telefonsko zvezo med imenovanima trgoma. Ko so prvič stopili osvoboditelji na prekmurska tla. so jih domačini pozdravili z »Zivio Jugoslavija!« klici. Prinesli so vojakom obilo prazniških jedi in so jim tožili, kako so morali trpeli pod Ogri posebno zadnjo čase. — Drugi dan, na Božič, so bili vsi prebivalci Spodnjor Bistrice zbrani sredi sela, kjer jim je poveljnik male jugoslovansko posadke naznanil, da so padle tisočletno verige ogrskega suženjstva in da so tako postali svobodni državljani svobodno Jugoslavije. Drugi jim jo govoril sedmošolcc Godina in prvič javno zaklical sovaščanom: »Jugoslavija naj živi!*, kar je stokratno odmevalo od zbranega občinstva. Razložil je v razumljivi obliki svetovni in domači položaj, pokazal zbranim razpadajočo ogrsko prisilno delavnico in razvijajočo se svobodno Jugoslavijo. Na koncu malega slavja ni bilo konca navdušenih živio-klicev Jugoslaviji.
Dno 27. decembra je bilo vso mirno. Dno 28. nas jo napadel bandit nndp<*ročnik Tkalec s samimi orožniki in podčastniki ter dvema strojnicama. Bili smo premagani. lin narednik, Štefan Soban od hrvatske legije, mrtev; dva ranjena: eden ravnotako od hrvatsko legije, drugi domačin iz Spodnjo Bistrice. Nasilje j3 pa samo pol ure trajalo, ker so po prej imenovani cesti Lendava—Belotinci korakali Jugoslovani s kanoni in vojnimi kuhinjami, česar se Ogri najbolj bojijo. Sedaj jo že velik del Prekmurja zaseden. — Sobana smo slovesno pokopali v Ljutomeru; druga dva ranjenca sta baje umrla v Soboti.
Ogrsko vojaštvo se umika povsod pred našimi. Posadke v Lendavi. Bclotincih, Soboti in drugih večjih krajih so bilo sestavljeno večinoma iz domačinov, katerim so poveljevali madžarski ali uiudžaronski častniki. Moštvo jo takoj zapustilo Ogre in so Jo po mnogih krajih pridružilo jugoslovanski armadi.
V ponedeljek in torek to sloveunki letalci iz Maribora metali na Prekmurje letake Matjaža Kttzma. Letaki so pisani v prekmur-
skem narečju. Ljudstvo jih pobira in čita z
velikim veseljem.
Generalu Maistra prosijo ogrski Slovenci, naj jim pošlje slovenske uradnike in učitelje. Želji se bo po možnosti čimprej ustreglo.
TABOR PREKMURSKIH SLOVENCEV V
RADGONI.
Prvi večji shod prekmurskih Slovencev se jo vršil na Štefanovo v Rodgoni. Sklical ga je Narodni svet. Ljudstva jo prišlo nad 3000. Dasiravno je bilo skrajno slabo vreme, vendar je dospelo v Radgono toliko prekmurskega ljudstva, kakor ga Se to mesto ni videlo. Mnogi so prišli v dežju in snegu celo po 6 in 10 ur daleč peš. In če bi se bil shod v Prek-murju boljše razglasil, bi prišlo v Radgono gotovo nad 10.000 ljudi.
Tabora v Radgoni se jo udeležil vrhovni povoljnik obmejno jugoslovanske urmade, general Rudolf Maister v družbi slovenskih častnikov. Na potu iz špilja v Radgono so geno-rala na vseh postajah pozdravile voj. posadke. V Špilju, Weitersfeldu in Cmureku so vihrale na kolodvorskih poslopjih jugoslovanske tro-bojniee. General jo povsod kot poveljnik in tovariš šel k vojakom, jih povpraševal o raznih zadevah in jim v znak zadovoljstva po bratski stiskal roko.
Slikovit jo bil sprejem v Radgoni. Na kolodvoru, ki io bil okinčon s trobojnicami, jo stala stotnija jugoslovanske posadko pod poveljstvom nadporočnika Zeilhoferja.
Dosedaj »nemško« mesto Radgona je spi omenilo svoje lice Zborovalco so pozdravljale slovensko zastave, ki so bile rnzobešene na številnih hišah. Velike trobojnice so vihrale z vojašnic in s postnega poslopja. V slovenski cerkvi so je med shodom vršila služba božja, katere so sc vdeležili zborovale! v tako velikem štovilu, da jo bila cerkev premajhna za vso udeležence.
Z zasedonjem Radgone je priila \ jugoslovansko posest tudi velika dvorana, t. j. tnkozvana jaiialnica, katera lahko sprejme pod svojo streho okoli 10.000 ljudi. To bo dragocen prostor za razne prireditve radgonskih in okoliških Slovencev. V tej dvorani se je vršil pn i veliki tabor prekmurskih Slovencev. 7.o davno pred 10. uro so zborovalci začeli hoditi v dvorano.
Prvi je govoril profesor g. S 1 a v i č. V navduševalnih besedah je govoril o slavni zgodovini panonskih Slovencev ko so ti imeli rej navezani na visoke šolo v drugih državah, svojo neodvisno državo s slovenskim knezom Pribino in Kocelom z glavnim mestom Pribi-novim gradom ob Blatnem jezeru. Njej sledečo tisočletno snženjstvo se mora izbrisati, njena sramotna zgodovina sc mora izmiti. da pri. sije lepša ::arja jugoslovanske bodočnosti. Šentiljski Port Artur je izvršil svojo nalogo, naši vojaki pa so se naučili v svetovni vojni delati vedno nove utrdbe v premikajoči se fronti. Naš Port Artur je zdaj Radgona, Sobota, Lendava, Monošter (Sv. Gotharda) na Rabi. Odtod bo kmalu prišla svoboda tudi za prekmurske Slovence. Trezni Nemci želijo, da spadaj celi radgonski in emureškj okraj pod Jugoslavijo. Mi si ne želimo preveč Nemcev v svoji državi, da jim ne zraste zopet greben. Čo pa hočejo biti Nemci ali Mažari pri nas, pa jim kličemo Gregorčičeve besede:
Pod streho našo tuji rod
naj gost nam bo, a ue gospod!
Tu mi smo gospodarji
In Bog in naši carji!
Za dr. Slavičem je dobil besedo urednik 2 e b o t iz Maribora. Opisul jo trpljenje našega naroda v novejši dobi pod Ncmci in Ogri. Bili smo hlapci,' dekle, sužnji in robovi tujcev, ki so nas izžemali in se hoteli polastiti na£e domovine. Sedaj smo oteti tujih spon in verig. Svobodni Jugoslovani smo v svobodni Jugoslaviji. Iz zgodovine Radgone jo navedel tri točke. 1. Princ Ernest Železni jo pred več stoletji otel Radgono turškega obleganja; 2. danes pa jo otel slovenski general Maister s svojo armado Radgono nemškega jarma; 3. dne 26. maja po v Radgoni padle prvo žrtve za Jugoslavijo. Ustreljeni so bili nekateri slovenski vojaki, ker so se navduševali za Jugoslavijo. A vse žrtve, ki jih je prinesel naš rod tekom stoletij na oltar domovine, niso bile zaman. Danes smo oteti tujih spon, imamo lastno kraljevino in armado generala Maistra bo kmalu otela tudi brate in sestre na Ogrskem.
Viharno pozdravljen jo nato nastopi! general Maister. Tritisočglava množica ga je sprejela z dolgotrajnim zelo živahnim klicanjem: »Zivio slovenski general! Zivio naš rešitelj!« Govornik se zahvaljuje najprvo za naklonjenost slovenskega ljudstva, materam, očetom, sestram, ženam in nevestam, da so dali na razpolago sinove, brato, možo in ženine, ker mu jo le tako bilo mogoče zasesti in oteti obmejne kraje. Obljublja prekmurskim Slovencem, da bo prav kmalu prišel čas, ko bodo tudi oni svobodno dihali, ko bodo oteti ogrskega jarma. Pozdravljanj svobodni ogrski Slovenci, otroci naše svobodno kraljevine Jugoslavije! V tem hipu, ko je končal general svoj govor, je zubučal po dvorani vihar svetega navdušenja. Ljudstvo jo bilo naravnost presenečeno nad lepimi in iskrenimi besedami našega vrhovnega poveljnika. Klici: »Zivio general Maister! Zivio naš rešitelj!« skoro niso hoteli utihniti. In ko je pevski zbor z mogočnim glasom zapel pesem »Lepa naša domovina«, jo priki|)elo navdušenje do vrhunca. Eni so vsklikali od veselja, drugi so so solzili od radosti, tretji vihteli klobuke in robce v pozdrav slavljencti.
Župnik Kocbek se je nato spominjal pr-voboritelja za našo Jugoslavijo, sedanjega ministrskega podpredsednika dr. Korošca in nato prečifal resolucije, ki so so brzojavnim potom sporočile v Belgrad. Bilo so enoglasno sprejete. Resolucije se glasijo: 1. »Kraljevi vladi SITS v Belgradu. Prvi tabor prekmurskih Slovencev zbran 20. decembra 1918 v Radgoni, pozdravlja novo skupno vlado neodvisne države SlIS ler jo prosi, da vzame kmalu pod svoje okrilje slovensko Prekmurje, da bo zanj konec tisočletne sužnjosti pod Ogri ter začetek novega, svobodnega narodnega življenja. 2. Kokor ne želimo sebi narodno smrti, tako protestira I. tabor prekmurskih Slovencev proti temu. da bi spadali primorski in goriški Slovenci pod Italijo, ker to bi bila njih narodna smrt. Vlada naj stori vse potrebno, da se to prepreči in da bodo v drŽavi SHS združeni v resnici tudi vsi Slovenci. 3. Visokost, regent Aleksander, Belgrnd. Prvi tabor prekmurskih Slovcncov, zbran 26. decembra v Radgoni, se klanja udano Vaši Visokosti ter Vas želi kmalu pozdraviti kot osvoboditelja prekmurskih Slovencev.«
Po shodu so imeli prokmurskl In Štajerski zaupniki pod vodstvom generala Maistra
zaupen sestanek radi podvzotij v Prekmurju. Sestanek je rodil dober sad: Naslodnjo dni je Maistrova armada vkorakala v Prekmurje.
Ob naši severni meji.
Položaj na Koroškem.
Koroška. Ljubljanski korespondenčni urad poroča 3. januarja ob pol sedmih zvečer iz uradnega vira: Nemške tolpe so se v zadnjem času zbirale v Humbergu (Hollenburg) in nadlegovale z ognjem iz topov in strojnih pušk naše posadke in prebivalstvo na južnem bregu Drave. Da se razjasni položaj na severnem bregu Drave je odredil naš poveljnik major Lavrič, da sc oddelek prostovoljcev ponoči premesti na severni breg Drave. Ta oddelek je izvršil svojo nalogo kljub hudemo obstre-ljevanju in se vrnil brez izgub.
Nemško poročilo o bojih na Koroškem.
Celovec, 3. jam (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad: Uradno se poroča: Dne 3, jan, zjutraj je jugoslovanska aretiljerija obstreljevala severno od Drave ležeči Humberg (Hollenburg). Ob 4. uri zjutraj je jugoslovanski oddelek Dravo prekoračil pri Žih-polju (Maria Rain) in še pred svitom do» spel na Osojniško planoto (Sattnitzpla-teau), eno uro južno od Celovca. Tukaj se mu je zoperstavila koroška narodna bramba (Karntner Volkswehr) in ga vrgla ijazaj čez Dravo. Urno bežeč so Jugoslovani popustili večji del svoje opreme, puške, ročne granate itd. Koroška Volks-wehr ni imela nikakšnih izgub. Nameravani sunek jugoslovanskih čet proti čisto npmškemu mestu Celovcu je nov dokaz, da zasleduje jugoslovanska vlada bre» ozira na dejanske naselitvene razmera docela imperialistične smotre in da hoče, v nemar puščajoč pravico narodov do sa-modoločitve, zavojevati čisto nemške ozemlje koroško. Celovška deželna vlada bo pri ljubljanski narodni vladi vložila oster protest zaradi ponovnega poizkusa, nemškemu mestu Celovcu storiti silo.
Zavratnost koroških Nemcev.
Nemške tolpe, ki plenijo po slovenskem delu Koroške, se ravno tako odlikujejo po svoji zavratnosti, kakor po svoji bojazljivosti. Posadko v Št. Pavlu v Labud-ski dolini so nemške kmetje iz Ettendorfa ogrožali. Posadka jih je šla razorožit. Kmetje so poslali parlamentcrja in prosili milosti; vojaštvo jim je prizaneslo. Kmetje pa so oddali le par pušk, da bi vojake preslepili. Naslednji dan so prišli zope1 v velikem številu; vodili so jih častniki v t i vilni obleki. Ko je šel del Št. pavelske posadke razorožit jih, je bilo na potu tudi že nemško vojaštvo iz Št. Pavla. Ko se je št. pavclska posadka izmučena vrnila domov in je še spala, so jo nemški vojaki zajeli. Ravnotako kakor v Grabštaniu. Potem pa so Nemci divjali, ko so videli pred seboj razoroženo vojaštvo. V Labudu so na ulici ustrelili srbskega vojaka, ki se ni ustavljal. Ko so nato vdrli proti Spod, Dravogradu in zadeli na odpor naše posadke, so jo pa takoj odkurili nazaj. Nemci so za božične praznike prosili za premirje, pa so je potem kršili. Dne 27. grudna 1918 so začeli streljati na železniški most med Grabštanjem in Rikarjevo vasjo, ko premirje še ni poteklo. Že dne 26. grudna ob 4. uri pop. so streljali s strojnicami na Šmarjeto, čeravno so vedeli, da tam ni našega vojaštva in je bilo premirje dogovorjeno za 25., 26, in 27, gruden do šestih zvečer.
Nemški junaki.
Dne 31. grudna so streljali Nemci čez Dravo s strojnicami na cesto in hiše v Mec'.borovnici pri Borovljah, Ranili so težko enega otroka in lahko enega civilista. Major Lavrič je takoj odgovoril s topovi. Prvi strel je uničil Nemcem dve strojnici. Po nemški izpovedi sami so imeli Nemci 4 mrtve in 7 ranjenih. Poženimo to dru-hal s -slovenskega ozemlja!
DR. KOROŠEC V MARIEORU.
Na Štefanovo so je ob 11. url predpoldno s posebnim vlakom pripeljal naš voditelj in ministrski podpredsednik dr. Korošec v Maribor, da po daljši odsotnosti biva zopet nekaj uric med svojimi. Vest. da prihaja Ur. Korošec v Maribor, se je po bliskovo raznesla, in ga je na kolodvoru z navdušenimi »živio«-klici sprejelo in pozdravilo na stotine slovenskega ljudstva. Sprejem je bil nad vse prisrčen. V imenu obmejnih Slovencev je pozdravil dr. Korošca poverjenik dr. Verstovšek, v imenu slovenskega ženstva pa soproga generala Maistra, v imenu mariborskega slovenskega okra^ ja pa okrajni glavar dr. Lajnšie kot rešitelja našo obmejne zemlje. V imenu zbranega jugoslovanskega vojaštva je pa pozdravil dr. Korošca v jedrnatih besedah podpolkovnik Skra-bar. Dr. Korošec so je zahvalil vsem za prijazen sprejem ter poudarjal, da ga zlasti velik preobrat na Štajerskem veseli prav posebno ter pozival vso na vstrajuo in požrtvovalne delovanje.
Drugega dne ob pol 3. uri popoldne se jo dr. Korošec poslovil od obmejnih Slovencev. Na kolodvoru se jo zbralo zopet na stotine in stotino ljudi, da se poslovi od svojega voditelja in prvolioritelja. Slovo jo bilo zelo prisrčno. Dr. Korošec se jo na kolodvoru pred odhodom prijazno razgovarjal s posamezniki. lv njemu je pristopil tudi goriški Slovenec, nek četovodja ir. ga prosil, naj se zavzame za goriške in primorsko Slovcnce, da ne pri-dojo pod krutega Laha. Ministrski podpredsednik dr. Korošec Je obljubil goriškemu Slovoncu-vojaku, da bo vlada v Belgradu storila vso, da ne izgubimo niti ene eloveneke .vasice.
