*tev. 66
V Trstu, v sredo, dn* S. aprila 1t14
Letnik XXXIX
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj li-ta .Edinost'. — Tisk tiskarne .Edinost', vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega 5t. 20. Telefon štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24-—
za pol leta.................
za tri mesece	.................9 t>"
Za nedeljsko izdajo za celo leto........ 5*20
za pol leta.................2™)
Glasile poIHKntfli društva „Edinosti" sa Primorsko
,V edinosti je mod*
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele števce po 10 vinarje*
Oglasi se računajo na m.il i metre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in b^rtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslale, oglasi denarnih zavodov ..... ...........mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K —
vsaka nadaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti-. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
Brzojauna poročila.
Zagrebški občinski svet.
Tržaška »Revoltella« in hrvatska šola v Trstu.
ZAGREB 7. (Ogr. kor.) Občinski svet je sprejel snoči predlog svetnika Vrdani-ća. ki izreka, z ozirom na zadnje dogodke na Revolteili v Trstu, hrvatskim dijakom simpatije in votira za hrvatsko šolo v Trstu 1000 kron. Dalje se je bavil občinski svet z dvema nujnima predlogoma, ki jih je stavila opozicija in ki zahtevata, da naj se ekspropriacijski zakon ne izvede. Oba predloga sta bila zavrnjena.
Zboljšanje železniških zvez Dunaja s Trstom.
DUNAJ 7. (Izv.) Novi vozni red državne * železnice znatno zboljšuje zvezo Dunaja s Trstom. Brzovlak, ki odhaja z Dunaja zvečer ob 8.40, bo imel v Solnogradu zvezo z brzovlakom, ki prihaja v Trst ob 1125 dopoldne; brzovlak, ki odhaja iz Trsta ob 5.35 popoldne pa bo imel v Solnogradu zvezo z brzovlakom, ki prihaja na Dunaj ob 8.15 zjutraj.
Neresnična vest o cesarjevi bolezni.
DUNAJ 7. (Izv.) Danes se je po mestu raznesla vest, da je cesar nalahno obolel. Zvečer se je oficijelno zanikala ta vest z zatrdilom, da je cesar popolnoma zdrav.
Dr. Šviha vložil tožbo.
PRAGA 7. (Izv.) Hebski češki odvetnik dr. Traub je v dr. Švihovem imenu vložil tožbo zaradi žaljenja časti proti odgovornemu uredniku >Narodnih Listov«, dr. Hellerju.
Debreczinski atentat
BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Policijsko ravnateljstvo je odposlalo namestnika ravnatelja budimpeštanske tajne policije Ste-fenyja v Skoplje, da dožene identiteto tamkaj aretiranega dozdevnega debre-czinskega atentatorja Cataraua. Budim-peštansko državno pravdništvo upa^ da Srbija ugodi želji ogrskih oblasti in izroči Cataraua. in da se ne postavi na stališče, da je bil debreczinski atentat političnega ziiačaja. Srbske oblasti aretiranca ne morejo obsoditi zaradi debreezinskega atentata, ker je Catarau ruski podanik, in bi ga morale izročiti Rusiji, kjer bi bil še kaznovan kot vojaški begunec. Najbolj verjetno je, da izroče zločinca Ogrski. V tem slučaju pride Catarau, ki je obdol-žen umora pred debreezinsko sodišče.
Ban Skerlecz v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. kor.) Ban baron Skerlecz je prišel snoči v Budimpešto. Laški generalni konzul Caccia v Anconi.
RIM 7. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča, da so vesti, glasom katerih je bil laški generalni konzul na Reki grof Caccia v Anconi na sestanku z reškimi politiki, neresnične.
Slovaški voditelj Hodža obsojen.
BUDIMPEŠTA 7. (Izv.) Znani voditelj Slovakov, bivši ogrski državni poslanec Hodža je bil obsojen na dva meseca težke ječe, 200 K globe in dveletno izgubo političnih pravic, češ, da je v nekem slovaškem listu ščuval proti ogrski državi in žalil cesarsko rodbino.
Razredna loterija.
DUNAJ 7. (Kor.) 40.000 kron je dobila št. 32850, 10.000 kron št. 96351 in 5000 K št. 18629.
Jan Zelnickl umrl.
VARŠAVA 7. (Izv.) V vasi Klukova je umrl znameniti poljski slikar, 641etni Jan
Zelnicki.
PODLISTEK.
Rde« mlin.
Naenkrat je pograbil s tresočimi se rokami za steklenico v srebrnem lednem čebričku, je natočil veliko čašo in je zaklicali
—	Moje dame in gospodje! Prosim vas, da se mi odzovete! Na zdravje Kajna!
Splošna pozornost in osuplost je sledila tem besedam. Nihče si ni znal raztolma-čiti te zdravice.
—	Kaj hoče reči s to zdravico?
—	Zmešalo se mu je!
—	Opijanil se je!
Tako in podobno so si govorili med seboj.
Morličre, kateremu se je videlo, da je ^'no razburjen — lice mu je izpreminjalo barve, znoj mu je v debelih kapljah curljal po čelu — je stal na svojem mestu in nekako ukazovalno zahteval, naj ga družba poslusa še nadalje.
—	Kakor se mi zdi, me gospoda ne razume, — ie zaklical. — Govoril bom jasneje. .Misli se namreč, da je Kajn umri v svetopisemskem času. To je pomota! Kajn Še i vi: bogat človek je. ima vedno odprto hišo, vas vabi k svojim zabavam in vi si štejete v veliko čast, da vas prišteva svojim gostom. Nekega dne je prišel k
Položaj v Albaniji.
DRAČ 7. (Kor.) Iz Korice prihajajo različna poročila o bojih proti vstašem. Oficijelno potrjena ta poročila še niso, posebno ker je zveza s Korico zelo otežko-čena in je težko dobiti popolnoma zanesljiva poročila. Nekatere vesti vedo, da so se vstaši pri Korici Albancem udali in jim izročili orožje. Več vstašev so baje aretirali. Med aretiranci je glasom nekaterih vesti tudi metropolit, ki je glasom nekaterih vesti glavni povzročitelj vstaje.
DRAC 7. (Kor.) Vlada je dobila iz Korice poročilo — kdo ga je poslal se ne ve — da so porazili Albanci skupno z žendar-merijo četo vstašev, ki je štela 300 četa-šev, med katerimi je bilo več grških regularnih vojakov. Grki so pustili na bojišču več mrtvih in ranjenih, 5 grških vojakov so vjeli. 2rtve Albancev še niso znane.
DRAČ 7. (Kor.) V gotovih krogih govore, da imajo Albanci nepobitne dokaze, da so vprizorili vstajo Grki. — Albanija mobilizira za enkrat do 20.000 mož.
Dunajska sodba o razmerah v Albaniji
DUNAJ 7. (Izv.) V dunajskih diploma-tičnih krogih se položaj v Albaniji presoja še vedno precej ugodno in se zatrjuje, da je knez Viljem z albansko vlado še vedno pripravljen mirno se sporazumeti z Epi-roti. Korica je zopet v albanskih rokah in vstaši se še ne morejo pohvaliti z nikakršnim uspehom. Vedno bolj se zdi utemeljeno upanje, da Epirotje sprejmejo pogoje, ki jim jih ponuja, albanska vlada. — Glede odgovora velesil na grško noto trozveza še ni dobila nikakega obvestila od trosporazuma. Dunajski krogi upajo, da bo Grška vseeno nadaljevala z umia-njem grških čet iz Epira, ker jej je itak znano stališče velesil v tem vprašanju.
Vstaši pobiti pri Korici.
ATENE 7 (Izv.) Grška vlada je dobila od grških oblasti v Viljici poročilo, ki pravi: 250 Epirotov iz nekega sela zapadno od Korice, ki so prodirali proti Korici, je zadelo na albanske čete. Prišlo je do hudega boja. Epiroti so imeli velikanske izgube in so končno pobegnili. Nato je stopil v boj oddelek takozvanega svetega bataljona, ki pa ga je zadela ista usoda. Selo Petsotsa je popolnoma pogorelo. V Vi-ljico prihaja od dne do dne več epirotskih beguncev izpred Korice, kar kaže, da mora biti položaj okrog Korice v resnici slab.
DUNAJ 7. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz« poroča, da so albanski orožniki, ojačeni z albanskimi prostovoljci pri Korici popolnoma pobili vstaše pred Korico. Med vstaši je bilo veliko rednih grških vojakov in so jih Albanci ujeli pet. Vrhovni poveljnik albanskega orožništva.
DRAČ 7. (Izv.) Knez Viljem je imenoval holandskega generala De Verra za vrhovnega poveljnika albanskega orožništva v južni Albaniji in mu dal nalog, da naj z oboroženo močjo zaduši vstajo v Epiru.
Priznanje hrabrosti.
DRAČ 7. (Izv.) Knez Viljem je izrazil poveljniku v Korici, holandskemu majorju Ruellerju in pa koriškemu prefektu pri-nanje na hrabrosti v bojih, ki so se vršili okrog Korice.
Grške čete med epirotskimi vstaši.
DUNAJ 7. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz« poroča iz Drača, da so grške vstaške čete, ki se bore v Epiru oborožene z najmodernejšim orožjem in oskrbljene z velikim številom brzostrelnih topov. Vstašem prihajajo skoraj redno na pomoč čete iz grške regularne armade
njemu njegov brat in mu je rekel: »Brat. če mi ne pomagaš, sem izgubljen«. Kajn pa mu je odgovoril: »Idi proč od mene. kajti ne poznam te«. Brat je umrl v revščini, Kajn pa, bogatejši kot kedaj, živi v sijaju in veselju in prireja prelestne veselice. Se enkrat — na zdravje Kajna! Jaz mu strgam krinko z obraza!
Izpregovorivši te besede, je chevalier zopet dvignil kozarec k ustom. Preden pa je pil, je že stal Filip Talbot ob njegovi strani in mu z besedami »Podli lopov!« razbil kozarec, da se je predrznežu poce-dila kri iz ust in nosa.
Izziv. — Večer pred dvobojem.
Kdo naj bi opisal osuplost navzočih? Nihče od njih če izvzamemo Lascarsa, ni imel niti najmanjšega pojma o stvareh, na katere je namigaval Morličre. Nihče ni slutil niti najmanje, da je hotel Filipa Tal-bota primerjati s Kajnom, in nihče si ni mogel raztolmačiti silnega izbruha jeze hišnega gospodarja.
—Ubijem ga! Ubijem ga! — je kričal Morličre, ki je pograbil po nožu, toda nekaj gospodov je skočilo k njemu in ga zadržalo.
— Častite dame in gospodje, — je zaklical Talbot, ko se je splošni nemir nekoliko polegel, — prosim vas, da mi dobrohotno oprostite, če sem za trenutek pozabil dolžno obzirnost napram vam. Priznavam, da sem krivec jaz; toda jeza me je premagala. :— Monsieur de la Morliere,
pod poveljništvom grških častnikov. Zlasti pa takoj posega vmes grško redno vojaštvo tedaj, če se morajo vstaši umikati pred Albanci. Vsa poročila albanskega orožništva in holandskih častnikov se vje-majo v tem, da posluje grška redna armada kot rezerva vstašev.
Grški begunci iz vzhodne Tracije.
CARIGRAD 7. (Kor.) Sinoda okumen-skega patrijarhata se je posvetovala včeraj glede usode grških beguncev iz vzhodne Tracije, katerih je nekaj v Carigradu, večji del in sicer približno 6000 pa v Rodostu in Dimotiki. Sinoda je sklenila, da bo prosilaOrijentsko železnico, da prepelje begunce iz Dimotike v Carigrad, in vlado, da smejo iti v Carigradu se nahajajoči se begunci v Solun, ker se ne morejo vrniti domov. Dalje je dovolil patrijarhat za begunce 6000 frankov.
Albanci proti knezu Viljemu.
BELGRAD 7. (Izv.) Po vesteh iz Ohrida se je zbralo nekaj tisoč Arnavtov ob albansko-srbski meji, v podgradskem in Ijumskem okrožju, da bi na poziv albanske vlade odrinili proti Epirotom. Ta krdela so se pa ustavila in sporočila albanski vladi, da nočejo proti Epirotom, dokler sta na vladi knez Viljem in Essad paša.
Avstrofilska stranka ▼ Srbiji.
BELGRAD 7. (Izv.) »Pijemont« poroča, da se bo vršilo sredi meseca aprila ustanovno zborovanje Peričeve avstro-filske stranke. Na zborovanju se sprejme program in Statut stranke in se sklene izdajanje strankinega glasila. Glede zunanje politike bo stranka stala na stališču, naj se Srbija vzdržuje vsake pustolovne politike, skrbi pa naj za trajen mir z dobrimi odnošaji z vsemi sosednjimi državami.
