148,
Trst, v torek 28« maja J9I2
Tečaj XX*v?\
IZHAJA VSAK DAN
tefl tb nedeljah In prazni'cfh ob 5.,'tb ponedeljkih oh 9. zjutraj. f" i<oarnIćnc 5te». ae prodajp.io po 3 nv6. (6 stot.) v mnogik %.>3fckarnah v Trstu ia okolici, Gorici. Kranja, Št. Petra. Postoj ni,: Sežani, Nabrežini. Sv. L.nc;ji, Tolminu, Ajdovščini, Đornbergu itd. Zastarale Štev. po 5 nr£. (10 stot.) ©GLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokostf 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 at. mwi. «3mrtniee, zahvale, poslanice, ogia-ji denarnih zavodov p« »O sfc. mm. Za oglase v tekstu lista do ri vr.-t 20 K, vsaka padaljna vrsta K 2. Mr-!i oglasi po 4 stot. beseda, caj-»-.anj pa 40 stot. Oglase sprejema Ir.deratni oddelek uprav« Jđdinostiu. — Plačuje ee izključno le npravi „Edinosti". Plačljivo »n topljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko.
NAROČNINA ZNAŠA
a e*lo l«fco 24 K, pol leta ra k, 3 mesece 6 K; u mm-
roib« brez doposlan« naročnine, se oprava a* ®*ira. ItNklu m* na«*ljak* Is4*bJ« „KSISOSTI" iua» « m ••1« lat« Krta MO, ti p»l lata Kros 3 IO
▼«i dopisi naj m pošiljajo na uredništvo listi Nefruk*.
vana pisma •• se sprejema]« I« rakopisl »f ti Sa.-očnlno ogla.se in reklamacije je pošiljati na npraro Uma.
UREDNIŠTVO: «l'os Gisrfi« Gatatti 2U (Nircđ* itaj.
in odgovorni urednik ŠTEFAN G«>I>I >'A. Lart*.* konzorcij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna _Edjo<x,»*, vpisana zadrng-a z omejenim poroštvom ▼ Traaa, »i--*
Giorgio Galatti *tev. 20. frfino-hranlln^nl ra*un *tev. $41-552. TEIFFO« fi n-57
BRZOJflUNE UE5TI.
Rusinsko vseučilišče.
KRAKOV 27. (Izv.) V tukajšnjem „Kurjer Krakowskiu poudarja rusinski dr-žavnozborski poslanec dr. Ceglinsky, da je zadnja izjava „Poljskega kjubau glede rusinskega vseučilišča napravila na rusinsko javnost jako mučen vtis in je povzročila med rusinskim prebivalstvom splošno razburjenje.
Med Rusini je tudi opnžati hudo ogorčenje. Sedaj so še zamogli rusinski vodilni krogi prebivalstvo dizati v ravnotežju ; bodočnost pa je negotova. Rusinski politiki odklanjajo z ozirom na sovražno stališče Poljskega kluba nasproti rusinski zahtevi vsako odgovornost in i.e prevzemajo prav nikake garantije, da se bo ljudstvo še naprej obnašalo mirno in v mejah dostojnosti. V Lvovu in v vzhodni Galiciji se bodc», če se razvijejo * eda n e politične razmere v Rusinom neprijaznem smislu, odigrali važni in velepomembni dogodke.
Katastrofalne povodnji v Galiciji.
KRAKOV 27. (Izv.) Po večdnevnem, neprestanem deževju ie po mnogih krajih vzhodne Galicije nastala prava, naravnost katastrofalna po vodenj. Tako tudi v Kra-kovu in okolici. Po krakovskih ulicah so se valili celi potoki. Nekatera prizemska stanovanja in skladišča so popolnoma pod vodo. — Požarna bramba je morala včeraj na 50 mestih intervenirati. Dve osebi sta pri tem utonili. Poročila z dežele naznanjajo in poudarjajo velikansko škodo, ki so jo povzročili zadnjednevni nalivi po vsej vzhodni Galiciji. Reka Visla je na več krajih prestopila bregove.
Deželnozborska kandidatura češke pisateljice Kuneticke.
PRAGA 27. (Izv.) Vkijub temu, da so se mladočeški občinski in mestni zastopi v Mladi Bolesiavi izrekli proti kandidaturi češke pisateljice Kuneticke za mlado bolesiavski, vsled smrti dr. Škarde izpraznjeni deželnozborski mandat in proglasiii kandidaturo župana M a t o u š e k - a, izjavlja vodstvo mladočeške stranke, da vztraja pri kandidaturi pisateljice Kuneticke.
Dunajski svobodomisleci proti nemškemu „Nationalverbandu".
DUNAJ 27. (Izv.) Kakor znano, sta dunajska nemško-napredna poslanca Denk in Ganser tudi člana nemškega „Na-tionalverbanda". Nemško - napredni volilci VII. okraja pa so sedaj pozvali oba poslanca, da čimpreje izstopita iz „Nationalver-banda".
Avstrijski vnanji minister v Nemčiji.
BERLIN 27. Avstrijski vnanji minister grof Berchtold je včeraj popoldne odpotoval proti Draždanom.
DRAŽDANE 27. (Izv,) Včeraj zvečer je prišel iz Berlina tušem vnanji minister grof Berchtold. Na kolodvoru ga je pričakoval tukajšnji avstrijski poslanik grof Forgach. Saški kralj je ministra sprejel ob 7. zv. v svojem dvornem gradu. Njemu na čast je bil potem dvorni diner. — Ob 10 50 se je nato grcf Berchtold odpeljal proti Dunaju.
Pogreb budimpeštanskih žrtev.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Nekatere žrtve zadnjih demonstracij so bile danes slovesno pokopane. Pogreb teh žrtev se je razvil v impozantno manifestacijo. Tisoči in tisoči delavstva so spremljali nesrečne žrtve k zadnjemu počitku. Pogreba so se udeležili tudi nekateri poslanci Justhove stranke. Poslanec Justh je na grf b položil dragocen venec z napisom: „Žetvam za splošno volilno pravico". — Tudi avstrijski socijalni demokratje so poslali venec.
Po končanih pogrebnih ceremonijah so vsi govorniki slavili žrtve kod mučen ke za svobodo, za nesmrtno idejo in da njih spomin ne bo nikdar izmrl
Češki trgovci v Bosni
SARAJEVO 27. (liv.) Včeraj je tušem dospelo iz Prage 38 zastopnikov češkega trgovstva, pod vodstvom predsednika praškega trgovskega društva „Merkur" ces. svet. H a u s 1 e r - j a in praškega župana dr. Groša. Došiece sta na sarajevskem kolvd\oru pozdravila predsednik trgovinske zbornice Berkovič in sarajevski župan C u r č i č.
Danes je trgovska zbornica priredila češkim bratom slavnosten banket.
Jugoslovanska umetniška razstava v Belgradu.
SOFIJA 26. (Izv.) Na povabilo srbskega naučnega ministra Jo vano vić-a je danes odpotoval bolgarski naučni minister
Bob če v v Belgrad ; da prisostvuje slavnostni otvoritvi jugoslovanske umetniške raz-sta v e
BELGRAD 27. (Izv.) V navzočnosti srbskega kralja Petra, p e?tolonaslednika Aleksandra, princa Pavla, vseh ministrov in bolgarskega naučnega ministra B o b č e v a ter zastopnikov evropskih držav je bila danes slovesno ot/orjena IV. jugoslovanska umetniška razstava. Po pozdravnem govoru naučnega ministra Jovanoviča |e kralj Peter s kratkim govorom otvoril razstavo in pregledal vse umetniške paviljone. — Bolgarski naučni minister B o b č e v je slednjič prinesel pozdrave bolgarskega naroda srb- f skemu.
Avstrijski parnik ponesrečil,
DUNAJ 28. (Izv.) Preko Londona poročajo iz Colomba, da je v tamošnji luki ponesrečil parnik avstrijskega Lloyda „Istria*. Podrobnosti še niso znane.
Turčija in Črnagora.
CETtNJE 27. Uradno naznanjajo : Mešana črnogorska-turška komisija je odšla takoj po znanih spopadih ob črnogorsko-turški meji na gori Tetrebinjak pri Veliki in natanko preiskala slučaj. Komisija je v nato sestavljenem zapisniku konstatirala, da so turški vojaki brez vsakega povoda streljali na črnogorsko vojaško obmejno stražo na Tetrebinjaku. Črnogorska straža je stala na domačih tleh.
Zapisnik se je v prepisih poslal m obe vladi. Ko je komisija vršila svolo naloga, so Turki večkrat streljali na nekega v bližini se nahajajočega črnogorskega pastirja in na njegovo čredo. Zaradi tega je med črnogorskim prebivalstvom nastalo splošno in jako močno razburjenje proti Turči.