Pred odhodom vlaka sa je ministrski podpredsednik dr. Korošec poslovil od vrhovnega poveljnika obmejne armad« generala Maistra s sledečimi besedami: »Vara se posebno Mjhvuljuiem za Vašo požrtvovalno delo, ki ste ga imeli ob osvoboditvi naše domovine. Cnstltam Vam, ker sto edini, ki jo imel toliko lepili in važnih vspohov, in Vas prosim, da tudi nadalje zastavljate vse svojo moči z;i bodočnost naše mile jugoslovanske domovine!« Nato so je dr. Korošec po bratski poslovil od geuerala Maistra. Kmalu po pol 3. uri popoldne «« je dr. Korošec v spremstvu dr. Ver-Gtovška in Fišeka odpeljal s posebnim vlakom proti Ljubljani, odkoder je te dni odpotoval v Bolgrad.
Prebivalstvu mesta Maribor I ,
»Marburger Zeitung« priobčujc prvič v nemškem in slovenskem jeziku sledeči oglas:
Narodna vlada SHS v Ljubljani je razpustila občinski svet mestr. Maribor, ker sc ni podvrgel ukrepom odnosno avtoriteti države SHS in jc Narodna vlada SHS mene imenovala komisarjem z nalogo, da začasno prevzamem in vodim posle mariborskega občinskega jveta, Prevzel sem danes vodstvo mestnega magistrata v Mariboru. O tem obveščam prebivalstvo mesta Maribor s pristavkom, da bom po najboljši moči skušal zadostiti željam in potrebam prebivalstva in se tudi nadejam, da mi bo prebivalstvo brez razlike na stranke in narodnost v svojem lastnem interesu pomagalo in zaupalo, in elemente, ki bi skušali redno poslovanje ovirati, zavračalo.
Maribor, dne 2. januarja 1919.
Vladni komisar: Dr. Pfeifer s. r,
Italijanska nasilsfva na Slovenskem,
Laška vojaška oblast dopustila izgrede.
Trst, 30. decembra. {Lj. kor. ur, — Zakasnelo.) Vsegr obžalovanja vredni izgredi fanatične italijanske mladine proti škofu in proti »Edinosti« so izzvali v mestu med vsemi pošteno mislečimi sloji največje ogorčenje. Vsekakor je značilno za sedanji italijanski režim, da vojaška oblast, ki ima poleg karabuiierskega zbora ckoli 30.000 mož posadke samo v Trstu na razpolago in od katere fci bilo vsaj pričakovati, da ščiti imetje in varnost meščanov, četudi jugoslovanske narodnosti, ni mogla ali ni hotela poseči vmes in ustaviti tako velike in opasne izgrede, ki so trajali skoro dve uri zaporedoma ob belem dnevu v različnih in precej osrednjih delih mesta. Na vsak način pa kažejo ti dogodki, kaki žalostni usodi bi bili dani oni Jugoslovani, ki bi bili izročeni defimtivno na milost ali nemilost Italijanom in kale a bi bila v arstvo in svoboda, ki ji obetajo. Upravičeno se domneva, da take vojaške in civilne oblasti, ki dopuščajo fanatizirani in naščuvani mladini, da — po mandatu zrelejših ali tudi ne — vlamlja v tuja stanovanja in urade, da razbija pohištvo, razmetava tujo imovino, ogroža osebno varnost, da si prisvaja, kar ni njeno, da iztika brez oblastvenega ukaza po tuji korespondenci, da zasramuje in onečašča brez najmanjšega povoda jugoslovansko zastavo in jo zažiga, da podlo žali drugo narodnost, da dejansko napada ljudi, vredne vsega spoštovanja, da take oblasti, ki dopuščajo vsa ta zlodejstva in nasilstva, ne da bi niti izku-šale ali vsaj fingirale, da bi posegic vmes, da take oblasti pač ne morejo zbujati zaupanja do svoje toliko hvaljene nepristra-nosti, še manj pa do dobrohotnosti. Sicer pa dobro čuti tukajšnja italijanska oblast, da ji tako ravnanje nc more biti v čast in zaslugo, ker je dala v vseh današnjih tržaških listih zaseči sleherno besedo o onih vandalskih dogodkih; zlasti je -Edinost« pobeljena po cenzuri.
Laški listi o izgredih.
Trst, 30. decembra. (Lj. kor. ur. — Zakasnelo.) Tudi tukajšnji italijanski listi niso smeli priobčiti niti besedice o včerajšnjih izgredih proti Slovencem; celo komentarji teh listov o vzhodu za Reko in Dalmacijo ter blažilne opazke brez zveze so večinoma pristriženi. Socialnodemokratično glasilo Lavoratore« zaključuje svoj večji-del cenzurirani komentar tako-le: Italija potrebuje vse svoje živce in vso svojo treznost; treba ji je, da dokaže svoje pravice na kulturen način, to je z ... (cenzurirano) in s spoštovanjem za pravice in mnenje drugih. Sedanjost je težavna: gre za .interese vsega človeštva. Ministrska kriza v Italiji že kaže, da jc politika dandanes zelo težka tudi za modre ljudi, ki imajo sive lase. Prekipevajoče mladeniče torej prosimo, da se izognejo nezmernosti in incidentom, ki naposled utegnejo škodovati vsemu narodu. — Radikalno italijanski list *La Nazione« je smel priobčiti od vsega svojega, gotovo nc strogega, pa vendar po cenzuri pobeljenega komentarja le sklepne stavke, iz katerih se da mnogo sklepati: Noben Italijan nc sme kvariti slovesnosti tako izrazite in krepke manifestacije me-š^-nske, kakršna je bila včeraj. Po naših ulicah ne sinejo odmevati vzkliki, žaleči druge narodno3ti. Mi smo tu gospodarji in smo hvala Bogu močnejši; druge narodnosti so pod varuštvom našega prosvctljcnc-ga naroda. To je mednarodno pravo, kakor tfa mi umevamo, pravo, ki ima nekaj
svetega in nedotakljivega. Mi nismo danes v vojnem razmerju, ampak v razmerju pogajanj in za ta moramo varovati vso našo prosvetljenost v prid naše dobre stvari, ki jo ves naš narod zahteva veljavnim in velikodušnim gibanjem, ki ne sme biti kaljeno. — Tem po cenzuri dopuščenim stavkom se pač pozna, da je zadrega rodila kaj drastično ironijo.
»Edinost« o italijanskem divjaštvu.
Trst, 31. decembra. (Lj. kor. ur. — Zakasnelo.) Z ozirom na nedeljske dogodke piše danes »Edinost«: V včerajšnjem listu nam je cenzura črtala vse poročilo o nedeljskih dogodkih. Sedaj nam jo dovolila, da smemo posneti nekatere odstavke, ki jih priobčujemo v nastopnem; Bili so časi, in ti časi še niso daleč, ko se je vse zatekalo k nam in iskalo zavetja pri nas. Spominjamo se mi in spominjajo se menda tudi še tržaški veljaki onega za Trst naravnost groznega večera 23. majnika leta 1915., ko je tržaška drhal požigala vse, kar je bilo italijanskega, kričeča svoj besni »Evviva 1'Austria!« in »Abbasso le pigne!«, 1ro sc je pradlo in plenilo in ropalo vsevprek, ko so sc tisti, ki so hoteli zvesti svojemu prepričanju ostati, morali, skrivati, da niso zapadli kot žrtev divjaškim tolpam; in tedaj smo bili mi, naš list, edini, ki smo neustrašeno dvignili svoj glas v obrambo ogro-žencev, tedaj smo bili mi tisti, ki smo brez strahu sodili iu obsodili ona divjaštva. Časi so prihajali vedno hujši. Kakor ovce v mesnico so gonili c. kr. avstrijski biriči italijanske narodnjake v ječe, pred sodišča; in zopet smo bili mi, ki smo vstajali neustrašeno v obrambo nedolžnih preganjan-cev, in naši ljudje so tvegali svoj obstanek za njih rešitev. In ko skoraj do zamoritve zatirana duša ni mogla nikjer najti duška, da bi daia izraza svojim najnujnejšim težnjam, tedaj jc bil naš list, tedaj je bila »Edir.ost« tista, ki je odprla svoje predale narodnjakom, da so v njej izrekali svoje srčne želje. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, da smo v najtežjih časih naravnost bratsko pomagali svojim someščanom — in mislimo, da smo ci tako zaslužili — ne priznanja, ker ga nismo nikdar iskali, ne hvaležnosti, ker je nismo hoteli, pač pa edino le eno: tisto odkritosrčnost, s kakršno smo mi sami vedno in vselej nastopali proti njim. Toda kaj smo doživeli? Skoraj pqteče že drugi mesec, odkar je Trst zasedla italijanska vojska in ves čas nismo dali mi našim someščanom niti najmanjšega povoda, da bi nam mogli reči tudi le najmanjšo zlo besedico. Bilo je okoli četrt na tri popoldne. Prostori našega uredništva, uprave in tiskarne so bili zaprti — nedelja. Tedaj se je nenadoma usula iz bližnjih ulic tolpa mladih ljudi, ki je s krikom in vikom vdrla v vežo naše hiše in potem s silo vlomila vhod v uredništvo in upravo. V hipu je bilo vse, kar se je nahajalo v uredništvenih in upravni-štvenih prostorih premakljivega, razmetano, raztrgano Pisane mize prevrnjene, predali izvlečeni, ulica pred hišo se je pobelila od papirja, inventar, knjige, beležke, zapiski razmetano, raztrgano po tleh ali raztrošeno po ulici, kamor so vse te stvari metali skozi okna. Z uredniške mize v prvi uredništveni sobi je izginila tudi nabiralna pušicd C. M. D., iz omare pa več zvezkov konverzacijskega leksikona. Pohištvo sicer ni močno poškodovano, na čemer se je pač zahvaliti njegovi trdnosti, drugače bi bili razbijači storili ž njim gotovo ravno tako, kakor so z vso drugo opremo, ki se je manj upirala njihovemu razdevanju. Iz nekaterih znakov se da jasno spoznati, da je razbojniška tolpa delala po določenem načrtu, z določenim namenom. V upravništvu se niso dotaknili denarja, niti drugih stvari, pač pa so uničili knjige, zapiske itd., torej stvari, ki so neobhodno potrebne za upravno poslovanje, in v uredništvu vse, česar je treba za uredniško delo. Razbili in razlili so vse črnilo, raztrgali vse časopise, papir itd.: očitni namen, da bi sc nc moglo več delati, vsaj prvi trenotek ne. V tiskarno niso udrli; niso več utegnili. Stanovalci v hiši so preprečili nadalnjc pustošenje in izrinili tolpo iz hiše.
Italijani se opravičujejo.
Trst, 31. dec. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Zaradi razdejanja uredniških in upravniških prostorov »Edinosti« sta prišla včeraj v uredništvo v imenu ekscclcnce kr. guber-natorja Petittija di Roretto načelnik njegovega generalnega štaba in načelnik informacijskega urada in sta izjavila, da kraljeva italijanska oblast v Trstu kar najod-kritosrčneje obžaluje nedeljske dogodke, razdejanje prostorov »Edinosti«, da obsoja kar najodločneje vse, kar se je storilo, in da poskrbi z vsemi svojimi 3redstvi, da prejmejo krivci zasluženo kazen. Štiri osebe, ki so udeležene pri teh dogodkih, so se že zaprle in da se bo nadaljnja preiskava vodila z vso strogostjo. Uredništvo je vzelo to izjavo z zadoščenjem na znanje. Obenem sta uredništvu izjavila, da mu vso škodo povrne oblast sama. Načelnik informacijskega urada za operirajoče čete in obenem predstojnik cenzurnega urada je podal pojasnilo, da je bilo včerajšnje poročilo n dogodkih v uredništvu pač v orvem
trenotku črtano, da pa dovoljuje ponovno objavo v mejah, ki so mogoče z ozirom na zasedbo. Edinost : pripominja, da znaša doslej ugotovljena škoda do 15.000 kron neglecle na neugolovljivo škodo na uredniških in upravniških delavnih pripomočkih.
Nove laške odredbe.
Trst, 31. dec. (Lj. k. u. Zakasnelo) Vrhovno italijansko armadno poveljnvštvo je poostrilo odredbe gledrs na prekoračenje demarkacijske črte. Odredba določa: 1. Kdor brez posebnega dovoljenja vrhovnega poveljništva ali kompetentnega armadnega poveljništva prekorači ali skuša prekoračiti na znotraj aH na j;unaj demarkacijsko črto, bo kaznovan z vojaškim rapovom do 5 let. 2. Dovoljenja v zmislu 1. točke, te odredbe se bodo dajala le v službene svrhe ali iz zelo tehtnih razlogov zasebnega značaja. V tem primeru bodo morala armadna noveljništva vedno vprašati kompetentnn gubernijske oblasti za navodila. Točki 3. in 4. določati pristojnost vojnega todišča in eventualne višje kazni v posebnih primerih. 5, Odredba stopi takoj v veljavo.
Zgiascvanje oseb ▼ Trslu.
Trst, 2. jan. (Lj. k. u.) Gubemijska oblast razglaša odredba glede zglaševanja oseb, ki so se leta ;918 preselile v Trst: 1. Državljani, ki niso rojeni v tržaškem mestu in niso italijanske narodnosti ter so prišli stalno prebivati v Trst leta 1918. (od 1. jan. do danes) se morajo zglasiti na kvesturi, da se ugotovi njih istovetnost in ukrene, kar jc potrebno zanje. Zglasiti se morajo med 1. in 5. januarjem. Izvzeti od te dolžnosti so podaniki držav, ki so zaveznice Italije; zanje se izdajo odredbe pozneje, ker šc ni rednih konzulatov v mestu. Zglasiti pa sc morajo vsi podaniki nevtralnih držav in si morajo pred zglasit-vijo preskrbeti redne listine pri konzulatih. 2, Državljani, ki niso rojeni na ozemljih Julijske Benečije (in sicer v glavarstvih koperskem, vološčanskem, poreškem, pa-zinskem, puljskem, lošinjskem, sežanskem, tržiškem, postojnskem, gradiščanskem, goriškem in tolminskem) in ki so prišli stalno prebivat na tem ozemlju leta 1918 (od 1. januarja do danes) se morajo zglasiti pri glavarstvih. Kršitelji te naredbo pridejo pred vojno sodišče in se bodo kaznovali navadnim zaporom do dveh let in z globo do 2000 lir.
Prcseijevanje Jugoslovanov Iz Nemške Avstrije.
Gradec, 3. jan. (Lj. k. u.) Na nemškem Štajerskem stanujoče jugoslovanske rodbine, ki bi se rade preselile v državo SHS, naj se prijavijo predsedniku jugoslovanskega zastopništva v Gradcu, Stanku Far-kašu, Gradec, Klosterwiesgasse št, 5, prvo nadstropje. Store naj to čim prej. Naznanijo naj mu svoje ime, število rodbinskih članov, postajo, s katere bi odpotovali ter postajo, do katere bi se poljali; nadalje, koliko prostora bi potrebovali v vlaku, ali bodo svoje pohištvo seboj vzeli v posebnem vozu za pohištvo ali je bodo dali prepeljati v železniškem vozu in ali za to zadostuje polovica železniškega voza ali potrebujejo ves železniški voz. Dan odpotovanja se jim bo pravočasno naznanil. Selitev v kraje, ki so zasedeni po Italijanih, je za sedaj pemogoča.
Reko zasedejo mednarodne čete.
Belgrad, 3. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča: Reko zasedejo mednarodne čete. Po mestu že hodijo mednarodne obhodne straže. Povsod je popoln mir. Vrhovni poveljnik ententinih čet je sporočil predsedstvu Narodnega Viječa na Suša-ku, da je bilo sklenjeno na konferenci generalov, da se smejo na Reki in okolici nemoteno nositi jugoslovanski znaki in jugoslovanske kokarde.
Aretacija italijanskega vohuna ▼ Sarajeva.
Sarajevo, 2. januarja, Oddelku srbske vojske sc je posrečilo aretirati v Sarajevu itali-
Ianskega vohuna, ki je imel nalogo proučiti, tako ie razpostavljena srbska vojska v Bosni in Hercegovini. Iz njegovih spisov je razvid-no, da se Italija posebno zanima za železniško progo Metkovič-Gabela-Zelenika. Vohuna so zaprli.
Bolgarija za Jnnoslavifo.