Pasivna rezlstenca na belgrajski pošti.
BELGRAD 7. (Kor.) Poštni uslužbenci so napovedali za Veliko noč pasivno re-zistenco, ker skupščina ni upoštevala njihovih prošenj glede regulacije plač.
Tihotapstvo saharina.
POŽUN 7. (Izv.) Na tukajšno carinsko ekspozituro je prišel zaboj, v katerem so našli med sodo 309 kg saharina. Carina za vtihotapi jen saharin znašala 128.000 K, kazen pa znaša 1,280.000 K.
Poškodovale! brzojavnih in telefonskih napeljav.
RIM 7. (Izv.) V zadnjih dneh je neka zločinska tolpa ponoči poškodovala skoraj vse brzojavne in telefonske žične napeljave, ki vežejo Rim s provincijo. Pretrgala je tudi zvezo centrale z železniškimi stražnicami. Snoči so zlikovci pretrgali zvezo s Tripolisom. Končno se je sedaj vendar posrečilo orožnikom zasačiti tri zidarje, ki so kradli bakreno žico. Nakradene so imeli okrog 3000 metrov žice.
Bol za homerule.
LONDON 7. (Kor.) Bonar Law je izjavil v včerajšnji seji zbornice, da bo žrtvovala opozicija vsako možno žrtev, da se prepreči meščanska vojna. Vendar se more preprečiti izbruh meščanske vojne samo na dva načina. Ali naj se izključi Ulster ali naj se uvedejo splošne volitve Če namerava vlada vzeti v pretres vprašanje glede izključitve Ulstra, potem si je odprla pot, ki pelje do miru. Opozicija bi storila v tem slučaju vse, da se konflikt mirno poravna. — Nato so bile homerule v drugem branju s 356 glasovi proti 276 glasovi sprejete.
Srečna igralska družba. — Dobitek 700.000 kron.
GRADEC 7. (Izv.) Pri današnjem zaključnem žrebanju razredne loterije je do-
razžalil ste me najobčutneje in zahtevam od vas zadoščenja.
—	Zadoščenje vam ne izostane, — je odgovoril chevalier.
—	Toda ker sem razžaljen jaz in ne vi, imam jaz pravico, da volim orožje, dan, uro in kraj dvoboja. Sicer pa ne maram zahtevati tega, temveč vam hočemo celo priznati, da ste razžaljenec vi. Toda maščevati se moram na vas in to kakor hitro mogoče.
—	Gospod, ne bo vam treba dolgo čakati. Za orožje volim meč, dan določujem na jutri, uro ob osmih zjutraj in kraj pa vincenneski gozd. — Gospod baron de Lascars in vi, gospod grof Giubray, mislim, da mi izkažate čast in prevzamete moje zastopstvo.
Lascars in grof Oiubray sta izjavila takoj, da sta mu vsak čas pripravljena storiti to ljubav.
Morličre je ravno tako naprosil dva mlada gospoda, da bi mu bila sekundanta. Ta dva pa sta odgovorila, da ne moreta sprejeti njegovega zastopstva. Seveda nista se hotela postaviti proti hišnemu gospodarju, za čigar mizo sta pravkar sedela.
—	Gospoda, — je rekel Talbot, — vajin vzrok, da odklanjata zastopstvo, poznam prav dobro. Le ne pomišljajte se. Smatral bom, da hočeta meni osebno izkazati čast, ako ugodita chevalierjevi želji. Poleg tegp pa mi podajata s svojo pritrditvijo zag'
bila dobitek v znesku 700.000 kron srečka št. 18.629. Srečka je bila kupljena pri L. Franklu v Gradcu. Srečonosna srečka ima 6 lastnikov, ki so skupaj igrali. Lastniki srečke so: neki polkovnik, neki nad-poročnik. neki mali trgovec, neka starejša gospodična, neki natakar in zava-varovalni agent.
Ukradena dragocena slika.
BRUSELJ 7. (Kor.) »La Metropole« v Antwerpnu poroča, da so ukradli neznani tatovi med vožnjo iz Bruslja v Antwer-pen dragoceno sliko, Marijo z Jezusom, vredno 250.000 frankov. Slika je bila določena za Plantin muzej v Antvverpnu.
Ponesrečeni polet Vidmarja iz Ravene v Rim.
RAVENA 7. (Kor.) »Agenzia Štefani« poroča: Danes ob 1.30 pop. se je dvignil tu tržaški aviatik Vidmar, da bi poletel v Rim. V višini 1000 m približno 70 km od Ravene je zašel med tako hude vetrove, da ni mogel naprej in se je vrnil v Raveno, kjer je srečno pristal.
Požar v Liverpoolu.
LIVERPOOL 7. (Kor.) Tukaj sta zgoreli dve veliki skladišči bombaža. Skoda je ogromna. Kako je nastal ogenj, še niso dognali. Pri gašenju je bilo 5 gasilcev težko ranjenih.
Zopet požar v Bombayju.
BOMBAY 6. (Kor.) Danes zjutraj je izbruhnil zopet požar v skladišču bombaža. Skoda znaša okroglo 4000 funtov šterlin-gov. Skupno škodo, ki so jo povzročili zadnji požari v skladišču, cenijo nad 80.000 funtov šterlingov.
Požar v Bratincu.
BELGRAD 7. (Kor.) Iz Požarevca poročajo, da je pogorel v Bratincu velik parni mlin bratov Mesarović. Škodo cenijo nad 250.000 dinarjev.
Eksplozija na torpednem rušilcu.
NORFOLK (Virginija) 7. (Kor.) Na torpednem rušilcu »Aylwin« je eksplodiral parni kotel. En kurjač je ubit, dva kurjača sta nevarno ranjena.
Ponesrečeni ribiči v Severnem morju.
ST. JOHN 5. (Kor.) Ribiški parnik »E-rie« je priplul včeraj opoludne sem. Kapitan je povedal, da ni videl niti ničesar slišal o izgubljenem parniku »Souther-kross«, ki se je imenoval preje »Terra-nova« in je pripadal Shackletonovi ekspediciji. »Erie« in »Southerkross« sta bila skupaj dne 26. marca. »Southerkross« je imel 17.000 kož od tulnov in je bil tako obložen, da so bile kože in premog naložene celo na krovu. Neki drugi ribiški parnik je videl »Southerkross« na poti domov. Vse kaže, da se je parnik »Southerkross« z moštvom in ribiči, skupaj 175 oseb, potopil.
Aretacija milijonskega tatu.
MEDUA 6. (Izv.) Tu so aretirali nekega Vincenca Reacuruta, ki je ukradel v neki brusilnici za žlahtne kamene v New-Yorku veliko množino biserov. Pri njem so dobili za čez en milijon dragih kamnov.
Ministrska kriza na Japonskem.
TOKIO 7. (Kor.) Ker se Kyouri ni posrečilo sestaviti kabineta, je sklicano novo zborovanje, na katero so povabljeni vsi starejši državniki.
Hov kurz?
»Danzer Armee-Zeitung« piše: V komentarju k ruskim aspiracijam po razde-
tovilo, da stojita ob strani mojega nasprotnika sekundanta-poštenjaka.
—	Ker izrecno želite tako, monsier, — je odvrnil eden onih dveh mladih gospodov, — sva gospodu de la Morličreju na razpolago.
Večerja, ki jo je ta dogodek prekinil tako neprijetno, je bila končana; in ker ni nihče dal gostom pojasnila o vzroku tega zanje popolnoma nepojmljivega spopada, so začeli počasi odhajati drug za drugim. Le oba sekundanta sta ostala pri hišnemu gospodarju in pa Hermini.
Kar se tiče dražestne operne igralke, je pač mislila, da je bil sedaj čas, za uprizoritev ginljivega prizora s spremljevanjem solz, in ta prizor je končala, da si je začela ruvati lase.
—	Stoj! — je rekel Talbot, — pusti svoje lase zmirom. Bilo bi vendar škoda, ko bi izgubila kak kodrček. Izguba bi bila vendar prevelika in težko nadoemestljiva. Pojdi mirno domov. Pogovoriti se moram še z gospodoma. Upam, da se vidiva jutri.
—	Tako me goniš od tod! — je začela zopet Hermina. — Kaj bo z menoj revico, če te jutri doleti smrt. Vsled tvoje rado-darnosti, tvojih mnogoštevilnih daril sem se navadila na stvari, ki bi jih le težko mogla pogrešati.
—	Ljubo dete, pomiri se vendar, — je rekel Talbot z lahnim smehljajem. —
poskrbim za tvojo bodočnost.
To zagotovilo je ?aravnost čarobno delovalo na Hermino. aenkrat je prenehala
litvi Avstrije smo zadnjič že stopili na dan s zahtevo po novem, aktivnem, političnem programu naše monarhije napram manjšinskim narodom v njenem okvirju. Kajti le na ta način je mogoče obvarovati Av-stro-Ogrsko pred neizogibnim propadom.
Smer, v kateri se ima vršiti espanzivna in po nadaljnem razvoju stremeča politika naše države, je podana po njeni državni misli sami: združenje vsih malih narodov v srednji Evropi v eno državno celoto. — Temu cilju pa mora odgovarjati njena notranja in zunanja politika. Ako vemo kaj hočemo, moramo potem tudi vedeti, kako naj to voljo praktično uveljavimo! Jasno spoznanje karakteristike modernega praktičnega življenja nam kaže pot: gospodarska politika nam kaže tendenco po močni združitvi skupin, narodna politika stremi po svobodnem razvoju tudi najmanjšega naroda v skupini. Časi, v katerih je bilo mogoče raznarodovati male narode, so bili!! Le velik narod je sedaj v stanu tvoriti gospodarsko močno, narodno enotno državo. Mali narodi pa se morajo strniti v sredini in na jugovshodu Evrope bodo morali iskati v prihodnjosti zaslombe v veliki državi, v kolikor je nimajo že v naši monarhiji. Iskali pa bodo zaslombe le tedaj, če jim je poleg gospodarskega razvoja zagotovljen tudi svobodni narodni razvoj. V Avstriji je to mogoče le, če se temeljito spremeni njen dosedanji kurz. Mali balkanski narodi bi se mogli zateči k veliki podunavski državi le v slučaju, da jim je zagotovljen na eni strani skupni kulturni razvoj, na drugi pa popolna narodnostna avtonomija. Seveda bi zadobila potem naša država popolno drugo lice. Udejstvitev teh misli je edina rešitev države pred propadom in edino mogoče obvarovati večino njenih narodnosti pred narodnim suženjstvom. Na drugi strani pa bi imela te figuracije države zagotovljen močen gospodarski razvoj.
Udejstitev tega programa je prihodnja, nujna in edina naloga dunajskih državnikov. Da bo to mogoče, je treba pred vsem uvesti v notranjosti države temeljite reforme, ki bi omogočile pristop balkanskih narodov k državi. Naši Slovani in Romuni gotovo ne bodo imeli nikakih stremljenj po odcepljenju te predrugačene države. Nasprotno, ruski Poljaki in Malorusi, Romuni v kraljestvu, in balkanski Slovani bodo občutili močno privlačno silo k veliki podunavski monarhiji in bodo iskali, če jim bode zagotovljen miren in svoboden narodni razvoj, zaslombe pri močnem sosedu. Beseda »panslavizem« nam je dose-daj že mnogo škodovala. Naši tu- in inozemski Slovani so jo že mnogokrat izrabljali v svrhe, da dosežejo koncesij od naše kratkovidne dunajske in budimpeštanske vlade. Ako bi jim bile le-te dovoljene svo-jevolje in ne prisiljeno, bi mogla ta taktika le prijati Slovanom in zadobili bi simpatije pri njih. Vsi dalekovidni jugoslovanski politiki, torej tudi srbski, vedo danes, da panslavizem ni drugo, nego predstraža velikoruskih aspiracij. Danes se seveda čuvajo pripoznati te težnje; ravnotako gotovo pa je tudi, da se odvrnejo od njih, čim zadobi rusificiranje jasne oblike. Ako bi prenehala obstojati podunavska monarhija, bi Romuni ravnotako izgubili svojo samostojnost kakor Srbi, Hrvati in Bolgari. Da je to spoznanje prodrlo tudi v Srbiji, priča dejstvo, da je vzniknila v Srbiji konservativna in iz realno-političnih razlogv avstrofilska stranka, ki se čuti poklicano, da prevzame državne vajeti v trenotku, ko postanejo državi nevarni ru-sofilski demokrati.
