Poštnina plačana v gotovini. Cana 29. - lir IM' Spediz. In abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1 - c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 •— Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 37 Trst - Gorica, 13. septembra 1957 Izhaja vsak petek Sovjeti in Kadarjeva vlada na zatožni klopi svetovnega sodišča •Vse svetovno javno mnen.je, ki so ga lanskojesenski dogodki na Madžarskem presunili do srca, bi svojo takratno razočaranost nad zahodnim svetom še povečalo, če .bi Združeni narodi to krvavo žaloigro odpravili z molčanjem. Talk molk pa bi bil naravnost neodpustljiv spričo obširnega dokaznega gradiva, ki ga je sesitavil Posebni odbor OZN po naročilu glavne skupščine in v katerem so vsi člani odbora soglasno obsodili in za žalostne dogodke na Madžarskem obdoil-žili Sovjetijo. Spričo tega. je bilo sklicano zasedanje glavne skupščine OZN, ki je pričelo z obravnavo madžarskih dogodkov v torek 10. t. m. in postavilo nai zatožno klop Sovjetsko zvezo in samozvano sedanjo Kadar je vo strahovlado. Tako zasedanje glavne skupščine pa bi bilo kaj malo koristno, če bi se omejilo na govorance iri proteste. Prav zato •sta britansko in ameriško .mnenje ministrstvo najprej preučila vprašanje, ali je z omenjenimi sredstvi, ki jih ima na razpolago .glavna skupščine OZN, mogoče koristili madžarskemu ljudstvu. To predhodno posvetovanje je mnoge delegacije pripeljalo do prepričanja, da. se glasovanje v glavni skupščini ne sme .zadovoljiti zgolj s ponovno moralno obsodbo Sovjetije, pač pa mora odpreti tudi pota. za. pogajataija, če bi se Sovjeti nenadoma odločili, da posežejo na kakršenkoli način v razpravo o.madžarskih dogodkih. Nekateri zahodni diplomati so mnenja, da. .so 'Sovjeti .brutalno vdrli na madžarsko ozemlje, da bi na ta način branili svoj kolonialni imperij, da pa s položajem, ki so ga sami ustvarili, niso prav nič zadovoljni. Krožij,o celo vesti, da je .kremeljska .gospoda pod določenimi varnostnimi polgoji pripravljena postaviti Nagvja. če je sploh še živ, spet na čelo komunistične Madžarske. Vsekakor je točno, da v krogih ZN delujejo sile, ki bi Sovjetom rade nudile priložnost, da se umaknejo z Madžarske, ne da bi postavljali svojega ugleda na kocko. 'Pravijo, da obstoja precedenčni primer iz lete 1955. Takrat je'bil »izreanTčlete-gat« ZN poslanik Per.ua, Belaur.de. Temu so — kakor znano — zaupali nalogo, naj poskuša rešiti problem pristopa: 15 novih članic v OZN. Izredni delegat je neprestano razpravljal o .zadevi s Sovjeti, končno pa. je nekega dne iztaknil, da bi se zadeva rešila s kompromisom, .kar se je tudi zgodilo. (Podobno zdravilo priporočajo nekatere delegacije tudi za rešitev tega vprašanja. Lansko leto je >za resolucije ZN, ki so obsodile Sovjetijo, glasovalo 59 držav, 10 držav pa se ie glasovanje, vzdržalo. Sovjeti , so s svojimi .sateliti ostali* popolnoma! osamljeni. Združene države so predložile glavni skupščini OZN naslednjo resolucijo: » Glavna skupščina se sklicuje na svoje resolucije z dne 10. jan. 1957, ki so odredile sestavo Posebnega odbora za preiskavo in neposredna opazovanja na Madžarskem in po drugih krajih z namenom, da se zaslišijo priče, za zbiranje dokaznega gradive in za sestavo zapisnikov o dobljenih poizvedbah. Glavna, skupščina je sedaj v posesti soglasnega poročila Posebnega odbora za madžarsko vprašanje in ugotavlja, da niso Sovjetska ™'eza in sedanje Oblasti na Madžarskem v nika- kršni obliki sodelovale s Posebnim odborom.. 1. Glavna 'skupščina " celoti odobrava poročilo Posebnega odbora. 2. Mnenja je, da zaključki Posebnega odbora, potrjujejo na podlagi pregleda obstoječega dokaznega gradiva, a) da je Sovjetska zveza s kršenjem, listine ZN oropala Madžarsko njene svobode in politične neodvisnosti, madžarskemu narodu pa preprečila, da bi se posluževal svojih temeljnih človečanskih pravic; ib) da so sedanje madžarske oblasti prekršile določila mirovne pogodbe z Madžarsko, s katerimi so bile zajamčene človečanske pravice in svoboščine; c) da je bila sedanja madžarska vladavina- madžarskemu narodu vsiljena s .sovjetsko intervencijo; d) da je Sovjetska zveza prekršila obveze, ki jih je sprejela z ženevsko konvencijo iz leta 1949; e) da je Sovjetska zveza v .nasprotju z vsemi humanitarnimi načeli množično deponirala madžarske državljane v Sovjetsko zvezo. 3. Glavna, skupščina obsoja taka početja, kakor tudi obsoja še nadalje trajajoča preziranja resolucij glavne skupščine. 4. Glavna skupščina ugotavlja, da se z nasiljem na Madžarskem nadaljuje. 5. Glavna skupščina ie mnenja, da so potrebni nadaljnji napori, de bi vskladili cilje ZN glede Madžarske s cilji listine ZN in za uresničitev zadevnih resolucij glavne skupščine. 6. Glavna skupščina poziva Sovjetsko zvezo in sedanje oblasti na Madžarskem, da se v skladu z dokaznim gradivom, vsebovanim v poročilu, vzdržijo zatiral-•nith ukrepov proti madžarskemu ljudstvu., da spoštujejo uživanje temeljnih človečanskih pravic in svoboščin, da omogočijo povratek na Madžarsko vsem v Sovjetsko zvezo deportiranim madžarskim državljanom in da spoštujejo svobodo in neodvisnost Madžarske. 7. Glavna skupščina daje priznanje članicam .Posebnega odbora in jih prosi, dai ‘tudi v bodoče stavijo svoje usluge na razpolago glavni skupščini, da nadaljujejo z opazovanjem položaja na Madžarskem in da po potrebi še nadalje poročajo glavni skupščini ZN. 8. Glavna skupščina Združenih narodov prosi izrednega zastopnika glavne skupščine za madžarska vprašanja, da spričo izsledkov Posebnega odbora pod-vzame vse potrebne korake, da bi se dosegli cilji OZN v solidarnosti z resolucijami glavne skupščine. Prosi pa ga. tudi, da bi se pri svojih naporih po potrebi posvetoval s Posebnim odborom in da bi glavno skupščino po lastni uvidevnosti obveščal ter ji .stavil svoja ustrezna priporočila. 9. Glavna skupščina sklene, da vpiše razpravo o Madžarski na začasni dnevni red XIX. glavne skupščine. « Ameriško resolucijo podpira do sedaj 35 držav. Delegati raznih držav so že .govorili. Sovjeti in njihovi sateliti so predlagali, naj bi obravnavo o madžarskih pckoljih črtali z dnevnega reda glavne skupščine. Razprava prod glavno skupščino se bo verjetno .zavlekla. 13 J I L AS O V A KNJIGA: Trn v peti komunistov Ob prvih vesteh, da je izšla v New Yorku senzacionalna knjiga. Milovana 'Djiiasa »(Novi irazred«, je beograjsko .glavno komunistično glasilo »Borba« pisca ozmerjalo & komunističnimi psovkami in se zadovoljilo s .splošno obsodbo, da je delo — navadna laž. Takrat smo .ugotovili, da jugoslovanski tisk niti ne poskuša s protidokazi zavračati Djilasove trditve in ocene sodobnega komunizma. S tako ceneno obsodbo nadaljuje jugoslovanski komunistični tisk tudi v teh dneh. Edina izjema je' ideološka partijska revija »Komunist«, ki poskuša, pobijati Djilasovo napoved o ».neizogibnosti« poloma sodobnega kotOunizma. »Komunist« piše med drugim: »Problem je prav v tem, da preživlja .komunizem ali bolje rečeno velik del delavskega gibanja v sedanjem trenutku intenzivno in relativno .naglo »sprostitev iz dogmatične okorelosti«. V mnogih socialističnih deželah so pripravili že več ali manj učinkovite ukrepe za odstranitev birokratske nevarnosti, ki se je izmaličila z vsemogočnim centralizmom in ob pomanjkanju demokratičnega ljudskega nadzorstva pri reševanju političnih vprašanj. Gotovo ni zgolj slučaj, da je pričela kampanja z Djilasovim pamfletom prav v času, ko v notranjosti revolucionarnega delavskega gibanja odstranjujejo težkoče, ki zavirajo razvoj. To se dogaja po objavi Mao Ce-tungovih zamisli o "».nasprotjih med ljudstvom in voditelji«, po pametnih spremembah v Sovjetski zvezi, po konsolidaciji oktobrskega preokreta na Poljskem itd.