Budimpešta, 3. jan. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Tukajšnji listi potrjujejo, da se namerava Bolgarska pridružiti Jugoslovanom pri ustanovitvi balkanske zveze. Bolgarsko-češka pogajanja se vrše v Pragi.
Kriza v Itallfanskem Imperializmu.
Bissolatti odstopil.
Trst, 30. decembra. (Lj. kor. urad. Zakasnelo.) Pred dnevi je podal italijanski minister za javna dela Dari demisijo iz osebnih razlogov, potrt zaradi britke izgube svojega sina. Kakor jc navada, so ob tej priliki tudi drugi ministri na razpolago oddali svoje mandate, da bi imel ministrski predsednik pri izpopolnjevanju kabineta proste roke. Z ozirom na to krizo tehnfč-nega značaja v italijanskem kabinetu sc je mnogo razpravljalo v italijanski javnosti in
imenovali so že več novih kandidatov za preustroj kabineta. Po vojnem svetu dne 28. t. m. v Rimu, kjer sta se udeležila posvetovanja tudi admiral Thaon de Revel in vrhovni poveljnik general Diaz, je minister za penzije in javno pomoč, socialist Bissolatti takoj po sklepu vojnega sveta podal svojo demisijo v roke ministrskega predsednika. Ta demisija je zbudila .v vsej politični javnosti, ne samo ▼ italijanski, veliko pozornost in skrb, ker se je ministrska kriza tehničnega značaja izpremenila s tem v politično krizo. Med zunanjim ministrom Sooninom in med ministrom Bissolattijem, ki je bil sicer ves čas vojne vnet interven-cionist, se je pojavil vsled različnih nazorov že večkrat spor, ki pa ga je vpliv ministrskega predsednika Orlanda vedno poravnal vsaj za nekaj časa. Ti spori so s« vedno nanašali na različno naziranje glede zunanje politike, zlasti z ozirom na cilja in rezultate svetovne vojne. Ako tudi jo Bissolatti bil vedno goreč intervenciooiet in ako tudi je z vnemo zastopal koristi Italije, so bile njegove tendcnce In ideje vedno humanitarne in občečloveške; naposled Jo navdušeno soglašal s programom predsednika Wilsona, vsled katerega se je prvotni bistveno imperialistični značaj svetovna vojne izpremenil tako temeljito. Ker jo Italija med^ zmagovalci, je zmagoslavje zopet zavedlo oficielr.o in neoficielno Italijo do izbruha nekdanjega imperializma} to dokazujejo čiindalje večje teritorialne in gospodarske zahteve, ki jih stavijo Italijani sebi v prid, ld so pa očitno v nasprotja X Wilso'novrmi načeli o pravičnem in trajnem miru. Demokrat Bissolatti pa noče prevzeti odgovornosti za tako igro, ki bi onemogočala na mirovni konferenci tudi one idealne nacionalne zahteve/ za katere je on tako goreče deloval. S to svojo demisijo pa jc v tem kritičnem trenotku spravil ves očitni italijanski imperializem v veliko »U drego. zato jc zadobila. ta ministrska kriza velik in usodepoln. političen pomen. »11 Sccolo« pripominja mimo drugega k tej krizi: Demokracija z bolj prosvetljcnini delom konservativcev meni, da mora nastati v Evropi lak položaj, ki bo izključeval vsak spor med narodi, zaradi česar se je sret bojeval preti nemškemu imperializmu} drugi del Italije, ki sledi staremu reakcionarnemu mišljenju in ki hoče, da naj bi se rabila formula svetega egoizma pa podpira diplomacija in profesionr.ini militarizem.« Z ozirom na krizo je ime! ministrski predsednik Orlando daljši pogovor z ministrom Bissolattijem. Za danes je pričakovati, da se sestane ministrski svet, ki se bo bavil z rešitvijo krize.
Trst, 30. decembra. (Lj. kor. ur. — Zakasnelo.) Italijanski listi poročajo, da se je naučni minister Bcrenini, pristaš socialistične stranke, ki ji pripada minister Bissolatti, izjavil solidarnim ?. njim in da namerava tudi on podati svojo demisijo. < Rimski dopisnik milanskega >11 Sccolo«, ki ima ozke stike z ministrom Bissolattijem, pojasnuje z ozirom na podano demi* sijo poleg drugega: Treba je pojasniti še drugo nesporazumijenje, ki so ga vzdrža-vali zlasti oni, ki niso hoteli vojne in ki so bili prijatelji Nemcev. Ti pravijo, da Bissolatti noče Italiji anektirati Reke. Ni res« Reke noče oni, kdor zahteva strogo uva« ževanje londonskega pakta, v katerem ni obsežena Reka. Pojasniti moramo tudi drugo legendo. Minister Sonnino ni nacionalist v zmislu italijanskega nacionalizma* Sonnino je samo strumen varuh in sc hoče vestno ravnati po londonskem paktu. To je vse. In v resnici bi nacionalisti radi imeli Split in dalmatinsko obalo daleč doli do Kotora. Sonnino pa ni riikdar niti sanjaj, da bi hotel imeti vse to, ako tudi dopušča po svojem časopisju nevarno kampanjo za Dalmacijo. Razen tega obstoji ša vpraganje glede Reke. Tukaj smo vsi edini v izjavi, da je Reka italijanska, vsi, nacionalisti in nenacionalisti, vsi, izvzemši ministra Sonnina, ki zahteva samo enostavno in doslovno uporabo londonskega pakta, — Sonninov organ »Giornale d' Italia« pravi, da misli Bissolatti, naj bi se Hrvatom odstopil oni del Dalmacije, ki ga od-kazuje londonski pakt Italiji, dačim se po-tezajo ministri Orlando, Sonnino in drugi ne samo za zahteve londonskega pakta, nego bi jih radi šc izpopolnili. — II Gior-nale del Popolo« veli, da zapušča Bissolatti vlado spričo dejstva, da se zavezniki na-gibljejo partikularističnim namenom. List sklepa, da nc gre za spor glede vprašanja nacionalnega interesa, marveč za veliko politično smer, da ne bodo brezuspešni razlogi, ki so nasvetovali italijanski demokraciji, da je podpirala vojno. — Dokler ostane Bissolatti minister, pišo »Corrierc della sera«, pomeni za vlado tendenco, da hoče sodelovati odkritosrčno in vztrajno pri velikem poizkusu Wilsonovega podjetja, ustanoviti nov in prosvetljen svetovni red, pomenja reakcijo proti nevarnim, iz-nova oživljajočim se nacionalističnim nagonom, pojavljajočim se tu in tam med zmagoslavnimi narodi, pomenja vztrajen namen, da se ne zatrosijo nove kali vojno in smrti na globoko orano polje; vsled ko-maj končanih krvavih dogodkov pomenja naposled stremljenje, skleniti mir na podlagi principov, za katere ie bila ta vojna.
mačeta in zaradi katerih ie bila opravičena pred narodi, ki so se združili proti Nemcem. Soglašamo s tem, kar Bissolatti zahteva glede miru in moramo zato iskreno želeti, da njegov obstanek pri vladi ni onemogočen. Ako bi res ne mogel ostati, bi bili mi pred tako politično krizo, katere težavnosti in dalekosežnosti sedaj še ne moremo izmeriti.
Vzrok Bissolattiievega odstopa.
Trst, 2. (Lj. k. u.) Musolinov organ »II Popolo d' Italia« navaja pretvezne konkretne razloge ra Bissolattijevo demisijo. Glavni in temeljni razlog krize, veli list v dopisu iz Rima, je tak, kakor smo ga že načrtali. Da doseže prispojitev Reke, se hoče Bissolatti odreči vsej Dalmaciji razen saderske občine. Temu nasproti pa vztraja oficielna politika italijanski vlade na tem, na obvaruje londonski p*kt, ki nam priznava pravico do severne Dalmacije, vStevgi Zader, Šibenik in zaledje. Kar se tiče reškega problema, hoče vlada, kakor se nam poroča, oficielno opozoriti entento na to, da nam je zabranjena posest tega popolnoma italijanskega mesta po nesprav-ljivi volji carlstične Ruske, ki pa se je v posebni točki londonske spomenico zavezala, da bo s svojo armado vspešno vezala habsburSke moči. Ker pa Rusija v drugi vojni dobi ni izpolnila svoj« obveze in je morala zato Italija prevzeti nase sama vse avstro - ogrske vojne sile, je kratkotnalo odpadel ruski veto proti italijanstvu Reke. —
Odstop ministrov in socialisti.
Trst, 31. decembra. (Lj. k. u. Zakasnelo.) Z ozirom na demisijo socialističnih ministrov Bissolatija in Bereniniia je sklenilo vodstvo reformatično-socijalistične stranke ali bolje »Zveza italijanskih socija-listov«, kakor poročajo italijanski listi, ob-Mrno resolucijo, ki je bila v nekaterih italijanskih listih deloma zasežena. V bistvu pravi: Vodstvo italijanske soc. stranke smatra, da se je vlada zopet enkret vsled okoliičin, ki so dovedle do krize, pokazala nezmožno za sedanje naloge, v kolikor se tičejo mirovnih problemov in tudi glede na notranjo gospodarsko, socijalno in tehnično ureditev preheda iz vojnega 6tanja v mirovno razmeri«. Noben pristaš Zveze italijanskih socialistov ne more sodelovati * dosedanjim minirtrstvom ali ga kakorkoli podpirati. Nadalje se določajo v resolucijah smeri za zunanjo in notranjo politiko in se zahteva od vseh pristašev, da se morajo odločno upreti proti vsaki vladni sestavi, ki bi se ne hotela ravnati po teh smereh, Z ozirom sa zunanjo politiko določajo resolucije boj za zvezo narodov in vzdrževanje demokratičnih in antimilitarističnih ciljev, ki so bili povod italijanski intervenciji in ki morejo v obsežnih mejah spraviti v sklad varstvo italijanskih narodnostnih pravic in varnost Italije z legitimnimi pravicami in interesi obmejnih narodov. Glede na notranjo politiko določajo resolucije smeri za politično m socijalno ter gospodarsko organizacijo države in zahtevajo v 6. točki: Neposredno pripravljanje konkretnega načrta za politično reorganizacijo države na podlagi dejanske ljudske suvc-renitete in direktnega zastopstva produkcijskih slojev. Ta načrt se mora predložiti konstituanti, ki naj se takoj skliče po •sklepu miru in demobilizaciji.
Bissolattijev odstop in Wilson.
Trst, 30. dec, (Lj. k. u. Zakasnelo.) Z ozirom na to, da bi bila zadrega velika, ako bi morala predsednika Wilsona ob njegovem prihodu v Rim sprejeti vlada, ki ie v težavni politični krizi, je pristal Bissolatti na prigovarjanje ministrskega predsednika Orlanda, da bo Bissolatti jeva domišlja oficielno objavljena šele po prihodu in odhodu predsednika Wilsona iz Rima. I\er pride Wilson prejkone 4. ali 5. januarja v Rim in ostane tam 4 dni, bo šele okoli 10. prihodnjega meseca jasno ali sc ministrska kriza še razširi ali pa če se bo mogla nafti zanjo primerna rešitev.
Italijani nezadovoljni z entento.
Ktfnlgsvrusterbansen. 3. jan. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Neprijazna polemika med italijanskim In francoskim časopisjem glede prispevanja Italije v vojne namene se Siri. Italijanski časniki trdijo, da so italijanske armade premagale Avstrijo in sploh mnogo pomagale ententi. Take trditve naj bi z večjim poudarkom dokazalo pravico Italijo do Hrvatske in Dalmacije. Nezadovoljnost italijanskih krogov z ententno politiko proti italijanskim zahtevam narašeo. Italijauski im-perialisti so očitno izrekli, da jo vsakdo sovražnik Italije, kdor ne pripoznava pravic Italijanov do Reke, Trsta, Istro in Dalmacije. Zdi sc, da hočejo ti krosri postaviti mirovni kongres pred dovršena dejstva glede teh ozemelj, ker ee je v Dalmaciji izkrcalo mnogo italijanskih čet.
Iz CeSke.
i
Čehi v Požunu.
Požun, 3. januarja. (Lj. k. u.) Čehosi< , vaški tisk. urad poroča: V mestu je mir. , Poveljnik posadite jc izdal proglas n.: prebivalce, kjer izživlja, da so priSli Čeho-siovaki v mesto kot osvoboditelji in da famčljo za varnost imetja in življenja. Češki poveljnik je izdal strotfc odredbe uroti plc-nilfem«
Usoda nemškega vseučilišču v Pragi.
Praga, 3. jan. (Lj. k, u.) Čchoslovaški tisk. urad poroča: »Narodni Listy« priob-čujejo danes uvodnik, kjer sc pečajo s prihodnostjo nemškega vseučilišča v Pragi. List pravi, da so skrbi Nemcev glede usode njihovega vseučilišča neutemeljene. Čehi hočejo živeti z nemškimi državljani čehoslovaške republike v miru in bodo varovali vso nemške kulturne naprave bolje, kot so ravnali Nemci s češkimi.
Razmere rca Poznan!s&em*
Naoon, 3. jan. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: NemSki minister Ev^on Ernst In državni podtajnik v vojnem ministrstvu sta se vrnila iz Poznanja v Berlin. Minister Ernst. jc očrtul svoje vtiso novinar,Jem. Pripovedoval jo, kako so ju v poslopju višjega prodsedniStvu v Po-imanju nekaj časa zudržavali poljski vojaki. Razmere na Poznanjskom da so se žalibor; zadnje dni zelo izpremenilo v prid Poljakom. Minister Ernst ne misli, da bi bilo mogoče, izpremeniti ta položaj šiloma, marveč so nadeja sporazuma s Poljsko, kjer so njeni zastopniki izjavili, da nočejo postaviti nemško vlade prod dovi-Sena dejstva, temveč da hočo poljska vlada počakati odločitve mirovno konferenco.
Na ti en, 3. jan. (LJ. k. u.) BrezZičpo so poroča: Paderewski, 2 angleška in eden poljski častnik so dne 1. januarja odpotovali iz Poznanja v Varšavo. Drug angleški častnik so polje preko Berlina v Spon. Nemški Narodni svet v Poznanju izjavlja, da so vesti o p o gromi h proti poljskim Židom v Poznanju neresnične. Tudi židjo iz Poznanja potrjujejo, da ni l)!lo nobenih pogromov. Pri liiSnih preiskavah je bilo nekaj izgredov, pri katerih so trpeli nepoljski prebivalci.
Nemčija nastopi aa Poznanjskem z vojaško silo.
Berlin, 3. jan. (Li. k. u.) Čchoslovaški tisk. urad poroča: »Lokalanzeiger« javlja:
V	poznanjskem vprašanju jc kabinet sklenil, da uporabi vojaško silo. Kabinet misli, da bo mogel obvladati položaj v Poznanju z vojaško silo,
Lipsko, 3. jan. (Lj. k. u.) Čchoslovaški tisk, urad peroča: Tukajšnji listi javljajo:
V	provinci poznanjsld so zbrali več armad-nih vojev. Kakor se razvidi iz vojaških priprav, je državna vlada odločena, da se ne odreče pravici Nemčije do poznanjske province.
Vraiislava, 3. jan. (Lj. k. u.) Čehoslo-vaški tisk. urad poroča: Po poročilih listov iz gorenješlezijskega okrožja pripravljajo Poljaki tudi v gorenji Šleziji presenečenja.
V	Beuthnu je bila dne 30. dccembra 1. 1. konferenca poljskih voditeljev iz Poznanjske, Galicije in nekdanjo Rusko Poljske. Natihoma oborožujejo radikalne Poljake.
Poznanj, 3. jan. (Lj. k. u.) Dim. kor. I urad poroča: Nocoj so zooet streljali na kolodvoru, Po poročilih tukajšnjega vojaškega sveta so bili včeraj v Strelnu hudi poulični boji med poljskimi in domačimi obrambnimi četami. Bojevali so se tudi v Gneznu. Promet z ladjami v Gnezno je od včeraj ustavljen.
Nemška Avstrija.
Iz Nemške Avstrije,
Dunaj, 3. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. ur. poroča: Državni svet je v svoji današnji seji sklenil ustanoviti državnemu svetu neposredno podrejen urad za gospodarstvo z vodnimi silami in elektriko.