Velikanski nalivi na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Na Sedmo-graŠkem in severnem Ogrskem trajajo že od petka sem hudi in neprestani nalivi. Reke Maros, Szamos in druge izstopajo in poplavljajo polja. Najbolj prizadeti so kraji in mesta Taecs, Marosfalu, Sachsich Reger, Etschdorf, Abufaja In Petela. Več parnih žag in mlinov je moralo delo ustaviti. Leže skoro popolnoma pod vodo. Prebivalstvo zapušča svoje domove.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Reka Maros j še vedno narašča. Osem krajev je pod vodo. Prebivalstvo beži v gore.
BUDIMPEŠTA 27. (Izv.) Povodenj je povzročila že dosedaj velikansko škodo. Nad 20 mest in krajev je pod vodo. Ponekod je povodenj razdrla železniške nasipe, škoda znaša več miljonov. Pi-omet je ponekod popolnoma ustavljen. Porušenih je tudi mnogo hiš. Prebivalstvu je prišlo vojaštvo na pomoč.
Nesrečne borzne Spekulacije.
BUDIMPEŠTA 27. Iz Szegedina poročajo: Predsednik „Siegedinske kmetijske in industrijske banke", drž. poslanec Ivan Beck je ovadil državnemu pravdništvu glavnega ravnatelja Marcela Fenyes-a in že popreje odpuščenega šefa meničnega oddelka Krištofa Dragusina. Sodna preiskava je sedaj dognala, da je ravnatelj F e n y e s z riskantnim! špekulacijami na borzi zavodu zaigral 250.000 K, katere je skušal kriti s falziffciranimi menicami. Pri teh nepoštenih manipulacijah sta mu pomagala Dragusin in pa nedavno insolventni in bankerotni lesni trgovec Geza J u s z k o v i t s. — Državno pravdništvo je dalo v soboto zvečer aretirati zadnja dva. — Proti glavnemu ravnatelju Fenyesu, ki se baje nahaja v nekem berlinskem sanatoriju, je pa izdana ti-ralnica.
Sodna preiskava je nadalje ugotovila in dognala, da je vsa delniška glavnica v znesku 1 miljona K izgubljena. Zaslišavanja uradnikov in soudeležencev so se danes nadaljevala.
Istra in tamošnje politične razmere.*)
Te dni bo imelo „Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri" svoj občni zbor v Puli, kjer si hoče po treh letih težke In škodljive agonije izvoliti novo društvo.
Tri leta brezdelja ima za sabo zadnji odbor ; ali te brezdelice ni povzročil on sam, ampak vsa politična konštalacija od 1907. leta dalje : politično življenje je ubralo drugačen kurz, nego ga je imelo poprej.
Odstopajoči odbor političnega društva je hotel ostati zvest svojim principom političnega konservativizma na podlagi skupnega in složnega dela za narodno stvar ; on ni razumel in ni hotel razumeti nove struje, ki se je pričela širiti iz Ljubljane in Krke
tja doli do Berma in od tod po srednji Istri in ki ovira vsako delo, vsako gibanje narodu v korist, in ki ni Izšla iz njenih vrst. Stari odbor je bil žrtev razmer in principov i a njegova krivda obstoja samo v tem, da se ni znal akomodirati novemu časn in znajti v novih razmerah.
SlogaŠka stranka v Istri, na čelu ji po-
vsposobljala za delo in napredek. Taka [e tudi mlajša generacija tridesetih let konservativna, kakor istrski kmet sam in manjka |i poguma za odločen nastop, ki naj bi sedanjemu kaosu v načelih In ciljih napravil konec za vselej. Njeno naziranje se zrcali
v resolucijah, sprejetih na v Opatiji marca meseca t.
nekem shodu kjer je pro-
litično društvo, se ni hotela upreti klerika- klamira'a za prvi princip svojega delovanja lizmu, iskala je celo stikov z njegovimi za- „staro slogo".
stopniki, in on je imel odprto pot, razvijal Razumljivo nam je njihovo stališče, se ie nemoteno kot posebna, od političnega ' preme t eno z narodnega kriterija, in priznati društva popolnem neodvisna, samostalna moramo, da gospodarsko in kulturno za
struja.
Ako se je kdo oglasil proti klerikalni propagandi, pritisnilo se mu je pečat „smut-ljivca-, pečat „razkolnika" ; postal je „libe-
svojimi nasprotniki zaostali narod mora s vejo bodočnost zidati le na složno postopanje in delovanje. Celo sveta dolžnost posameznih faktorjev je, da žrtvujejo v narodno
ralec". Slogaši so bili krivični sodniki, ki i korist svoje struje in prava sloga biti mora
so trpeli na eno strani samostalno organiziranje, časopisje in boj proti vsemu, kar se ne pokorava novi struji, na drugi strani pa so v kali uničili vsak protivni odpor; perho-resciralo se je vsako gibanje, ki bi se bilo hotelo zoperstaviti defu, ki sicer počasi ali konsekventno ubija narodno čustvo istrskega ljudstva.
Prišel je v Istro klerikalizem, v deželo, ki potrebuje sloge bolj nego riba vode; da je pa taktika političnega društva bila zgrešena je jasno sedaj; a to potrdi tudi bližnja bodočnost.
Pri deželnozborskih volitvah leta 1908 so stopili klerikalci s svojimi načrti na dan ; dogodilo se je prvi krat, da niso ho-
cilj vsakemu pojedincu zatiranega naroda, ker ohranjenje naroda kakor celote je predpogoj kulturnega in gospodarskega napredka dotičnega ljudstva. Zato moramo biti za narodno slogo !
Ali sloga mora biti prava in popolna in odstraniti se mora vse, kar je sleg na potu ! Klerikalna struja v Istri bi se morala odreči svoji posebni organizaciji, bilo politični, bilo kulturni, njihov list bi moral zopet postati gospodarski organ in vse njihove institucije bi se morale postaviti na izključno narodno katoliško stališče, ki je b lo stališče Dobrile in je stališče sedanjega političnega društva. Površna politična sprava pod status quo, kl bi bila — pustivši r,e-
teii priznati avktDrltete političnega društva j dotaknjeno samostalno organizacijo z vsem in niso hoteli imeti žnjim nikakih stikov, njenim sedanjim aparatom — le navidezno Ker so pa bili prešibki za samostalen na- premirje in bi dala klerikalni stranki na stop, so raje prisilili neke svoje kandidate, razpolago dovolj časa za zbiranje novih sil, da so se kandidaturi sploh odpovedali;! bi pomenila za vse one, ki ne pripadajo drugim pa se je kandidiranje v okvirju po- tej struji neizogibno katastrojo. V taki spra i litičnega društva dovolilo Šele na izrecne bi bili vsi neklerikalni elementi vezani na
prošnje in posredovanje po ordinarijatih (Zidarić, Šime Oervar).
Njihovo časopisje, podpirano od države pod krinko gospodarskih listov, rovari proti poštenim narodnjakom, ker ne trobijo v njihov rog ter hujska proti njim nevedno ljudstvo.
Nikoli pa se ne spominja svoje naloge, da bi moralo braniti naše ugrožene meje in predočati ljudstvu tisočletnega neprijatelja Italijana. Vsi kažet da se pripravlja pot bodočemu kompromisu med njimi in ltali-
staro slogašho politiko ; vsaka izprememba bi se zabranila kakor nedopusten novum. Tak kompromis bi bil polovičarski nestvor, ki bi nudil desnici klerikalcem kruha, levici neklerikalcem pa — kamen.
Politični klerikalizem je protinarodno gibanje, za narod kakor soclj-ilno skupino nevarnejše nego socijalizem. Med tem, ki tudi ta, da dela v korist skupnega člove-čanstva, čegar del je narod, stremi oni za cilji, ki nimajo pred sabo niti ljudskega, niti narodnega blagostanja. Njemu je pojem
jani po goriškem receptu, in eden izmed , stranke, kaste ali razreda višji od pojmn njihovih voditeljev (župnik Grašić) je proti i „narod". Njemu je narodnost — svojstvo,
interesom narodnim agit'ral in glasoval na občinski seji v Pazinu-gradu, da se zasigura vsprejem v občinsko Zvezo renegatu Italijanu Andrianichu iz hrvatskega Primorja, s čemer a pomnoži število italijanskih vo-
kl spaja ljudi istih običajev, jezika in značaja ter blaži stanovske in strankarske raz ike — radi indiferentnega interesa na obstanku naroda kakor skupine — poganstvo.
Želimo kompromisa, ker ga potrebujemo,
lilcev v I. obč. razredu, kjer so zadnjič j ne radi sebe, ampak radi naroda, njegovega Italijani samo zmagali za 2 glasa večine. In!obstanka in razvoja. Dajmo se vezati za vse to je bilo inscenirano proti volji slo- | narodov blagor, ali čemu naj bi nam zve-gaševj! I	jza|j obedve roki, ako si jo DUŠčajo oni eno
svobodno in z bičem oboroženo? Kompromis je koristen, ali iz njega ne sme nikdar iziti ena stranka poražena, druga pa zmagonosna; enakost za vse mu mora biti deviza !