« V .teh ocenitvah prihajajo do izraza Gronchiievo potovanje v Iran Energični gospodarski in politični prodori Italije na Srednji Vzhod Mednarodni opazovalci današnjih, političnih razmer v Italiji sodijo, da. je ita-. ..iususkazunanja, aglit.ika v. tem razdobju izredno dinamična v primerjavi .z notranjepolitično neodločnostjo. Italija je povsem nepričakovano samozavestno usmerila svoje napore proti Bližnjemu vzhodu in postavila svojim ciljem daleč odmerjene dospelosti. Načrtni pohod izpričuje že sama ratifikacija iitalijansko-rranske pogodbe o izkoriščanju petrolejskih vrelcev, ki jo je iranski parlament potrdil že 24. avgusta. Nadaljnji korak je sedanji obisk državnega poglavarja Perziji. ‘To se pravi, da. je gospodarskemu pronicanju sedaj sledilo politično. Ta premišljena poteza ita-lijanske zunanje politike izkazuje vse znake, da, bo njen uspeh zagotovljen. Zgoraj omenjena italijansko-iranska pogodba zagotavlja poldržavni družbi »ENI« pravico, da na obširnih predelih velikega perzijskega ozemlja išče za petrolejskimi vrelci. To pa niso prvi napori 'Italije, da aktivno posega, med arabski, svet. Se pred sueško krizo si je Italija zagotovila od Naserja pravico, da preišče Sinajski polotok za. dragocenim gorivom ter morebitne izsledke tudi izkorišča. Čeprav so bile italijanske naprave zaradi vojaških dogodkov uničene, so z delom že pred časom ponovno pričeli. Ta aktivnost italijanskega gospodar- Spor ga oblast na morju Ko je Sovjetska .zveza, nedavno zaprla ea ituje ladje velik del zaliva pri Vladivostoku, so Japonska in druge države proti temu protestirale, češ da je to kršitev mednarodnega prava. Primer je znova sprožil razpravljanja o spornem vprašanju odprtega morja. Vprašanje postaja vedno važnejše tudi zaradi tege, ker bo .naraščajoče človeštvo kmalu -moralo •kriti velik del svojih' potreb po živilih in rudninah iz morja. Načelo svobode morja je staro okoli 300 let. Prej so nekatere države proglašale velike morske površine za svojo izključno last. Španija je n. pr. proglasila za svoje morje ves Tihi ocean, Portugalska Južni Atlantik in Indijski ocean. Po sedanjem mednarodnem pravu je odprto morje svobodno za vse. Od XVIII. stoletja dalje priznava večina, držav pas treh .milj (5,556 km) kot vrhovno področje o-ibalnih držav. Države naj bi s tem imele pod svojo oblastjo J« morje, kolikor ga lahko stvarno obvladajo. Pri današnji tehniki pa lahko država z daljnonosnim orožjem nadzira mnogo večje površine morja in zato se je načelo o pasu treh milj zelo zrahljalo. Položaj, je postal še bolj zamotan:, ker zahtevajo mnoge obalne dežele >za> sebe tiudi obširna področja s plitkim morjem pred obalo, tako imenovano celinsko področje. Združene ameriške države so prej vedno protestirale proti razširjenju trimiljskega pasu, leta 1945 pa je predsednik Truman izjavil, da so tudi. vzdolž celinskega podnožja severnoameriške obale ležeči "zemeljski zakladi ameriška Jasi. Morju nad podnožjem je pa še nadalje priznal mednarodni značaj. Ta ameriški korak je sprožil verigo nasprotovanj. 'Države: Peru, Cile in E-ikvedor so raztegnile svojo jurisdikciijo na 200 morskih milj in si v tem pasu pridržale celo ribolovne pravice. Panama je zahtevala vse naravne proizvode celinskega podnožja ob injeni obali. Filipini so proglasili veliko morsko področje za svor jo oblast in Južna Koreja je potegnila svojo '»Rhee-mejo« 60 do 100 milj daleč na morje. Sovjetska zveza je že davno razširila obalno mejo nai pas 12 milj, kar je imelo precejšen vpliv na ribolov v Vzhodnem morju. Predcelinska podnožja so važna predvsem zaradi petrolejskih ležišč, ki so pregosto v njih. Saudska. Arabija je že zai-htevala 6-miljski pas v Perzijskem zalivu. Egipt .zahteva enak pas in hoče prepovedati plovbo v Akabskem zalivu izraelskim ladjam. Odprto morje je torej teoretično svobodno za vse narode, o mejah tege morja se pa prepirajo države. Poseben odbor ZN proučuje vprašanje in je izdelal načrt, po katerem se teritorialne vode ne bi smele raztegnit preko 12 milj. Prihodnjo pomlad bo o tem razpravljala mednarodna konferenca, ki bo zasedala, v Rimu ali Ženevi. stva je nemalo vznemirila ‘tuje družbe, ki se pri podobnih delih poslužujejo usta-Jjen^-ga flačela,,jx> k;jte/em pripadajo dobički pri izkoriščanju po 50 odstotkov .za deželo, na katerem področju pridobivajo petrolej, in po 50 odstotkov za družbo, ki izkorišča zemeljske zaklade. Italijanska družba. »ENI« je to načelo preokrenila v korist lastnika zemljišča, na katerem izkoriščajo gorivo, in sicer v razmerju 75 odstotkov za državo lastnico in 25 odstotkov za družbo »ENI« (Ente 'Nezionale I-drocarburi). To družbo v glavnem podpira, italijanska država in zato tudi razpolaga z vsemi potrebnimi sredstvi in najmodernejšimi pripravami za vrtanj‘a i.n izkoriščanja. Družba trenutno .zaposluje kakih 80 tisoč delavcev in .nameščencev. Potovanje državnega poglavarja. Gron-chija v Iran je ‘gotovo dogodek velikega' gospodarskega in političnega pomena. Souletskl „n|ei“ nemSkl združitvi Sovjetska agencija »Tass« je pr.občila besedilo note, ki jo je Gromiko izročil zahodnonemškemu poslaniku v Moskvi. Nota je odgovor sovjetske vlade na spomenico zvezne nemške vlade z dne 24. maja, ki se je nanašala na. sovjetsko noto lanskega oktobra glede nemške združitve. Sedanja sovjetska nota popolnoma odklanja vsako misel na združitev obeh ‘Nemčij. Med .drugim pravi ta. notai: »Vse dokler zvezna vlada vztraja na zamisli •vzpodbujanja militarizma, vse dokler o-staja Zahodna Nemčija' atomsko mostišče N!ATO, se ne more seveda postavljati za, spodbudnica vsenemške združitve, ker je politika militarizma in priprav za atomsko vojno nezdružljiva iz mirno združitvijo obeh 'Nemčij.« Nota nadaljuje: »Zahodna Nemčija se mora odpovedati politiki NATO, .ustaviti vse priprave izai atomsko vojno in postopoma delovati nai združitvi obeh Nemčij ali pa nadaljevati z dosedanjo politiko.« 'Sovjeti se iz vsemi silami še nadalje upirajo svobodnim volitvam v Nemčiji, ker vedo, da bi take volitve pometle z njihovo lutkovno strahovlado v Vzhodni (Nemčiji. Nemški socialdemokrati sami ostro obsojajo sovjetsko noto, kar dokazuje, da je odgovor, na katerega, so Sovjeti izbrali termin tik pred volitvami, dosegel prav nasprotni učinek od .tistega, ki so si ga obljubljali kremeljski, agitatorji. Gomulha v Jugoslaviji S tipičnim pompom in 'gonjo ljudi na ceste, s katero vse diktature podžigajo ljudsko navdušenje, in s tajno policijo režirajo ukazane manifestacije, so v torek 10. t. m. Beograjčani sprejeli glavnega tajnika RKP Gomulko in ministrskega predsednika CyrankieviC'za. Vse te u-radne pobude in policijski pritiski bi. pred meseci verjetno lahko izostali, saj je o-gromna večina Jugoslovanov takrat ča- stila Gomulko in Nagyja v tujini prav tako kot Milovana Djiiasa v domovini. V resnici so bile neke podobnosti kar očitne. 