Dunaj, 3. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada vsebuje razglas državnega urada za vojništvo pregled o dosedanjem poslovanju tega urada na korist vojnih ujetnikov v Sibiriji in v Turkestanu. Državni urad za finance je za financiranje tega skrbstva dovolil kredit 40 milijonov kron. V razglasu se ugotavlja, da ni več daleč čas, ko bo mogoče te največjega obžalovanja vredne mučenike svetovne vojne zopet pozdraviti doma,
Dr. Bauer o položaja.
Amsterdam, 3. jan. (Li. k. u.) Dunajski kor. urad: Kakor poroča Reuterjev urad, je neki dopisnik Ista »Times- imel ra.rgovor z nemško - avstrijskim državnim tajnikom za zunanje stvari dr. Baeriem. Ta je izjavil, da Nemška Avstrija pričakuje, da bo mirovna konferenca priznala pravico do samodcloče-vania, glede na teritorijalne omejevanje in glede na ureditev notranjih razmer. Kar so tiče spornih ozemelj, je Nemška Avstrija za to, da naj v tem pogledu odloči ljudsko glasovanje pod nevtralnim nadzorstvom. Državni t&jnik je izrazil nado, da bo mogočo, v bodočnosti s sosedi skupno delovati v gospodarskih in v kulturnih ozirih. O povratku mo-narhične vladavine nc more biti govora, ker ji ljudstvo uasprotuje. Dr. Bauer je povdarjal, da je potrebno, da sc Nemška Avstrija priklopi Nemčiji.
Ženske porotnice.
Dunaj, 3. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča neka korespondenca, da jc justični odsek sprejel Hillebrandov predlog o premembi zakonskega načrta glede po-rotniške liste. Davčni cenzus sc odpravi, ženskam se dovoli poslovati kot porotnice.
Kazenske ovadbe na Dunaju.
Dnnaj, 2. januarja. (Li. k. u, — Dun. kor. ur.) Po naročilu državnega urada za pravosodje se je leta 1918. 2090 oseb več kakor lani izročilo deželnemu sodišču. V istem času je bilo podanih 3000 kazenskih ovadb več in 2000 obtožb. Vsled tega in pa da se ohrani enotnost uprave, jc sklenila delitev dunajskega deželnega • -diiča«
Zažari,
Volitve na Ogrskem. Budimpešta, 2. januarja. (Lj. kor. ur. — Dun. kor. ur.) Ogrski korespondenc a: urad poroča: Današnji ministrski svet je ugotovil, da sloji vlada šc danes na načelni podlagi sistema proporcionalne volilne pravico, da pa je primorana, razpisati sedanje volitve se na podlagi dosedanjih okrožij, ker so različni deli dežele že vedno zasedeni, ker je promet vedno bolj otežkočen in ker pomanjkujc Da;:ir. Vlada pa hoče skrbeti, da pride načelo manjš!nj-skega zastopa po možnosti do veljave. Ministrski svet je sprejel predloge ministra za notranje zadeve glede razdelitve ekrožij.
PiHKinnl in JKaSari, Kudh3£0&a, J. aniiarji}. (Lj. k. u.) Brezžično javljajo: Pogajanja odrske vlado s francoskim poveljnikom Borlhelotom so poteklo za Ogrsko doccla povoljno, tako da ie upali, da bodo runninske zasodno četo do odločitve mit ovnih pogajanj postavljeno pod poveljstvo francoskih čp.&stiikov. General Bortholot je izjavil, da se bo potrudil izpolniti željo ogrsko komisije za premirje.
Nerucrla za pravičen mir.
Berlin, 2. jan, (Lj. k. u. — D. k. u.) Državni tajnik za zunanje zadeve grof Brocksdorif jc takoj po nastopu svoje službe sprejel sotrudnika Wolffovcga urada in izjavil na vpra"ntt;e smeri svoje politike: Stremiti hočem za tem, da bom odkritosrčen in pravičen teliko proti lastnemu narodu, kolikor napram inozemstvu. Mir, ki ga hočem skleniti, bodi pravičen mir. Nasilni mir odklanjam odločno. Nekateri naši nasprotniki sumničijo rcvolucijo, češ, da sc skuša Nemčija odtegnili obveznostim, ki jih je sprejela z V/ilsor.ovim programom; to pa ni res. Samoodločbo nurodov n;smo !c sprejeli, marveč je postala tudi naše geslo; priznavamo jo drugim, zahtevamo jo pa tudi zase.
Ententa proti Nemčiji.
' Berlin, 2. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) »Lokalanzeiger« poroča: S 1. januarjem je ententa v svojih številnih kršitvah pogojev za premirje dosegla vrhunec. Pogodba izrecno poudarja, da med zasedenim ozemljem in Nemčijo promet, posebno v trgovini in obrti, ni nikakor omejen. Včeraj pa je ententa Porcnje hermetično zaprla proti Nemčiji. Noben vlak ne sme v zasedeno ozemlje ali iz njega in noben voz ne sme čez Ren. Mestoma so poškodovani železniški tiri. Ententne vlade co načeloma tista vile ves osebni promet in ga omejile Ic na osebe, Id imajo posebne izkaznico. List pripominja, da ima ta nezaslišana kršitev prava namen, Porcnje popolnoma preobrniti od vzhoda proti zahodu, predno bo podpisan mir, in siccr na ta način, da se popolnoma in v kratkem času uniči tamoš-nja industrija, ki jc navezana na dobavo premoga iz ozemlja na desnem bregu Rena in obenem preskrbi delo stotisoccm brezposelnih v Belgiji in Franciji. Tako hccc ententa po znanem angleškem sistemu »sladkarije in bič« med prebivalsvom Po-renja vzbuditi zavest, da so v prihodnosti njegovi interesi na zaoadu in da mu najbolje kaže, da obrne Nemčiji hrbet.
Nemčija proti ruskim boljševikoni.
Berlin, ?. jan. (Lj. k. u. — Dun. k. u.) Ker je na nedopusten način vdrl Radek s tovariši v Nemčijo, je nemška vlada poslala nastopno brezžično brzojavko v Moskvo: »Pred par dnevi je prišel Radek, načelnik ruske propagande, z nekaterimi tovariši brez obmejne kontrole v Berlin ter bodo imeli za ta nedopustni korak nositi posledice. Nemška vlada pa je primorana, da izrecno protestira preti vdoru zastopnikov Rusije. Postopanje Radckovo bo imelo za posledico, .da sc bo nemška vlada v bodočnosti šc krepkejSe upirala temu, da bi zastopniki ruske-sovjetske vlade prihajali v deželo.«
Princ Maks Badenski kandidat.
Berlin, 3. (Lj. k. u.) Nemška demokra- j tična stranka na Badenskem kandidira biv- j šega Icancelarja princa Maksa Badcnskega j v nemško konstituanto.
Kriza v Prusiji.
Berlin, 3. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad j poroča: Neodvisni socialistični člani pruske vlade Strocbcl, Adolf Hoffmann, dr. Rosen- j ield, dr. gorf Arko, dr. BrettsciieiL Pavel Hof- 1 fmann ter Hofer so v dopisu berlinskemu i osrednjemu svetu naznalili svoj izstop iz službe.
Mezdne razmere v Prnsijt.
Berlin, 3. j»n. (Lj. k. u.) Glasom Dun. k. urada poroča Wolffov urad: Kor so mezde delavcev na njihov pritisk rnnogokjo dosegle višino, ki bi se, stopnjevana, ne dala več opravičevati e draginjo, in ki preti ugonobiti vse gospodarsko življenje, je pruska vlada izdala naredbo, ki pravi mod drugim, da se je mezdno gibanje razpaslo tako, do. preti z uničenjem mnogoterim vrstam produkcije. Neizbežna dolžnost, državne vlade je. preprečiti nnd.ilj-nje nnra$čnt:je mezdnih zahtevkov preko vnosne mere.	i
Umor-plsmcnošc,
Berilu. 3. ion. (Li. k. u.) Dun. kor. urad: I V hotelu Adlon eo danes dopoldne zadavljenega nnSH 38lotncga denarnega pismonošo Lungcja. čin ae Jo moral IzvrSlti včeraj dopoldne, potem ko Jo bil Lunge že nekaj denarju •ii.stavil. Ko so ie odpravljal na dostavljanje,
je pri sebi imel 8000 murk čistega denarja in il denarnih pisem z večjimi zneski. Torba za dostavljanje in denarna pisma sta se pri urnorjencu našli nepoškodovani, toda izpraznjeni. Ropar jo odnesel denar in denarna pisma. V sobi, kjer so našli umorjenca; je do včeraj stanoval neki Winterfe!d iz Hamburga. Višje poštno ravnateljstvo In kriminalna po-lioijii st:i razpisalo 5000 mark nagrada tistemu, ki izsledi roparja.
—------------ .... ...	i, i	——MM—
PpscS mirovnim Sto n gre-
Bern, 2. jan. Glasom dun. k. u. poročajo pariški listi, da se bodo zavezniki takoj po vrnitvi predsednika Wilsona iz Italije dogovorili o sporedu mirovnih pogajanj in da bodo izdelali svoj program. Pogajanja se bodo brezdvomno začela v prvi polovici meseca januarja. Akoravno bi se izjavilo, da so zavezniki popolnoma složni, se bo.mir podpisal šele tedaj, ko bo Nem-čija uredila svoj notranji položaj.
Amsterdam, 3. jan. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča Reuter: Uradno se objavlja: V nekaterih včerajšnjih jutranjih listih priobčena objava o britskih delegatih in -vetujočih uradnikih za mirovno konferenco, ni pravilna. Mi-nistr?ki predsednik in državni vojni kabinet šo nir.tr. odločila, kako se delegacija sestavi. Dokler delegati niso določeni, se na more objaviti, hdo bodo nasvetujoči uradniki.
JiordnB, jan. (Lj. k. u.) Glasom Dun. k', urada poročajo »Kveninj» Nevvs«, da bodo prekomorska dominionc na mirovni konferenci zastopali poneral Botlia (Južno Afriko),
Bortion (Kanado) in Hughes (Avstralijo). Zastopnik delavcev še ni določen.
Pnriz, 3. (Lj. k. u.) Pričakuje se, da bo
mirovni konferenci predsedoval francoski ministrski predsednik Clemenceau.
V/i!son in Irci,
Žsneva, 3. (Lj. k. u.j Srbski vojni dopisni urad poroča: Odposlanci irskih mest so naprosili predsednika V7ilsona, da poseti tudi Irsko.
.'<«>&>..«G« JV-
Usoda vojnih ujetnikov v Rusiji.
Dtmaj, 2. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Dancki ministrski predsednik Cvamer jc poslal danskemu Rdečemu kri-i žu na Dunaju, I. okraj, brzojavko, glasom katere sc število naših vojaih ujetnikov v Sibiriji vedno zmanjšuje, ker odhajajo k narodnim četam. Trcnotno so nahaja tam 13.000 častnikov in 85.0C0 vpisanih n ~ ter približno 50.000 delavskega moštva, iičejo pomčči. Od tega števila co prevzeli Japonci 6000 častnikov in 5000 moi v vzhodnih taboriščih ter jih v vsakem pogledu dobro oskrbujejo. Razmere v zahodnih sibirskih taboriščih co manj povoljne. Častniške plače že več mesccev niso bile izplačane. Zelo bi bilo želeti, da prevzame ostale vojne ujetnike ententa, posebno ameriška vlada. Ameriški Rdeči križ v Vladivostoku jo pripravljen, prevzemati in oddajati pošto in imenike vojnih ujetnikov danskemu Rdečemu križu, ki hoče objaviti imenik ujetnikov, čim ga dobi ter dostavljati pošto iz Sibirije svojcem naših ujetnikov. Rade volje je tudi pripravljen, pošiljati kratka poročila svojcev v Sibirijo, ki pa morajo biti napisana na priprostiii ali dvojnih dopisnicah Rdečega križa in naslovljena na gori označeni naslov.
Bratianuova stranka.
Eiidimpešta, 3. (Lj. k. u.) Bivši ministrski predsednik Bralianu je osnoval novo politično stranko, ki objavlja sedaj svoj program, ki
obsega v glavnih točkah volilno dolžnost, tajno in splošno volilno pravico, razdelitev veleposestva .občinsko samoupravo in decentralizacijo upravnih oblasti,
Konferenca z »letalstvo.
Pariz, 3. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča: V Parizu se sestane še ta mesec konferenco. Zedinjenih držav, da se osnuje poseben Statut za letalstvo.
Turška grozodejstva na Armenskem.
P"iz, 3. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad poroča: »Petil Parisicn« priobčuje naslopno brzojavko iz Zagreba: Turška vlada jc sklicala izredni vojni svet, ki bo vse vojaške in civilne osebe, ki so zakrivile grozodejstva na Armenskem, klicala na odgovor. Večina krivcev pa je žal pobegnila. Zlasti je obžalovati, d aje odpotoval maršal Liman von Sanders paša v Berlin, eden glavnih povzročiteljev zločinov v Armeniji,
Povraiek francoskih ujetnikov.
Berlin, 3. (Lj. k. u. — Brezžično.) Od dneva podpisa pogodbe za premirje se je povrnilo 277.000 francoskih ujetnikov v
domovino.
Boj proti alkoholu v Ameriki.
P. riz, 3. (Lj. k. u.) Srbski vojni dopisni urad nornča: General Pershing je pozva' ameriška vojaška poveljstva, naj organizirajo boj proti alkoholu tudi v ameriški armadi, kkor ga jc uvedlo francosko vrhovno poveljništvo.
Stran 6.
»SLOVENEC«, dne 4. januarja 1919.
štev, J.
Sinnfajnci.
London, 2. januarja. (Lj. k. u. — Dun. kor. ur.) Reutcrjev urad poroča: V pred-sinočnih pogajanjih med 1ordmayorjcm v Dublinu in rimskokatoliškim škofom v Downu so dosegli, da sc smejo Sinruajnci, ki so 28. decembra zasedli prizidek bel-fastske ječe, vrniti v svoj prejšnji st^n. Del jetnišnice je popolnoma uničen.
Proti ruskim boljše vikom.
Stockholm, 3. jan. jLj. k. u.) Dim. kor. urad poroča: Tukaj so ustanovili urad, ki nabira prostovoljce za boj proti boljševi-kom. Namerava se postaviti enotna fronta skozi Estlandijo, Kurlandiio, Livonijo in Li-tavsko proti boljševiški Rusiji.
Wilson proti vojnSkemu nastopu v Rusiji.
Koenigswusterhausen, a. jan. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Francoski listi javljajo neprikrito, da je Wi!son kakor vsi drugi en-tontni socialisti proti vojaški intervenciji v Rusji. >Temps» in ilruga vladna glasila poročajo, da sc pripravlja umikanje ententnih čet, ki so ogrožale Pctrograd. Pichon je potrdil pred zborničnim odsekom za zunanjo stvari, da ententa no namerava razširiti vojaško intervencije proti sovjetski vladi, marveč da se bo omejila na dosedanjo podporo protirevo-lucionarnih vlad. Ta sklep ne zadovoljuje no na desni ne na lovi. Socialisti zahtevajo odpoklic vseh čet v Rusiji. Realccionarci so nezadovoljni s tem, da se opusti načrt za intervencijo. Reakcionarno časopisje smatra ta sklop za prvo posledico nesporazumljcnja med j aliiranci.	i
Francija lzžene Miljn&ova.
K5nlgswusterhausen, 3. jan. (Lj. k. u.) Brezžično se poroča: Miijukova, ki je dospel v Pariz, Clemencau ni hotel sprejeti. Francoska vJada je sklenila, da se Miljukov izžene.
Požar v Londonu.
Amsterdam, 3. jan. (Lj. k. u.) G!as<;m Dun. kor. urada poroča Reuter iz Londona, da je ondi včeraj zgorelo veliko žitno skladišče. Zgorelo je živeža za on milijon funtov šterlingov. škoda na poslopju znaša pol milijona Niti poslopje, niti blago nista bila zavarovana.
Finci In boIJševikL
Helslngfors, 2. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad: BoljSoviška vlada iskreno želi izmene livil s Finsko. Rusija potrebuje lesa in ponuja kot kompenzacijo, da spusti Fince na svobodo in dobavi Rusiji olja, voska, fosfora, zdravilnega zeliša in dišavo, usnja itd. Ker jc položaj Fincev na Ruskem neznosen, vlada ponudbe ne namerava zavrniti.