Tudi v Istri Je kranjska klerikalna gospodarska organizacija pokazala, da njen smoter je podpiranje strankarskih in ne go-spodarsko-narodnih interesov! — Istrskemu klerikalizmu je prišel na pomoč kranjski kapital in „Gospodarska Zveza v Pulu" je le filielka njene kranjske mačehe. Pod Senzacijonelne aretacije v Italiji, krinko revizije je ta poslednja poslala vi {z nejasnih Jzp0vtdeb D' Albe, avktorja Istro svoje uradnike, ki jih mora drago p!a-1 atentata na kralja v,ktorja Emanueta II. in čevati istrski kmet-trpin .Kredit posameznihij u ntkaterih besed ki so ušle zločincu, se gospoaarsKin društev zato vanji rapo politični]- državni
pravdnik uveril, da ie moral ntkd"> doji nimovin preaseastcv. laki odnosan mo-	orli Ir	t n ' 1
rajo dovesti do gospodarskega poloma preje ali sleje. V svoji moči gre „Zadružna Zveza" v Ljubljani celo rako daleč, da one denarne produktivne istrske hranilnice morajo vlagati svojo gotovino pri „Zvezi" v Ljubljani in ne direktno v Istri; samo da bi se Istra ne mogla gospodarsko osamosvojiti in osloboditi od Kranjske. — In klerikalci govore, da so prijatelji istrskega kmeta...
Politično društvo ie ves ta čas pasivno opazovalo ves razvoj in padalo bolj in bolj I v letargijo ter gubilo svoj ugled. In leta 1911 ni moglo niti prevzeti v svoje izvedbe državnozborskih volitev, pri katerih
nsgovoriii rimskega zidarja k atentatu in c*3 mora torej biti tudi sokrivcev. Nekega dr.c, ko je bil D' Alba bolj žalosten in potrt, nego navadno, ga je državni odvetnik iz-praševal z večjo vztrajnostjo in je izmamil iz zlcčmc3 izpovedi n imena. V-L-d tega je bilo izdanih 6 ali 7 cdredeb aretacije pr- ti anarhistom, ki jih je D' Alba ovadil. Več teh obtožencev biva izven Rima. Med njimi je tudi 35!etni odvetnik Gaeiano di Bla^o, bivajoč v Cassinu. Aretirali so ga dne 22. maja. Dne 23 maja je bilo v Bologni izvršenih več hišnih preiskav pri anarhistih Fabbri in Zavattero. Oba sta bila zaslišana roke ! na policiji, a puščena na svobodi. Pač pa je Zavattero stavljen pod policijsko nadzor-
jso mislili klerikalci zadati smrten udarec stvo. Kakor se doznaje od zanesljive strani, slogaški politiki: vreči d.ra Laginjo in postaviti na njegovo mesto dro Červarja. Tedaj se jim to še ni posrečilo.
Človeku, ki ne pozna razvoja ondotnih senzacija radi odličnega položaja, v katerem razmer, zdi se nenaravno, da se niso mogli j se nahajajo nekatere obtoženih oseb. združiti in nastopiti. Mlajši, naprednim ide-
bo te dni po nekaterih mestih Italije m morda tudi v samem glavnem mestu Rimj izvršenih več aretacij, in pravijo, da bo to
*) To situvacij.sko sliko smo prejeli od znanega rodoljuba. Priobčujemo jo, prepuščajoč dopisniku moralno odgovornost za vsebino. Uredi.
jam pristopni elementi, ki bi bili vsaj paralizirali to narodno razdirajoče delo in vsiljuje se mu vprašanje: ima li sploh Istra takih ljudi ? Ima jih — Zuccona, Pošč*ca in drugih. Ali vsi ti so vzrasli v dobi najljutejšega boja za narodne pravice in njegov obstanek, v času uzorne narodne sloge ; zato jih je preobrat, ki se odigrava v Istri, presenetil,
Domače vesti.
Poročil se je g. Fran Lenari i č z g.co Angelo Brandolinovo v R -Janu. Ćastitamo!
•J- Ivan Godina. Blnkoštna nedelja je bila za tržaško Slovenstvo pravi črni — pek k. V nedeljo zjutraj je zatisni! svoje oči mož,
ker je prišel skoro nepričakovano. Izvoljeni ki smo ga po pravici šteli k najboljim med na starem slogaškem programu, člani politič- i najboljimi v naši tržašsi okolici. Mlad po nega društva, verujejo še vedno vsaj deloma letih, v najlepši cvetoči moški dobi je bil v slogo, ki naj bi združila ves narod in ga — hrastov steber narodni stvari v nsšem
Stran II
„EDINOST- št. 148.
V Trstu, dne 28. maja 1912.
J. okoličanskem okraju, v Skednju. V ne-ci Ijo zjutraj je zatisnil svoje oči po hudem in doigem trpljenju gospod Ivan Godina, starosta „Sokola" v Skednju, bivši predsednik „Velesile", predsednik „Gospodarskega d-uštva", predsednik zavarovalnice za govejo živino, odbcrmk gostilnfčarske zadruge v Trstu, tajnik „Kmetijske družbe za Trst ia okolico", odbornik „Tržaške posojilnice in hranilnice", ustanovnik in poseben pod-piratelj podružnice družbe sv. Orila in Metoda, član vseh narodnih društev v Štednju itd.
Smrt tega priprostega sicer, ali neizrečeno bistrega, idealno navdušenega in v vsakem pogledu uzornega moža je vzbudila med mestnimi Slovenci obče žalovanje, v I. okraju pa naravnost konsternacijo. Vsa ta neizmerna žalost je prišla do naravnost pretresljivega izraza na pogrebni slavnostl včeraj popoludne.
Na narodnih društvih so visele zastave ra pol droga in s črnimi žalovalnimi znaki. Že kmalu popoludne je bilo opažati na Škedenjskih ul cah nenavadno vrvenje. Vzlic nevšečni okolnosti, da „Edinost" včeraj dc-poludne ni izšla in da zato z'asti okolica ni bila zadostno obveščena o smrti tegi popularnega moža, so prihajali vendar le ljudje od vseh strani, da se je množica na ulic-.h vedno bolj zgoščala. In ker je takorekoč ves obširni Skedenj sodeloval, smemo reči, da je bilo v Štednju ob uri pogrebne slavnosti zbranih na tisoče ljudij.
Kondukt je vodil veleč. gosp. župnik Macaiol ob azistenci dveh duhovnikov. Po dovršenih mrtvaških obredih (e zapel veliki znano izborni zbor „Velesile" „Molitev11 tako ganljivo, da se je razlegalo po cerkvi glasno ihtenje.
Pred cerkvijo smo mogli zabeležiti, da so bili položeni na krsto nastopni krasni in veliki venci, skoro vsi s trakovi v narodnih barvah: Zvestemu sotrudniku - Politično društvo „Edinost". Svojemu prvemu predsedniku - „Gostilničarska zadruga". Svojemu tajniku - „Kmetijska družba za Trst in okolico". Svojemu nepozabnemu bratu - Žalujoči bratje in sestre. „Zavarovalno društvo" - Svojemu predsedniku. „Gospodarsko društvo" - Svojemu predsedniku. Žalujoča družina - nepozabnemu očetu. „Kmetijska družba" - Svojemu odborniku. Andrej Godina - nepozabnemu prijatelju.
Razvrstil se je sprevod kakoršnjega Skedenj gotovo še ni videl. Kakor že rečeno: sodelovalo je na tisoče ljudij, ki so deloma korakali v sprevodu, delcma pa ob straneh tja skozi ves velik Skedenj do pokopal-Šča. A kar je bilo glavno in največja in najizra-ziteja manifestacija vse tiste velike ljubavi in spoštovanja, ki je je užival pokojnik: ni jedno oko ni bilo suho in na vsakem obrazu se je izražala globoka žalost, ki je pretresala srca. Ženske ob straneh so bridko plakale in napravljale znak svetega križa, blagoslavljajoč krsto, ki je odnašala zemske ostanke vsem toli dragega pokojnika. V sprevodu samem smo videli starce 60—70 let, ki so plakali kakor mali otroci.
Na čeiu sprevoda je svirala škedenjska gcdba žalostinke, sledila jej je mogočna „Velesila" korporativno. Za „Velesilo" je korakal škedenjski „Sokol" v tako lepem številu, da smo bili presenečeni. Vse priznanje. (Tu naj omenimo, da so „Sokoli" pred pogrebom bridko tarnali, ker jim je usojeno, da izkazujejo kakor prvemu to čast ravno svojemu ljubemu in oboževanemu starosti).