'Razlika je bila le v tem, da je Djilais s svojimi spoznanji daleč prednjačil pred' obema ostalima, ■tihim'«, odpornikoma Kremlju. ■Medtem ko sta Milovan Djilas in Na-gy odšla v .zapor, se je Gomulka. spričo posebnih okoliščin še obdržal. Cas pa. ni deloval zanj, pač pa 'za kremeljske poglavarje in tako sta Gomulka in Tito spet pod strožjim nadzorstvom kremeljske gospode. Po romunskem sestanku. Hruščeva s Titom so upanja Jugoslovanov po sprostitvi ponovno povodenel-' in .z njimi je po vod ene lo seveda tudi navdušenje. Radio, tisk, aktivisti in UDB-a >naj bi ga poživili. Na letališču je Gomulko in njegovo spremstvo sprejel sam Tito in drugi vladni in partijski funkcionarji. Poljska delegacija se -bo zadrževala v Jugoslaviji .teden dni. Obiskala 'bo tudi .Zagreb in Ljubljano. O čem bosta razpravljala Tito in Gomulka? Jugoslovanski komunistični tisk piše e pretresu važnih mednarodnih vprašanj in o odnosih komunističnih vladavin med seboj. Verjetno pa. je, da se 'bosta, cba komunistična poglavarja v glavnem razgovarjala o Hruščevih zamislih, o tistih namreč, ki jiht je Tito sprejel, in b onih, ki so ostala med Titom in Hrušče-vom nerešena. Mnogi mednarodni opazovalci so namreč mnenja', da je teh nerešenih vprašanj cela vrsta. Prepoved KP v Sudanu V trenutku, ko .je Hruščev ponudil dobrote svoje malhe sudanski vladi, da bi jo speljal v komunistični tabor, je sudanski vladni predsednik Abdulah Kihali! potrdil pred parlamentom, da je delovanje vsake komunistične stranke v Sudana prepovedano. Obisk Seli»yna Honda Pretekli teden se je — kakor smo poročali — britanski zunanji minister Sel-w!yn Lloyd razgovarjal v 'Beogradu s Titom. 'Na .tiskovni konferenci je pozival Sovjetijo, naj sprejme zahodni razoroži-tveni načrt. Dejal je, da je Velika Britanija mnenja, da sedanja sovjetska politika ne služi zmanjšanju napetosti na Srednjem vzhodu. Njegovi razgovori z jugoslovanskimi državniki dokazujejo, da sta,obe deželi vznemirjeni zaradi razvoja dogodkov na Srednjem vzhodu. Velika ‘Britanija in Jugoslavija' — je dejal — sta istih misli glede glavnih vprašanj v. sedanjem svetovnem položaju, obstajajo pa določene razlike v mnenjih med obema državama .glede metod iza razčiščenje teh vprašanj. L!oyd je nadalje izjavil, da, se je s Titom razgovarjal tudi o odnosih med Vzhodom in Zahodom, kakor tudi o industrijskem im poljedelskem razvoju v Jugoslaviji. tako upanja, kakor tudi. skepticizmi jugoslovanskih komunistov .v odnosu do »sodobnega komunizma«, kot ta pojav imenuje Djilas. Jugoslovanski komunisti ne prezirajo »zavirajočih momentov na poti regeneracije« in so zlasti, nezaupljivi’ nasproti sodobnemu stanju stvari v vzhodnoevropskih satelitskih deželah. Zato pa so —- vsaj trenutno — 'bolj zaupljivi do »inovega kurza«, ki ga je Hruščev pričel uvajati v Sovje.tiji. Djilasova knjiga je v tem trenutku jugoslovanskim komunistom hudo oster trn v peti, saj Djilas na podlagi marksistične analize napoveduje, da ni sile na svetu, ki bi bila v stanju preprečiti notranji razpad in popolni polom komunističnega gospodovalnega ustroja. Djilas .utemeljuje »neizogibnost« takega razvoja z osnovno zahtevo marksizma - leninizma, ki pravi, da je .glavni smoter komunizma razlastitev »posestniškega razreda« in postavitev brezrazredne družbe. V resnici pa se je /.godilo prav nasprotno. Zeto bodo — po Djilasovih napovedih — »novi razred« uničile prav iste sile, ki so nekoč komunistični revoluciji pripomogle do .zmage. Dunajski dopisnik švicarskega dnevnika »Neue Zuercher Zeitung«, ki tolmači nekatera poglavje Djilasove knjige »Novi razred«, pravi, da se Djilas nagiblje k domnevi, da bi bilo pod določenimi .o-koliščiinami morda mogoče rešiti vsaj »pravilno jedro« marksistične ideologije, če bi na to izamisel zgradili politični, .gospodarski in socialni ustroj, ki ga nekda- ■ nji jugoslovanski komunist št. 2 označuje za »nedemokratični socializem«. .Osnovne misli tega ustroja je Djilas že leta 1953 obrazložil v vrsti člankov, ki ‘jih je objavljala »Borba« in spričo katerih so ga takrat pognali iz vseh partijskih položajev. Danes pa j* jasno, da niso niti Hruščev niti Mao Ce-tung in niti Tito na tem. da bi ubrali to pot. Vsi ti trije stebri mednarodnega komunizma so si prav v tej točki edini, to je v potrebi absolutnega in totalitarnega samopertij-skega gospodovanja. Na ta način pa se totalitarnost »novega razreda« ne bo odstranila, pač pa samo še okrepila. V Sov-jetiji je Hruščev že naznanil, da želi izločiti »tehnično inteligenco« od gospodovanja in vso oblast in privilegije združiti izključno v okvir partije. iZa novembrski kongres Zveze jugoslovanskih komunistov, ki bo v Ljubljani, napovedujejo spremembe partijskih pravil, ki zasledujejo podobne namere. Tega načela se namreč tudi Tito dosledno drži, zato so vse govorice oziroma želje mnogih Jugoslovanov, da je namreč 'Tito z Djilasom istih misli, popolne utvare. Hnuščeve preosnove, ki stremijo preobraziti sovjetski »državni kapitalizem« v »partijski kapitalizem«, bodo gotovo mogočno zbližale sovjetsko in jugoslovansko ‘pojmovanje marksizma, .zato je verjetno samo še vprašanje časa, kdaj se bosta oba komunizma zopet znašla v skupnem objemu. Hruščev ‘je v Sovje.tiji že osnoval »sindikalne svete«, ki sicer še dolgo nimajo tistih funkcij in kompetenc, s kakršnimi se postavlja Tito s svojimi delavskimi sveti, vendar se z njimi približuje Titu. Medtem se je izkazalo, da tudi Gomulka nima niti najmanjšega inamena, da bi se na Poljskem odrekel načelu gospodovanja partije, pač pa išče oblike, po kate-Tih bi v okoliščinah, ki vladajo na, Poljskem, uresničil-prav to načelo. V Titovi Jugoslaviji si v teh dneh partijski poglavarji ob prebiranju Djilasove ■knjige belijo glave s pripravami za kongres Zveze jugoslovanskih komunistov. Temeljno vprašanje, ki trapi jugoslovanske komuniste, je, ali se bo komunizem tako kot ideologija, kakor partijsko gospodovanje še enkrat ‘lahko usp>ešno postavil po robu sovražnim silam, ki ga obkrožajo. Teko na Poljskem kot na Madžarskem, v Vzhodni Nemčiji, na Češkem in v sami Sovjetiji se je lansko leto izkazalo, kako šibko je v ljudskih množicah zasidrana tako imenovana »socialistična zavest« in kako močno je še vedno razvita narodna zavest v vseh teh narodih. 2e Stalin se je zavedal tega dejstva in poskušal Mariov nauk kombinirati iz velikoruskim nacionalizmom. Ta zasnova se je kasneje, čeprav v drugačni obliki, porodila v tako imenovanem »narodnem komunizmu« kot možnost reševanja sodobnega komunizma. Djilas p>a je mnenja, de p>omeni. narodni komunizem izrodek komunizma in kapitulaci jo. Na rod n i komunizem kot gospodovalna oblika pa je samo kratko meddobje v razvoju k popolnemu razpadu »sodobnega komunizma«, zatrjuje Djilas, ker se — tako zaključuje — na eni strani izmaliči v šovinistični ‘imperializem, kot je to slučaj v Sovjetski, izvezi, ali .pa se oblikuje v narodnostno osvobodilno .