Politične novice.
-f Vsi dostojni ljudje v Ljubljani se zgražajo nad tem veseličarenjem, v katero so se zagnali gotovi ljudje, komaj ko se je oredpust na pragu prikazal. Ali je zdaj res primeren čas za tako rajanje in norenje? Siromaki stradajo črnega kruha, po veseli-čnih dvoranah pa se šibijo mize od pogač in delikates. Za najpotrebnejše delo ljudje nimajo luči, plesišča pa so vso noč sijajno razsvetljena. Samo na eni teh veselic — tako se govori po Ljubljani — so na Silve-strovo noč izkupili za pijačo in jed nič manj kot 46.000 kron!! Pri tem pomanjkanju in stradanju širokih mas! To je narodno delo takozvanih narodnih društev! Ni čuda, da se govori, da so se nazadnje tudi stepli. Pijane postave mladih fanta-linov pa so se gugale domov še ob eni uri
Eopoldne na Novega leta dan. To je vzgoja narodni jakosti slovenske mladine! Protestiramo proti temu, da se taka razuzdanost ogrinja z bliščečim narodnim plaščem in ž njim ljudi zapeljuje. Vse to priča, kako ljudstvu pri vsej vnanji polituri manjka srčne kulture. Ako se bo to nadaljevalo, bo treba izrednih sredstev. Kakor so na izreden način preprečili predstave v nemškem gledališču, tako bo treba tudi tukaj. Če ne oo tega konec, pripeljali bomo na plesišče trume sestradanih beguncev, vdov, invalidov in slepcev, naj si ogledajo od bližje to družbo, ki se tako brezsrčno veseli, dočim oni še \edno trpe in ječe na posledicah krute vojske. Konec škandalom!
-f Dokazi naše kulture. V Ljubljani se taudi francoski major, ki je prišel k nam v posebni misiji. Pri sinočnjem razgovoru v poslopju deželne vlade je dr. Žolger slikal francoskemu majorju trpljenje naših ljudi v italijanskem zasedenem ozemlju in na Koroškem, kjer popolnoma cvete italijanski in nemški imperijalizem. Pri tem ga francoski major prekine: »Gospodje, tudi iVi Slovenci ste impcrijalisti.« Dr. Žolger 'ga začudeno pogleda. »Poglejte gospod« •— pravi francoski major, »danes sem bil v kavarni »Evropa«. Čital sem ravno »Neue Freie Presse«. Kar pridrvi v kavarno nekaj mladih ljudi, ki mi časopis na surov način iztrgajo iz rok ter ga raztrgajo na drobne koščke. In Vi Slovenci tožite o italijanskem in nemškem imperijalizmu?« — Ljubljanski radikalci se torej čutijo dolžne, narodno vzgajati ne le Slovence, ampak tudi francoske goste, ki prihajajo k nam v Ljubljano po informacije.
+ Nasilje in nc demokracija. Iz Kan-<3ije pri Novem mesiu nam poročajo, da so tam nahujskani ljudje dne 23. dec, oboroženi pridrli pred župana Z u r c a , ga vlekli v občinsko pisarno, kjer so ga z grožnjami prisilili, da prevzame nase vse vojno posojilo, ki ga je podpisala občina. Velika občina Šmihel-Stopiče jc podpisala vsega vojnega posojila 43.900 K. G. župa". - <" blagajnik sta izjavila, da prevzanv.:' ; toliko vojnega posojila, kolikor ji- pripada
kot obč. odbornikoma. Dal množice je bil s tem zadovoljen, drugi pa so imeli župana zaprtega v občinski pisarni do pol 3. ure pop., ko je g. Kulovic za župana položil 5000 K varščine, Nato so razgrajači postavili svojega župana v osebi obč. odbornika Vovka iz Golne vasi. Po tej »zm^gi« so se gostilne napolnile in znani žurnalist-feld-vebel Pire je kolovodjem čestital na »sijajni zmagi«. Take nasilne dogodke obsojamo z največjo odločnostjo! To je nasilje in ne demokracija! Na tak način ne bomo uredili svoje države. Ljudstvo naj spozna, da tiči njegova rešitev v zrelosti, s katero zna na demokratičen način izvojevati svoje pravice, ne pa v pijanosti in hujskanju nekaterih demagogov. Delo vseh poštenih demokratov vseh strank pa bodi razkrinkati sleparsko hujskanje nekaterih demagogov, ki ravno zadnji čas v temnih nočeh skušajo zlesti na vrh po hrbtih ubogega in izrabljanega ljudstva.
+ »Narodno navdušenje.« Prizore, kakršne doživljamo sedaj v Ljubljani, je bilo videti le še med Nemci ob času njihovih prvih žmag in prvega šovinističnega besnenja. V Ljubljani je tolpa neznanih ljudi pod zaščito nočne teme podrla kip Radec-kega v Zvezdi, enega najznamenitejših in najlepših kiparskih del, kar jih ima naše umetnosti revno mesto. Ne trdimo, da Ra-decki mora stati v Zvezdi, pač pa trdimo, da je znamenje podivjanosti in kulturne propalosti v imenu narodnega navdušenja uničevati umetnost. Predsinočnjim so neznani ljudje hodili po kavarnah in surovo trgali bralcem nemške časopise iz rok. Potem so priredili po cestah slavnostne kresove. V kavarni »Union« natakarji komaj preprečili, da ti narodni navdušenci niso odnesli in zažgali nemškega konver-zacijskega leksikona. »Jugoslavija« vse te bedarije podpira in s hujskajočimi noticami pripravlja. Če policija ne bo storila svoje dolžnosti, bomo svetovali občinstvu, da sc vsakdo brani pred divjaki, kakor more.
+' Cerklje pri Kranju. V nedeljo dne 22. decembra m. 1, je bil sklican sestanek kat. izobr. društva, ki pa se je razvil v velik ljudski shod. Domači g. župnik nam je razjasnil sedanji politični položaj. Na njegov predlog se je z velikim navdušenjem sprejel sledeči protest: Župljani cerkljanski najodločneje protestiramo proti vsem krivicam, ki jih delajo našim narodnim so-bratom naši narodni nasprotniki, pred vsemi Lahi Niti pedi slovenske zemlje ne smejo dobiti.
s puhlimi, pijanim!, gnusnimi veselicami, ko ječimo pod laškim in nemškim nasiljem in stradajo In prezebajo naše sirote, begunci, Snvslidi. Vsak počienijak ln rodoljub naj se sramuje udeležiti sc taUe veselice!
—	Ali si že naročila »Slovenko? Naroča se v Katol. tiskarni, II. nadstropje. Stane celoletno 12 kron, polletno 6 kron.
—	D. M. v Polju. V občinski seji dne 31. decembra 1. 1. sta bila za častna občana izvoljena presvitli škof dr. A. B. Jeglič in dr. Anton KoroSec.
—	Duhovniške vesli. Prestavljena sta čč. gg. kaplana Vid Pavlič iz Št. Uja v Slovenskih goricah na Mu to in Jakob Sajovic iz Ormoža v št, 11 i v Slovenskih goricah. — Kot kaplan v Zrečati je nastavljen č. g. Franc Jazbinšek. dosedaj vojni kurat in učitelj v kadetni Soli v Gradcu. — Za kn. šk. dvornega kaplana in tajnika je imenovan č. g. Mihael Umck, dosedaj voini kurat v Mariboru.
—	Pozdrav in naročilo bivširta vojakom« ter »Tolažilno pismo invalidom« se dobi v Ničmanovi prodajalni. Posamezen izvod 20 vin., več skupaj po 10 vin. Naročite in razdelite jim! Storili jim boste jako dobro delo.
—	Cenj. naročnike prosimo, naj se po-služijo za obnovitev naročnine poštnih nakaznic v vseh onih krajih, kjer postni uradi izjemoma ne sprejemajo poštnih položnic. Na odrezku pa treba napisati vse podatke, ki so potrebni za redno vpisovanje naročnine in pošiljatev lista.
—	Šmartno pri Litiji. Kot neko pripravo na narodni praznik smo imeli 24. nov. 1918 shod S. L. S., na katerem je obširno poročal o političnih razmerah urednik našega dnevnika »-Slovenec« — tukajšnji rojak g. Kremžar. Možje in fantje v obilnem številu so z zanimanjem sledili izvajanjem g. govornika ter ob koncu z navdušenjem pritrdili stavljenim resolucijam: pozdrav Jugoslaviji; tudi se je izreklo ncomejno zaupanje vodstvu S. L. S. — Shod je dokazal, da osebne spremembe v vodstvu stranke niso prav nič oslabile moči in trdnega stališča S. L. S. v naši župniji. Sijajno smo proslavili narodni praznik 15. decembra s slovesno službo božjo in veličastnim sprevodom po vasi, katerega so se udeležile vse tukajšnje organizacije z zastavami, občinski odbur in ženstvo v narodni noši. Dopoldansko slavnost je zaključila javna slavnostna seja občinskega odbora v Društveni dvorani, kateri so prisostvovale vse
organizacijo in množica občinstva. V sklepih občinskega odbora se je pozdravilo uje-dinjenje naše države, izreklo zaupanje našim političnim voditeljem, zlasti našemu Prevzvišenemu, ki je že mnogo let častni občan in odločno protestiralo proti zasedbi slovenskih pokrajin po Italiji. Popoldne je bila v Društveni dvorani prireditev, obstoječa iz slavnostnega govora, petja in dveh živih slik, predstavljajočih ujedinjenje Jugoslavije. Udeležba je bila obilna brez ozira na stranke. Tudi v L it i j i so slično proslavili narodni praznik. Občinski odbor je pri slavnostni seji storil podobne sklepe, obenem tudi imenoval našega knezoškofa častnim občanom litijske občine. — Tudi na izobraževalnem polju smo začeli zopet po daljšem odmoru delati. Poživila sta se zlasti dramatični in orlovski odsek. Število članov izobraževalnega društva se je močno pomnožilo, ljudje sploh kažejo, da imajo smisel za c1e!o na tem polju.
--• Aprovizacija v 'itijskem okraju je bila skozi vsa štiri leta vojske zelo pomanjkljiva, zlasti so to čutili revnejši sloji, ki do več mesecev niso dobili živil, zlasti moke, dočim so pa gotovi krogi dobivali živila za več mesecev naprej, tudi taki, ki so bili z živili dobro založeni. Upamo, da bo v prihodnje bolje, ker sc je dosedanji tes-nosrčni in birokratični sistem pri glavarstvu spremenil v toliko, da bomo v kratkem dobili aprovizacijski odbor, pri katerem bodo mogli govoriti tudi zastopniki občin in ljudstva, katerih se dosedaj ni nič vpoštevalo .
—	Vseučilišče v Zagrebu. Vsak dijak, ki se je oglasil za dijaško stanovanje v Zagrebu in bode sprejet v Akademiški dom, naj prinese seboj: jedilno orodje, dva krožnika, 4 rjuhe, eno blazino za pod glavo, po možnosti tudi odejo.
—	Profesorski zbor modroslovne fakultete v Zagrebu je v svoji seji 14. p, m. sklenil, da se slušateljem slovenske narodnosti na tej fakulteti dovolijo vse ugodnosti, ki jih je predložila slovenska vseuči-liščna komisija, dalje, da se priznajo istim vsi izpiti in izpitne naloge, katere so dosedaj napravili na kakem avstrijskem vseučilišču ter da se bodo sicer dovoljevale ugodnosti, v kolikor bodo upravičevale po dosedanjih naukih poedinca.
—	Harmonij bi radi imeli naši vojni slepci, da bi katero pošteno zagodli in zraven zapeli ter pri tem malo pozabili svoje žalostne usode. Ni treba 46.000 kron, — 2000 pa res stane danes najpriproslejši. Pivci in plesavci vrzite brž skupaj te kro-nice! Darove pošiljajte Dobrodelni pisarni!
—	Cerklje pri Kranju. Za župana je bil v torek vnovič izvoljen odstopi vši Anton Koritnik, p. d. Javomik. Možje so mu izrekli popolno zaupanje. Težko stališče ima župan posebno pri nas, ker iz Kranja vedno kažejo sem: »Pojdite v Cerklje, tam je vsega dosti!« Tega pa ne premislijo, da so se tudi egiptovskemu Jožefu izpraznile žitnice.
—	Na občnem zbora Gospodarske zveze v Ljubljani dne 23. decembra 1918 se je sklenilo sledeče: 1. Želje zadrugarjev, naj se razmerje med zadružništvom in Kmetijsko družbo pravilno uredi, da prevzame Kmetijska družba tehnično poučni del stanovske samopomoči kmečkega stanu, zadružništvo pa trgovsko gospodarske posle, je jako stara. Že 27. junija 1905 je prvi občni zbor Gospodarske zveze sklenil resolucijo v tem smislu. Podobne želje so se izražale na mnogobrojnih zadružnih zborih in sestankih. Da se to vprašanje kljub temu do danes ni rešilo, je iskati vzroka v političnih razmerah. Ker so politične zapreke sedaj odpad.e, je letošnji občni zbor Gospodarske zveze zopet soglasno za to, da se ta zadeva končno reši v zadružnem smislu. 2. Člani Gospodarske zveze so z zanimanjem zasledovali delo za koncentracijo zadružništva v novejšem času. Mnenju, ki se je splošno zavzemalo, da slovensko zadružništvo potrebuje skupne blagovne nabavne centrale, se pridružuje Gospodarska zveza popolnoma in bo naloge, ki jo v tem oziru zadenejo kot najmočnejšo slovensko zadružno blagovno centralo, z veseljem izpolnila in vse storila, da se koncentracija pospeši in splošno odobravana misel realizira.
—	Slovensko obrtno društvo v Celju i vabi na občni zbor in obrtni shod, ki se j vrši v ponedeljek dne 6. januarja 1919, sv. 1 Treh kraljev, ob 11. uri dopoldne v mali 1 dvorani Narodnega doma v Celju.
—	L-nrtskn posojilnica nam sporoča na | našo včerajšnjo notico o dvigih pri nekaterih
denarnih zavodih, da so pri njej dvigi že po-! nehali, ker so se ljudje prepričali, da so vse i vesti, ki so krožile in so jih nasprotniki za-' voda trosili, docela zlagane in da ta zavod izplačuje vse vloge brez vsakega zadržka, ne da bi se poslužil kako odpovedi, kakor jo to storila Kranjska hranilnica. Da so vse take novice le prav neumna laž, izpozna vsak pa-meton človek iz tega, da se je Ljudska posojilnica snmu postavila pod neposredno državno nadzorstvo. Kdor bi Se trosil knke vznemirljivo vesti, en bo Ljudska posojilnica ka-•/. -n*ko zasledovala, kdor po naznani takega brezvestnega hujskača, dobi nagrado. Mnogo vložnikov jc svojo vloge, ki so jih dvignili v svojem prvem neutemeljenem strahu, že zopet vložilo v Ljudsko posojilnico, ker so uvideli, da je tam denar varen.
—	V Idriji sc nahaja poveljstvo 37. divizije, ki ji poveljuje general Maroli. V mestu samem je nastanjen 122. pešpolk, drugo vojaštvo je razvrščeno v okolici ob demar-kacijski črti. Italijanski vojaki so strahopetni in siti vojske. Strašno se boje Srbov. Italijani bodo popolnoma iztrebili iz naših gozdov divjačino. Ribe streljajo s puškami.
-— Rudarsko glavarstvo v Ljubljani razglaša, da se plačujejo vse rudarske pristojbine, za rudniške mere in prostoslede, in sicer osebno ali pa po poštni nakaznici z navedbo namena vplačila pri Deželni blagajni v Ljubljani (Dvorec) in ne več pri Finančnem ravnateljstvu.
—	Občni zbor »Podružnice slov, plan. društva v Kranju« se vrši v petek, 10.* jan. ob pol 8, uri zvečer v bralni sobi »Narod« ne čitalnice«.
—	Stavbeni uradniki in delovodje (po-lirji) se v svrho posvetovanja vabijo na konferenco zaupnikov delavstva stavbenih strok radi organizacije na sv. Treh kraljev dan ob 3. uri popoldne v Ljubljani, Prešernova ulica, restavracija pri Per-lesu.