Kdor pozna tendenco našega lista, pra-
s svojimi tožbami, vzela robec s svojih oči, na katerih pa ni bilo solza, je prijazno pogledala svojega pokrovitelja, mu vrgla poljubček z roko in nato dražestno odšla. Pogovor je nato postal silno resen. Določili so, da se snidejo zjutraj ob sedmih in grof Giubray se je ponudil, da pripelje svojega zdravnika s seboj, da bi bila v slučaju kake ranitve kirurgična pomoč takoj pri roki.
Ko sta se grof Giubray in Lascars poslavljala, je Talbot naprosil Lascarsa, naj ostane še nekaj časa pri njem. Lascars je bil prav rad pripravljen, da ugodi njegovi želji.
—	Sedaj, mislim, ste se prepričal, — je začel Talbot, ko sta ostala z Lascarsom sama, — da je chevalier de la Morličre popolnoma pokvarjen človek. Toda odkod njegovo sovraštvo proti meni?
—	Ne morem si raztolmačiti vsega tega. Da pa vsebujejo njegove besede težko in neodpustljivo žalitev, je jasno kot beli dan. Kaj pa mu je dalo povod za to žalitev, si pa ne morem predstavljati.
—	Ker vam ni znana moja preteklost, — je odgovoril Talbot. — Obtožbe, ki jih je ta nesramnež navedel proti meni niso tako neosnovane in le prevečkrat mi je vest le prebridko očitala, da sem bil napram svojemu bratu — imel sem namreč v resnici brata — neizprosno trd. Vi se čudite. Kot prijatelju vam povem vse, iz-povem se vam, in potem sodite sam, kako kazen ?e zaslužilo moje dejanje.
Stran II.
»EDINOST« it 66.
V Trstu, dne 8. aprila 1914.
vi »Danzer Armee-Zeitung«, nas ne more napačno umeti. Gotovo smo mi zadnji, ki bi govorili v prilog kaki srbski slabotni priliznjeni politiki ali sploh v prilog kakemu drugemu narodu. Ako narn stopi eden teh narodov kot sovražnik nasproti* bo občutil, da smo voljni, brez premisleka z mečem v roki dati mu občutiti vso moč našega orožja. Da sta se našli Srbija in Crnagora v nam sovražnem taboru in da je precej dvomljiva zanesljivost naših nekdanjih prijateljev, Romunske in Bolgarske, gre gotovo precej na naš lasten rovaš. Saj smo jih lepo, po naši kratkovidnosti, gospodarski tesnosrčnosti in napačni politiki naravnost tirali v rusko naročje.
Politični program, ki ga tu ocrtamo, je dalekoviden in ga je mogoče udejstviti le počasi. Le korakoma, vsporedno z naravnim razvojem, je mogoča njegova realizacija, brez prenaglenosti, mogoča še-le v daljni prihodnjosti. Kar zahtevamo, je. da odločilni faktorji pripravljajo tla za to idejo, povspešujejo razvoj te smeri, skratka: da ustvarijo predpogoje za prihodnjo, takorekoč avtomatično udejstvitev tega programa. Kakor smo si pridobili simpatije ruskih l krajincev s sporazumom med Poljaki in Malorusi v Galiciji, tako moramo odtegniti tla velikorumunski in ve-Iikosrbski iredenti in ta dva nam sedaj sovražna naroda prepričati, da s priklopit-vijo k Avstriji ne izgubita ničesar, temveč le da pridobita neizmerno veliko. Na ta način se ti narodi sami odvrnejo od Rusije in se povrnejo k nekdanji ljubezni do države Habsburžanov.
izlet Ggrske opozicije o Petrosrad.
V zadnjem času se je pojavilo v gotovih krogih močno, trozvezi sovražno gibanje. Zlasti nekateri odlični člani opozicije propagirajo idejo zbližanja monarhije z državami trosporazuma, v prvi vrsti z Rusijo, ker uvidevajo škodljive posledice večnega protiruskega hujskanja za Ogrsko. Na čelu tega gibanja stoji nekdanji justični minister Geza Polonyi, ki je sploh principijelni nasprotnik trozvezne ogrske politike. Grofu Tiszi in v ladni stranki je postalo to gibanje seveda silno neljubo in vlada se silno trudi, da z raznimi dementiji osmeši to gibanje in je zaduši že v kali. Kake namene zasledujejo imenovani opozicijo-nalni politiki s to svojo propagando, lo vprašanje je danes še nejasno. Mogoče imajo poštene namene, rflogoče pa je to gibanje tudi samo izbruh notranje krize na Ogrskem in se skuša opozicjia na ta nači.i priboriti veljavo in vpoštevanje v ogrskem parlamentu, kjer vladajo že par let prav azijatske razmere. Faktum jet da se je v opozicijonalnih krogih že ponovno opazila ideja poseta članov ruske dume v Petrogradu in da so zlasti člani neodvisne stranke pričeli o tem vprašanju čisto resno razmišljati. Začetkom preteklega meseca rih se je lansirala ideja zveze med rusko dumo in ogrskim parlamentom, ki naj bi se vstvarila z oficijalniin obiskom opozicije v ruski dumi. Baje je neki ruski žurna-list po naročilu odličnih ruskih parlamentarcev obljubil tozadevno povabilo iz Pe-trograda. Ce se uresniči ta načrt, še ni gotovo; dosedaj vsaj še ni prišlo iz Petro-grada nikako povabilo in tudi del opozicije ne soglaša s tem načrtom. Baje pade odločitev po vrnitvi grofa Mihaela Karo-lyja iz Amerike, ki namerava nato odpotovati v Petrograd in baje posetiti svojega sorodnika avstrijskega poslanika grofa Szapanyja. Zanimivo pa je vsekakor, da je že samo vest o načrtu ogrske opozicije vzbudila v dunajskem oficijo-znem časopisju silno zanimanje. Kakor da bi imeli na Dunaju kak interes na tern, da ostane razmerje med Rusijo in Ogrsko čimbolj napeto! Francoski parlamentarci hodijo na posete v Petrograd, ruski v Pariz, rumunski parlamentarci so šele prei kratkim posetili svoje kolege v srbski skupščini in lansko leto se je vršil v Ženevi celo sestanek nemških in francoskih parlamentarcev. Vse države polagajo r.a take sestanke, ki so sicer v prvi vrsti znak kurtoazije, veliko važnost, ker zamorejo koncem vsehj^oncev vendarle vsaj nekoliko ublažiti eventualne nepovoljne odno-šaje med obema državama. Gotovo je, da bi tudi poset ogrske opozicije v dumi in to ravno v sedanjem času, napravil na rusko javnost najugodnejši vtis. Seveda, na Dunaju se boje, da ne bi ruska javnost izvedela in videla na lastne oči, da faktično nikakor ni vsa javnost v monarhiji zadovoljna s politiko dunajsko-ogrske di plomacije in da tudi na Ogrskem m vse tako, kakor se sveti.
Dneune vesti.
Konferenca dr. Susteršiča z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. Kranj ski deželni glavar, dr. Susteršič, je posla« dunajski > Neue Freie Presse« o svoji zad-nii konferenci z ministrskim predsednikom grofom Sturgkhom. o kateri smo že poročali, sledeče pojasnilo: »Z ozirom na vaše beležke o moji konferenci z minstr skim predsednikom grofom Sturgkhom, prosim, da konstatirate, da nisem ministrskemu predsednku izjavil, da bi reali-zicija italijanske fakultete na podlagi § 14. pomenila za Slovence casus belli. Pač pa je res, da nisem imel nobenega novoda za tako ali podobno izjavo. — Dr. busteršič«.
Nemci študirajo gospodarske in trgovinske razmere v Srbiji. Srbska korespondenca poroča: V Belgrad sta prispela predsednik nemškega balkanskega društva v Berlinu, tajni svetnik Josip Schloss-mann in ravnatelj društva, dr. Bruelil, da proučujeta toka v Stari kakor v Novi Srbiji gospodarske in trgovske razmere. — Sploh delajo Nemci silno nato, da se u-
stvarijo med Nemčijo inSrbijo še ožji trgovinski odnošaji, kljub temu, da je dandanes Nemčija že najvažnejša eksportna in inportna država za Srbijo. Nemška delegata sta posetila v Belgradu vse mero-dajne trgovsko politične činitelje in sta bila z vsem, kar sta slišala in videla, jako zadovoljna. Odpotovala sta sedaj v Niš, Skoplje in Bitolj, da preštudirata natančneje tudi tamkajšnje gospodarske in trgovinske razmere. — Tudi pri nas v Avstriji imamo na Dunaju neko balkansko društvo, a to se zove — albansko društvo, — ki naj goji v avstrijskih državljanih platonično ljubezen do varovancev dunajskih državnikov, Albancev in naj nas navdušuje za aventursko politiko grofa Ber-chtolda na Balkanu, od katere ima Avstri-vse prej nego dobiček. Nemčija ima direktno interes na tem, da bi bila Avstrija v Srbiji kolikor mogoče osovražena in v tem njihovem stremljenju jim gre v njih veliko veselje najbolj na roko ravno naša diplomacija, ki noče uvideti svojih napak. Posledice trpi in bo trpela seveda avstrijska obrt in trgovina, ki so jo tako že sedaj Nemci skoro popolnoma izpodrinili s svojo konkurenco.
Atentat v Debrecinu. — Atentator aretiran v Skoplju. Večerni listi v Skoplju poročajo, da so našli povzročitelja bombnega atentata v Debrecinu Catarana v neki mali vasici pri Skoplju. Avstrijski generalni konzul je obvestil o aretaciji Catarana belgrajsko posaništvo in prosil za nadaljne odredbe. — To vest potrjuje tudi debrecinska policija, ki je dobila že pred 4 dnevi poročilo iz Cernovic, da se nahaja atentator v bližini Skoplja. Na sled mu je prišla policija na ta način, da je dobila neko pismo, katero je pisal Cataran svojim starišem, ki bivajo v Besarabiji. — Belgrajsko poslaništvo je odredilo aretacijo Catarana in prosilo justično in notranje ministrstvo, da uvede potrebne korake glede izročitve Catarana.
Delavsko gibanje na Ruskem. Petro-grajska agentura poroča da stavka v tamošnjih tovarnah 33.000 delavcev in 700 pristaniških delavcev. Stavkujoči so v splošnem mirni. Pri poskusu vprizoritve demonstracije v svrho oprostitve dveh delavskih agitatorjev, ki sta bila aretirana je policija razgnala demonstrante in aretirala tri voditelje stavkarjev.
Afera Caillaix Calmette. — Izpoved Poincareja. Včeraj je bil zaslišan v zadevi Cailaux francoski predsednik P o i n c a-r e. Justične oblasti so prišle glede vabila za zaslišbo v precejšnjo zadrego iz katere jih je rešil predsednik sam, ki je odločno izjavil, da hoče kot prvi uradnik izpolniti tudi svojo meščansko dolžnost. Poincare je izpovedal pod prisego sledeče: Za dan 16. marca je bil napovedan ministerski svet, ki bi se moral vršiti pod predsedstvom predsednika. Pred sejo je prosil Caillaux predsednika za zaupen pogovor, katerega mu je Poincare dovolil. Cailaux je opozoril predsednika na boj, ki vodi proti njemu »Figaro« in mu je povedal, da namerava priobčiti ta list še nadaljne dokaze proti njemu in med temi tudi več njegovih zasebnih pisem. Caillaux je bil silno razburjen in je izjavil, da če Calmette to stori, da ga bode umoril. Dalje je pripovedoval Caillaux Poincareju tudi o strašnem razburjenju njegove žene. Poincare je Cailiauxa le težko pomiril in mu je rekel, da on ne verjame, da bi bil Calmette zmožen kaj takega storiti. Cailaux je imel za zvečer napovedan tudi sestanek z ministrskim predsednikom Doumerque, ki je tudi hotel Caillaxtu pomagati. Toda bilo je že prepozno, ker so še pred sestankom padli usodni streli Caillauxove soproge.