Za vozom s krsto so korakali sorodniki, mtJ katerimi je mladi sinko pokojnikov vzbujal s svojim obupom najgloblje sočutje vseh. Sledila so zastopstva vseh narodnih društev škedenjskih, katerim vsem je bil pokojnik dobrotnik in podpiratelj. Potem zastopstva tržaškega „Sokola" (v civilu), kmetijske družbe, političnega društva „Edinost", tržaške posojilnice in hranilnice. Med udeležniki smo videli državnega poslanca dr. Gregorina, deželne poslance Sancina, Miklavca, dr. Wilfana, dr. Siavika, dr. Justa Pertota, Josipa Pertota, potem predsednika „Kmetijske družbe" Ivana Goriupa.
Drugorodci, ki jih je bilo tudi veliko na ulicah škedenjskih, so strme gledali na to veličastno manifestacijo, ki je napravila nanje očiiidno najgloblji utis.
Prvi so vstopili na pokopališče „Sokoli", a za njimi se je razgrnila po vsem svetem prostoru večnega miru množica, ka-koršnje gotovo še ni videlo škedenjško pokopališče. Grob so obstopili v krogu Sokoli. Ko so duhovniki opravili molitve, je stopil k odprtemu grobu predsednik Velesile, g. Godina Kudrič, da se poslovi od bivšega predsednika in vednega pcdpiratelja tega društva. Govornik je zakiical: Dragi Ivane, zapuščaš nas v najlepši moški dobi. Ali za nas nisi umri, duh tvoj bo živel nadalje med nami. V imenu bratov „Velesile" ti kličem: Slava !
Na to je izpregovoril predsednik pol. društva „Ed.nost", g. dr. Wi;fin, ki je v glavnem izvajal takole: Tu stojimo pred odprtim grcbom moža, čegar smrt pomenja nenadomestno izgubo. Žalost nam pretresa :srca in pregloboko potrti smo, da bi mogli primerno ocenili izgubo, ki nas je zadela. Un-čeno je mlado življenje, cd katerega smo
pričakovali še mnogo sadu. Seveda naša Rekli bi skoraj, da je tu protestiral žalost ne more doseči žalosti onih, ki so sam duh velikega pesnika proti zlorabi, ki mu biti najbližji. Njim ne more nikdo nado- so jo hoteli uganjati žnjim. mestiti pokojn ka. N;ih ne morejo tolažiti Kaj se je zgodilo pozneje, ni znano, besede, njim more dati utehe le zaupanje v gotovo pa je, da je vest o Danteju v vod-Boga.	i njaku povsod, kjer so jo izvedeli, povzročila
Govorim v imenu vseh, ki smo ga vi- marsikak piker dovtip na račun onih sveto-deli na delu: podobo moža uzornega v vsa-, kriških „Italijanov*, katerim bi Dante pač kem pogledu. Mlad je bil še, a je že veliko z vso ogorčenostjo obrnil hrbet, ko bi zastori!, narodni stvari je d^l — samega sebe.! slišal le par besedi njihove pristne krašso-Da-si priprosto vzgojen, je bil pokojnik mo- [ slovenske „italijanščine", in mislimo, da der, bistroviden in delaven mož V naših nam ne bo nihče očital, da smo vražasti, narodnih bojih smo mogli vsikdar računati ako smatramo celi ta dogodek za nekako nanj. Navdušen sam je vsikdar tudi druge j znamenje, da bo prej ali slej prav tako tudi
vzpodbujal in navduševal. Toda ni bil mož !e v strogo narodni in politični borbi — bil je tudi vztrajen delavec na gospodarskem poliu. Več je dajal od sebe, nego bi bili
to svetokriško „italijanstvo" padlo v — vodo, kakor je padel vanjo oni kip!
Mednarodne konjske dirke na Mon-tebellu. Na binkcštno nedeljo popoldne je
smeli zahtevati od njega. Delal je nad svoje bil peti dan te športne prireditve, ki se je moči. Bil je uzor delavnega moža. Njegovo posebno priljubila tržaškemu občinstvu, zlato srce se je zrcalilo v njegovih očeh : Vreme je bilo posebno ugodno za mnogo-kako so mu iskrele tiste mile oči, ko se je brojen obisk, ker ni bilo prevroče, kajti nebo mogel veseliti kakega uspeha!! Zato mo- je biio lahko prepreženo z oblaki, remo reči, da je s smrtjo Ivana Godine za- Glavno nagrado K 1500 Je pridobil dela britka izguba Skedenj, vso našo oko- francoski 6 let stari žrebec „Garik", v času l<co, skupno tržaško Slovenstvo. Poslavljamo 1 minute 25 sekund na razda jo 2100 me-se od tega moža, ko ga vsprejema zemlja, trov, na končni cilj je druga prišla ameri-za katero je toliko delai. Slava Ivanu G)- kanska kobila „Virginija Jay" in tretja tudi dini! Bodi mu zemlja lahka in vsprejmi ga amerikanska kobila „Hanna Luise" katera je va-se!!	bila postavljena na razdaljo 2125 metrov.
Te kratke, priproste a z globokim ču - \ Totalizator je plačil na prvodošlega 30 stvom duše govorjene besede so napravile kron za vložko 5 kron, na prve tri došle na množico tolik vtis, da se je razlegalo pa 39, 31 in 31 kron za vložko 20 kron. glasno ihtenje po vsem pokopališču. Ga- Pripomniti je, da je „Garik" brat znaiie-notje, ki je stiskalo srca, je premagalo tudi nitega „Custer"-ja, ki je eden izmed naj-„Velesilaše", da so mogli le z največim na- bolših konj na kontinentu. Francoska pasma porom odpeti dve žalostinki. Solze so po- že z uspehom rivalizira z amerikansko, kajti s večale to zadnjo ljubav, ki jo je napravila! ni le samo izborna za hitrost temveč tudi „Velesila" pokojniku s pesmjo, ki jo je pokoj- trpežnejša od amerteanske. Za regeneracijo nik tako goreče ljubil in jo vsikdar poslušal konjereje je to dejstvo velepomembno, do-z idealnim vzhičenjem.	! kaz temu, da so merodajni kcnjerejski krogi
Mej tem pa, ko so se ljudje drenjali k na Dunaju započeli obračati vso pozornost grobu, da vržejo v zadnje slovo pest slo- na ta pojav.
venske prsti na krsto uzornega slovenskega! Zidarji! V kratkem bomo triumfirali moža, se je odigral prizor, ki je pretressl. nad zlobo in hinavščino soc'jalnih demo-navzočim mozeg in kosti: funkcijonarji no-;kratov. Naša moč narašča dan na dan. Te-vega pogrebnega podjetja, ki je res uzorno roristi morajo biti iztrebi,eni iz delavskih priredilo ves pogreb, so odprli okence na; vrst. Da pokažemo, da smo slovenski zidarji krsti, da sinko pokojnikov še enkrat in zad-; odločni bojevniki za socijalno in narodno njikrat pogleda v lice svojemu očetu. In stvar, da pokažemo, da se nismo podvrgli sledil je vzklik, da bi moral biti iz kamena, nasprotnikom slovenskih zidarjev, smo skle-
kogar ne bi pretreslo v dušo.
Za danes pripominjamo še, da je pokojnik v cvetoči dobi 40 let ostavil — po- lastno zastavo. To bo lep slavnostni dan za
nili razviti na dan petletnice obstoja „Nar. del. organizacije" (t. j. meseca avgusta 1.1.)
leg drugih sorodnikov — vdovo, hčerko Justino in sinčka Dionizija, ter mater. A
nas, slovenski zidarji!
Pridružite se nam torej vsi, da se po-
neizmerna tragika je v dejstvu, da si je bil veselite tedaj z nami vred. Zapomnite si, da ravno priredil svoj novi dom, a je prišel se bliža dan zmage, dan naše rešitve !
vanj — na mrtvaški oder. Ravno pred selitvijo je bil odšel v sanatorij, da se podvrže težki operaciji. Bolehal je že dolgo na želodcu. V nedeljo zjutraj ob 4. uri je umrl in prepeljali so ga v Skedenj na novi dom. Prve in jedine ure je sprovel na novem domovanju na mrtvaškem odru.
Slava spominu Ivana Godine ! Škedenjci pa bodo najlepše slavili ta spomin, ako bodo živeli in delovali v duhu in po izgledih najboljšega med njimi — preminulega Ivana Godine.
Ne gojitno gada na svojih prsih! Pišejo: Slovenski denar jim gre v slast, ali spoštovanje do Slovencev, to pa jim ne gre. Minole dni sem poslal svojo hčerko po meso v mesnico g. Vergilio Stern ul. Istria pod
Knjigovodstvo družbe sv. CM nas
prosi, da objavimo sledečo notico:
Razni slovenski časopisi objavljajo druž-bine prispevke: podružnic, iz nabiralnikov itd. Tudi „Slov. Branik" objavlja mesečni izkaz. Ti izkazi se objavljajo v časopisih vsak mesec prve dni za minuli mesec. Po objavi pa prihajajo na družbo razna pojasnila, da je zneske drugače, ali na drugo ime izkazati, ter je vsled tega treba, ne sicer zneskov, pač pa imena v knjigah popraviti.