—	»Divjega lovca« so igrali na Spod. Berniku, pa ne na odru, ampak v gozdu, Napadli so lovca Luka Pavliča, po domače Peterco; zdrobili so mu puško in zadali več telesnih poškodb. — Na Brnikih je pustila vojska precej sledov; še sedaj čujemo ponoči večkrat strele. Kdaj bo temu konec?
—	Dr. Korošec maauje v Belgradu v kapeli francoskega konzulata.
—	Za katoliškega župnika v Belgrad pride dr. Kulavic iz Ljubljane.
—	Pristojbina umtrovljcnlh častnikov, M bivajo izven. Jugoslavije. Vsi umirovljeni slovenski častniki, ki so jugoslovanski državljani in po svoji domovinski pravici pristojni v slovensko ozemlje (področje II. vojnega okrožja), a bivajo še izven države SHS. naj vpošljejo svoje dokumente intendanci II. vojnega okrožja v Ljubljani, ki jim nakaže do ureditve novih mirovnin kot predujem staro dosedanjo pokojnino. Izjaviti so imajo s častno besedo, za kateri mesec in od kje so dobili zadnjo pokojnino.
—	Jahn odpuščen. Zloglasni urednik »Marburger Zoitung« Jahn mora v šestih dneh zapustiti Maribor.
—	Ljutomersko okrajno glavarstvo do SpilJa. Zasedeni kraji od Špilja do Radgono na nemški strani Mure so prideljeni začasno okrajnemu glavarstvu Ljutomer.
—	Častno ob&anstvo. Občini Zerkovci in Dogoše sta imenovali generala R. Maistra in glavarja dr. Lanjšiča svojim častnim občanom. Iskreno čestitamo!
—	Napad na škofa. Ko se je na božično noč po polnočnicah vračal linški škof iz stolnice v vozu v svojo palačo, so nameravali pijani vojaki ustaviti voz, v katerem se je peljal Skof, na ta način, da so metali droge pod kolesa. Le prisotnosti duha kočtjaža, ki ie naglo pognal konja, se je Zahvaliti, da se škofu nI pripetila kaka nesreča. Pijani vojaki so obkladali škofa z grdimi psovkami. Nomška omika!
—	Redek slučaj. Posestniku g. Antonu Frelihu na Brezjah je vrgla krava tri teleta, ki so vsa popolnoma zdrava in normalno raz* vita
Vsa zborovanja »Slovenske dijaške zveze«
se vrše dne 5. in 6. januarja v knjižnici Katoliške tiskarne v III. nadstropju in ne v »Ljudskem domu«, kakor smo prvotno poročali. Sv. maša se vrši oba dni ob 8. uri v Marijaniški kapeli in ne v Alojzijeviški. V ostalem ostane spored neizpremenjen.
lj Igra »V božični noči«. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov bode uprizorilo igro »V božični noči« v nedeljo, dne 5. t. m, in na praznik sv. Treh kraljev v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Poleg igre so na vzporedu prireditve tudi moški zbori, četverospevi in dvospevi. Pri-četek je oba dneva točno ob 5. uri popoldne.
lj Misijonska pobožnost. Na praznik sv. Treh kraljev ob petih popoldne bo v nunski cerkvi misijonska slovesnost, Vei. ni Ljubljančani, pridite zravenl
lj Mesečni sestanek katehetov bo ▼ sredo, dne 8. januarja, ob 5. uri popoldne. Spored: a) Proti politiki v šoli, b) Razdelitev pedagoške-katehetske knjižnice, c) Definitivna odločitev za čas prvega svetega obhajila.
lj 20 letnica Vinceccijeve konference pri župniji sv. Petra v Ljubljani se bode praznovala v nedeljo, dne 12. t. m. zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvečer z dobrodelno predstavo v Ljudskem domu. Vprizori se »Oderuštvo in dobrota«. Vstopnice se dobe v predprodaji od torka dalje v Katoliški bukvami in v naših konsummh društvih in sicer v Zvezdi in na Zaloški cesti.
5j Igra »Domen« v Ljudskem domu. V nedeljo ob 5. uri pop. ponovi Št. Jako b s k i Orel v Ljudskem domu krasno narodno igro »Domen«. Slišal som, da so na Novega leta dan igralci prav izvrstno zabavali si. občinstvo. Ker je vstopnic zadnjič prehitro zmanjkalo, so sklonili naši fantje, da ponove igro in s tem dajo nam priliko, da sc jo udeležimo. Berač Urh nam jc porok, da bomo vsi udeleženci židanc volje. Pripeljite s seboj tudi svoje starše in brate; vsem :,e bo dopadlo, — Vstopnic je šc mnogo na razpolago in se dobe danes zvečer od 6. do 9, urc( jutri, v nedeljo, od 10. do 12. dop, v Šfc Ja*
kobski prosveti in ob 4, pop. pri blagajni v Ljudskem domu. Torej v nedeljo oh 5. uri popoldne gotovo n«svidenje v Ljudskem domu.
lj Za računske praktikante pri knjigovodstvu Narodne vlade SHS v Ljubljani so imenovani: abiturient Fr. Zupane, abi-turient Anton Pestotnik, slušatelj modro-slovja Fran Strukel, slušatelj prava Ant. Medved in abiturient Vojteh Galovič.
lj Pozor, pevci in pevke. Da dobimo v Ljubljani ree umetniški pevski zbor, ki bi Izpolnil praznino v našem društvenem življenju, so je sklenilo, da se poživi in preustroji iznova naše pevsko in glasbeno druStvo, ki bo vzelo vso stvar resno v roke in skrbelo, da bo napredovalo vsestranski. Zato poživljamo vsa naša ljubljanska društva kakor: Št. Jakobsko in Št. Peterska prosvetno društvo, Orlovske odseke itd., da pošljejo vse svoje pevec pa tudi druge, ki še niso v pevskih zborih organizirani, v č e t r t c k 9. t. m. k prvemu sestanku, ki se bo vršil v Ljudskem domu v II. nadstropju ob pol 8. uri zvečer. Pripeljite tudi druge s teboj, ki se zanimajo za petje in glasbo. Na čelu društva bo glasbenik-umetnik, ki jamči za uspeh in strokovno izvežbanost, Več se določi na sestanku. Pričakujemo velike udeležbe, posebno naše ženske in dekleta naj ne zamudijo prilike. Sevc fantje in možje tudi ne smejo manjkati.
lj Narodna vlada proti izgredom v zadnjih dneh. Narodna vlada je sklenila soglasno v seji dne 3. januarja 1919 nastopno: Narodna vlada najstrožje obsoja nekulturne čine, ki so jih zagrešili zadnje dni v Ljubljani neodgovorni elementi in ki morajo le poniževati čast in ugled našega naroda in naše države pred vsem kulturnim svetom. Vsled tega bo nastopila Narodna vlada zoper -vsak poizkus ponavljanja takih izgredov z najstrožjimi sredstvi. Vse razsodno občinstvo se prosi, da jo pri tem podpira.
1) Slomškova zveza. Odborova seja v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne v Rokodelskem domu. Udeleži naj sc je tudi upravnik »Slov. Učitelja«! — V ponde-ljek, dne 6. t. m. je skupna seja učiteljskega sveta ob 9. uri dopoldne v Učiteljski tiskarni. V učiteljskem svetu so od naše organizacije: Štupca, Fabiac, Štrukelj, Pečjak in Slapšak. Pridite!
lj Akademski dom. Opozarjamo vnovič, da se vrši ustanovni občni zbor dru-3fcra danes zvečer ob 8. uri v mestni posvetovalnici na magistratu. Člane društva in prijatelje akademike mladine vabi k čim Številnejši udeležbi pripravljalni odbor.
Ij Poveljstvo slovenske prostovoljske legije za Koroško prosi, da bi se tisti, ki so se J. prosinca t. 1. prijavili na shodu v »Unionu« za legijo, takoj zglasili v belgijski vojašnici, objekt II., I. nadstropje.
lj šišensko prosvetno društvo vljudno prosi vse ljubljanske gospode duhovnike, gospode profesorje, založnike knjig, prijatelje društva kakor tudi društvene člane, da blagovolijo po možnosti podariti društvu za društveno Itnjižnico primernih, če je mogoče tudi kaj boljših knjig. Društveni člani naj blagovolijo podarjene knjige oddati gdč, Janežič ob nedeljah od 10. do 12. dop., vsi drugi pa, ki bi za naše društvo žrtvovali kako knjigo, naj blagovolijo oddati v frančiškanskem samostanu na porti z opombo »za šišensko prosvetno dru-itvo«. Spomnite se našega društva. Odbor.
lj Ali so spiritisti v zvezi vsaj s hudobnimi duhovi? Kratek odgovor v pro-povedi v nedeljo, dne 5. jan., ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov.
lj Sestanek zasebnega uradništva, ki bi se imel vršiti nocoj ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma, se radi za-sedenja prostora preloži na torek dne 7, t. m. Vršil se bode v istem prostoru in z istim sporedom. Odbor.
Ij Dijaška policija. Nekdo priporoča v
naj vzame svojo soprogo in otroka m pa kakega gospoda od stavbenega unrda, ki ••»• r;r:-umo na cesto, da mu bo pokazal Dovozno o-sto. Linhartovo ulico, lirauilniSko nlico in Vodovodno cesto. Ko bo potem doma (če bo sploh f-rctfno prišel do doma;, izlival meznico iz svojih čevljov, ni vrag. da bi so mu no orna-rilo njegovo srce, ako bo pomislil, da hodi isto pot vet bto ljudi vsaki d-m po dvnkrot sili So po večkrat. Mod temi je pa do 100 otrok, ki morajo v Šolo. In vso to dundane*. ko niti >;a težke stotako ni dobiti po5t.er.ogu obuvala! AH so si merodajni go.spodjo že kutorikrat predstavljali, kako prijetno in zdravo jo lo, ako pride otrok gor do meč premočen od siieznico v golo. kjer mora potem v skozi in skozi premočenem obuvalu mirno presedeli po Štiri ure?! — Dunajska cesta jo izmed vseh ljubljanskih cest vsled vojsko najbolj prizadela. Mi ki smo tako nc-&reč;ii, da imnino a vojn Kolišča ob tej costi, že peto leto neznosno trpimo. Poloti ob lopem vremenu prah, l.a-krgncga ni nikjer drugje, ob dežju voda in blato do kolen, pozimi pa morja snežnih! Mi bi prav radi vedeli, zakaj pravzaprav plačujemo občinsko doklndo, ki se nam vrvižujejo lato za letom? Morebiti za varnost, ki jo vžl-vamo v taki mori, da pri belem dnevu pokajo stroli vsekrižem po ulicah in po bližnjih njivah m travnikih, ponoči pa tako kakor bi bili na fronti, m to žo dva meseca, ne da bi kdo le z mezincem gonil. Kdaj se vidi v naSih ulicah Kak stražnik? Komaj vsake kvatro! Seveda pred magistratom, prod pošto in >;Pod Trari-čo« j3 prav nevarno, ker tam ni nikdar brez njega. Nazndnie bi šo vprašali, zakaj po Dunajski cesti, Linhartovi ulici in drugih cestah tega okroja ui nobeno razsvetljave?'Ali ni po takih samotah in po takih Škandaloznih potih razsvetljava bolj potrebna, nego po mestu kjer pasnnti hodijo po suhih trotoarjih?! takrat zu vpelej povemo, da jo našega potrpljenja konec. Dajte nam vsaj tisto, kar bi nam dala vsaka najbolj zanikrna kmečka občina!
.... . ... Eden za vso prizadeto. """d110 gledališče: Z ozirom na notico v ste-. 298 smo prejeli sledeče pojasnilo: Prodajam le pristno vino. O tem se lahko prepriča vsak strokovnjak. Ker pa ni v gledališču niti kotička, ki bi služil kot klet .-'li shramba ,moram vsak dau sproti dovažati pijače in icstvine v manjših količinah v buffet. tako dovažani tudi vino v malih sodcih ali steklenicah, bpirita sploh nimam, ker dobivam vse likerje in žganje v originalnih stclde-mcah m opremah. Ako je vino dišalo po pe-linkovcu, jc to le od sodca, v katerem je bil prej pristni hrvatski pelinkovec. Tudi *Adrij-ske piškote* kupujem in prodajam v originalni opremf, t0 je v dvojnih zavitkih, ki so zalepljeni z orig etiketami. Kar kupim, to prodam. Ce je bil reo kak piškot pokvarjen, naj bi mi tja bil dotičnik vrnil, da bi mogla !_az sama dokazati tvrdki, ki mi blago dova-za, da mi prodaja slabo blarfo. Dandanes s» lzgotavlja vse pecivo z nadomestki, kar je vzrok, da imajo izdelki resnično nelepo barvo m tudi slabo obliko. Tega pa nisem kriva jaz, nego vojne razmere. Vsak nedostatel; naj se naznanja meni, ki se trudim, kolikor možno ustreči občinstvu v vsakem oziru. Xo se bode dobilo boljše in lepše blago, ga bodem gotovo 'ak?i nabavila. Za zdaj pa trpini največ škode jaz sama. — Tako dopis brez podpisa. Naša tozadevna pritožba pa ni osamljena. Kos »Adnjskega piškota« jša jc v našem uredništvu še vedno na razpolago na fa-ven upogled.
mouato ter odločno boriti z orožjem v ro-
I>i F roli nasilnim Italijanom do končno initgc nacionalnih idealov. Prst ust so od-poslali predsedniku Združenih držav Wi!-sontt.
Prhfr.^ ~.rno*orska!"a krslja aretiranj.
i »• ?*?' 3' Jan' CeliniG'cc državne oblasto dale aretirati bivšega ministra Ri-* Popoviča, adjutanta kralja Nikole Mi-hajla Popoviča, šefa gen. štaba Petra Lo-, parja, generala Jovana Plamenca in bivšega poslaniha Jovo Popoviča. Imenovani, ki so hoteli izzvati v Črni gori revolucijo v prid diastije NjcrfuSev in da bi se tako Italija umešala v črnogorske zadeve, so "šli, ali je upanje, da bodo kmalu v' rokah pravice. Ljudstvo :e ta ukrep oblasti pozdravilo z navdušenjem.
t? ?? 0 «9
Vrhniški «Crel» priredi dne 5. prosinca 1919 ob pol 7. uri zvečer in dne 6. prosinca ob po! 4. uri popoldne, krasno narodno i;'ro »Domene, h kateri vabi si. občinstvo, da se je v obilnem številu udeleži. Na sporedu je tudi petje, tataiburanje in deklamacija. Nazdar!
»Tečaji S. K. S. Z. Udeleženci teh tečajev, ki so plačali I. obrok šolnine, se opozarjajo, da se bo prihodnji teden pobiral II. obrok. Kdor Sa ni olačal ničesar, nima pravice nadalje obiskovati tečaje..-:
Presvefa.
Pf « gledališko pisarne. Danes oopo' dne ob 3. uri opera »Prodana nevesta« izven abonementa. V praznikih se spremeni 2c objavljeni repertoar sledeče: V nedeljo poooldne ob pol 3. se ponovi otroška igra »Pogumni Tonček« izven abonementa. Zvečer ob pol 3. uri opereta »Corne-villski zvonovi« izven abonementa. V ponedeljek 6. t. m. pop. ub pol 3. opereta »Michujevi hčerki« izven abonementa Zvečer ob pol 8. drema »Tiha sreča izven
:večer ob
abnomenta. V torek 7. t. m.
NA KOROŠKEM SMO SE UMAKNILI.
Maribor, 4. jan. Sinoči so se naše čete umaknile iz Labudske doline do Spodnjega Dravograda.
PREKMURJE V NEVARNOSTI.
Maribor, 4. jan. Zasedene kraje okrog Murske Sobote (Muraszombat) so predvčerajšnjim iztrgali našim Mažari iz rok. Naše je napadlo okoli 1000 Mažarov s topovi in strojnimi puškami. Ker so bile hrvatske čete pod poveljstvom stotnika Jtt-rišiča preslabe, so se morale umakniti.