Srbi o anarhiji v Albaniji. »Samouprava«, glasilo radikalne vladne stranke, se obširno peča s sedanjim položajem v Albaniji in sodi jako pesimistično o usodi tega izrodka nesloge evropskih velesil. Med drugim izvaja: Albanci so s svojim dosedanjim delovanjem dokazali, kako strašno so se motili oni, ki so mislili, da bodo Albanci testo, iz katerega se bo čisto lahko napravila moderna evropska država. Kljub temu da ima Albaniqa že svojega vladarja, svoje vlado in pod poveljstvom nizozemskih častnikov organizirano žandarmerijo, so ropaželjni vstaši zopet udrli v srbsko mejno ozemlje. Dočim vlada v Albaniji sami popolna anarhija, se Albanci jako navdušujejo za spletkanje nekaterih šovinističnih bolgarskih elementov in vlada ne ukrene ničesar, da prepreči dogodke ob meji. Vsled anarhije trpe najbolj kristijani in zato je čisto razumljivo in tudi opravičeno, če so se Epiroti uprli proti v-siljenemu jim albanskemu gospodarstvu. Kristjani so pod turškim gospodarstvom cela stoletja prenašali strašna nasilstva od strani Albancev in ko se je to gospodarstvo, za katerega ohranitev so šli Albanci s takim navdušenjem v boj proti kristjanom, končno vendarle končalo, so dobili Albanci svojo avtonomno državo, da bodo še nadalje lahko zatirali srbski in grški živelj in nadlegovali srbsko in grško mejo. Evropejsko časopisje smatra albanske vpade v srbsko ozemlje kot nekaj čisto razumljivega, avstroogrski listi pa o-pevajo to početje Albancev celo kot he-roiško delo. Ce pa počijo srbske puške, in zagrme srbski topovi in če se srbska armada polasti kakih važnejših strategič-nih točk v Albaniji, potem seveda to časopisje stoka, da so ubogi albanski pastirji silno trpeli po modernem srbskem orožju in avstrijska vlada grozi vedno z ultimati. Evropa bo morala prejkoslej uvideti, kake občutke vzbuja pri balkanskih kristjanih taka evropska »pravičnost« in Bog obvaruj, da se ti občutki ne uresničijo in udejstvijo, četudi je skoro izboljše-no, da bi ostala ta »pravičnost« brez posledic. S to pravičnostjo tudi Albancem ni čisto nič pomagano, in treznejši državniki
bodo popolnoma umeH naziranje onih, ki hočejo živeti v miru in se v to svrho zatekajo k pripravam, ki bodo onemogočile vznemirjenje prebivalstva onstran albanskih mej.
DomaČe vesti.
Smrtna kosa. Včeraj predpoldne je umrl tu mladi hrvatski rodoljub Milodar M a t o v i ć, finančni uradnik. Pokojniku je bilo šele 24 let. Bil je rodom iz Dobrote pri Kotoru, kjer se je že v dijaških letih izkazal vnetega rodoljuba. Preselivši se v Trst se je takoj priključil aktivnim bojevnikom našim v Trstu in je bil posebno aktiven odbornik v bratskem hrvatskem društvu »Strossmayer«. Zato je njegova smrr globoko užalila njegove rojake in žnjimi vse nas. Slava njegovemu spornim!
Smrtni dan sv. Metoda. Sv. Metod, veliki slovanski apostol in brat sv. Cirila je umrl dne 6. aprila 1. 885. Ko je umrl, mu je bilo ravno 60 let. Brat Ciril je umrl 16 let poprej. Njuno delo za slovansko bogoslužje med južnimi in severnimi Slovani je bilo le dolga, nepretrgana borba z latinsko duhovščino za jezik slovanski v cerkvi. Ta borba, ki sta jo pričela brata Ciril in Metod pred tisoč leti, traja še danes, a imeni sv. Cirila in Metoda sta tudi danes zastavi te borbe.
»Po porazu!« »Piccolo« uka, žvižga in poje po gozdu v temni noči, da bi mislili, da — ga ni strah. Prepeva pesem, v kateri pripoveduje ta kamoraški pevec, kako nesrečno se je začela ta spomlad za primorske Slovane: kakov moralni poraz smo doživeli po dogodkih na Revoltelli, kako so jih na volitvah v Gorici združeni Italijani porazili. Sedaj pa, po porazu, da se hočemo predstavljati kakor miroljubna in zmerna stranka ter da ponujamo Italijanom sporazum. Tako žvižga in poje »Piccolo« v svojem včerajšnjem izdanju. Ali ne zato, ker se ne boji, marveč zato, ker ga je — strah! — Kar se tiče pre-tveznega našega moralnega poraza na Revoltelli, odgovarjajo »Piccolu« dejstva: da je ravnateljstvo šole samo tolažilo in prosilo naše dijake ter obljubljalo reme-duro, s čimer je priznalo, da se dejanja laških dijakov ne dajo opravičevati, kamo li braniti; da je tudi velika večina nemških listov (da niti ne govorimo o slovanskih) izrekala grajo in da si ni upala opravičevati nastopa italijanskih dijakov. Da je isti »Piccolo« sam — torej v tem slučaju gotovo klasična priča — najdrz-neje tajil dejanja laških dijakov v šoli in na ulici, iz česar moramo logično sklepati, da se je celo on sramoval! In ko se »Piccolo« sramuje, morajo stvari že peklensko grdo smrdeti. — Tudi glede volitev v Gorici kriči »Picgolo? v svet najbrez-obraznejo laž. Niso »zmagali« združeni Italijani, ampak Italijani z nemko pomočjo. To je resnica in to je italijanski poraz in italijanska sramota. V Gorici, v njihovi Gorici, v italijanski Gorici si Italijani niti ne upajo več v boj brez tuje pomoči!! Tisti Slovenci pa, ki jih ni, ki niso nič, gredo prvikrat, navezani le na svojo moč in proti dvema sovražnikoma, ter dosezajo že na prvem poizkusu toliko število glasov — 35%!! — da je smatrati kakor jamstvo za prihodnjo gotovo zmago!! To so dejstva, ki jih »Piccolo« ne more utajiti in podajajo dokaz, da so Italijani nazadovali, Slovenci pa napredovali! »Piccolo«, ta znani resnicoljub — pa izvaja iz teh dejstev slovenski poraz!! Ali ni to nesrečni nočni potnik, ki v smrtnem strahu tava po temnem gozdu in — vriska in žvižga in poje! — »Piccolo« se izreka v svojem hinavstvu tudi za enakopravnost — kje drugje, kjer so namreč dani pogoji, kakor si jih konstruira on! V Trstu ne, ker tu da niso dani ti pogoji! Argument je preinteresanten, da bi ga mogli absolvirati v tej ozki notici. Zato se še povrnemo k njemu, a puščamo »Piccola« za sedaj naj »po porazu« uka in žvižga in poje, da bi mu morda kdo verjel, da — ga ni strah!!
Laška zahvala Nemcem z — gorjačo
po glavi. V zadnjih časih so začeli tržaški Italijani z neko posebno vnemo kazati svetu, da jih ni večjih razgrajačev in pre-tepačev, kakor so oni sami, začeli so dokazovati z nekim posebnim ponosom, da so vse trditve o visoki italijanski kulturi v Trstu čisto navadna laž in da je prav tista laška inteligenca, ki naj bi bila ostalemu narodu vzor vseh narodnih čednosti in lepih lastnosti, le njegova zavajate-Ijica, ki ga zavaja v najgrše čine narodne nestrpnosti in pravega divjega sovraštva proti vsemu, kar ni italijanskega. Pripomniti pa je treba tu, da istovetijo tržaški laški hujskači italijanstvo in italijansko kulturo s seboj samimi in s tisto koruptno stranko, ki je njihova duševna in materijalna mati, z laškoliberalno kamoro. Zato pa tudi nalagamo z vso pravico vso odgovornost za vse one zločinske napade, ki se dogajajo v zadnjem času, laškolibe-ralni stranki kot taki, kajti ta stranka je tista, ki je s svojim hujskanjem vzgojila svoje pristaše v poulične pretepače, ki sedaj pobijajo po tržaških ulicah že vsakogar, ki ne trobi v njihov rog. Nismo že namreč samo mi Slovenci, proti katerim je naperjena vsa ta gonja; prišli so na vrsto tudi že Nemci, menda v zahvalo, da so tako pridno tlačanili v zadnjih časih laškoliberaini kamori v Trstu in Gorici! Bilo je namreč predsnočnjim okoli polnoči, ko je neka laška tolpa napadla na trgu sv. Ivana štiri nemške dijake in jih pretepla. Pred par dnevi Je namreč prišlo iz Dunajskega Novega mesta okrog i 00 dijakov na poučnem potovanju v Trst, da si ogledalo tu trgovinsko in industrijsko življenje. Četvorica teh dijakov, to-
rej tujcev, gostov, ki bi jih morali Trža-čanl nositi na rokah, Je bilo tepenih. »Piccolo« seveda molči o tem napadu laške sodrge na mirne nemške dijake, ki niso zagrešili nič drugega, kot da so govorili nemški med seboj, In prav tako tudi molči ona kričava vsenemška »Triester Wo-chenpost«, ki se je popolnoma udinjala laškoliberaini kamori. Kajti bognedaj, da bi izvedel za to laško banditstko junaštvo nemški svet, ki vidi skozi »Piccolova« očala v Italijanih uboge preganjance, ne pa rokovnjaških divjakov, kakršni so proti nam in kakršni so se sedaj pokazali tudi proti Nemcem samim. Upamo, da sedaj izprevidijo Nemci, kako Iaškoliberalna kamora plačuje usluge! Za pomoč pri volitvah z gorjačo po glavi! To je Iaškoliberalna hvaležnost! Nemške glave so sicer res trde, toda laške gorjače so menda vendar pripomogle, da se zasvita tudi v njih!
Argument, ki šepa! Govoreč o atentatu pri »Narodnem domu« v Cresu, o katerem smo poročali tudi že mi, odbija »Indi-pendente« sum, izražen v slovanskih listih, da je bil namreč to bržkone političen atentat.. »Indipendente« pravi, če bi bil namerovan političen atentat, da bi ga bil napadalec zasnoval tako, da bi bil zadel kako reprezentativno osebo hrvatske stranke. Zato da napadalec gotovo ni postopal v imenu kake politične stranke. Mi seveda tudi ne moremo obdolževati italijanske stranke. Stvar je v rokah oblasti, ki naj potom preiskave prinese jasnost v ta dogodek. Pač pa pravimo, da »Indipen-dentov« argument ne velja, ker šepa prav hudo. To še ni noben dokaz, da ni bil političen atentat. Koliko bomb je bilo že vrženih tudi v naših »neodrešenih« pokrajinah, ko ni avtor prav nič razmišljal, koga zadene!! Mari so bili tisti, ki so pred nekoliko leti položili bombe v laški telovadnici, gotovi, da zadenejo le kako reprezentativno osebo in nobene druge, ki ne reprezentira nobene stranke?!! »Indi-pendentov« argument torej res šepa.
Zopet združeni! Od Sv. Jakoba nam pišejo: Z velikim veseljem smo pozdravili mi Šentjakobčani predlog nekaterih naro-dno-zavednih mož, da bi si pri Sv. Jakobu ustanovili svojo narodno godbo na pihala. In res ni dolgo trajalo, da je od besede prišlo do dejanja; ustanovitev nove godbe pod okriljem NDO. Ustanovni občni zbor se je vršil avgusta leta 1910. Na tem občnem zboru se je upisalo za pouk 42 zrelih mož in mladeničev. Celih šest mesecev so se marljivo učili teorije. 15. februarja leta 1911 so došla društvu nova godala. Gosp. Jos. Lah, kot prvi učitelj se je mnogo trudil, da bi godba v najkrajšem času nastopila, ali ni mu uspelo. Šele kapelniku gosp. Ferdu Majcenu se je posrečilo godbo tako izuriti, da je končno dne 1. septembra istega leta nastopila prvič javno v gostilni »Jadran« pri Sv. Jakobu. Nad tisoče udeležencev je posetilo prvi nastop nove godbe. Tudi kritika se je pohvalno izrekla. Tako je godbeno društvo začelo novo življenje. Godba je napredovala, slišali smo jo na raznih narodnih prireditvah, ne samo tu v Trstu, ampak tudi povsej okolici in na Krasu, po Goriškem, Kranjskem, Istri itd. Ali pregovor pravi: »Ne hvali dneva pred večerom!« Po odhodu članov v vojake, in dohodu novih je prišlo do nesoglasij, kršenja discipline in reda. Ni bilo več sloge in miru. Nekateri so se ločili od godbenega društva NDO. ter si ustanovili svojo lastno godbo z naslovom »Prva Tržaška Slovanska Godba v Trstu«. S tem je bil zadan udarec društvu in nam, ki smo hrepeneli po lastni godbi. Društvi sta potem nastopali vsako zase, ali ljudstvo ni več tako simpatiziralo ne z enim ne drugim oddelkom: obsodilo je razdor. Podporni člani so odrekali prispevke. Tudi narodna društva, osobito na deželi, niso več tako pogostoma naročala godbe pri nas. Tako ste obe društvi životarili vsako zase. »I. Tržaška slovanska Godba« je sicer še precej uspevala, imela je v minulem letu skupnega prometa približno 10.000 K. Godbeni odsek ni pokazal toliko prometa, ker tudi notranje razmere onemogočale nastope. Škoda, ki so jo trpeli na obeh straneh, je dovedla do spoznanja in začeli so se poizkusi za zopetno zbližanje. Prvi tak poizkus se je vršil dne 26. m. m. v gostilni »Jadran« pod predsedništvom g. dra. Jos. Mandiča, ki se je zelo zavzel za stvar. In res je prišlo na onem sestanku do popolnega sporazuma glede sestave novega odbora, glede skupnega inventarja in glede delovanja godbenega društva. Minuli četrtek je bila že skupna vaja v prostorih NDO. pri Sv. Jakobu. Razveselili smo se, ko smo videli toliko mož in mladeničev zbranih pod vodstvom novega učitelja. Bilo je tudi mnogo poslušalcev, ki so z največjim zadovoljstvom pozdravljali doseženi sporazum. Godbeno društvo šteje približno 50 dobro izvežbanih mož tako, da smemo reči, da je šentjakobska godba N. D. O. ena največjih slovanskih civilnih godeb na Primorskem. Poživljamo vse tržaško zavedno Slovenstvo, da podpira to ustanovo ob vsaki priliki. Za godbo je treba mnogo truda in obilo denarja, ako hočemo, da bo uspešno delovala. Kdor hitro da, dvakrat da — to velja posebno v tem slučaju. S tem apelom združujemo iskreno zahvalo požrtvovalnima odboroma in gospodu dru. Mandiču na prizadevanju, da je ta mučna afera prišla do zadovoljne rešitve. Godbenemu društvu NDO. pa kličemo: le vztrajno naprej!