Nadalje ima CM družba nekatere podružnice, zlasti v Trstu, katere izplačujejo sporazumno z vodstvom razne stroške na račun vodstvene blagajne. Koliko se je na ta račun izdalo, družba doznaja še-Ie, ko so
Tirolcem. Ker ]e bilo meso zelo slabe kva- prišli podružnični računi na vodstvo. Ti
litete, sem je nesel nazaj z zahtevo, da mi je zamenjajo. Vergilo seveda ni bil zadovoljen. Trdil je, da je meso dobro in da jaz mesa spioh ne poznam. Začel me je zmerjati in vpiti nad menoj s porcodišča-v o! Seveda sem jaz reagiral na taka žaljenja in sem mu rekel, da naj se sramuje takega žaljenja odjemalcev, ki mu vendar znašajo denar v njegov žep.
To sem hotel napisati v priporočilo g. Sterna našim ljudem.
Dante v — vodnjaku. Ubogi Dante, kaj vse počenjajo s teboj ti nezakonski paglavci tvojega velikega in plemenitega naroda, ti onečaščevalci tvojega prešlavnega imena, ti oskrunjevalci tvoje božanske poe-z<ie, tvojega sera finskega duha! AH kaj hočeš! V blatu političnostrankarskega pro-selitstva in narodnega izdajstva, renegatstva, se je porodila ta črvad, in njej ni sveto niti najsvetejše, niti ti. niti t/cje ime!
Bilo je to v Sv. Križu in pripravljali so se kriški „Italiani", da proslavijo svojo „Lego Ndztonale". In seveda so po vzoru tistih Tersitov, ki so nadeli v svoji nizki prostosti društvu, ki naj krade in ropa drugemu narodu najmiiejše, kar ima, nedolžno deco, da vzgaja iz nje izdajice lastnega rodu in jezika, ime največjega pesnika vseh časov in vsth narodov, Danteja A'ighierija, tudi kriški „Italijani" so zlorabili to vsakomur, \\ ima kaj duše, kaj srca, tako sveto ime. Da bi bila njihova „slavnost- tem sloves-nejša, so si dali namreč napraviti iz mavca kip velikega pesnika in slavnost njihove raznarodovalnice naj bi se bila vršila v okrilju njegovega velikega duha.
Postavili so omenjeni pravkar dogotovljeni Dantejev kip, da bi se jim bil posušil, na neki vodnjak, toda les je bil preperel, se je udri pod kipom in kip je padel v
zneski se zaračunijo potem naknadno kot družbini st-ioški, objednem pa kot družbeni prispevki od podružnic. Koliko znašajo vsi dohodki družbe v času od 1. januarja do 31. decembra vsacega leta, se ne more pri vodstvu konštatirati že dne 31. decembra vsacega leta, ampak pozneje. Družbeni zaključek, bilanca za minolo leto objavlja se na glavni skupščini in pozneje v koledarju. Ti podatki so pravilni in zanesljivi.
K slavnosti razvitja zastave šentjakobske Čitalnice dne 2. junija so se nadalje priglasila sledeča br. društva: 22. Slov. del. izobr. društvo, korporativno. Spored slavnosti je sledeči: 1. Sprejemanje br. sodelujočih društev. Zunanja br. društva so naprošena, da nam nemudoma javijo Čas prihoda. 2. Ob 2. uri zbirališče vseh sodelujočih društev na vrt* Konsumnega društva pri sv. Jakobu, nasproti cerkve. 3. Ob 3. uri skupen odhod na veselični pros or. 4. Velika slavnost z razvitjem zastave, nastopom pevskih društev, šaljiva pošta, srečkanje za živo jagnje., ples itd. Prižigali se bodo krasni umetalni ognji. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost prihodnjo nedeljo dne 9. tm.
Šola na Katinari cdpre se zopet dne 3. junija in ne 29. t. m., kakor prej naznanjeno.
Popravek. Opozorjeni na pomoto, ki se je urinila v nujni predlog posl. Mandića in tovarišev v štev. od dne 19. t. m. popravljamo, da toča ni zadela Podgrada, ampak Podgorje v Istri.
Nekaj za smeh. „Polaer Tagblatt" opisuje in beleži tragi-komično epizodo, ki se je dogodila v Puli. Bil je čas selitve. Neki gospod je najel sobo v neti h Ši, ki mu je zelo ugajala. Vesel, da je našel taKO udobno gnezdeče, je šel v gostilno, da proslavi do
vodnik, odkoder so ga le komaj in komaj j godek Vračal se je domov — natrkan. Ali še rešili, seveda pa vsega pokvarjenega ker [alkohol ima to svojstvo, da — meša misli, se vendar mavec razpusti v vodi.	' da pustoši na polju spomina. In junak naše
zgodbice bi zaal zapeti pesmico o tem H šo je še našel, ali tega ni vedel, se-U nahaja v prvem, ali drugem nadstropju. Šel je vendar — ključ je odprl — v neko stanovanje v prvem nadstropju. StopivŠemu v predsobo se mu je siluvacija — v kolikor se mu je nudila ob medlem svitu užigalice — zdela tako znana, da je zadovoljen sam s seboj zlezel iz obleke, jo obesil in je — da ne zbudi nikogar — tiho smuknil v svcjo sobo. In glej: tu je stala postelja. Z vzdihom olajšan|a se je zvrnil naš junak v posteljo. In — grozen krik in iz postelje je skočila obla ženica, ki jo je nesramnež motil v najboljem snu. Ali vse to še ne bi bilo tako hudo, da se ni v diskant, ^ki je bil sicar hreščeč, a je vendar prihajal od feniminuma, vmešal naekret grozeče — globok bas in da se niso iz stranske postelje dvignile komure širokoplečega moža: prisopihal je soprog, da se ljuto maščuje za žareno čast. Začelo je divje klanje, v katerem je vsakdo poudarjal svoje pravo. Vsa hiša se je zbrala in prišlo je razjasnilo: šepajoča gospcdinja stanovanja v drugem nadstropju ie agnoscira'a pretepenega ljubi nca alkohola kakor svojega najemnika. Zgodba se je zvršila z občim vse pomi u-jočim smehom.
Tržaška mala kronika.
Trst, 27. maja.
Poskušen samoumor. Včeraj ponoči, rekako okrog ene, je ena onih nesrečnic, ki kupčujejo z lastnim telesom, neka Lucija Kariš, stanujoča v ul. S. Fiiippo Št. 4, izpila večjo mero hipermangove raztopine, hoteč se sama umoriti. Prvo pomoč je podal nesrečnici zdravnik rešilne postaje. Ko ji fe izpiral želodec, je dobila tako hud histerični napad, da so morali poslati po Tre-vesa, ki jo je prepeljal potem v mestno bolnišnišnico.
Zastrupil se je z alkoholom. V nedeljo zjutraj okrog 3 je bil poklican zdravnik rešilne postaja v policijsko stražnico v ui. Chiozza, kjer se je nahajal v ul. Sditario št. 15 stanujoči 34!etni dninar Ivan Šsrbina. Nesrečnež se je popolnoma upijanil, padel in se precej poškodoval na glavi. Zdravnik mu je podal prvo pomoč in petem odšel. Okrog 7 zjutraj pa so zopet klicali zdravnika v stražnico, češ, ker Škrbina ni kazal več nikakih življenskih znakov. Zdravnik |e prišel in je mogel le kons;atrati, da je Škrbina mrtev.
Že parkrat se je dogodil slučaj, da so tako umrli ljudje v policijski stražnici, ne da bi policija vedela kedaj. Vsekakor je pričakovati, da se tu uvede preiskava, da se vendar pride enkrat na dan, kdo je kriv tej nemarnosti- Ne vemo tudi, zakaj neki obdržavajo take ljudi na policijski stražnici, namesto da bi jih dali odpeljati v mestno bolnišnico. Ali je človek bolan, potem spada v bolnišnico, ali pa ni bolan in potem spada v policijski zapor, če je zakrivil kaj takega, da je imela policija povod, pridržati ga v zaporu. Nikakor pa ne spadajo v policijski zapor ljudje, h katerim je moral biti poklican zdravnik.
Pobil se je. V Kjadinu št. 54 stanujoči 30ietni dninar Edoardo Contasut je padel tako nesrečno, da se je precej nevarno pobil po čeljusti in je tudi najbrž zadobil težje notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Nesreča na krovu. Včeraj popoldne je nekemu mornarju na bojni ladji „Pan-therju", ki je zasidrana pr d ladjedelnico pri Sv. Marku, ko je spuščal čoln v morje, zmečkalo roko. Ponesrečenca so prepeljali v vojaško bolnišnico.
Maščevati se je hotel. Predvčerajšnjim zvečer ob 10 je bil ob prihodu parnika „Capodistria" iz Kopra aretiran 28Ietni dninar Maksilijan Prešel, stanujoč v ul. Cro-sada št. 12., ker ga je ovadil nek: Josip Mauro, ki stanuje v zagati S Tecia št. 6, češ da je ukradel njegovemu očetu srebrno uro z zlato veiižico v vrednosti SO K. Na policijskem ravnateljstvu se je dognalo, da je bil Prešel nedolžen in so ga tudi takoj izpustili.