‘borbo, kot se je to pokazalo na Madžarskem in na Poljskem. VESTI z GORIŠKEGA Liberalci in krščanska demokracija Ogrodje italijanskega političnega in sploh državnega življenja je v bistvu liberalnega značaja in -bo tako ostalo še dolgo, kljub vsemu nasprotnemu prizadevanju raznih levičarskih in desničarskih ter tudi sredinskih strank. Fašizem je italijanski liberalizem sicer močno o-»kodova.1, ker so mu sledile precej široke plasti neznačajnih razumnikov, vendar gr ni mogel uničiti, kajti italijanska duša je liberalna. iSamo močna nasilna stranka, kot je bile fašistična-, utegne trenutno zavirati pot življenju italijanskega liberalizma. 'Socialisti, ker nišo bili nasilni, niso mogli do danes na vlado prav zato, ker se jim pojem in misel nasilnega sam-odrš-tva spričo liberalnosti njihovega^ italijanskega duha- in pojmovanja družabnega življenja upira uvajanju diktature in posledičnega nasilja nad državljani. Res, da je Nenni močno povezan s komunisti, ki tudi stremijo po prevzemu oblasti z nasilnimi ukrepi, toda njegove ponovne izjave in trditve govore za strp-Ijivo demokratično socialistično oblast m ne -za oblast za vsako ceno. 'Po drugi svetovni vojni, po zlomu fašizma je nastal v Italiji nov položaj, ko so razočarane množice rskato miru m -strpljivega -družabnega življenja -tudi v želji po obnovitvi svoje porušene m ponižane države. Nekdanjo vlogo pralcev so spretno prevzele sile 1,tah)ansklh k ščanskih demokratov, ki -so poleg te=a postale še zastavonoše obrambe pred k munizmom. Tako so lteakt ki bi bih morali -prevzeti tisto vladno oblast, ki j.m jo je nasilno iztrgal iz rok fas-tzem, izgu bili -lepo priložnost in postali le p-o-dpo niki krščanske demokracije, -ki ni_ prav-.zaprav imela in še danes nima nc-oenega bistveno -svojega- političnega., gospodar skega in socialnega programa m se le o pira zdaj na to, -zdaj na drugo vprašanje, -ki -ga tudi rešuje .bodisi po socialističnem, bodisi po liberalnem doktrinarnem Programu, sklicujoč se pri tem na demokra tično in krščansko solidarnost. • Toda izrazito krščanske-ga -demokratičnega režima- ni v Italiji moči niti misliti ker je ves program, tako kot ga d -mokrščani pridigajo in prikazujejo mešanica programskih točk drugi s. r in doktrin. _ Glavna- privlačnost in uspeh italijanske krščanske demokracije je njen -boj za zajezitev komunističnega Pr^flran^" nevarnosti, da ta prevzame oblast,^ Toda prepričanih, -borcev za krščansko ideologijo in doktrino ta stranka -mnto v velikem številu- in niti ne solidno učenih in podkovanih. O tem govorijo in P^ejo razni sestanki in kongresi krščanskih demokratov, ki ne prinesejo nič posebnega in poudarjajo le -kak nauk iz evangelija. -Biti demokrat še gre, krščansko živeti m -javno stvar voditi pa je težje... Po dolgih letih sodelovanja., tesnega- in plodnega, se je zdaj zgodilo, -kar je bilo pričakovati: ločitev demokrščanov in nj-iihovih -zaveznikov, liberalcev, Sa-ra-ga-tov ih socialistov in italijanskih republi--kancev, ter pregled vsak svojih vrst, -programa in .bodočnosti. Toda medtem ko imajo socialisti, hočeš nočeš, navezane s-tike in v načrtu-svojo -združitev, ki je že zaradi svoje novosti- kot take -privlačna in uspeha možna, so os-ta-li prejšnji sotr.udniki sami. Pred nevarnostjo križnega ognja vseh strank je krščanska demokracija jela snubiti socialiste in seveda na-padati liberalce, ki so -na-jodločnejši demokratični nasprotniki socialistov. Odtod živahen odpor liberalcev in njih ojačeni programski nastop v prvi vrsti'proti krščanskim demokri-tom, katerim očitajo vse mogoče. -D-o danes je l-iberatoem -uspelo obrniti nase pozorncs-t javnega mnenja, in' tudi taki -listi, ki -niso bili zanje posebno navdušeni, prikazujejo liberalce kot stranko, ki se bo zopet okrepila in prišla- do veljave. Liberalci naj bi, torej zopet pridobili tisto moč -in vodilno vlogo, ki bi jo bili morali -doseči in imeti od zloma fašizma ter od konca druge svetovne vojne -naprej, kot močna italijanska stranka nasproti krščanski, socialistični in komunistični. •Za uravnovešenje italijanskih političnih strank in programov, ob nevarnem zaletu demokrščanov na- stranpot, -tudi s pomočjo fašističnih in monarhističnih glasov, -kor je- zgovorno pok: .zal pojav Zeli je ve vlade in spričo nekega nejasnega demokrščanske-ga socialnega programa na osnovi še ne prekaljene in -v praksi preizkušene krščanske solidarnosti, na drugi strani pa spričo socialističnega- programa za več ali menj integralno socializacijo vSeh- dobrin in virov, in na tretji strani še -spričo komunističnega- kolektivizma in diktature j-e v -Italiji -poživitev liberalne stranke na <-’novi ohranjujočega programa od s-trani precej širokih plasti volivcev da-ns-s že'zaželena, in ni rečeno, da -se ta stranka ne bo pri prihodnjih volitvah močno ojačila. Liberalci -ne kritizirajo samo krščansko demokracijo, kateri očitajo nejasnost pojmov in programa, ampak tu-di, socialiste, katerim o-■čitajo, da. so se- -s svojim programom že preživeli-. Skratka, liberalci trdijo, da država ne sme- nuditi državljanom samo- pomoč v obliki socialne oskrbe, pokojnin in -temu podobno, ampak, da jih- mora učiti zasebnega gospodarskega- udeleževanja in življenja v lastno in ne v državno breme, -da. se -ohrani veselje do dela, do prihrankov, celovitosti družine kot -krvne, -n-ravne, -gospodarske in socialne, sebi zadostne enote. (Prihodnje volitve bodo pač pokazale-, -koliko je program -liberalcev v Italiji prodrl med državljane, -zlasti med posestnike vseh vrst. S. Za naše šole Občinski in- pokrajinski svetovalec dr. Avgust ‘Sfiligoj iz Go-rice 'e pretekli teden interveniral pri ministrstvu .za- prosveto in pri u-radu za obmejne -šole v Rimu glede -slovenskega- šo-lstva. Italija se stara Dne 30. junija letos je štela- Italija 48.353.000 prebivalcev. Število se je, v primerjavi z lanskim letom, povečalo, -za 205.000 enot. Statistični strokovnjaki so pri tem ugotovili-, -da prebivalstvo It-a-lije v -te-m času ne narašča, s tisto intenzivnostjo, kot se ie -to dogajalo v preteklosti, pač pa, -da -število rojstev znatno popušča, k-cj v mnogih drugih državah, -zato pa se je znatn-o. dvignila -srednja starostna meja. -Današnji novorojenčki bodo lahko dosegli povprečpo s-tarost 66 le-t. Novorojenčki, -rojeni pred 70 leti, pa so uživali verjetnost povprečne starosti komaj 35 let. Današnji vnuki imajo torej- še enkrat več izgledov živeti na tej zemlji ko-t so -jih -imeli njihovi dedi. V zasmeh zasebni pravici Po -točki- 8., priloge XIV. mirovne pogodbe je Italija dolžna zagotoviti plačevanje vseh pokojnin državnih, javnih in krajevnih, -ustanov ne samo že dospelih, ampak -tudi onih- še visečih. Vse .to seveda onim bivšim italijanskim d-rža.vljanom, ki so po mirovni pogodbi postali jugoslovanski državljani. Omenjena, -točka 8 priloge XIV. dodaja še, da se .bosta o. načinu plačevanja, -teh pokojnin medsebojno dogovorili. Italija .in