Izrednega užitka bo deležno naše občinstvo na koncertu, ki se bo vršil v soboto, dne 18. t. m., v veliki dvorani Narodnega doma. Po skoro dveletnem presledku nastopi na našem koncertnem odru zopet umetnik na klavirju, gospod * nton T r o s t, ki se je ravnokar po-
vrnil z umetniškega potovanja po Egiptu. Umetnik, rojen Slovenec, je gotovo nam vsem še v dobrem spominu. S polno dušo in briljantno tehniko obvlada svoj instrument in umeje iz njega izvabljati vsa človeška čustva. Povsod, kjer je še nastopil, si je na mah osvojil srca poslušalcev. Pri koncertu sodeluje tudi našemu tržaškemu občinstvu tako zelo priljubljena koncertna pevka gospa Mira C o -staperaria. Z izbranimi točkami svetovnih skladateljev, med njimi tudi našega Lajevica in s svojim izredno lepim in šolanim glasom, bo vsekako mnogo pripomogla k lepo uspelem koncertu. O sporedu prihodnjič. Vstopnice so v predpro-daji pri vratarici Nar. doma.
Našim gospodinjam in materam! Prejeli smo: Razstava krasnih ročnih del naših sester Hrvatic je res nekaj prav posebnega. Zato vabimo vse naše žene, naj si ogledajo, kar izdelujejo žuljave roke preproste Hrvatice. Pošljejo pa naj tudi svoje bolj odrasle hčerke, da si ogledajo in se začno zanimati za taka dela; ko jim bo dopuščal čas, jim bo tudi ročno delo v razvedrilo in zabavo. Tu je vsakovrstnega veziva s krasnimi narodnimi motivi, vse tako skladno, da naše oko kar počiva delj časa na kakem predmetu, ker so skoro vsi rabni ali v priprosti ali tudi v razkošni hiši. Vsaka najde kaj primernega za njen ukus. Razstava je v »Narodnem domu«.	G—va.
Posadka za dreadnought »Prinz Eu-gen«. Včeraj opoldne je priplula v naše pristanišče ladja c. kr. vojne mornarice za polaganje podmorskih min, »Salaman-der«, ki je pripeljala v Trst posadko za tretji dreadnought »Prinz Eugen«, ki se dovršuje v ladjedelnici pri Sv. Marku. Ladja »Salamander« je zopet odplula iz našega pristanišča v Pulo ob 2 popoldne.
Goljufije poštnega uslužbenca s poštnimi nakaznicami. Včeraj predpoldne je bil tu v Trstu v hotelu Volpicli aretiran 301etni Ivan Rovis, doma iz Žminja v Istri. Rovis je bil namreč nameščen pri poštnem uradu v Žminju kakor deželni poštni uslužbenec. Videč, dar mu služba presneto malo nese, dočim mu nudi raznih krasnih prilik, da si pomaga, si je Rovis izmislil naravnost ženijalen način, kako priti do denarja. Imel je namreč nalogo devati v vrečo poštne nakaznice, ki so bile iz Pule poslane v Trst, in ta njegova služba mu je dala krasno priliko, da izvede svoj načrt. Pripravil je namreč in izpolnil že prej nakaznico za svoto, ki si jo je izmislil, in napisal izmišljen naslov. Enkrat je naslovil nakaznico na naslov: »Fran Peritz, Trst, Albergo Ali' Abbondanza, ulica G. Carducci št. 20«, drugič istotako, le namesto na gostilno »AH'Abbondanza«, ki es nahaja v hiši št. 20, je naslovil na gostilno istega imena, ki se nahaja v hiši št. 22 iste ulice. — Ko je potem , vršeč svojo službo, deval druge nakaznice v vrečo, je mednje skrivaj vtaknil tudi svojo, ki je bila popolnoma pravilno izpolnjena. Takoj za tem je pa tudi on odšel iz Žminja z vlakom v Trst, ter se tu nastanil v do-tičnem hotelu, ki je bil označen na nakaznici, se prijavil pod imenom Fran Peritz. Drugi dan zjutraj je že prišel poštni uslužbenec, ki nosi denar, v oni hotel in vprašal po gospodu Franu Peritzu. Seveda so mu uslužbenci hotela pokazali prebrisanega Rovisa, kateremu je listonoša odštel na nakaznici nakazano svoto. Rovis je uprav možato sprejel denar in podpisal potrdilo nakaznice z imenom »Fran Peritz« ter potem takoj s prvim vlakom zopet odrinil v Žminj. Na ta način je zviti Rovis dne 4. februarja t. I. prišel do spoštovanja vredne svote 800 kron, a dne 22. istega meseca je dobil cel tisočak. Rovis je uvidel, da gre to, kakor po loju, in zato je skušal še v tretje. Pravijo sicer, da »v tretje gre rado«, in najbrž si je to mislil tudi Rovis sam. In zato je pred par dnevi ponovil svojo igro. Izpolnil je nakaznico, glasečo se na 900 kron in je to pot naslovil na naslov: »Fran Marz, Trst, hotel Volpich«. Vtaknil je, kakor običajno svojo nakaznico med druge v vrečo, a potem, ko je vrečo oddal, se je odpeljal z vlakom v Trst. Podal se je seveda v hotel Volpich, da bi tam Iožiral. Ker pa slučajno niso v tem hotelu imeli nobene sobe na razpolago, je moral iti drugam, a v hotelu Volpich je povedal, da pričakuje poštno nakaznico iz Pule, ki mu bo naslovljena v hotel Volpich, ter da bo radi tega prišel dugi dan. To je bilo predsnočnjim. Ker so pa med tem časom, namreč od meseca februarja sem prišli na sled njegovemu triku, ne da bi vedeli, kdo je uporabil ta trik, je policija, ki je bila o tem obveščena, izvedela, da je v hotelu Volpich iskal zaman prenočišče neki gospod Fran Marz, ki pričakuje iz Pule nakaznico. Včeraj zjutraj je šel Rovis že okoli 7 v hotel Volpich in tam čakal listonoša z denarjem, ni pa revež vedel, da je že ravno v istem hotelu tudi nadzornik policijskih agentov Kari Titz, ki preži nanj; ni vedel, da so mu puljska poštna uprava, poštno ravnateljstvo v Trstu in tržaška policija nastavili mrežo. Okoli poli devetih je slednjič prišel listonoša z denarjem, ki je bil za to nalašč izbran in poslan od tukajšnjega poštnega ravnateljstva. Listonoša je izroči »Marzu«-Rovisu nakaznico, ki jo je podpisal z imenom Fran Marz. nakar mu je listonoša odštel 900 kron v bankovcih, a ko je padel pred Rovisa zadnji bankovec, je padla na Rovisovo ramo tudi roka nadzornika Titza, ki je Rovisa povabil seboj. Dasi proti svoji volji, je Rovis moral vendar s funkcijonarjem na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in ga potem vtaknili pod ključ.
Z ozirom na tatvino 15.000 kron pri
»Delavskii konsumni zadrugi« (Coopera-tive operaie) v ulici Sv. Frančiška .Asi-
V Trstu, dne 8. aprila 1914.
»EDINOST« it 66.
Stran III.
škega št. 21, doznajemo, da je bila aretirana uslužbenka zadruge Marija Mahor-sich. ker leti nanjo sum. da je imela prste vmes pri tem zločinskem poslu. Na vsak način je ugotovljeno, da je bil tat, ali tatica — domača mačka, ki dobro ve, kako in kedaj se manipulira z ono skrinjico, ki je bila ukradena s 15.000 kronami denarja. Policijski komisarijat v ulici Luigi Ricci poizveduje še dalje.
Samoumor. V gozdiču nad Sv. Alojzijem si je neki Anton Juttmann — odkod ie in kaj je , se ne ve —pognal tri kroglje iz revolverja v srce. Poklicani zdravnik rešilne postaje je konstatiral smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu.
Zopet italijanski napad na Nemca. Snoči okrog 7 ure so laški divjaki zopet napadli nekega nemškega dijaka iz Dunajskega Novega mesta, nekega Franca Eberla, in ga hudo pretepli. Eberl ima več ran, med njimi tudi eno z nožem.
Slovensko jledallfie v Trstu.
Zahvala. Globoko ginjen na izkazanih mi simpatijah ob moji benefični predstavi, si štejem v dolžnost, da se srčno zahvalim slavnemu občinstvu na tako številnem obisku kakor tudi cenjenim damam in »Dramatičnemu društvu« na poklonjenih mi darovih. Obenem izražam iskreno hvalo svojim kolegom in gledališkemu zboru na častnemu sodelovanju.
Josip Toplak p!. Remetinski.
Društvene vesti.
Hrvatsko društvo® Strossmayer« u Trstu javlja svojim članovima i prijateljima, da mu je danas nakon kratke a teške bolesti preminuo zaslužan član i odbornik gosp. Milodar Matovič, c. kr. financ, činovnik, u 26 god. svoga života. Cas pogreba objaviti če društvo članovima posebnom osmrtnicom. Pozivaju se več sada gospoda članovi i prijatelji društva, da u što večem broju odprate zaslužnoga pokojnika do hladnoga groba.
Slov. akad. fer. društvo »Balkan«. Drevi, točno ob 7.30 seja načelništva »Podpornega sklada c. — Ob 9 sestanek. Predava tov. Peric o jugoslovanskem gibanju.
Književnost In umetnost
Orkester Češke filharmonije iz Prage,
ki šteje 52 godcev - profesorjev, priredi dne 15. aprila 1914. pod vodstvom dr. Za-nanka v dvorani društva Schiller v Trstu simfoničen koncert z nastopnim sporedom: 1.) Dvorak: ouvertura »Karneval«;
2.)	Sinigaglia: »Danza Piemontese« št. 1;
3.)	Cajkovvski: Symphonie pathetique;
4.)	Suk: Fantastičen scherzo; 5.) Wagner: predigra k »Pevcem mojstrom«.
Mna delavsko organizacija.