Prešel pa se je hotel maščevati n3d Maurcm zaradi ovadbe. Šel je za Maurom, ki se je vozil na kolesu, došel ga je v ulici Felice Venezian in ga sunil tako krepko, da se je Mauro. kakor je bil dolg in širok, s kolesom vred zvrnil po tleh. Ko se ie Mauro pobral precej potolčen, je Prešel že izginil. Mauro je stvar hitro ovadil policiji in Prešel je bil aretiran.
Poskušen samomor. Trgovski agent Leo Jelovšek, 26 let star, stanujoč v ulici Giulia 29, pristojen na Vrhniko pri Ljubljani, se je poskusil snoči umoriti in je zavžil večje množine fenolne hisline. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Z okna padla. V u!. Tiziano Veceilio Št. 16 stanujoča 56 letna Mar ji Bratina je včeraj zjutraj hotela obesiti na okno kletko
SOKOL
blago, suKna
sko
za gorčale i i tlame l<xlno in modno blhgo j rip< ro£»
KAKEL KOCIMN. tovarna dukna : : v Humpolcu (Če&ko).
: : Uzorci fr&nico. : :
Dober tek!
Imamo zdrav želodec in nas ne tišči krogljice z zn. Elsakrogljice. Povemo prebuvljanje. H Škatljic franko 4 krone.
v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odva.ja.juV Rliabarber Vam iz lastne izkušnje, poskusite jih tiuli Vi, uredijo odvajanje in pospešujejo — Izdelovatelj lekarnar E. V. Feller. Stubica, Elsatrg <{. 2<M (Hrvatsko).
V Trstu, dne 28. maja 1912
„EDINOST" št. 148.
Strun III.
s kanarčkom, pa je izgubila ravnoteži in padla na ulico. Ubožica se je precej močno uoškodovala na glavi in si je tudi pretresla možgane. Prvo pomoč ji je podal zdravnik rešilne postaje in ostala je potem o domači oskrbi, ker ji domači niso hoteli dati odpeljati v bolnišnico.
Koledar in vreme. — D?nes: Avguštin, škcf, Jaromir. — Jutri: Maksim, škof.
Temperatura včeraj ob 12. opoldne -f 15*6 C°. — Vreme včeraj: Lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Neizpremenjeno.
Društvene vesti*
Zveza Jugoslovanskih železničarjev
sklicuje za sredo, dne 29. t. m., ob 8 zvečer izredno sejo osrednjega odbora. Na dnevnem redu so važne stvari, odborniki naj se torej udeleže seje točno in polnoštevilno.
Učiteljsko društvo vabi vse članice in člane na sestanek v četrtek, dni 30. maj-nika, ob 5 in pol pop. v slovensko šolo na Acquedottu.
Dnevni red: 1. Poročilo o izpremembi „Zavezinih pravil". 2. Informativno poročilo o Ogleju in Gradežu, v orijentacjo izleta, (dr. Merhar). 3. Volitev delegatov na letošnje Zavezino zborovanje v Celju.
ftiar. del. organizacija.
Slovenci mesta in okolice! Pred leti
še slovenski delavec v Trstu ni smel kazati svojega slovenskega rojstvp, se je moral pokoriti tujemu kapitalizmu in slediti tako-zvanemu rdečemu internacijonalizmu.
Ako je zahteval ta ubogi trpin svoje jezikovne in narodne pravice, tedaj so ga internacijonalci surovo prijeli, sovražili so ga zato, ker je hotel ostati zvest sin slovenske matere, v istem času pa so socijalni demokratje podpirali „Lego nazionale".
Zato pa so se slovenssi delavci, ki še niso izgubili čuta in ljubezni do svojega teptanega naroda, z nejevoljo obrnili od socijalne demokracije ter si ustanovili svojo lastno, na narodni podlagi slonečo „Narodno delavsko organizacijo", v kateri ima vsak zapostavljeni in zatirani član slovenskega naroda pravo zaščitnico in pribežališče. Ista s*- ne bojuje samo z gospodarskimi, ampak tudi narodnimi nasprotniki za pravice zatiranega slovanskega delavstva.
Ti zvesti sinovi naroda polete dne 9. junija t. I. s posebnim vlakom v kraško metropolo Sežano in prirede tam na prostornem, senčnatem vrtu pri „Treh kronah" veliko ljudsko veselico z godbo, petjem in plesom.
Bratska društva, ki se nameravajo udeležiti tega izleta, naj blagovole naznaniti najdalje do 4 junija v „Narodni delavski organizaciji" ul. sv. Frančiška št. 2.
Socijalnodemokratični govorniki poudarjajo na vsakem shodu, da je njihova „Zveza avstrijskih stavbinskih delavcev" samo strokovna organizaciji, kakor napri-mer druge strokovne organizacije, ki niso s sccijalno demokracijo v nobeni stiki. Ko bi se oni ne posluževali te neresnice, bi danes ne imeli v socijalni pemokrac;ji niti erega slovenskega zidarja. Tako pa so marsikaterega zmešali in pridobili na svojo stran. Mi moramo pa ponovno povedati slovenskim zidarjem, da socijalna demokracija brez strokovnih organizacij sploh ne bi ekzistirala. Scc jalna demokracija obstoji iz strokovnih, p: liričnih in zadružnih organizacij. Vse te organizacije tvorijo socijano demokracijo. In če socijalni demokratje drugače trde, smatrajo poslušalce (v tem slučaju zidarje) za neumne in mislijo: Ti nezavedneži, ti tepci in žlajfarji" — kakor je pisalo njihovo glasilo „Stavbinski delavec" — nam že pojdejo na limanice!
Tako je, slovenski zidarji! Na prihodnjih volitvah se boste kesali, ko se bo z vašimi težko prisluženimi krajcarji vozilo s fiakerji naokrog in pribijalo lepake po zidovih v italijanskem jeziku. Vse to dobro oomislite, slovenski zidarji, in recite odkritosrčno. niti vinarja več stranki, ki nas je s pomočjo laži in terorizma prisilila, da smo se jej pridružili!
—	Godbeni odsek NDO. V sredo, dne 29. t. m. izredna odborova seja v društvenih prostorih. Začetek ob 7 in pol zvečer.
—	Krajna skupina mestne plinarne ori-rcdi 23. junija veselico na vrtu kons. društva „Jadran" pri sv. Jakobu.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za četrtek ob 7 zvečer shod v „Kons. društvu" na Opčlnah.
—	Krajna skupina škedenjskih plavžev NDO sklicuje za danes ob 7 in po! zvečer važen sestanek v ^Gospodarskem društvu" v Skednju. Dnevni red je zelo važen, zato prcsimo obilne udeležbe.
—	Krajna skupina zidarjev NDO sklicuje za jutri ob 6 in pol odhorovo sejo v društvenih prostorih ul. sv. Frančiška št. 2.
—	Zidarjem v Dekanih! Naznanjamo vam, da je blagohotno prevzel vpisovanje novih članov gospod Auguštin Mahnič v Dekanih. Dekanski zidarji, vpišite se vsi v „Nar. del. organizacijo" !
—	Tovariš V e r č o n je nabral na javnem shodu krajne skupine zidarjev NDO v Dekanih K 1142 vin. za novo zastavo Krajne skupine zidarjev NDO. Srčna hvala vsem darovalcem!
C^ospod&rstvo.
Statistika živine. V Argentiniji se je vršilo dne 31. decembra 1910 štetje živine, ki kaže v primeri r š'etjem od 1. maj s leta 1908, sledeče razlike:
Vrsta
Štetje od
Več (+) ali manj (—)
31. dec. 1910; 9. III. 1910 v St-vilkah v
Goveda 2S82790O Konji 8435141 Ovce 73012640
29116025 7531376 (>7211754
— 288725 — 1 4-903765 + li' -{-5800886 -f 8*6
Kakor je razvidno iz tega, je število goveje živine padlo za l°/0. dočim je število konj naraslo za 12 in število ovac za 8*6°/0-Popolnoma pa se te številke vselcako ne dajo i primerjati, ker ee je štetje vršilo v različnih letnih Časih.
Na Kubi so* vspehi štetja dne 31. de-! cembra 1910, primerjani z onimi od 31. decembra 1912 sledeči :
Vrsta	Štetje od		Prirastek	
	3 . Jec. 191« dec. 19C9		t števil iah	V °/o
Goveda	3212017	307450!»	, „____ 13(0/h	4-5
Konji	613042	555423	57610	10-4
Osli	3487	3340	147	4-4
Mule	(»0857	58957	1900	32
Politično društvo „Edinost44 v Trstu naznanja tužno vest, da je preminil v nedeljo, dne 26. t. m. njegov večletni odbornik, gospod
IVAN GODINA
posestnik v Skednju.