Jugoslavija, Res sta se obe državi zadevno dogovorili 18. decembra 1954, toda na veliko -š-kodo prizadetih upravičencev pravice -do pokojnine, kajti z omenjenim dogovorom je -Ita-lija k-rat-ko in malo priznala-jugoslovanski vladi neki določeni, znesek lir, da se s -tem reši dolžnosti, -izvirajočih- iz omenjenega dobička- mirovne pogodbe. Jugoslavija bi seveda morala- plačevati pokojnine vsem, ki so do nje, kot -bivši italijanski državljani, imeli pravico. V resnici pa komunistična- Jugoslavija teh pokojnin sploh ne plačuje, ali pa jih plačuje v smešno nizkih zneskih. Ko se je Italija že o-dl-očila dogovoriti se s Titovo Jugoslavijo 'za -ureditev vprašanja glede načina- plačevanja- -pokojnin, -bi -bila marala od J.ugosla-vije .zahtevati-vsa jamstva-, da- bo pokojnine dejansko plačevala, in to v isti višini, kot jih italijanski pokojninski zakon določa, in kot jih je i-ta-lija-nska pristojna oblast priznala z odlokom. -Dogovor od 18. decembra 1954, ki .gaje predsednik ita-l-ijanske republike potrdil s svojim odlokom št. 210 od 11. marca 1955, s posledičnim krivičnim ravnanjem Titove vlade krši za-sebne pravice -upokojencev, ker jim je -zasegel -za-sebno imovino v obliki mesečno -priznane po- Hli j& pračanjc beguticeu zakonito? Vprašanje- prihajanja- jugoslovanskih -beguncev v Italijo in njih prisilnega- vračanja v Titovino j-e -zelo aktualno in s -pravnega, -ter socialnega in človečanskega-vidika zanimivo in pereče. Jugoslovanske oblasti so izdale nekako uradno objavo, po kateri, bi .bilo soditi, da gre odgovornost -za vračanje beguncev v -prvi -vrsti italijanskim oblastem. 'Na -drugi strani pa so merodajni -krogi v -Italiji objavili poročilo, iz, katerega izhaja, da so vsi, pri-bežn-iki iz Tito-vine podvrženi pregledovanju in proučevanju njihovega položaj'- -ter izbiranju za podelitev zavetišča, ali pa -za zavrnitev nazaj v Titovino. 'To poročilo se sklicuje na dogovor i-z Ženeve od 28. 7. 1951, ki gaje Italija- -ratificirala z zakonom -št. 722 od 24. 7. 1954. Toda ta ženevski dogovor, menimo, da ra,m daje prav, ko -smo pred kratkim v našem listo pisali, -da nima vračanje be-guncev pravne podlage, kajiti v istem, do-govoru- je rečena, da imajo pravico^ do -zatočišča vsi on-i, ki se v -lastni državi bojijo preganjanja- iz verskih, -političnih, ■plemenskih in socialnih ozirov. Zdi se nam, da so z -ozi-rom na tam vladajoči komunistični režim vsi. jugoslovanski begunci, nekomunisti, izpostavljeni nevarnosti preganjanja tako iz političnih, kakor tudi -iz -socialnih razlogov, saj je dobro znano, da je Titov komunistični režim enostrankarski, social-no samo dvo-razreden (par sto tisoč komunistov, ki ukazujejo In dobro živijo, na. drugi strani pa šestnajst -milijonov sužnjev, ki naj [šolske vesti .Didaktični- ravnateljstvi Gorica in Doberdob sporočata, da je na razglasni deski v ul. Croce na vpogled prednostna lestvica prosilcev .za začasna in nadomestna mesta na osnovnih šolah s slivenskim učnim jezikom za šolsko leto 1957 -1958. • • • Ravnateljstvo Nižje srednje šole im Strokovne šole v Gorici sporoča: Opozarjajo se učenci, ki so junija pojemali sprejemni topit, da ta- izpit ne nadomešča vpisa, zato se morajo v »garaj imenovanem roku redno vpisati na šolo, ki . jo namerava jo posečati. . • « * Ravnateljstvo višje gimna-zije-Uceja in učiteljišča a slov. učnim jezikom v Gorici dbvešča, da pričnejo popravni izpiti v ponedeljek 2. septembra ob 8.30 e italijansko nalogo. Zrelostni izpit (matura) na liceju ter učiteljiški usposobljenostmi -izpit (matura) na učiteljišču prične v torek 17. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. 'Vpisovanje na oba zavoda je odprto do vštetega 25. septembra. ( 'Za morebitna pojasnila je na razpolagi tajništvo šole. Jesenski izpitni rok Na jesenskem izpitnem roku so v Gorici izdelali sledeči dijaki in dijakinje: Cez IV. in V. razred gimnazije: Appe Walter, 'Maurenslg J?aivel, Paulin Spes -Evelina-, PelllzonHllajfij, Deršolja 'Adolf, Venosl Salvator; čez V. gimnazijo v prvi licej: Ce-rnic Mairijan, Di Ba-ttis-ta Roman, Gergolet Maksimilijan, Kerševan Silvam; čez l. licej v H.: Kocjančič Valnjera, Marousa Jožef; čez 11. v III. Ucej: Jarc Jožef im Sfiligoj Savo. Na učiteljišču: čez I. razred v 11.: Pavlin Ivan; čez 11. v Ul. razred: Comi Marija, Marini® Rozama in Tomšič Jordan; čez III. v IV. razred: Ceschia Wanda, Gomišček Severina, Saksida Marija in Tomasetig Ivan. JESENSKE SLUTNJE Začul sem danes pesem jeseni, zašepetali so rumeni orehi, potihnili otroški smehi, le bari so ostali zeleni. Cveto še astre, sinje, rožne, a bele se davi osule, čez morje lastovke splule, le duše so ostale otožne. Na Krasu brinje v jagodah sinje, dvhti v samotne večere, poslušam palme, zefire, skrivnostne človeka stopinje. Devojke spd v vrtove tihe, v uti ni več jasminov, le cvetje rožmarinov; vzljubile so moje stihe. Slovenske stihe, kjer v holmih Brda podajajo Krasu Zlato roko, do Gospe Svete segajo globoko molitve šel slajše ad strda. Jesenske slutnje .... pastirčki odložili lutnje, v gozdu ptički potihnili, poetje ne bodo umolknili.' ubogajo, .garajo in životarijo -brez človečanskih- pravic!) in v odkritem 'boju z vero, ki jo tu-di preganja, -naslanjajoč se na- goli materializem. Ne gre za to, kaj jugoslovanski priibež-niki izjavljajo in kako se pred komisijo branijo, ampak -za -to, 'kako so dejansko v Titovim živeli, in kakšne pogoje življenja jim dejansko nudi v sedanjosti -in bodočnosti komuni,stični -režim. Klasificiranje jugoslovanskih beguncev v »ekonomske« im »politične« je ,z e-ne strani nesmiselno, ker bi jih kvečjemu morali klasificirati, tudi v plemenske, verske in socialne; z druge strani pa je prav njih vračanje 'zaradi »ekonomske« -klasifikacije krivično, ker -spada, -ta izraz im pojem v pojem socialnosti, ki je širšega značaja. (Poleg -tega so države, podpisnice ženevskega- dogovora, dolžne po 7. člen-u ravnati z vsemi .begunci enako, recimo z begunci, kakor -ravna na splošno z drugimi -tujci. Vemo pai, da beguncev i-z drugih komunističnih držav onstran železne zavese ne pod vračajo pregledu in i-zbiri kake komisije in jih me vračajo na-zaj, ampak -jim brez slehernega pregleda in ugotavljanja nudijo zatočišče. Zgovorni primer so za -to pra-v -madžarski, begunci. 