*, •"!»"»» ^kmvum.	..1.jvuu	1
»Slovencu«, naj visokošolri in srednjeSolci (i) izvršujejo v Ljubljani kontrolo nad vsemi, ki govore nemški, in naj dotičnika vprašajo, kake narodnosti je. Ali so res že v Ljubljani Slovenci. Iti govore med seboj nemški? V tem slučaju bi dotični nepedagogični poziv razumeli, če tudi bi ga ne odobravali, ker bi mali dijaki pri energični družbi dobiti tak odgovor, da bi se stvar končala pri sodniji. Mi-jlimo si pa slučaj: V Ljubljano pride Čeh ali Poljak. Z 99% prebivalstva su v važnih zadevah, kjer je treba natančnega umevanja, ne more razgovoriti drugače kakor v nemščini. J\c rečemo, da bo vedno tako ostalo, ampak zaenkrat je tako. Ali vzemimo slučaj, da pridejo v Ljubljano Nemci ali Mažari, katere bodo kmalu naša podjetja vabila k nam radi tujskega prometa. Ne prikrivajmo si dejstva, da bo naše društvo m tujski promet vabilo vso Evropo, ki gravitira proti Jadranskemu morju, v naša morska kopališča, da imamo mi vse pogoje, da tvorimo nekako Švico za srednjo Evropo, Čeprav v drugačnem smislu. Po vseh deželah bodo naši lepaki vabili ljudi v našo Dalmacijo. Ali je torej v našem interesu, če pride Ljubljana na glas, da se ima človek, ki ne srna slovenski, bati insultov? Gotovo jc bila dotična notica dobro mišljena, a bodimo prepričani, da služi mladina našemu narodu z vestnim pripravljanjem zu pozitivno delo dosti bolje, nego če se gerira kot kontrola nad . odrnstHmi. Kaj bi mi rekli v obratnem slu- j :iiu, če bi ncdorustli 'antjo v Gradcu ustav- j .jau slovensko pasante?
lj škandalozne ljnbljansko cesle. Prejeli smo: Kakega ftoapoda občinskega očeta bi jjro-^iJI, nnj fT' to dni enkrat proti večeru tia iz-preliod po Dunajski cesti do topniCarske vo-juboice in zvečer v temi nazaj v in?sto. Seboj
Pravoslavna cerkev, fielgrad, 3. januarja. V Sremskih Kar-lovcih se je vršil dne 31. decembra sestanek vseh pravoslavnih škofov. Sklenili so, da se vse srbsko-pravoslavne škofije združijo v en pravoslavni patrijarhat in da se odpošlje v Črnovice posebno odposlanstvo, ki naj notificira odcepitev dalmatinske cerkve od bukovinske metropolije. Nadalje so sklenili, da se ustanovi v Belgradu duhovna akademija za vzgojo višje duhovščine in da sc vsako leto odpošlje v Anglijo več klerikov, Angleži pa čim več svojih 1 klerikov v Belgrad, da se tako kolikor le mogoče zbližata anglo-protcstantska in pa : srbsko-pravoslavua cerkev. Nadalje usta- f nove list za bogoslovni nauk in duhevno ! življenje.
Srbska narodna skupščina.
Belgrad, 3, januarja. Danes je bila se- j ja srbske narodne skupščine otvorjena ob ; pol 12. uri. Nato so se vršile volitve v državni svet. Izvoljenih ie hilo 84 poslancev ! in sicer: 39 radikalcev, 20 samostojnih ra- | dikalccv, 6 naprednjakov, 6 neodvisnih ra-dikalcev, 11 nacijonalcev, 1 radikalni desi-dent in 1 socijalist. Nadalje jc bilo i/.voljc-nih 84 namestnikov, Poslanec Draškovič, predsednik kluba samostalcev, jc predla- I M naj ima državni svet iste pravice in dolžnosti, kakor jih jc imela doslej srbska narodna skupščina. Predlog jo bil soglasno j sprejet, Državni svet sc skliče 1. marca, če | pi bo vlada smatrala za potrebno, pa po- ' prej.
Cniogorci proti italijanski okupaciji.
Cetinjc, 3. januarja. V nedeljo sc je ' vršil v Podgorici velik shod, katerega to 1 )(i udeležilo nad 5000 oseb. Nu shodu so najodločneje protestirali pnMi italijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja in izj:i-vili, da sc bodo znali Črnogorci složno in
pol 8. uri opera »Prodana nevesta« za »A abonement
pr »Bomon« na ljudskem odru. Naša izobraževalna društvu so iznova začela u svojimi prireditvami. Treba je torej žo, ob začetku opozoriti naše Igralce na kardinal: " zapovedi dobrega igranja: čuvaj se površnosti, ne sprejemaj vlog, ki so ne' prilegajo tvojemv temperamentu in glasu, nc ?tedi z vajami in v živ] se v svojo vlogo do pike in črke! — Vse to je bilo precej narobe pri sedanjih dveh prireditvah. Napačno jo. če sc postransko vlogo ne cenijo. Vsak obraz na odru jo in mora biti živ, izrazit značaj in osebnost, V dunajskem dvor--.tiem gledališču io igral sla najboljši kara';ter-ni igralec. To v splošno; kar se »Domnn« tiče so je pa videlo, da so vloge niso prilegale. Memorirana jc bila igra dobro, a ni ustvarila občinstvu iluzije, ker so bilo vloge napačno razdeljena; mati Meta je imela sopran 17 letnega dekleta, Anka pa močan krhek alt. Domen so je bolj kretal kakor star izkušen starec, Jureo deklamiral v tenorju in s fantovskimi gestami. Sova jo v resnici temjierarnen-ton hudoben starec, ki govori z vsemi registri glasu in kretenj, ne pa monotono in z rokami v žepu; blaznik gestikulira tor govori res zmešano in grozno, čudno dime. če strahuje Domen Jurca in bije po mizi. Anka bi bila mo-"ala biti nekoliko prisrčnejšo, ne tako tragično toatraiična. Mati. jo kazala premalo sočutja do sina; sploh 30 se tu pa tam dogodki premalo podčrtavali s kretnjami in premori, v dialogih se je pogrešalo soigranje posluSajo-čega. To so navadne hiho diletantskili odrov, ki se morajo Ze v začetku neizprosno opilit.i.' Radt njih ni bilo v igri pravega ravnotežja; Urh jo igral daleč nad povprečnostjo in vsled tega so bile druge vlogo deklamirajoče sence. Opozoriti bi bilo .še režijo: v prvem dejanju je imela županova soba anakronistična okna, anakronistično uro in prevelik križ. V tretjem dejanju, ki je bilo v primeri z drugim predvsem s četrtim, v obče šibko, jo Domen vendar na krajše zvezan in naj rajši roko sname, kakor pa da tako neverjetno suje okoli sebe. Citre bi smeli igrati le v začetku med sanjami in ne poznoje. Diriči niso imeli v tistem času sivih avstrijskih vojnih kap. Maske so bilo izbrane. To so pomanjkljivosti, ki so dado odpraviti, četudi mora igralec spremeniti glas. Zelo sa jo občutilo pomanjkanjo vaj. Ni treba igrati Bog \o koliko iger, rajši manj a tiste dobro in večkrat. Potreba nam je dobrih predstav in ne zanima 110.3 toliko zgodba, č.o se površno igra. Kakšno moči lahko izvežbaino na našem odru, se vidi na Urhu in Spilkinem Jožetu, vsaj prvi bi bil v čast vsakemu odru. Skoda, da je vsled zabrisanega igranja ostalih vzbujal v najboljših hipih samo smeh. Na koncu četrtega dejanja se je povzpel do take višme, da smo strmeli. Seveda bi bilo moralo zagrinjalo nekoliko hitrejšo pasti. Smatral som za potrebno omeniti vso napake — v celoti so to malenkosti, a poudariti moram da so igralske moči take, da se lahko lotijo vsake igre. Človek je bil zadovoljen po takem večeru naših društev, občinstvo jo bi!o silno hvaler.o, lo smejalo so jo preveč v resnih trenutkih, pes je lajal v dvorani in zu odrom jo bilo nekoliko ropota. Ko človek gleda predstavo naJih fantov in deklet, so raduje, videč da tekom vojske zanimanje za izobraževalno delu ni padlo; zavedajo se resno nalogo, ki jih ima Ljudski odor, in podpirati jih moramo v njihovem pri-radevanju.
Fesmi Valentine Vodnika z njegovim životopisom (priredil dr. Pregelj) bo razprodajah Katoliške Bukvarna. Cena bo okoli l K 50 vin. /a bvod. Na dan stoletnice Vodnikovo s:nrli (dne 8. januarja) bodo pc;..Tii .-,. .ic:>;iivo : a razpolago. Pesmi »aj se torej ie .....včajo pri 0.;". Jr;'i pisarni S. K. S. /.. v Ko!o,s?t-i '•'••-kvarni.
<!no 7. t. m na Poljanski cesti St. 15. DoločPn J. ta-le red: od, 8. do 9. dopoldne fet. 1 do 150,
w rni0 IU> ' 151 f,° 0(1 10- do 11. fit. 301 (IC1 4o0, popo dno od pol 2. do pol 3. St. 451 do
S	i'/0 ?0,1 1 št' 601 (i0 750, od pol
i. o pol 5. St .01 do konca. Stranka dobi za %sako osebo pol l:g :P0hu. kg stane 13 kron.
a žpeh za II. okraj. Stranke II. okraja "a ''"mena nakazila za mast v to-rek dne 7. t. m. pri Muhlcisnu na Dunajski costi po naslednjem redu: od 8 do 3 dop fit
iVui0?	10" St- ^ /i0. od lO." do
li' «pi ,	popoldne od pol 2. do pol 3
tU*"J0 8!;°',odJ po' do ^ St. sil do "tr d 4 d0 po1 5" st- 110> do konca.
?tano 18 kroma ^ P°' k? Speha' ^ a Jabolka za !I. okraj. Stranko II okrain ck^ jabolka na zelena.nakazila za krompir^ 101 ek 7. t. v telovadnic I. drž KimnazMp po naslednjem redu: od 8. do 9. St 1 do 300 od
9.	do 10. št. 301 do 600, od 10. do 11. št. 601 do
do ^ Žt°r'01	901 d0 !200 od 3
. - bt- "01 uo loCO. od 4. do 5. gt 1501 rin Konca Stranka dobi za vsako osebo 1 kg holk, kg stane 3 K 50 vin.	J
. a Jabolka za IIJ. eksraj. Stranke III okrn
i Sel- {fnn^r ZClC?U,
V t« rek dne 7. t. m. v telovadnici I. drž. sim-pf nasproti Narodnega doma, po nafhS-njem rodu: dopolan... od 8. do v. St 1 do 250 od 0 do 10. St. 251 do 500, od 10 do 11 št 501
f£°J %tPlhn?e, °d- r-nd°	0 1000, od
1 uo - ht- 1001 do i250, od 4. do 5. št 1251 do onca Stranka dobi za vsako osebo 1 kg ll bolk. kg stane 3 K 50 vin	B J
r>reimpfr1mp,r -a V'	V. okraja
proimc^ krompir v torek dno 7. t. m. pri
,na	cesti. Določen je ta-lo
0 L 4 C-,° 9;,idopok,"Q 1 do 200, od % do
10.	s, 201 do -100, od 10. do 11. Bf. .;oi do CM
M?"? d0 :f" St" 601 ('o m, cd 3 dS ni-.'t r °d V d0 1001 do konca
iŽSo^m.VSQk0 osobo 10 kT'omPirJ-a'
a Krompir cs VI. okraj. Stranke VI okru-ja m-ejmejo krompir v torek dne S. t m pri
?0 V vi ° .	1 do 200. od 9. do
10. s , .01 Uo iOO, od 10. do 11. -r 401 do fino »opoldne od 2. do 3. št. (301 do S00 od ' dn J ^ SO i do 1000, od -i, do 5 št looi do konca!
tiompirja"
imn %	:;l'mo- Mestna aprovizacija
LTic nor ben,.,iU?mPiria	kakovostj
krmo živine. Oddajala ga bo ^ m, dopoldne pri Muhleism.
liftdzuicami: ti. 1 tu -/10 '..„ n :.:„ —•
SI. 300 do CCO dne 8. januarja, it. e^dT®
tšs&At •s&sr
te neaelje, 5. t. m,. r;.-priJ| , „ K .. , kadili?5' SaiU ^ «
r.
s vi	tirt rž!
»J. , ,------ui. it /111.
!-i , 1 - f Laj VQ 0 Jank,> I-tiiMiik .: Bleda kJ, Ci f?soca avf?,,sta 191i kot poddoset-
BJ. SSa^T-Ste
imel nar, »r p	i., t^ ,	^ liv K1 le
.m, u nemi u o d r a v c u k, in
imel nasledi^ naslov: Iv. Dobrave, KrieSs-
t- „ - • .....11 v* »t^uiotm ra naslov
l^maz Dobrave, Sitarjevic, p. Litija" Do
™ Ve£ka* ° Anton« Žuraj, prostak češkega inf. pp. St. 87, je prišel 1. 1914 v Uahciji v rusko ujetništvo, odkoder je bil odpeljan v Saniaro in pozneje v Na-ben-Lemsal, gubernija Lifland, Et. komp. «. 14 5. rota. Od tam se je poslednj č ogiasil 5. maja 916. Kdor b: o njem kaj vede! kam ,e odtod izginil in bi Vedel na-vesti kake podatke, se vljudno prosi, da javi njegovi materi na naslov: Fr La-pajne, tiskarna Hrovatin, V7oIfova ulica Ljubliana.
Kdor ve kje se nahaja Jožef Lcštan b
št a n' K nI 11 ° 'nL01"'C'' • -r"ajd "a naslov: Le? štan Karel, Dobrepolje štev. 2. Pa^rešnec «
,e nahajal v Rostovu ob Donu v	"
A.,sla se (e pn mestnem vojaškem uradu
črna denarnica, v kateri je bilo .ekaHis in in
večja vsota denar a. Kdor jo je zvubil n»? i«
zgasi pri uradnem slUJji Pa^e^u vfiini^oh
VfljeecjvaMa^«^
meta takoj in pod ugodnimi pogoj! v neko večjo mesto na Gorenjskem Na! •slov pove upravništvo ..Siovonca." (4
ni slivovko, tropinovec, bri-I UUUUiM njevee, rum, konjak — po
SSiai0111- VliJOIU Sl'ilzer>
jpeii
c kraj. Stranke I.
bo Spoli na rumena nakazali
aja do-
za matt v torek
ifld e.rodr!'° starosti, zadnji v^JitUU.MlU cas bolnica strefnici iJčo primernega me-!;: kot strežnica borst osebi ali kot ključarica N-. ■ OV pri ujiravj ..Stnv nca" pod št 56.
r ra i" samostojna, so
-u.^, i.! sprejme k dvema zakon->.ia. .•.-r:uui in plača prav dobra — f--0v ,pn u'"ttvi hSIov.' pod št. 60.
feilealena mM. 'tzt
nir s .,0.000 K premoženia v blntn,, ta "<x v !;Vrho /ienitvn .seznaniti z 'go-iK on.li vdovo. Prednost ima trgovka • < nv. Kcsna pisma s ,«iiko s>a prosi pod t,ojnme3i>a In/nost 1919 m upravo usta.
RnCflVi (sklcpanci ali srebrnjaki) na iLullVi unrodno nošo se dobijo pri HENRIK ZADNlKAIi-ju v Ljubljani Sv. Petra costa št. 13, v Ljubljani. -Istotam ne stari pasovi prenovijo in popravljajo.
lužo sirila za razsvetljavo,::!!;::
zavezo, Maribor ob Dravi, Gosposka ulica štev. 5. — Električne naprave za razsvetljavo za mline, žage in druge naprave, električni motorji, električni gladilniki, električne žepna svetilke
B415 (8)
Delavce
motne in težkega dela vajene, Ce mogoče pod vodstvom akordanta, ISCe tovarna v Hočith pri Mariboru.
Zaslužek do 20 kron na dan, prosta hrana iti staaovcnje.
Vpraša se pri obratnem vodstvu Impregnacije lasa v Hočah pri Mariboru.