Občni zbor deželne organizacije NDO za Trst in okolico, ki se je vršil v nedeljo, je otvoril predsednik tov. D. Stolfa in po primernem nagovoru podal besedo tov. Petriču, ki je podal tajniško in blagajniško poročilo (tainik odbora je namreč odstopil). Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo v minoli letni dobi K39579.60 prometa. Tudi tajniško poročilo govori o lepem napredku organizacije, ki je priredila v minolem letu 72 javnih,118 društvenih shodovin sestankov, 8 konferenc, krasno uspeli 1. majniški praznik in pa izlet v Ljubljano. Rednih sei je bilo 31, izrednih 8. Strokovni tajnik tov. Brandner je poročal o delovanju strokovnega tajništva in sicer o gibanju pri sledečih obratih oziroma strokah: čistilnice petroleja, plavži, lesni težaki, parketni stavci, tovarne riža, paroplovne družbe »Dalmacija«, peki, zidarji, postiljoni, težaki tehniški zavod, obrt. Omenjal je gibanje za strokovno šolstvo, neštete tožbe na obrtno sodišče, delavsko zavarovalnico proti nezgodam, nadalje intervencije pri ravnateljstvih in na vlado in posredovanje za službe. Po vseh teh poročilih, ki so bila z zadoščenjem vzeta na znanje, je bil občni zbor za četrt ure prekinjen. Na to je volilni odbor predlagal kandidatno listo, ki je bila soglasno izvoljena in ki se glasi: Josip Pečar, predsednik; odbor: Josip Prelogar, Rozman Radivoj, Ster Jakob, Štefe Josip, Trobec Rafael, Kožuh Vekoslav, Kervin Fran, Jordan Alojzij, Babič Josip, Orčič Fran; namestniki odbora: Renko Jakob, Prelc Fran; nadzorstvo: Štolfa Dragotin, De-mojzes Ivan, Purič Josip; pregledniki računov: Ernst Kolarič, Anton Rustja; razsodišče: Vrabec Alojzij, Jerič Filip, Zni-derčič Josip. Predsedstvo je prevzel tov. Pečar, ki je bil ob nastopu prisrčno pozdravljen. Zahvalivši se za izkazano zaupanje je tovariš Pečar poudarjal velike naloge, ki jih bo imel novi odbor. NDO je delavska organizacija in kot taka se ima pečati izključno le z delavskimi vprašanji. S tem pa. da dvignemo delavstvo, koristimo svojemu narodu. Govornik upa, da se z idejo novega odbora, ki je sestavljen iz samih delavcev, ki najbolje poznajo delavsko življenje, spoprijaznijo vsi zavedni slovenski delavci. Vsak se briga za svoj stan, in če se mi sami ne bomo brigali zase. nam tudi drugi ne bodo pomagali. Naša reMtev it v strokovnem, v strogo socijal-"^o^podarskem delu. V imenu osrednjega iz\ rševalnega odbora NDO je pozira. ii občni zbor tov. Sosič, ki je omenja! razvoj NDO in izrazil zadovoljstvo na sestavi novoizvoljenega odbora. Govorila sta še tov. Babic in Brandner, na kar je predsednik zaključil občni zbor.
Goti beno društvo N. D. O. Vsi odborniki in namestniki so vabljeni na prvo ori-borovo sejo, ki se vrši danes, 8. t. in., točno ob 8 zvečer, v društvenih prostorni
pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1.) Konstituiranje odbora. 2.) Vprašanje kapelnika. 3.) Določitev prostorov. 4.) Razni drugi predlogi.
Novoizvoljeni deželni odbor N. D. O. ima danes, v sredo, ob 8 zvečer svojo prvo odborovo sejo v ul. Sv. Frančiška 2.
Vesti iz Gonihe.
Laško maščevanje. Z debelimi črkami
je oznanil ponedeljkov »Corriere« zmago magistratne stranke, moralo bi torej vladati v vrstah goriških Italijanov pravo navdušenje radi laške zmage, pa nič tega ni opaziti. Nasprotno! Vedno večji je maček v laških liberalnih krogih in sedaj bi ohladili radi svojo jezico nad — okoličani, kot zvestimi soborilci slovenskih goriških volilcev. Komedija postaja burka najgrotesknejših barv. Laški mestni mogotci hočejo uničiti slovenske okoličane, ki jim dajejo ves zaslužek! V nedeljo so namreč skuhali magistratni mogotci ta brihtni sklep. Okoličanskim kmetom se povišajo oziroma podvoje tržne pristojbine. S tem jih hočejo prisiliti, da molijo vsak večer h kamori kot odrešeniku okoličanov in da zapuste slovenske vrste. Tega seveda ne dosežejo, pač pa nekaj čisto drugega. Sapico odobravanja v njihovih vrstah bo udušil vihar protesta med okoličani, ko bo hodil slovenski kmet mimo njihovih trgovin. Pa to ne bo edini uspeh magistratne modrosti.
Draginja v Gorici je že itak neznosna. S povišanjem tržnih pristojbin se pa draginja le še poveča. Nasprotnega mnenja more biti le najbrumnejši kamoraški vo-Iilec. S tako škandalozno komunalno politiko se more zadovoljiti pač le tisti, ki ima vsega v izobilju. Ce bodo pa s takim gospodarstvom zadovoljne tudi laške gospodinje, je pa drugo vprašanje. Ob vsej mizeriji mestnega gospodarstva hoče magistrat še novih lovorik in njegovo otroško jezico naj plačuje ubogi davkoplačevalec. Uspeh takega ravnanja i)o pa le, da pride tudi dosedaj zvesti volilec magistra-tovcev do spoznanja, da je kamora nesreča Gorice.
Glas iz občinstva. Da je Gorica vzorno preskrbljena v sanitarnem oziru je čvekalo magistratno glasilo in ponosno pristavilo, da je to njihovo delo. Tisto smo tudi vedno trdili, da so škandalozne sanitarne razmere krivda magistratne stranke, ampak govori o sanitarno preskrbljeni Gorici spadajo pa med najneverjetnejše bajke. Omenjamo le stranišča. Samo na Koren naj bi pogledal urednik »Corriera« v kakem stanu je tamošnje stranišče. Kamor stopi človek, stopi v vodo pa ne v deževnico, temveč v pravo gnojnico. In vse te pare, ki se vzdigujejo iz tega nesramno nečistega stranišča, pa naj menda pričajo o dobrih sanitarnih razmerah Gorice. Malo več gospodarstva in manj narodnega fanatizma gospodom na magistratu ne bi škodovalo.
Novo naredbo glede zglaševanja tujcev je izdalo namestništvo v Trstu. V okrožnici pa, ki jo je izdalo okrajno glavarstvo o tej naredbi, pa se dela čisto nepravilna reklama za neko tiskarno v Gorici. Upamo, da je prišel dotični pasus pomotoma v okrožnico, ker tega se menda zaveda tudi tukajšnje glavarstvo, da ga absolutno nič ne briga, kje si naročajo županstva potrebne tiskovine.
Nesreča. Ko je snažil v torek popoldne v Gosposki ulici sluga napisno tablo papirne trgovine Gasser, je padel z lestve na tlak ter se močno poškodoval. Ponesrečenca so peljali v bližnjo lekarno, kjer je dobil prvo pomoč. Rana na glavi je bila precej velika in je bilo na trotoarju vse polno krvi.
Koncert Češke filharmonije v Gorici. Na svoji turneji v Italijo se ustavi spotoma v Gorici najboljši češki orkester, ki uživa svetovni sloves in priredi 16. aprila v Trgovskem domu koncert. Opozarjamo že danes Goričane na ta koncert, ki bo nudil vsem izreden umetniški užitek. Spored objavimo prihodnjič.
Občni zbor »Narodne Prosvete« se vrši danes ob osmih zvečer v hotelu »Zlati Jelen«.
Narodni škandal. Vsled dolgotrajnega in intenzivnega dela smo prišli končno tudi mi Slovenci do tega, da imajo tudi naši sinovi pravico do višjih uradniških mest. Za vsako mesto smo morali biti boj posebej, za vsako mesto je moral naš preprosti narod porabiti vso svojo silo, daje priboril slovenskemu uradniku višje mesto. — Velikansko delo je opravil naš narod v tem oziru ne samo za svoj lastni interes, temveč v prvi vrsti tudi za interes onega, ki je priboril vodilno mesto. Cisto gotovo pa nivršil narod tega trudapolnega posla le zato, da pribori komu dobro službo, temveč le radi tega, da dotični potem tudi deluje za svoj rod. Prečestokrat se je pa zgodilo, da je bil narod osleparjen za svoj trud, da je njegov sin, ko je prejel sad narodnega dela, čisto pozabil na svoj narod, da je dostikrat postal poturica. — Nekaj sličnega se je zgodilo v ponedeljek, pri volitvah v prvi razred. Veliko naših prvih uradnikov je ostalo doma in je zanemarilo svojo narodno dolžnost. Pisali smo že, da voli proti nam, kdor se ne udeleži volitev. Kajti kaj nam koristijo ljudje, ki se javno ne upajo, ali ki nočejo priznati svoje narodnosti. To so uvideli volilci III. razreda v polni meri. Vsi so prišli volit in tudi najodvisnejši ni pozabil, da je Slovenec. V prvem razredu pa kjer volijo samo absolutno neodvisni ljudje, in je tudi takih, ki niso prišli do svojega mesta le vsled kvalifikacije, temveč tudi radi svoje na-
rodnosti, je bilo nekaj volilcev, ki ne poznajo svoje narodne dolžnosti, in ne razumejo, kar ve vsak volilec III. razreda. Zamolčimo še za danes imena onih narobe-narodnjakov, odločno pa povdarjamo, da se nam danes s polovičarstvom, z cinca-njem nikakor ne služi. Absolutno ne moremo trpeti takega narodnjaštva in gospodje naj v prihodnje raje izstopijo iz naših vrst, če ne mislijo z nami vedno korakati. — Prepričani smo, da se bodo gospodje izgovarjali, sklicevaje se na svoje uradniško stališče, češ, damorajo biti objektivni napram Lahom in Slovencem. Zapomnijo si pa naj, da »objektivnost« ne sme iti nikdar tako daleč, da ne bi smeli vršiti svojih državljanskih pravic, da ne bi smeli ostati Slovenci! Skrajni čas je že, da nehajo misliti, da se z zlatim ovratnikom nehuje tudi slovenska zavest!
Podgora. Slovenci in Slovenke iz Gorice in okolice! Na velikonočni ponedeljek priredi tukajšnji »Sokol« s Ciril-Me-todovo podružnico veliko pomladansko veselico. Med točkami sporeda in pri plesu bo igrala vojaška godba. Začetek ob 3.30. Ta dan imajo v Gorici italijanski ka-moraši veliko slavnost. Proslaviti hočejo svoj »uspeh« pri letošnjih občinskih volitvah. Ali boste vi , Goričani, ta dan mirno gledali italijansko manifestacijo? Ne! Pridite k nam in pomagajte nam! Vsi veste, da je mesto gospodarsko in narodno odvisno od okolice; zato pa tudi delajo Italijani na vse kriplje, da bi združili Gj-rico s Furlanijo. A mi smo oni klin, ki tega zduženja ne dovoli. Zato pa pridite in pomagajte nam, ker naša smrt bi bila obenem tudi vaša!
Vesti iz Istre.
Pozor, volilci v Istri! Čujemo, da so po nekaterih italijanskih občinah že več dni izložene volilne liste, ali da se izlože-nje ni razglasilo ni po županih, ni po delegatih po raznih podobčinah, kakor to ukazuje volilni zakon, tako, da so mnogi naši doznali za to kasno in privatnim potom, povsem slučajno. Pazite zato na to in javite v takem slučaju takoj in s čim večjim številom podpisov na okrajno glavarstvo, ki mora odrediti potrebno, da se liste, ako je potrebno, vnovič izlože in določi nov rok za reklamacije. V vsaki potrebi obračajte se do političnega društva v Pazinu!
Herpelje. Za našo podružnico CMD je ob priliki pogreba Štefana'Vatovca v Brezovici 19, dne 31. marca t. 1. nabral Dragotin Ivanovič K 7.24 med sorodniki in znanci.
Rožne vesti
Sufražetke na velikem unijonističnem shodu v Londonu. N^ velikanskem shodu komorativcev, ki se je vršil v nedeljo v Londonu in ki se ga je udeležilo okrog 150.000 oseb, so poskrbele za zabavo sufražetke. Znano je namreč, da so prišle v zadnjem času sufražetke v nasprotje z u-nijonisti, zlasti pa z vodjem Ulstrcev, sir Carsonom, ker unijonisti niso hoteli sprejeti v svoj program ženske volilne pravice. Sufražetke so si torej v nedeljo hotele skuhati ob splošnem ognju svojo posebno juhico, toda policija jim je preprečila dostop k govorniškim odrom. Toda to pa vnetih borilk za ženske pravice ni odvrnilo, da ne bi bile storile vsega, kar je pač bilo mogoče. Prikorakale so — bilo jih je okrog 500 — v sklenjenih vrstah, s fanfaro na čelu, v Hydepark, kjer se je vršil shod. Vodila pa je to žensko vojsko gospa Drummondova. Komaj pa so dospele v park, so jih prisilili trije kordoni redarjev, da so krenile v drugo stran. Morale so obstati daleč od govorniških odrov. Gospa Drummondova pa ni izgubila poguma, temveč je pozvala svojo vojsko, naj udari z vso silo med redarje, da pretrga kordon. Nastal je silen metež, v katerem so gospo Drummodovo zapustile moči in je omedlela. Toda kmalu se je zopet osvestila in vnovič pozvala svoje sobo-
Nesrečni postanejo Ut"fye, Id trpijo na zapeki ter iščejo tema odpomoči. In vendar je ozdravljenje tako pri rokah. Oni, ki hoče odpraviti zapeke, pa bodisi dotičnik vsakega spola, poklica in starosti, naj popij* pol kozarca naravne kisle vode HU NYADI JAN0S, ki mu donese toliko zaža-Ijeno blagostanje. HUNYADI JANOS se dobiva v vseh lekarnah, mirodilnicah, prodajalnah kislih vod; pri nakupu pa je treba paziti na razne manj vredne ponaredbe. Vsakdo naj vprafia zdravnika za mnenje n gotovo bo dobil odgovor, daje HUNYADI JANOS najuspešnejše odvajalno sredstvo izmed vseh kislih vod.