'Proti vračanju- jugoslovanskih .beguncev govori tudi tretji člen ženevskega dogovora, ki določa, da mora vsaka država- - podpisnica uveljavljati določila, dogovora brez diskriminacije z ozirom na pleme, veroizpoved in državo, iz katere -begunci prihajajo. In slednjič so države, podpisnice ženevskega dogovora, .upravičene begunce zavrniti samo iz razloga državne varnosti- in 'javnega reda. Tako pravi določilo 32. člene. Na vsak 'način -se po tem členu 'mora .beguncu nuditi možnost .zagovora., mu- dati primeren čas -za- pripravo obrambe in mu dovoliti, da si izbere naselitev v drugi državi.. iCe komisije, ki v 'Italiji proučuje -položaj -in značaj jugoslovanskih -beguncev, z njim tako ravna, nam ni znano. Skoro bi verjeli, da ne, vendar tega ne moremo še trditi. O stvari se foavi tudi tržaški »Picco-.1-0« od 10. t. m., ki v svojem članku omenja tudi -zadevno pisanje »'Demokracije« predpretekli teden. Ne strinjamo se s »Pi-ccolovo« trditvijo, da se jugoslovanski .begunci naseljujejo na tržaško, goriško in videmsko področje, ker jih oblast pošilja vse v notranjost države. Niti ne odgovarja resnici uPiccolovo« izvajanje, da zahtevamo mi tako avtonomijo za Slovence v Italiji, kot jo imajo švicarski Kantoni, ker smo mi namignili na švicarske Kantone le kar se tiče človečanskega- duha, s katerim se švicarski Kantoni -upravljajo In živijo, namreč y medsebojnem spoštovanju tamkajšnjih -Italijanov, Nemcev to Francozov. Oletsiske težave Togliattija Palmi.ro Togliatti ima hude skrbi s svojim sinom Al-dom. Ze več časa so namreč 'krožile trdovratne vesti, da preživlja Aldo -težko borbo s svojo vestjo. To se pravi, da .»jajce več kot pufa ve,« da je Aldo nečistokrven komunist, ali da še celo -upira očetovi doktrini, skratka, da- je komunistični nevernik. Oče Togliatti ni mogel imeti dopadenje nad -takim, sinom- in -je prei-zkušal vse o-četovske- in partijske vzgojne metode, da-bi sina »spra-vil na pravo pot«. Kariera je pač kariera, pa- čeprav smatra komunistična doktrina dedna nasledstva za reakcionarno -navlako. Kar je oče, -to mora biti s-in! je bilo -in. je reakcionarno načelo. Vsako pravilo pa ima -tudi izjeme — in te izjeme- se je poslužil oča Palmiro. Komunizem mora- iz -roda v rod vsaj med vrhunsko partijsko aristokracijo že zaradi zajamčene kariere. Tako so mislili in delovali že stari pruski j-unkerj-i... Tako so oča Palmiro zgrabili nezgrajenega sina za ušesa in -za tilnik ter ,ga -zvlekli v partijsko šolo Fraffocchie v bližini Rima. Trdovratne vesti so trdile, da hoče sin v — semenišče. Komunist Palmiro j.e .tako dialektično to -ljudsko-demo-fcratično postregel sinovi -želji -s semeniščem, ki se razlikuje od krščanskega, kamor je -sin želel, samo v toliko, da je -marksistično. To vest je -udaril 'komunistični tisk na veliki boben. .Po končanem semtoariju -bo Aldo diplomirani agitvprop. A-git-prop domo s-ua. Besedna tekma Prejeli smo: Gospod- urednik! Nekaj nas je, ki se v Gorici, -kljub številnim -zabavam, prav prisrčno veselimo prihoda »Demokracije« in —- le povejmo iskreno — tudi nedeljskega »Primorskega«. »Prepihi« to »Ficko«, obe rubriki, prinašata med nas po dvakrat -tedensko kar precej razvedrila. Makra Cija. -tušira e ledeno vodo Ficka, da včasih kar sočustvujemo iz -njim. Sam -pravi, da je talko majhen, pa bi vendar morala »teta« i-merti z njim vsaj mal-o us-mi-ljenja, pa čeprav kriči in cepeta z nogami, opleta z -rokami -to izpušča iz -vse-h odprtin otročje besede in ne vedno dostojne prizvoke. IPravimo, da nam pisarija prinaša -razvedrilo. Ampak, saj- sami veste, -kako je v -življenju s temi stvarmi. Ce dobiš na jezik košček čokolade, bi -hotel kar celo tahleto. E ato bi mi predlagali, da bi se Mokra Cija to Ficko, sedal}, ko je -jesen pred nami, nekje srečala- na odru, mi in igotovo še številni drugi radovedneži vseh slovenskih barv bi pa poslušali. Ce ne -bi šlo drugače, bi se ml na tako javno debato pripeljali tudi v- Trst. -V današnjih časih smo v poplavi tiskane besede še posebno željni govorice. Je-izik teče Mokri C-iji, teče pa -tudi Ficku. Organizirajte -torej (»javno debato« Mokra Cija : .Ficko! Prepričani smo, da- udeležba — tudi. proti vstopnini — ne bo manjša kot na- kaki nogometni te-kmi. (Pogoj pa naj bi- -bil, da vlako vprašanje dobi -tudi svoj odgovor in da občinstvo nima besede. Da se obravnavajo samo vprašanja, ki so bila načeta v obeh rubrikah, da naj-bo razumska, raven med govornikoma vsaj približno ustrezajoča., da izide javne debate objavita »Demokracija« to liPrimor-ski dnevnik« v imenovanih rubrikah. .Vemo, da ta predlog, ni nič -novega.. Kolikor se še spominjamo, so titovci taka povabila stalno odklanjali. Ficko pa se dela korajžnega, je tudi samostojen to neodvisen, ima- rožbatolo«, da- povemo v njegovi -govorici, zato n-i razloga., da. ne -bi prišel na plan. Bo mogoče v nedeljo povedal... Nekaj Goričanov kojntoe. Odgovorni -za škodo, ki -jo z o-menjenim dogovorom prizade-ti trpijo, sta -tako Italija-, ka-kor -Jugoslavija, -zato menimo, da se v -tem- oziru prizadeti lahko obrnejo tako na -italijansko, -kakor na -jugoslovansko- sodišče. Uspeh -bo seveda meže-n- samo v Italiji, kjer je -sodstvo neodvisno od vlade. Ne moremo reči, da je Ita-lija ščitila pravice svojih bivših državljanov, ko j-e-omenjeni dogovor sklenila, to -trdimo, da je pravice upokojencev preveč lahkomiselno .izročila komunistični Titovi vladi v mi-lost in nemilost. Posledica, je tu, in mnogi prizadeti prosijo -rimsko vlado, na-j jim pokojnino plačuje v Italiji, ker jim jo beograjska, ne plačuje ali pa -ne plačuje -v zadostni me-rl. VESTI IZ ŠTEVERJANA Seja občinskega sveta V -soboto 7. t. m. se- je vršila seja našega občins-kegai sveta, na kateri so najprej odobrili obračun za- leto 1956. Pri tem so svetovalci ugotovili, da gre približno dobra polovica vseh izdatkov za občinske uslužbence. Posledično -temu je -sv-e-t sklenil zadevo natančno proučiti to jo na prihodnji seji pretresati. Nato je svet -razpravljal o zadevi opreme za šoli na Valerišču to Jazbinah -ter sklenil prositi vladno pomoč okrog milijona lir. Po odobritvi raznih manjših izdatkov je sve-t prešel na zadevo- večernih tečajev ter sklenil prositi šolsko skrbništvo v Gorici za -ponovno otvoritev slovenskih večernih -tečajev v Britofu. V ta namen naj- se vsi oni iz Britofa, -Gabrskega konca, -Sove-nce in Sčednega, ki. so osnovno šolo ko-nča-li, .prijavijo pri svojih učiteljih -za obiskovanje večernega- .tečaja, seveda na državne stroške. Nesreča z motorji V -nede-ljo 8. -t. m. sta na korzu- v Gorici naša domačina Celestin Terpin in Leopold Maraž -zadela z motornim vozilom v neki avto in nato še v neki- drugi motor »Mosrj-uito«. Leopold Maraž si je p-ri nezgodi zl-omi-l nogo, tis-t-i, -ki je vozil »Mosqui.to«, je dobil pa pretres možgan. Se istega dne -se j-e na Ma.jnici pod Gorico ponesrečil z motornim vozilom tudi -naš domačin. Severin- Maligoj- to odnesel nekaj manjš-ih poškodb po obrazu. Cerkveni pevski zbor na izletu V nedeljo 8". .t. m. se je naš cerkve-ni pev-ski zbor podal na- izlet v Trento, k izviru- Soče. Udeležencev je -bilo. kakih petdeset, in. -ker nam je .bilo vreme .zelo ugodno, smo si ogledali -in uživali vso ‘krasoto našega planinskega sveta. Petja in veselja -seveda, -na. pretek, saj srno ibili -skoro samo mladi, fantje to dekleta. Obljubili smo, da še obiščemo naše pla-nine im -gore. —.1 —.n ŠteuBPjanci, Sovodenjci in Doberdobci (Zadnji hip slišimo krožiti zanimivo vest, ki, če se bo uresničila, -bo res hvale vredna in bo žela odobravanje ne le slovanske, ampak -tu-di italijanske javnosti. (Pravijo namreč, -da so si dali fantje to -dekleta -iz -S-teverjana., Sovodenj in Doberdoba besedo za nastop na 'bližnjih praznikih! -grozdja, in sicer z lepimi alegoričnimi vozovi. , Tako -bomo imeli priliko videti in občudovati prefcra-sne vozove, vse nakopičene z vablj-ivim- prvovrstnim grozdjem, -zraven pa še naša dična dekleta- v pestrih