VbO Maši fiomožnikov lU0; iifl
sprejme takoj K. Pučnik, Sodna ul. 3, za Ljubljano in za Kranj.
ctabava In pofclada lmkor tudi vsa popravita in v to stroko spadajoča dela izvržujoiu sc priporoča
111S1SII5I Dr. IVO BMOf,
MscKJE-aaHRir^ gant, oblikah priporoča
ivrcfka I. S3as	°dvctn'k v L^ubEia,1,' n,zunnia' da ia
M ofliiii pisarno
Popravila za pri nas kupljeno blago se iz- v Miklošičevi ulici št. 6, I. nadstropje
vrše ob najnižjih cenah v lastni delavnici. (poslopje Ljudske posojilnice).
f/nhapffia izurjena so išče za večjo MUUk Siti kuhinjo, v kateri bi prevzela vodstvo. Plača po dogovoru. Vstop takoj. Pojasnila daje načelnik cbrat-uega urada na državnem kolodvoru v Šiški od 11. do 12. ure dopoldne.
Pilložnoslol iiaKup SSaT^bo
l kabinet in 1 kuhinio s posodami vred istotako kakor drva in krompir je vse vkup na prodaj. Posamezno stvari se no prodajajo. Nadulnje se izve in si lahko ogleda S t rel iS k a ulica Ste v. 6, pritličje, levo, od 2. do 7. ure popoldne.
?{as!f!!iOttifl a sobe, ali če jo v kuhinji Mfli!UVfj!l]U, Štedilnik, tudi 2 sobi, se odda brez pohištva kaki gospej ali dvema osebama za takoj. Naslov pove uprava ,.Slovenca" pod štev. 5418.
4 >/< tucata (6 raznih vrst) samo K 213-50 v zaboju franko vsake postajo, proti predplačilu K 113 50 in povzetju I< 100. Leopold Zoisler,Zanrcb,Margaretska6/I.
Stara slovenska SvrtSUa Lamprat, mizarska »n siavbsna tovarna s stroji., na parno in električno silo v Šoštanju, naznanja, da prične a fl, prosincem
imenom -SCMimi W 9ukl
zopet delovati in se priporoča za vsa dela te stroke.
Postrežba točna, cene brez konkurence, delo solidno.	It
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
proti požarnim škodam in poškodb; cc?Uvcmh zuonov
£iublfana, Sutiajska c. 17, £jubljana.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelano stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe, 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ia enako, 3. vse poljske pridelko, žita in krmo, zvonove proti prelomu, sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in drugo kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrlj-sko zavarovalnico od katere ima tudi dežela Kranjska podružnico.
Varnostni zaklad in udnine, ki so znaSale 1.1916 K 906.828-91, so
poskočile koncem 1.1917 ua 1,081.838-54. Tedaj, čimvečje zanimauje za ta edini slovenski zavod, tembolj bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila dajo ravnateljstvo, glavno noverjen.štvo v Celju in na Proscku, kakor tudi po vseh faroh nastavljeni poverjeniki. Cene primerne, bitra cenitev in takojšnje izplačilo.
Pravo rranckevo oikoršo zsi
jajca. Osvalc! Bobeic, Ljubljana, Martinova cesta št. 15.
ffiinj rn hita Pripravna za trgovino na iUijJI i3U lilJO prometnem kraju v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod ,.Trgovina 1000'- na upravništvo Slovenca.
Motriti "ft frnln dobro ohranjeno, brez-liiUUMU ftUili, hibno delujoče, se proda J.Rozman, Ljubljana, F'oriianska ul.24.
kot tropinovcc, konjak, slivovco, rum, likerje ponudi za ceno od K 16•— in višje za liter na drobno in debelo DT,Ha i Holujevič, pecara i tvornica likera i konjaka, Zagreb, Preradovičeva u. 32.
Odda sa služba
Naznanjamo čč. gf?. duhovnim so-hratorn, kakor -iSgg&si^ tudi sorodnikom, '•vKj1 prijateljem in znan-(CJ^ cem pokojnika, da je ® poklical k sebi Vsemogočni danes zjutraj 3. januarja v 79. letu starosti, po dolgem trpljenju, pokrepčanega s tolažili sv. vere — svojega služabnika, visoko častitega gospoda
Antona Notarj a
zlatoraašnika, Sapnika v p.
•
Bil je dober stric.
Pogreb visokega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti v soboto dne 4. t m. ob 4. uri popoldne.
Dragega pokojnika priporočamo čč. gg. duhovnim so-bratom v „Memenio" in vernikom v molitev. Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Škofji Loki.
Škofja Loka, 3. jan. 1919. 72	Žalujoči ostali.
v Ajdovcu pri Žužemberka.
Plača v denarju (760 M in beri. Nastop takoj.	8
Krojaška fjf	^^mS™
tvrdka l&a FMOififf filljalka Ljubljana, Sortna nlica 3
izdeluje najelegantnejše angleške dam-ske kostume ter plaSča in istotako najfinejše vsakovrstne obleke za gospode. Razpolagam le z najboljšimi delavskimi močmi. Prevzamem tudi vsaka popraviia in prenarejanja.	5299
iz 3 ali več sob išče za takoj ali za svečanov termin najraje v sredini mesta trgovsko podjetje. Ponudbe na naslov „GESA" je poslati upravi.
S. RflJEREB,
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
K 3me@m m K tm.om giavni dobitek:
št. 10202, izžreban dne 16. oktobra 1915, IV. lot št. 83805, izžreban dno 11. oktobra 1917, VII. lot. K 60.000 št. 34.155 in št. GO.SOG K 10.000 št. 7788 ln št. 130 169
K 30.900 .....št 68.435 K 5.090 . . . . Št. 63.425
mnogo dobitkov po K 2000, 1000, 800, 400 in veliko dobitkov po 200 K.
čzpSalaSa sroo na do&iSkšift za & 1,5S2.040. PriiSBsSHle žrsliSKia 'm i® ffi. ^siEissrla 2S29.
Izžrebalo se bo 4000 dobitkov v skup. znesku K 740.609. • Srečke prodaja
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
finton Cerne,
gravar In Izdclavatelj kava !k-3tambliSjsv
kot poslovnica razredne loterije in njeno podružnice
\s C©B!u, Cetaveu, Trstu, S&sist&a in CSorici.
Cena srašfce: Vi K 80» y2 K 4©, 7« K 20, »/• K 10.
Igralni načrti In vsa pojasnila brezplačno! Dobitki plačilM takoj in brez odbitka!
Edina slovenska veletrgovina umetnega cvctja in pogrebnih po trebščin
Trgovina v likvidaciji ima naprodaj
po zelo znižanih cenah vsakovrstno
kakor: svilo, žamet, volneno blago, belo in barvano kotenino, parhent, ktot
pisano platno itd. Samo lepo intrpežno predvojno blago. Oddaja se le nad 5C0 K vrednosti. — Naslov trgovine pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 5398, ako znamka za odgovor.
VARAŽDIN (HRVATSKO) dobavlja samo na debelo: umetno cvetje, nagrobne vence, okraske, noge in tapete za rakve, tančice,
mrtvaške čevlje i. t. d. Svoji k svojim! ss Svoji k svojim!
za trge, ob Sine, mline, žage itd. ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje „Zavod za tehnična in elektro* tehnične naprave VOJNOVIč & Co., Ljubljana, Dunajska cesta št. 22." Popravila strojev in aparatov v lastni mehanični delavnici. - Prospekti in proračuni brezplačno.
Dne 10. t. m. ob 10. uri dop. se bo prodalo 240 mtr. modrega suknenega blaga in in vagon strešne opeke. — Pojasnile 9. in 10. t. m. od 9,—10. ure dopoldne. Obratni urad Ljubljana, drž. kolodvor.
V sredo 8. januarja 1919 ob 10. uri dopoldne prodal se bo potom javne dražbe v skladišču tvrdku „Balkan" v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 6390
vagon mila. "To
IMvsrsalsii in za dišavo 2!5S
Moj Uulversal-roSui mlin jn jzboren /a mla-.-SMEHES=»	»«V maka, dlSav, Elad-
Itorja, k .>.ve, ovsen. riSa, orehov 1. t. d. Ta mali _ t^j/ij^^	ročni mliu 80 je toaoui
s*t vojalio iitkorno obnesel •	ia 86 lolito porablja r.a
'' T - vsako vrsto mlevskoga izdelka. Teža okolu 1 tp.
Cena K 24--. DnlverBal-mlln za meso
■^Sp®	K 60-.
■ ^Uttaif H Mlin ia drobljenje Uoatl K •
•/•.'^gjBjjPr Vu* Pošilja se t Dunajaproti ' -'<	predplat-ilu zueska po
-iroffiK KV.«*^ SMtopatvu
r,Ia}-3 B^n®1. Dunaj
IV. Aiaigaietenstr, 57. odd. 82
Prospekt zastonj.
Kraeiska deželna podružnica
n.-s. fiož. življonske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Lžubljam?, Marlfc Terezije cesta 12, II, n.,
f sprejema zavarovanje na došivetje in smrt, združeno tndl s ! vojnim rizikom, otroških do*, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvona zavarovanja,
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Kizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
mlinska oprava
večjega valjčnega mlina. Ponudbe na Vojnovič & Cie, Dunajska c. 22. Mlin je oddaljen 5 minut cd Ljubljane.
Piodo se
vsa
Bno 15. januarja 1919 ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Metelkovi ulici št. 13 prodajale se bodo na
naj takoj naroČi po povzetju, dokler Je Se kaj zaloge, na3o knrbldna svetilko visečo ali namizno najnovejšega sistema. Cena fino emajli-rane svetilke znaša K 30-50. — Karbid vedno v zalogi pri K. ia-mernSk & Ko., Ljubljana, Dunajska cesta St. 12.	. —
sledeče stvari in sicer: kompletna sobnn op.ava, prodajainlška oprava, konji vozovi, moško kolo, p sami stroj, registrirna blagajna, Wcr hcira. blagajna, glnsovir, sivalnt stroj, milo, Itd. — Zarubliene predmete je ogledati pol ure pred dražbo.
GKroino satire v Liiililjaiti, odd. V.,
dne 31. decembra I91t*.
M?"" Sasionj
O ,	vsak na
V	že,)° moj ce-
JL	»i -.^r/ nikozlatnini,
1*1	f« > srebrnini in
m f ' ;/ TOfe
^ feižv' 15,55 in višje.
Dobre harmonike K 45,
60, 80, dvovrstne dunajske harmonike K 120, J40, trivrstne K 300, 400 in višje. Zamena dovoljena ali dunar nszaj. Pošilja po povietju ali predplačilu rnz-posiijalnica Jan Konrad, BrQx 1P95, :• c. in kr. dvorni založnik, Češko. ::
Javna dražb^pieniensHe mslzne zivme
V soboto, dus 11. januarja in v sredo, dne M. januarja se bo na deželni pTistavi v Medvodah pri Ljubljani dražbenim potom razprodalo 100 pSc-minskih	Mrav sivorjave
švicarsko pasme. Pričelek drnžbe ob 9. url dopoldne. Poil vzklicno ceno se živina no bo oddajala, odobrenje draž-benega uspeha je pridržano tiražboni komisij*. Vlak iz Ljubljane v Medvode vozi malo pred 7. uro zjutraj.
Odgovorni uredniki Jotio Gostinčar y Ljubljani
Katoliika tiikaraa X Ljubljani.
mužlerjev, je na prodaj dva vagona, Cena po dogovoru. Parna zarja Jcs Paceij, Goričavas pri Eibnfc', jioiccj.
IJijiofiiijM .star a clobro ohranjen, se tlifliuVJ, prod(v v Spodnji Šiški, tovarna vozov fc.arš!č.
Pnhiftvn j® naprodaj. Naslov pove rUlliOutJ uprava Slovenca pod št. 16.
Ctpl: pnfpp-šestnaist nke, majhne, bele uICn.Cliilij in zelene, so naprodaj v večji množini Naslov so izvo pri upravi „Slovenca" pod Številko 17.
Kol oskrhofk oii ms
ster išče službe za Htalno, mlad, ože-njen mož brez otrok, vojaščine prost. Kdo in kje, pove uprava lista pod št. 28.
Pnnk v rilPRli teme|ilt- daie sospa,
iUUa i UlllSill vdova po profesorju glasbe. Cenjene ponudba se prosijo na naslov: LUJIZA WLASSAK, Vila „Mira" Ljubljana, Radeckega cesta 52.
Cirfrfp pano nekaj tišoč kg. je na-ulc&Ci l 'J'Ju, prodaj. Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 62.
V An VO kje bi se nahajal sedaj moj IM!U VC, mož TOMAŽ KLEC. ki so je z domobr. polkom 27, stotn. 6, dne 24. sept. 1914 odpeljal iz gluhonemnice v Galicijo. Zadnje sporočilo je došlo od njega 20. okt. 1914. Vsako obvestil 1 prosi proti nagradi na naslov Kali Kleč v Kranju št. 25.
flnlio večjo množino proda tvrdka Uyl|C A. KTJSLAN, Karlovska cesta 15, v Ljubljani, — Daljo se odda tudi večjo množino vermut-vina sladkega.
Hnni nekaj vozov konjskega gnoja UUUJ odda tvrdka ANTON KUŠLAN, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 15.
Suha Mm drva
sestoječa iz parnega kotla, 28 m« kurilne ploskve, 7.5 atm., predgrelnika in parnega stroja 40 konjskih sil se za ceno od K 20.000-—, in parni stroj, 4 do 5 konj-ekih sil, montiran na stoječem parnem kotlu od 5 atm. za ceno od K 5500-—, in elektr. motor, 3'/» konjskih sil, 9*6 amp., 440 voltov za ceno od K 3500,— proda. Poštni predal 47, Ljubljana.
2 do 3 vagone, se po nizki ceni prodajo v tovarni za stroje G. Tonnies, Ljubljana. Manj kot 1 ms se ne odda
za pohištvo sprejme za trajno delo L Čeme, zaloga pohištva, Dunajska cesta 28.
se sprejme pri tvrdki Schneider & Verovšek, trgovina z železnino, Ljubljana.
MofnR knftffl naProdai oziroma v za-AlUtUD AUUjll menjavo z lahkim lepim kolesljem. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod »Kočija 69«.
npl/ln išče primerne službe, v kateri bi UbAlb se tudi lahko učila boljše kuhe, najraje v pošteni restavraciji sli boljši družini. Tozadevne naslove sprejema uprava »Slovenca« pod .Dekle St. 76«.
Ctnli in mi7D za gostilno se kupijo ta-Jlull lu uliti u koj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stol 70«.
Hlapci h konjem, sprejmo. Hrana, perilo in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Cesta na Kodeljevo 8.
Hlev s stanovanjem ^SKi
okolici se sprejme v najem. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod št. 53.
Rlilnvn lirva zdrava, suha, meter DliilUVU UlVu, dolga, se prodajo že razžagana in razsekana in dostavljena na dom. 3L C. Tanzher, Ljubljana, Dunajska cesta 47.
SclMUlovo milo n s^^on^s
ljani, Hradeckega vas 48.
tfPilflrl dobro ohranjen železen šteli Uuu ju dilnik, visoka lončena peč in 200 m. pušpana za obsaditev vrtnih gredic v Rožni dolini 138 p. Ljubljani.
ISfo so uradnik če m°s°e6 abs°l-
I51C JO UlUtl!l'Af vent obrtne šole (strojni oddelek) za upravno pisaj-no avtomobilne tvornice v Jugoslaviji. Samostojen korespondeut, vešč slovenskega. hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Pogoj: Jugoslovan. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja ter izpričeval in zahtevo plače v hrvaščini in nemščini pod šifro »lepa bodočnost 27« na upravo lista.
70Rit0V	malega, a zelo do-
UbililbVa bičkanosnega podjetja, 30 let star, se želi priženiti na hišo, gostilno ali trgovino. Gospodične v starosti od 18 do 26 let, ki imajo tudi le premoženje v denarju, a resno voljo, so v kratkem poročiti, naj pošljejo svojo sliko in natančen naslov na upravo .Slovenca' pod šifro: .Takojšnja sreča 1919'.
Žeuiloa oonudoo. ISSS
vori več jezikov, izobražen v trgovini, želi znanja glede takojšnje ženitve z gospico ali vdovo, ki ima nekaj pre-mozonja in veselje do trgovine. P.ešne ponudbe s sliko — ako mogočo — pod ml cčna pomlad« 49 na upravo „Slov."
Diin <nr poštenih staršev s primerno utSlluu šolsko izobrazbo se sprejme v špecerijsko trgovino Aliouz Oblak, Novomesio.
€''lrii/nn 80 zamenja v maslo, proda tlluuAUI se tudi bela pien tbin moka v mlekarni Polfsnska ccsta ii. 18.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.