Pogreb pokojnika se je vršil danes, 27. t. m. Vrlemu sodelavcu na našem narodnem polju blag spomin!
V TRSTU, dne 27. majnika 1912.
Politično društvo Edinost", i



V Združenih državah Severne Amerike :
Vrsta
Štetje od ; Već (+) ali (— ) manj
15. IV. 1910 l. jnn. 1:«C0 1 v Številkah
°/o
Konji
Mule
Osli
Goveda
Prašiči
Ovce
Koze
123015902 448014« 122200
I	<;:!68204S !59473636 : 52838748 I; 302*1795
II
21203901	+1812001
3438523	+1041617
110012	+ 12188,
69335832	—5633184
(>4686155	—521251!»!
61735014	—8896266
1948952	+1080843 i
+ 8-5 + 30 3 + 11-1 — 8-2 — 8-1 — 14-1 -4- 55'5
„Tržaška posojilnica in hranilnica" naznanja, da je v nedeljo, dne 26. majnika 1912, preminil njen dolgoletni marljivi odbornik, gosp.
IVAN GODINA
Števil » prebivalstva ie od leta 1903 tlo 1910 na rasi > od 75,994.575 na 91,972.266. V Egiptu:
Vrsta	Štetje		Manje
	1911	1910	v številkah v o/o
Konji Goveda Bivoli	50675 , 656166 (»57406	54666 627091 (»75392	3991 6-6 15925 2-4 17986 2-7
posestnik v Skednju.
Pogreb se je vršil v ponedeljek.
dne
Z gorinavetlene statistike je razvidno, ! da kljubu naraeranju prebivalstva število goveje živine pada in je v tem dejstvu iskati glavni vzrok draginje mesa.
V&sti iz Soriške.
Dostavljanje pošte na progi Trst-Jesenice. U Avč nam pišejo: Od 1. maja sem se dogajajo v dostavljanju pošte potom železniških pošt. uradaikov nerednostf, da bržkone v vsej A.striji ni kaj takega. In to se godi v veći ali manjši meri na vsej progi mtd Trstom in Jesenicami. Namesto da bi poštni uradnik oddajal čakajočemu poštnemu selu pošiljatve za Avče. mu daja na pr. one za ^Plave, a one za Ročinj, za Renče pri G^rfci in obratno, in to tako vsevprek kakor v kaki Babiloniji. Ljudstvo, trgovina In promet pa trpe in to vse radi slovenščine nezmožnih uradrikov. Kiko gre poštna direkcija v Trstu rvedno na roko nam Slovencem", nnm kričeče kažejo te razmere. Kako dolgo bo še trajalo to — to bi radi vedeli slovenski davkoplačevalci.
Iz Krmina. Podružnica sv. CM v Kr-minu ie poslala rodoljubom naslednjo prošnjo :
V Krminu smo letos ustanovili podružnico sv. CM, ki naj drami in zbira naše rojake v krt g ter tako ohranja svojemu rodu. Podružnica pa bo tudi skrbela, da se naša mladina — naša nada — ne bo po-tujčevala in izneverjala svoiim očetom. Podpirala bo tudi našo „Narodno šolo44, ki mora biti mila in ponos vsakemu pravemu, zavednemu Slovencu.
Podružnica bo pa le tedaj kos stavljeni si nalogi, ako bo kar največje število zavedn h S ovencev zbranih v njenem krogu. Vabimo terej Vas tem potom, da blagovolite kot zavedni Slovenec pristopiti k naši podružnici, ter ji gmotno in moralno pripo-
27. majnika 1912.
TRST, dne 27. majnika 1912.
Tržaška hranilnica in posojilnica,
Vsemu svojemu članstvu in prijateljem naše družbe naznanjamo tem potom žalostno vest, da je preminil v nedeljo, dne 26. t. m. dolgoletni marljivi član in tajnik naše družbe, gospod
Ivan Crodina
posestnik v Skednju.
Pogreb se je vršil danes, dne 27. t. m.
Možu, ki je z vso vnemo sodeloval za napredek naše družbe in kmetijstva v njenem področju, večni spomin!
V TRSTU, dne 27. majnika 1912.
Kmetijska družba za Trst in okolico,
Gospodarsko društvo v
v
Skednju naznanja vsem prežalostno vest, da je gospod
Ivan Qodina
večletni predsednik zadruge
danes mirno v Gospodu zaspal.
SKEDENJ dne Jii. maja l'Jl2.
„Gospodarsko društvo" v Skednju.
! KflROLTROST
poduradnik pri drž. železnici
je po dolgi in mučni bolezni v 43. letu svoje starosti danes ob 6. uri zjutraj v Gospodu zaspal.
Žalujoča rodbinu naznanja prežalostno vest vsem sorodnikom in prijateljem.
Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v torek, dne 28. t. m. ob 10. uri zjutraj iz norišnice na Vi deli pri Sv. Ivanu naravnost na pokopališče k Sv. Ani. TRST, dne 26. maja 1912.
Žalujoča rodbina.
NOVO POGREBNO PODJETJE Trst, Corso 47.
J>
4
Potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni in nepozabni soprog in oče, gospod
Ivan ltavbar
posestnik In župan na Repentabru (v Dolu), Član šolskega sveta in bivši član cestnega odbora
26. t. m. ob 10. zjutraj zaspal v Gospodu.
Pogreb zemskik ostankov preljubega pokojnika bo v torek, dne 28. t. m. ob 10 zjutraj iz hiše žalosti.
REPENTABOR, 26. maja 1912.
Za tiho so/alje prosi družina Ravbar.
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, ozir. brat in oče
ANTON ZOBEC
železniški uradnik v pokoju
v starosti 52 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 29. t. m. iz ulice Margherita št. 3 v cerkev sv. Antona.
TRST, dne 27. maja 1912.	Žalujoči ostali.
Novo pogrebno podjetje. Trst, Corso 47.
Stran TV.
„EDINOST" št. 148
V Trstu, dne 28. maja 1912.
moči do ciija — do bcljše bodočnosti našega naroda.
Zbog male članarine letno 2 K upamo, da se Vaše blagorodje zanesljivo pridruži članom naše podružnice; hvaležnost Vam bodo vračala naša srca, naša mladina in' lepša milejša bodočnost našega naroda.
Iz
Izlet „Istarskog Sokola" v Promon-turo. Iz Pule 25. maja 1912. Tukajšnji „Sokol" se je že več tednov pripravljal na izlet v lepo vasfco Promonturo, oddaljeno 12 km od Pule. Te nakane je prijavil politični oblasti, ki je tudi dovolila izlet brez vsacega prigovora. Dotično dovoljenje je bilo pri-občeno v četrtek dne 25. t. m. Cim sta italijanski društvi „Edera" iz Pule in „Agricolo di Coltura" iz Ssšana izvedeli za to, sta tudi oni napovedali izlet v Promonturo za isti dan. Vsled tega je prepovedala pol. oblast tudi „Sokolu". iz!ettako, da ne sme nobeno diu-štvo v Promonturo. Pripomniti morrmo, daje društvo „Edera" strogo iredentlstično društvo dočim je „Agricolo di Cultura" po imenu agrarno, sicer pa nima nič manje ireden-tistlčnih tendenc nego „Edera".
Da se je politična oblast zbala par kričačev in prepovedala „Sokolu" izlet — je sploh nerazumljivo. Oblastim bi bilo celo v dolžnost, da podpirajo društvo, kakoršnje je „Sokol", ki tako lepo skrbi za fizično in moralično vzgojo mladine. Na drugi strani sta pa obe imenovani italijanski diuštvi ire dentični, ki pač ravno od avstrijskil oblasti ne bi zaslužili nikacih ozirov.
Odločilno pa je pri tem dejstvo, da je Promontura glasom rezultata zadnjega ljudskega štelja hrvatska vas. Šteje namreč 649 Hrvatov, 29 Italijanov, 2 Nemca in 1 Ceha. A pri tem ne smemo pozabiti, da je ljudsko štetje izvela preslavna puljska občina. S tem je že rečeno, da so nje organi falzificiiaP, kolikor se je dalo. V resnici ni niti enega Italijana v Promonturr. Kar je označene tam za Italijana, to so le kreature slavnega župnika dona Maticha iz Dalmacije !
Ia vspričo tacih razmer prepoveduje politična oblast „Sokolu" izlet v izključno hrvatsko vasTo je nerazumljivo in je vredno najhuje graje. Kdo ima zopet pri tem prste vmes, nam je dobro znano; ali politični oblasti v Puli bodi povedano, da si hočemo to dobro zapomniti. Ni nam znano, ali vloži „Sokol" pritožbo proti tej prepovedi. Menimo pa, da bi namestništvo, uva-žujoč obstoječe razmere, vendar dovolilo izlet.