Ribič z veliko polenovko na rami je znamka pravega ribjega jetrnega olja „Emulzija Scott"
ki se izdeluje po avtentičnem in preizkušenem Scott-ovem načinu. Ker pa so ▼ prodaji manj vredne ponaredbe, ki imajo več ali maqj nižje kakovosti, ter so tako iz borno ponarejene, da se jih jako težko razločuje od pravi, treba je strogo paziti pri nakupovanja, ter zavrniti vsako ponudbo.
Osna originalni steklenici, ki ne dobiva v vseh lekarnah Kron 2*50. Ako ne polije 50 riaatjev v znamkah tvrdki JSeott & Bjwne Q. b. H m, Dnnaj ter ss ob taj priliki eUicoje aa ta oglu, polijemo potom sns Vakmrmm, in eieer samo enkrat steklenico emulsHe JSeott" m poaknlnjo	12)
m NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU :::
reflletrevana zadruga z emajenim jamstvom. ■ ■ NOVA ULICA ŠT. 13, O. NADSTROPJE ■ ■ Mi
vlog« na hniižion no
Daj* ptasjlla aa ■aoj.ca in vrednota na nreteftna ali tedenska odplačila. EskaHptaje irg«vsko neijice. Prodaja srečke aa mesečne obroke.
i
ep rej
Alla Cittsi di Lioneg
Vrst, Plazza della Sorsa Stav. 3.
W Največja zaloga svil
za pomladno in poletuo sezijo so dospele krasne svile za obleke bluze
i. t. d, v velikanski izberi, po nabavnih cenah.	^
. Uzorci m deičlo zastonj In poštnino prosto, jg]
c, cs, d t, d fc
Mttj flOOtP TSCHCPPC*
M*l HUMLipflim
fUijalkavTsro

Tzrencr
Zobotehni&ii ambulatorij
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, D. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
Prva sloven. mfrodilnlca t Trstu
Alojz Saletelj
allca Carradorl it 18, y bližini gostilne NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežič za plin, predmetov Iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd
sprejme odvetniška pisarna Dr«
Hat. Pretnarja m Dr.Fr.
Brnčića v Trstu, ul. Nuova št. 13, II. nadstropje, ss:::::::::::::::.:::: Nastop event. takoj. Plača po dogovoru.
Nikdar - do letos!
Vsled nakupa velikanske partije (2000) možkih in otroških oblek, za-morem prodati obleke po nabavnih cenah.
Moderne možke obleke od K 14 naprej n otroSke „ „ „ 8 „ „ oblečice za otroke od 3—10 let n „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri.
(Zadnji uzorci od K 32 naprej.) Velik izbor delavskih oblek, hlač, spodnjih srajc in dragega perila. Vse po najzmernejših cenah
ALLACITTA' Dl TRIESTE
TRST - Ulica Glosoft Carducci it 40
Zaloga za in inozem. vin špirita likerjev In razprodaja na drobno in debelo
Jakob Perhauc
Trst, Via delle Acque it. 6
(Nasproti Caffe Centrale) Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih. italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgnnder, renskih vin, Mesella in Chianti Rum. konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino ve c, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrste, doali iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko,
Razprodaja od pol litra naprej.
Ste se že poslužili v čevljarnici
ANTONA JAVERNIKA
v ulici Farneto št. 33 ? -
Sprejema vsakovrstno popraulla.
Mirodilnica
Ernest Violin, Sv. Ivan štev. 1049
(hiša Oasperčič) Velika zaloga raznovrstnih barv, čopičev, firnežev, mineralnih vod, dišav, petroleja i. t d. — Postrežba točna.
Dr. PECJI1U
Dr. PETSCHNfOG)
TRST. VIA S. CATERINA $TE«. 1.
£dravni k aa notranje (splošne) boleaoi S — 9 fa 2— 3 In Specijalist sa kožne Ic rodne (spolne) bolezni: ll1/«—1 in 7—7l/,
Pripravite se za kolesarsko sezijo
Vsak izkušen kolesar kupi
najbolje kolo monarhije
T.aiarjr,r:ttrnnn


^ o
<3.5
3	O
■o
r	N \
-o	u> !
3	fL
8	o
•>*	s
dobro : cen
K0SM0S - ;td- koli
ali pa naj kupi
Avstrijska tovarna orožja STEV
Zastopniki: Trst: Rudolf R6tl, ul Acquedott« Gorica: F. Batjel, Via Dnomo 2, Sv. Luci. I. Suligoj. Pula: Fran Duda, Via G Cardut
ZDRAVNIK
IBifliHrt aa aotnoja boleeaj ta sa Mad aa Okalifc igAo ta m)
ordUmft wa sto/em stanevanj* w Trat«,
Corso it 12
od UVI do 1 Vi ta od do »Vi popoldaa. VELEFOS 177/TV.
* Prtiajalnlci ur In draftceimf!
O. Bncher
(o 4i*f Dvagvtfaa Vtkjrta)
fRISzfttt3Cers8fi.il.
DRLO SOUDNO. CENE ZMERNE.
Dr. Korsano
I Specialist za slfll!tl£ne la ko2ne bolezni
Ima svoj ambulatorij ¥ Trata, v il. San Lazzaro it 17,1.
(Palaczo Duna) Za onkVijo St. Antona novega. Sprejema od 12. do L In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne
Anton Barucca
mizarski mojster, TRST, ulica San Francesco d' Assisi 2. SPECIJALIST ZA POPRAVLJANJE ROULET NA OKNIH.
Na ieljo ae menjajo paaovl in zmeti. Janfi za popolno delo brez konkurence.

Pristno broško sukoo
pomladna In poletna sezona 1914.
odrezek 7 kron odrezek 10 krou odrezek 15 kron odrezek 17 kron odrezek 20 kron Odrezek ta črno salonsko obleko 20 K kakor tod- blago ca površnike, tuiUtovske ledne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. poSilja po tovarniških cenah kot reelca in solidna, naj« bolje znana tovarniška zaloga sukna
Sleiel - Imhof • Brno (tako)
Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, će naročujejo Bona naravnost pri tvrdki aiogel - Imhof a* tovarniškem mesto so znatne. Stalne, niske cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v popolnoma svežem blagu.
r ftniiri I finkl I taft (kvu) Iz odttoMtt slovenske tovorne drot so dosegle aosedoj vsepovsod nomousi stoues. riarodnjas IgUvU: rclil! naročajte pil MI tvrfkL U Vam postreže po konkurenčnih cenah. J I. tOBAll. Tr<t. T™-j-r> "0
Stran IV.
»EDINOST« It 66.
V Trstu, dne 8. aprila 1914
jevnice na boj proti krutemu sovražniku — redarjem. Le-tem pa je nazadnje le pošla potrpežljivost in so pograbili Drmmun-dovo ter jo odvedli v bližnji policijski zapor. Shod unijonistov se je nato vršil popolnoma mirno, in ko se je končal, so izpustili tudi Drmrnundovo iz zapora.
Hoja in človeški značaj. Mnogi ameriški učenjaki se bavijo s studiranjem človeške hoje in trdijo, da se zamore po tem spoznati značaj vsakega človeka. Vsak ljudski tip ima svoj način hoje in če poznamo glavne tipe lahko napravimo tudi karak-terizacijo tipov, ki se ločijo od glavnih. Lahkomiselni in površni človek ima normalen korak, toda neprimircn veličini samega telesa. Pedanti imajo kratke kora-ko cnuK e tudi neodlični ljudje. Človek, ki si je svest svojega cilja, stopa krepko. Ve-trnjak se pozna po tem. da ima vedno razbite pete. Lahko se zibljajoča hoja, z lahkim zibanjem glave na stran, je karakteri-zacija toleranstva, ljubeznjivih in poštenih ljudi. Enako hojo, samo z naprej nagnjeno glavo, imajo delavni ljudje. Varčljivec se nikdar ne ziblje pri hoji, on samo malo poskakuje. Enako tudi ljudje, ki so vedno zaposleni, a ničesar ne dovrše, samo s to razliko, da napravljajo ti navadno še več nepotrebnih korakov. V tesni zvezi s hojo je tudi miganje rok. Cim večji lok napravijo roke pri hoji, tem nesigurnejša je hoja. Ce je pri hoji pest stisnjena, je dotični človek navadno prevzet s kako idejo. Dobro bi bilo, da bi imenovani ameriški učenjaki tudi povedali, kako hojo imajo samci. da se napravi sodba lahko tudi o njih značajih.
Železniška nesreča. Osebni vlak iz Cux-havena je zapeljal vsled napačno postavljenih menjalnic pri izvozu iz kolodvora Leh na napačen tir. Vlak je skočil s tira in lokomotiva in več voz je padlo v globak jarek pod progo. Strojnik in kurjač sta mrtva, izmed potnikov ni nihče poškodovan.
Pogumna deklica. Iz Aleksandrije poročajo: V nedeljo je bila tu podeljena velika srebrna kolajna in poleg tega še posebno darilo Carnegiejevo v znesku v 500 lir 141etni deklici Ivanki Riccijevi, ker je dne 18. oktobra 1. L rešila neko sedemletno deklico, ki je padla v globok vodnjak.
»Lesni kralj« umrl. V Sajadmi v Kaliforniji je umrl »lesni kralj« Mayerhauser. Mož je bil rodom Nemec, iz Niedersaulena na Hisenskem. Leta 1852. se je izselil v Ameriko in je vzel s seboj mater in sestro. Postavil si je žago in se bavil z lesno trgovino. Mož je bil praktičen in je kmalu uvidel, da morajo v kratkem izginiti gozdovi vsled slabega gospodarstva njihovih lastnikov. Porabil je to priliko m si nakupil velikanska zemljišča z najlepšimi gozdovi, tako da je bil v zadnjem času največji posestnik gozdov. Živel je sam zase in ni se dosti čulo govoriti o njem, dasiravno je bil miljardar in za Rocke-fellerjern najbogatejši človek na svetu.
Porotno sodišče.
Ponarejanje denarja.
Včeraj se je pred porotniki zagovarjal 26 letni privatni uradnik Viktor Fevrari, rojen v Krajovi v (Rumunija) a pristojen v Tione (Tirolsko), ki je bil obtožen zločina soudeležbe na ponarejanju denarja, ki ga je zagrešil v Kajiri v Egiptu.
Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik Sbisa, a votanta sta bila deželnosodni svet. bar. Farfoglia in sodnik Alberti. Državno pravdništvo je zastopal dr. Tomičič, a obtoženca je branil dr. Robba.
Iz obtožnice posnemljemo, da je obtoženec vstopil meseca septembra I. 1907. v službo Izmail paše Asema v Kajiri, pri kateremu je bil za tajnika in blagajnika. Kakor tak je imel opravila z denarnim prometom »Daire«, to je posestev imenovanega paše. Dne 24. maja 1913. je šel v »Orijentsko banko« v Kajiri, ter tam blagajnika Hermesa Ksenofona naprosil najprej, naj zamenla za zlato dva bankovca po 50 egipčanskih lir, kar je Ksenofon tudi takoj storil; takoj za tem ga pa ob toženec prosil, naj mu na isti način zmenja še štiri enake bankovce. Ko je hotel Kse-fon storiti tudi to in je že imel v rokah še zadnje 4 bankovce po 50 egipčanskih lir, ie pa zapazil, da so ponarejeni. Pregledavši natančneje še prejšnja dva bankovca, za katere je bil že dal obtožencu 100 šter-lingov, je konstatiral, da sta tudi ta dva ponarejena. Nato je Ksenofon pozval slugo ter mu velel, naj gre po policijo in naj da zapreti vse izhode iz banke. Vseh šest bankovcev je predstavljalo vrednost K 7404 našega denarja.