nošah. Da -bi se to res -zgodilo!... Težki izgredi v južni Italiji iZaradi vinske krize in zelo nizke cene pridelku grozdja, ki je letos tudi posebno slab, so nasta-li hudi nemiri v krajih San-Pietro Ve-rnotico, Cellino San Marco an San Donaci v provinci Bari. Cilj- nemirov ni povsem jasen, kajti kmetje so izrazili -le željo po odpravi davka na vino, ki ga ne morejo prodati, to po zvišanju cene grozdju, ki j-e pod 3000 lir za stot. Toda- cene- so pač teke zaradi slabega trga, in oblast jih ne more svojevoljno dvigniti. Zato izgloda, da utegne res imeti kako podlago -trditev oblasti, da gre tudi .za komunistično agitacijo tik pred u-prevn-imi volitvami v San Donaci to San Pietro Vernotico. Demonstranti zapirajo poti to s 'tem ovirajo prosto kretanje. Na -lice mesta, je prihitela, policija in skušala vzpostaviti red. Ko pa -so jo demonstranti napadli s kamenjem, je streljala v zrak, 'Slučaj pa. je hotel, tako -pra-vi u-radna izjava, da so pri tem obležali na-tleh trije demonstranti mrtvi, dva moška to enal ženska-. Pet pa je težko ranjenih. Tudi od policistov j-e- nekaj ranjenih. Kako je mogoče zadeti in -ustreliti demonstrante, če policija strelja v zrak, je skrivnost!... Dogodki bodo imeli svoj odmev pri zopetni otvoritvi poslanske zbornice 18. t. na., to komunisti bodo seveda policijo obtoževali, vlada pa .branila Na kra-j nemirov je prihitelo ojačanje policije to izgleda, da je red- vzpostavljen. DAROVI: G. Josip Pterto to Steverjana daruje ob X. obletnici -ugrabitve Slavka Uršiča 1.000 -lir za tiskovni sklad »Demokracije«. — Iskrena hvala! Sovjetska vohunska visoka šola V Združenih) državah so spet ujeli sovjetskega vohuna. Topot je to kaj debela riba, polkovnik sovjetske tajne službe 'Rudolf Ivanovič Abel. Aretacija, sovjetskega vohuna nosi vs£ .značilnosti fantastične vohunske zgodbe, ki bi se je lahko izmislil le najboljši pripovednik kriminalnih romanov. Svoje gnezdo si je A-bel postavil v na pol razpadlem poslopju najrevnejšega okraja _v New Yorku. Poleg itega pa je vzdrževal skromno sobo v cenenem hotelu v Manhattanu. Posebno značilno za izvrstno organizacijo sovjetske tajne službe je dejstvo, da je Abel imel pri sebi pristni rojstni list na ime nekega Goldfussa, 'ki je bil dejansko rojen leta 1902 v Manhattanu, že dva meseca po rojstvu pa je umrl. Celotno je ameriška protivohunska služba y Abelovem stanovanju zaplenila 202 kosa najrazličnejšega orodja. Bili so itu izdolbeni svinčniki, posebne vrste manšetni gumbi, uhani, kaikor tudi mikrofilmske kamere in radijski oddajniki. Izgleda., da je Abel kar uspešno zbiral vojaške informacije in atomske skrivnosti *ter jih pošiljal v Sovjetijo. Med drugim tudi tajne podatke o gradnji križarke na atomski pogon. Ameriška protivohunska služba je našla na najrazličnejših krajih mesta, skrivališče, v katerih je Abel shranjeval denar. lAbel je vsega deset let preživel v Združenih državah. Pred deštetimi tedni so ga aretirali kot nezakonitega vseljem ca. Zato so ga nameravali izgnati iz Združenih držav. Pri preiskavi, njegove sobe pa so se pojavila, sumničenja, da je sovjetski vohun. Tako se ponovno sprašuje vsa ameriška javnost in z njo tudi javnost ostalega sveta, kako je mogoče, da nemoteno živi polnih deset let tako rekoč v osrčju Združenih držav sovjetski vohun? Dolgoletne priprave Nobenega dvoma ni, da poseduje sov-| jetska vohunska služba ne samo po vsem svetu razprostrto vohunsko omrežje, pač pa, da delajo njeni vohuni na zelo dolge skadence. Pri tem se spomnimo samo atomskih vohunov Klavsa Fuchsa, zakonske dvojice 'Rosenberg in Pontecorva ali obeh diplomatskih vohunov, Mac Leana in Bur-gesa. ■Stalin, Berja in .Molotov so že med drugo svetovno vojno vedeli, da bo po premagainju Hitlerjeve Nemčije sledil obračun e zahodnimi vojnimi zavezniki s ciljem, da s svetovno revolucijo komunizem .zavzame ves svet. Kremeljski po-( glavarji so si .bili tudi na jasnem. da se ibo vojno zavezništvo po končani vojni sprevrglo v interesni dvoboj na življenje ■in smrt. Prav zato so že takrat vodilni kremeljski velikaši. izrabljali vojno zavezništvo zato, da so v 'hiši svojih vojnih tovarišev organizirali vohunsko o-mrežje največ jih razsežnosti. Ta y času .zavezništva dograjena vohunska služba je Združene države im ves svobodni svet oropala skrivnosti atomske im vodikove ibomibe in še mnogo drugih izsledkov, ki so na. Zahodu zahtevali u-porabo ogromnih finančnih sredstev. Iznenadeni im zaskrbljeni so se znašli zahodni politiki in vojaški strokovnjaki, .pa tudi javnost pred sovjetskimi vohunskimi uspehi. Kasno, vendar pa še- me prepozno so se tudi .zahodne tajne službe pričele ozirati po notranjosti Sovjetije. Danes zahodnjaki že dobro vedo, kje in kako se urijo v Sovjetiji tisti tajni agenti, ki jih nato razpošiljajo po vsem svobodnem svetu. Vohunsko središče Vinica Danes n. pr. na Zahodu že prav dobro vedo, da leži visoka šola iza vohunstvo v Združenih državah v južnem delu Ukrajine, v mestu Vinica, ki šteje kakih 30 tisoč prebivalcev. Gojence za vohunsko visoko šolo v Vinici zbirajo med najsposobnejšimi visokošolci sovjetskih vseučii lišč. Prvi del iz urjenja obstoja v popolnem obvladanju angleščine in najbolj razšir- jenih narečij, v Združenih državah. Od. jutra do večera živijo gojenci natančno tako, kot živi povprečni ameriški državljan v svoji domovini. Z vso natančnostjo se učijo zgodovine Združenih držav, ne po sovjetskih razlagah, pač pa po a-meriških .zgodovinskih učnih knjigah. Gojenci v Vinici morajo n. pr. .točno vedeti, 'kako se v Bostonu telefonično naročita dva kinematografska sedeža. Sproti so tudi z vso točnostjo informirani o poteku lestvic ameriških košarkarskih klubov. Vedeti morajo o vseh klepetavostih filmskih div. Gojenci v Vinici debatirajo o ameriški notranji in zunanji politiki s stališča povprečnega Američana. 'Skratka, v Vinici vzgajajo bodoče vohune v prave Američane. Samo bodeča žica je sovjetska Ce ti vohuni nato prihajajo v Združene države zakonito, kot diplomatski u-radniki, ali nezakonito, kot črni potniki, so v vsakem primeru »pristni Američani«. V.se, tudi zunanja oprema v vohunskem mestu Vinica je »pristno ameriško«. Tu najdemo pristni teksaški bar s pripadajočimi specialnimi pijačami. Prav tako restavracijo s »pristnim« jedilnikom, kakršnega najdemo v San Frančišku, Cika-©u ali New? Yorku. V študentovskem kinematografu vrtijo izključno samo holly-TOoodske filme. Trgovine so pristni »stors, kjer najdejo gojenci konfekcijska oblačila in vse ostale potrebščine do a-parata iza britje, vse samo pristno ameriško blago. Celo osebni avtomobili v Vinici so izključno ameriškega izvora., Šoferske izpite opravljajo gojenci po ameriških prometnih predpisih. Tudi ženski spol se mora v Vinici pokoriti zahtevam ameriškega načina živ- ljenja. Nobene, tudi najmanjše in najne-znatnejše stvari niso prezrli. Storili so vse, da sovjetskega podložnika preobrazijo s ameriškega državljana. Edina stvar, ki je tipično sovjetska v »ameriškem mestu« 'Ukrajine, je visoka ograja iz bodeče žice, ki hermetično obdaja ta učni .zavod posebne vrste in ga tako povsem