Ciril Metod veselica v Klancu. —
Krasen spomladanski dan spravil je tudi mene minolo nedeljo v prijazni Klanec na veselico Cir.-Met. podružnice. Udeležba ni bila taka, k?,ker jo je pričakovati na prireditvi, ki jej je dobiček določen najčistejšim namenom !
Med udeleženci smo imeli čast videti tudi gg. d.ra M^ndica in d.ra Črneta.
P.vo je nastopilo društvo „Slavnik" iz Klanca z Sattner evo „Na planine". Glasovi so bili čisto ubrani, le upoštevalo naj bi se malo bolj piano, forte cres., decrcs. To je od navadnih ljudi možno doseči le z velikim trudom in potrpljenjem, a „Slavnik" se zdi, da je „roba malo bolj zbrana", česar pa ne bi priporočali n£Š;m voditeljem, ampak družili naj bi v okrilju pevskega društva vse, kar rado pole in — to se razume — ima pcs'.uha 1 Tudi pevovodja g. P. nam ne bode štel v zlo pripombe: čemu se stiskati za pevci ? Pevovodja stoj v sredini med pevci!
Društvo „Vodnik" iz Doline je častno izvajalo Vclariče*o: „Gospodov dan" pod vodstvom g. učitelja Suca. Glasovi so btli v lepi harmoniji in pravem razmerju, kar se pri naših društvih na dežeii navadno ne dogaja ! Pevce društva „Vodnika" spremljan so tudi drugi vili Dolinčani, tako, da je n ih število presegalo 50. Čast, Komur čast l
„ Venec" iz Kozine z Volaričevo: „Slovenski svet"* pa ni zt ta nastop zasluž i in ne odnesel — venca. Premalo priprave! Tako se greSi na splošno pri nas ra deželi 1
Ugajtl nam je nastop brezoviške „Čitalnice" z živo veselo pesmico. Tako je prav. Počasneje, ali celo v mol-akord h naj spadajo izvežbanim pevcem 1 „Zvezda" iz Herptlj v oktetu Sokolov je častno nastopila pod vodstvom gosp. Dekleve s Klaić-evo „Svračanje". Ugajalo nam je posebno niansiranje. — Zbor iz Črnotič pod vodstvom mailjivega učitelja g. Brceta je izvajal Foersterjevo „Ali n;-li zemljica krasna". Zbor je nov, toda marljivost gosp. Brceta, vztrajnost in veselje pevcev in pevk nam zagotavljata, da se,zbor Še povzdigne In bo delal čast našim Črnotičem!
Beka, majhna vasica v bližini Klanca, ki ne šteje niti 100 oseb, je nastopila s častnim številom 18 mladih moči, ki se ne plašijo truda, ne žrtev. Beka, naj bo v izgled mnogim, mnogim večjim vasem!
Izven programa je nastopilo 7 brkinskih gospodov s pesmi,o „Slovo4* in čvete-rospev iz Hrpelj. Oboji so morali na splošco
zahtevo ponoviti.
O igri pa ne morem soditi, ker mi ni
bila dana sreča, da bi videl na oder! Je pač nekaj čudnega. Kakor hitro se začenja igra, takoj vse na ograje, stolice, mize,
drevesa itd., tako, da oni štirje, ki so pred odrom nekaj vidijo in slišijo, drugi pa nič! To naj se enkrat odpravi.
Konečno še majhna opazka. Na Ciril-Metodovih prireditvah naj bi bil na programu vedno tudi govor, ki naj bi občinstvu slikal pomen, korist, ogromne troške družbe, kajti, še imamo ljudi, ki si predstavljajo družbo kakor jasli, iz katerih petem „dohtarji" in druga gospoda jedo in pijejo.
Druge slovenske dežele
Falsifikacije volilnih imenikov za kranjsho trg. in obrtno zbornico pred sodiščem. Pred celjsko poroto ' e je minuli teden vršila kazenska razprava proti Ivanu Erženu, Ivanu Kregarju, gospej Frančiški Štefe (soproga „Slovenčevega" urednika s g. Štefeta) in Elizabeti Kregar (soprogi g. Ivana Kregarja), ki so bili obdolženi, da to o priliki volitev v trgovsko in obrtno zbornico kranjsko falsificirali volilne imenik*1, oiiroma davčni kataster, da bi na podlagi teh falsifikocij pripomogli SLS do večine v zbornici.
Po tridnevni razpravi so porotniki soglasno zanikali vsa vprašanja, ki zadevajo falsifikacije volilnih imenikov, na kar je sodni dvor izrekel razsodbo, s katero so bili vsi obtoženci oproščeni.
Mali oglasi
Šivalni stroj
Singer se proda v Via Ro-magoia 26, I. Kren. 1141
Birmanske botre in botri!
Vaš edini fotogret je ANTON JEKKIĆ, Trst, V.a delle PoBte 10, Gorica. Gosposka ulica 7.
Andrej Miha lic Liri™ 5? ^
70 hektolitrov vina prve vrste.	1133
Moderne spalne sobe
dele izdeluje 51. Majcen, mizar, ulica Relvedere 28, ogel Torquato Tasso.	558
Na nrndai 80 vrata' okDa' et0PQ:ce» "i®*"'
llu jfil UlldJ okvirji za (kna v?afee velikosti itd Ugodta prilika, ticcardi 18.	1037
Buffet Oulsisono
Trst, via G Card^cci 9.
Priporočam vedao sveže marčno in ,boku pivo, izvrstna bela in črna vina ter vermouth in ma-salo. - Topla in mrzla jedila. — Se priporoča
Fr. SUinberger.
Dr. Pecnik
(FETSCHNJGG)
£rst, via S Cafcrma štev. 1
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : ll1/« — 1 • * "
lailiillgiElllHHHilHIlElHil
Nova trgovina jestvin in
h
kolonijalnega blaga |g
ate Lovrić fi
Trst, ul. Guaraia št, 26
(ogel ulice Rivo)
Prodaja olja in mila ter drugih stvari
za perice. Vino iu likerji v steklenicah.
Rlaco ve^no sveže in cene jako zmerne. Pnporrča «e c. občinstvu za obilen poBet.
HiHiiiiiiiilEHiiiHHIIUEiia
m iš §3 il i? il

Velika zaloga predmetov za birmo!
Leone Fano, zlatar
Trst, P«sso San Giovar.ni št. I. — Filialka v Poreču.
Zlata verižica 7. uro, dvojni pokrov, za dečke .... Zlata verižici in srebrna ura. dvojni pokrov, za dečku Verižica črez prsa in zlata ura,	„	za dečke
Verižica črez prsa in sreb. ura (tula) „	za dečie
Srebrna verišica ia ura, dvojni pokrov, za dečke . . .
Collier z zlat;m obeskom, za deklce.........
Dolga verižic* z zlatim obeskom, za deklice.....
Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokr., za deklice . Dolga verižica in zlata ura z nav. pokr., za deklice . Dolgu zlata veriž:ca in srebrna ura z dvoj. pokr. „
Zlate zapestnice za deklice.............
Uhani z dijamanti udelani v zlato za deklice .... „ 25 —
Bogat izbor uhanrv, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine itd. itd. po ugodnih cenah. — Kupuje se zlato, srebro in dragocenosti proti izplačilu najvisj h dnevnih cen.
od kron TO—	dalje
:M—	„
--n
»V—	„
■«■—	n
1» —	„
—	„
K-	„
47 —	,
II --„

co
Lf~> OJ
Cm Oj
■ B
CD BI
■ti
!■ BI R
i&ristide G-ualco - Trst;
via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI.
OdllRouona tcuarna ( svetinjo ) ceul In cementnih
:: plošč, teracog In umetnem kamna. ::
Sprejema vsakovrstna delo v cementu.	Cene zmerne, delo toča->.
Išče se
kompanjon
trezen značaj, dobro izvežban v betonski' stroki, ki bi nugel založiti nekaj kavcije.) Oziralo se bo samo na zmožne in( podjetne reflektante. I speh podjetja' je siguren, ker ni v bližini nobene kon-' kurence. — Resne ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod „Kompanjon št. 1097".
blaga, deloma poškodovanega, se proda
Mehanična delalnica	fj
Alorik Lontschner ®
zapris. cenilec Trst Via Geppa št. 12
Pod užnlca: Ulica Felice Venezian 14, vogal ulica Cavans. — Telefon 138.
Ekskluzivno zastopništvo in zaloga uvetovnoznane tovarne koles (bicikljevin
____motociklet STIRIA tvr-
dke Joch Pueh & Co. v Gradcu Hlirkoppft
Neumann kakor tudi tu- in inozemskih tvrdk _
veliko zaloeo priti klin. Zaloga in upeijava ; elektr. zvoncev. — Sprejme kakorSnosihodi	;
popravo v Bvoji stroki.	('*>) ^ I
---------100©
po najnižjih cenah
v manufakt. trgovini
KARL ANDREJČ1Č
v Trstu, ulica Malcanton štev. 10-12
Poslužite se prilike.