Ko je bila obtožnica prečitana, je predsednik vprašal obtoženca, če priznava krivdo, kar je obtoženec odločno zanikal. Na to je pa državni pravdnik predlagal, naj se razprava odgodi, ker ni prišel edina priča Ksenofon, na razpravo. Branitelj se je pa temu protivil in sodišče je zavrnilo predlog državnega pravdnika ter odredilo, da se razprava nadaljuje.
Obtoženec je najodločneje tajil, da bi bil kriv. Rekel je, da sam ne ve, kje je dobil one bankovce, sicer je pa predočil tudi možnost, da je izročil Ksenofonu dobre bankovce in da jih je Ksenofon sam zamenjal s ponarejenimi. Njemu se ni bilo treba baviti s takim umazanim poslom, ker je pri Izmail paši Asemu imel 350 frankov plače na mesec. Ko g^ je predsednik vprašal, zakaj je prebledel in se začel tresti na vsem životu, ko mu je Ksenofon rekel, da so bankovci ponarejeni in velel slugi, naj gre po policijo — je obtoženec rekel: »Jaz sicer ne vem, če sem prebledel, ker nisem imel zrcala pred seboj; vide! sem pa, da je bil Ksenofon v istem hipu grozio bled. Sicer pa sem bil tudi jaz
Za pomlad in poletje!
Krasne obleke, pcvrhild L dr. za gospode, Bečke in otroke.
Samo dobro blago!
BOHIN
Trst, ulica Pontarosio 8, vogal ui. Nuova 13. fiie, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači.
£epe, res dobre obleke za moške o9 kron 26' — naprej.
Najnižje stalne cene
razburjen: Kdo bi pa ohranil hladnokrvnost, ko se mu pove, da ga hočejo dati aretirati?« — Glede pisma, ki ga je pisal nekemu Barbolescu v Romunsko in v katerem je rečeno: »Jaz se počutim dobro, a finance so slabe, ker uprava nima denarja« — je obtoženec pojasnil, da se ta korak ni nanašal na njegove, temveč na gospodarjeve finance. Ko mu je predsednik predočil, da je neki Stroici pisal policiji, da se ie pohvalil obtoženec, ko je bil malo vinjen, da je v zvezi s ponarejevalci bankovcev, je obtoženec rekel, da so Stroici-jeve trditve gola laž. Slednjič je še zatrdil: »Jaz sem popolnoma nedolžen! Naj nikdar več ne vidim svoje matere, če ni res, kar pravim!« Tu so se mu vlile solze po licih in glas mu je postal mehek.
Državni pravdnik je nato izjavil, da se protivi prečkanju izjave priče Ksenofona, in ponovno predlaga, naj se razprava odgodi, a sodišče je zavrnilo predlog in sklenilo, da se izjava Ksenofona prečita.
Predsednik je dal na to po votantu, dež. sod. svet. bar. Farfogli prečitati izpovedbo priče Ksenofona, ki je sestavljena v nemškem jeziku. Ksenofon je bil namreč zaslišan na avstro-ogrskem konzulatu v Kairi. Citali so se dalje še drugi spisi, sestavljeni v nemškem jeziku, ki jih je svet. bar. Farfoglia prevajal sproti, a to je šlo zelo težko z ozirom na razliko med konstrukcijo nemškega in italijanskega jezika, vsled česar je državni pravdnik predlagal, naj se pokliče na razpravo zapriseženi tolmač, ker nemščina ni sodni jezik pred tržaško poroto. (Na predvčerajšnji razpravi, ki se je vršila vsa vnemškem jeziku in še celo brez prevajanja izpove-deb prič, ni pa nikomur prišlo na misel, da bi bil zahteval tolmača! — Op. ured.) Sodišče je pa zavrnilo ta predlog.
Slednjič je sodišče stavilo porotnikom dve vprašanji. Glavno vprašanje se je glasilo, da Ii je obtoženec kriv, da je skušal spraviti v promet ponarejene bankovce dogovorno s ponarejalcem ali kakim njegovim sokrivcem, torej zločina soudeležbe na ponarejanju denarnih papirjev. Eventualno vprašanje se je pa glasilo, da Ii je obtoženec kriv, da je skušal nadalje oddati v promet bankovce, o katerih je vedel, da so ponarejeni, in to sicer prez dogovora s ponarejalcem ali kakim njegovim sokrivcem (da je namreč bankovce dobil od drugih in jih hotel dalje razpečati, dasi je vedel, da so ponarejeni), torej zločina goljufije.
Državni pravdnik je izjavil, da nima kaj reči porotnikom, ker je bil njegov tekom razprave trikrat ponovljeni predlog, naj se razprava odgodi, da se more zasli-šati edina priča Ksenofon, vse trikrat zavrnjen, vsled česar mu manjka vsake podlage. Rekel je le še, da je popolnoma prepričan o krivdi obtoženca, in je predlagal porotnikom, naj potrdijo eno ali drugo vprašanje.
Tudi branitelj dr. Robba — ki se je v začetku svojega govora poslovil od porotnikov, ker je bila včeraj zadnja razprava tega zasedanja — je govoril le malo, na kar je predsednik na kratko reasumiral razpravo. Porotniki so se umeknili v svojo posvetovalnico, a četrt ure pozneje so bili že v dvorani s pravorekom, ki se je glasil na prvo vprašanje 12 »ne«, a na drugo 6 »ne» in 6 »da«.
Na podlagi tega pravoreka je sodišče Viktorja Ferrarija oprostilo. Državni nravdnik je pa izjavil, da vloži pritožbo ničnost; in predlagal, da se Ferrari pridrži •/- zaporu. Branitelj dr. Robba se je pa runu protivil, a sodišče je sklenilo, da ostane Ferrari v zaporu.
Končno je predsednik zaključil porotno zasedanje, zahvalivši porotnike na njiho-. em trudu in požrtvovalnosti. _
Trgovina In sospodorctoo.
BORZNO POROČILO.
dne 7. aprila 1914.
Efektna borza.
Dunaj, 1.25 pop. Avstr. renta papir 82.60, avstr. srebrna renta 82.60, avstr. kronska renta 82.75, ogrska kronska renta 81.95, kreditne 613.—, Anglobanka 335.50, Union 591.75, Landerbank 516.50, Bank-verein 521.—, drž. žel. 708.50, Lombardi 98.75, alpinske 826.50, turške srečke 223.— Napoleoni 19.09, marke papir 117.50, London kratko 24.02, Pariz 95.42. Opomoglo.
Dunaj, 3.15 pop. Avstr. renta papir 82.45, kreditne 614.50, Lloyd 614.—, drž. žel. 708.75, Lombardi 99.—* alpinske 827.75, turške srečke 223.25, cheques Pariz 95.45. Vzdržalo.
Trst, (urad.) Francija 95.30—95.60, Nemčija 117.30—117.70, Italija 94.90— 95.15, London 24—24.05, 20 frankov 19.08—19.13, 20 mark 23.48—23.54, sove-reign 23.93—24.—, nemški papir 117.30— 117.70, italijanski papir 95—95.40, avstr. zlata renta 102.25—102.65, avstrijska
kronska renta 82.65—83.05, ogrska zlata renta 98.15—98.55, ogrska kronska renta 81.80—82.20, turške srečke 222—225.—; diskont za menice do 3 mesecev 3%— 4V4%, nad 3 mesece 4*4—4%%-
Blagovna borza.
Budimpešta, 7. apr. P š e c a za april 12.74, maj 12.55, oktober 11.45; rž za april 10.40, oktober 8.83; oves za april 7.86, oktober 7.88; k o r u z a za maj 6.83, juli 6.95. Ponudbe pšenice srednje, povpraševanje ravno tako. Tendenca stalna. Prodaje 22.000 q.
Cene kave vTrstu za 50 kg tran-sito: san t os prima 73—75, superior 68—70, good 63—68, regulary 59—63, or-dinary 55—59, oprana 81—94; rio superior 66—72, good 58—62, regulary 56—58, ordinary 53—56, oprana 80—89; domingo original 68—72, izbrana 78—90, jamaika 72—80, laguayra (trillados) oprana 100— 110, marakaibo 70—79, salvador in nika-ragua 80—88, oprana 102—112, guatema-la 94—108, kostarika 106—120, portoriko 104—114, malabar plant. 103—114, java 103—130, java robusta 68—74, java zap. ind. 105—125, sumatra, timor 92—104, li-beria 112—124, moka 110—118. - Proći a 1 o se je v preteklem tednu 2000 vreč santos od 60—75 K; 1000 vreč rio od 54 do 70 K. — Prispelo: santos 22.401 vreča, rio 8157 vreč s parnikom »Sze-ged«; iz New Yorka 2878, Hamburga 1938, Londona in Hulla 1848, Genove 1010, Bremena 253, Havra 106, od drugod 203 vreče. — Na poti za Trst iz Brazilije 19.250 vreč santos, 46.750 vreč rio.
Trst, 7. aprila. Kava. Santos good average za maj 54.80—55.—, za juli 55.25 —56, september 56.25—56.75, december 57.—57.50, marec 57.50—58.—. Tendenca mirna. — Good Rio za maj 50.50, za juli 51.—•, marec 53.50.
Sladkor. Centrifug, takoj 26.50-275/8, april-avgust 273/8—283/s, nov.-marec 28.— 28%, melis takoj 28—28Vs, april-avgust 285/g—28.75, nov.-mar. 29.25—29.50, con-casse takoj 28l/s—28-75, kocke 291/*—30, kristal takoj 27Vu april.- avgust 275/8, okt. dec. 263/g. — Mirno.
» MALI OGLASI »
□□ □□ □□
se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. :
□□ □□
nrnrfffm	ženske in možke obleke, malo
FniUuin ponošene, površnike, vse po zelo nizki ceni, ul. Ireneo 6, IV desno.	359
Ilfitolfiril Pončuje slovensko - nemško šolske UIIIKIJIIII predmete. Gena zmerna. — Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	353
fohAIHtn v^na» vipavsko belo, istrsko črno se KZrlllirilKl dobi po 64 vin. liter ako se vzame od 10 litrov naprej. Gostilna-buffet H. Kosič ulica Carradori št 15.	360
AMIffflVta se rat^ odpotovanja 2 malo rabljeni rrUlillaltZ postelji za 40 kron. Cena 176 kron. Ulic Ginliani 34, vr. 4.	361
Proda
se kolo za 40 kron in harmonika z 2 vtstami K 38. Valdirivo 23, skladišče. (362
MIOfeflNIfl debroznana in na lepem prostoru, nitnuniu proda se radi takojšnjega odhoda, Naslov pove Ins. odd. Edinosti.	363
MlffVffffl izobražena vdova s primerno penzijo želi illllllll znanja z gospodom ki ima stalno službo, če tudi z starejšim. Ponudbe pod „vdova" poštno ležeče, Trst.	364
Odda
se soba z eno ali dvema posteljama. — Rojan, Vicolo delle Rose 7, I desno. (365
Ofenke-vla$atelj!ce
sprejme takoj Tiskarna Edinost.
tniflnn	prodam za polovično ceno. Ulica
JlHllIlU Cristoforo Cancellieri 98 mizar. Stanovanje ulica Istria 10, vr. 4.
Dvuilfll v Kjadinu na hribu št. 156 hiša za rlUllIl K 12.000. Saldo cena 2000. — Velika u-godnost.	357
Naznanilo.
Podpisani priporočam Slav. občinstvu, svojo
i
ulica Squero nuovo št. 17
(nasproti poštne palače)
točilo se bode vedno pivo in vino I vrste ter vsakovrstni likerji, kuhinja bode pripravljena z gorko in mrzlo jedjo.
udani Ivan Klun
Zaloga obuvala
fta lastna delavni o a
A. Visintini
Trat, ulloa Oioana Cardncci Itav. 27. Podraanioa: nL Bi-bor«to It. 31 („AL BUON OPBRAIO")
Velika izbera moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah
PAfiNA
bananin
T* Čistilnica na suho
ALBIN BOEGAlt
ulica Farneto itev. 9, Trst.
Ženske, moške in otroške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho. ▼ina, perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistko na suh način najnatančnejše in naj-•krbneje po najnižjih oenah v centrali nI. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria fit. 19 in ulica Belvedere št 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro St. 14'

Velika zaloga in obsežna izbera poljedeljskih strojev in orodja vseh vrst in sestav
TRST ul. Gios. Carducci 26 TRST

Žične mreže, žice za vinograde in ograje
1
Orodja in priprave za rokodelce vseh vrst od najcenejše
do najfinejše izvršbe.
Vsakovrstno kuhinjsko orodje. ■
ro/or!
Opoldne is *t€ar
Ixmti» ku-
tni« la • d*e|evl4ke pt*e (trot
g RESTAVRACIJA - HOTEL BALKAN ("cT^S:)!