izolira od ostalega sveta. Trenutno. je na vohunskem vseučilišču v Vinici vpisanih kakih 1000 do 1300 gojencev. Danes vedo nai .Zahodu in tudi v Združenih' državah, da so v Vinici izurjeni vohuni najnevarnejše orožje v rokah Sov-jetije i.n svetovnega komunizma. Pogostokrat so se ljudje zgražali nad številnimi formalnostmi pri prestopu v Združene države. IPo vseh izkušnjah s .sovjetskimi agenti v Združenih državah so taka zgražanja odveč. SLOV. PiROSV. MATICA V TRSTU vabi na .zanimivo predavanje, dr. Branka Agneletta pod naslovom Moj letošnji izlet po Skandinaviji s predvajanjem skioptičnih slik in filmov v sredo 2. oktobra ob 20.30 v prostorih SPM v ul. Machiavelli št. 22-11. Ker je predavanje prav v današnjih časih zelo pomembno, se udeležencem nudi prijeten, poučen in zabaven večer. Odbor SPM ■f Prof. Gaetano Salvemini Dne 6. t. m., prav na spominski dan slovenskega trpljenja, je izdihnil svojo blago dušo veliki italijanski člpvek, slo-; viti zgodovinar, publicist, politični in javni delavec demokratične Italije, prof. Gaetano Salvemini. Prof. Gaetano Salvemini je bil gotovo ena izmed najmurkantnejših protifašističnih in svobodoljubnih osebnosti, ki so se upirale fašizmu, nasilju in krivicam z vso trdovratno prepričevalnostjo značaj-’ nega moža. Se kot poslanec v rimskem parlamentu je napadal Mussolinija in fašizem ter se proti obema boril z občudovanja vrednim pogumom. Ko ni mogel več vzdržati v fašistični Italiji, se je pred nasiljem u-maiknil v Združene države. V tridesetih letih je napisal knjižico, ki je izšla v angleščini in italijanščini in v kateri je odkril svetovni javnosti postopanje fašistične strahovlade s Slovenci in Hrvati pod Italija. Ta knjižica je napisana tako, da je noben Slovenec iz Italije ne bi mogel bolje napisani. Salvemini ni v njej pokazal samo visok smisel za pravico in poštenje ter za spoštovanje tujega, pač pa je v njej odkril svoje velike in odkritosrčne simpatije in celo ljubezen do Slovencev pod Italijo in za njihovo matično državo. Pokojni Salvemini je bil v tistih časih med Italijani eden redkih ljudi, ki so temeljito poznali naše vprašanje in ki so iskreno priznavali krivice, ki so se nam dogajale. Se več, Salvemini je bil tisti hrabri Italijan, ki je pogumno zahteval, da se te krivice tudi popravijo. Živel je v izgnanstvu v Bostonu kot profesor na znamenitem ameriškem vseučilišču Harvard. S številnimi spisi se je barji proti diktaturi. Leta 1944 sta, skupno s profesorjem na istem vseučilišču, Jurijem La Piana, izdala knjigo pod na- Afriški čarovniki ».Kar poglejte me, z 80 leti sem zdratv ko riba.. (Zahvaliti se pa. mora to samo afriškim čarovnikom, ki so mi šestkrat rešili življenje in me rešili celo črne mrzlice!« — je izjavljal major Brian Baiines. Na svojih lovih na veliko .zverjad v A-•friki se je seznanil z magijo in čarodejno močjo črnskih čarovnikov. Videl je domačine, ki iso jih levi skoraj popolnoma raztrgali — v rokah teh magov so spet ozdravili. Veliki doktor divjine je za domačine poseben pojem, svojega čarovnika častijo 'kot posredovalca med boleznijo in dobrimi, kakor tudi .zlimi duhovi, bojijo se •ga pa tudi kot pekla. 'Sa.j je tisti, ki je začaran, izgubljen! Primitivci imajo o .bolezni drugačne pojme kot mi, v bolezni ne vidijo organske .bolezni, ampak delo .zlih duhov. Zato kličejo čarovnika, katerega naloga je, da bolezen »odčara«. Ti služabniki duhov so navadno svečeniki malikov, ki svoje bolnike ure in dneve opevajo in jih izmolijo k zdravju. To, kar smatramo v našem omikanem svetu pogosto za »hokuspokus«, pa ni ničesar drugega kot duševno zdravljenje, neke vrste sugestija in hipnoza, ki naj vzbudi v bolniku vse odporne sile proti bolezni. 'Stari čarovnik je hkrati prerok in napovedovalec, zdravnik, pa tudi človek z nadnaravnimi močmi, ki lahko napravi dež in odvrne strelo. Pravijo, da ne spi nikoli in tudi ne umre naravne smrti. Je veliki posredovalec med človekom in duhovi. Današnjega sveta črne celine si ne moremo misliti brez njega. Njegova glavna vloga je v začarovanju in odčarova-njiu. Čeprav je zdravljenje bolezni le stranski posel teh čarovnikov, se moramo .zahvaliti tem čarodejem pragozda za vrsto važnih zdravil: kortison iz volovskega žolča proti protinu, kinin, kokain, sailicil in mnogo drugih zdravil so prvi odkrili primitivni zdravniki pragozdov. 'Domačin lahko postane čarovnik, le če ga izvoli njegov rod in če je prestal številne preizkušnje. Mora biti pravi jasnovidec, imeti hipnotično moč in predvsem se mora znati vživeti v razne položaje. Samo z dolgoletnim učenjem pri starejšem čarovniku si. lahko prilasti potrebne izkušnje ,in določene obrede. Le redko se poklic podeluje od očeta ne. sina. .Zdi se pa, da pravi čarovniki izumirajo. 'Prosvetljeni prebivalci pragozda, ki poslušajo radio in prihajajo v stik z .belci, ne verujejo več v duhove in stare bogove. Tudi v pragozdu življenje prednikov ni več moderno. .Po drugi strani pa postajajo pristni čarovniki vedno bolj izobraženi in mnoge od njih obiskujejo tudi beli pacienti. Eden izmed njih, Ko-ikwe 'Nduzo, je odšel i London, študiral tam medicino in odprl, kot londonski doktor, nato doma .zdravniško prakso. I-ma ogromen vpliv na domače rodove, ki mislijo, da. se je v tuji deželi naučil krotiti najbolj divje duhove. V Južni Afriki so .zdaj ustanovili celo sindikat poklicnih čarovnikov-zdravnikov. Avtomobilski vlomilec - gentleman Pred Situttgartskim sodiščem se je te dni odigrala mična zgodba", pri kateri sta se čudila celo sodnik in državni tožilec presenetljivi diplomatski vljudnosti avtomobilskega vlomilca. Tat je razbil šipo ■na bleščeči pokromani cestni križarki in v bledi mesečini odnesel dva kresna kovčka. Ko je doma pregledoval svoj plen, je v »svojo največjo začudenost« u-•gotovil, da je olajšal francoskega diplomata. 'Pred sodiščem je z resnim obrazom zatrjeval, da. se je ustrašil mednarodnih posledic za Francijo, katere prebivalce — in menda tudi policijo — ima v najlepšem spominu in je zato pisal lastniku avtomobila skesano in ganljivo pismo. Za svojo »pomoto« se je vsestransko opravičeval in je bil seveda pripravljen vrniti vso imovtao. Francoz je bil nad tako no- bleso tudi .ganjen in je odgovoril obtožen-, ou prav tako vljudno. S polnim razume-, venjem poklicnega, avtomobilskega mačka je obtožencu odpustil in mu izjavil, da mu bo v kratkem napravil obisk, ka.r je zdaj tudi storil na sodišču. Kljub prošnji diplomata, naj ravnajo z grešnikom z rokavicami, da je sodišče tudi zato, ker je, bil že večkrat kaznovan, poslalo .za rešetke za 15 mesecev. Slava korenju! Sredi okusnih breskev in dragih' jai-god, hrušk in drugih mikavnih stvari našega trga na IPonterosso se zdijo svežnji rumenega korenja kot pepelka. Ce bi pa urdiili stojnice po vsebini vitaminov in važnih hranilnih soli, bi sp moralo skromno korenje košatiti na vrtu in na. naj,bolj. vidnem mestu. Seveda ie korenje naprodaj skozi vse leto. 'Toda kaka razlika med debelim, lesnatim zimskim korenjem in nežnim korenjem ■» jesenskega in poletnega vrta! To korenje je prav tako dobro kuhamo kot je surovo, in nadomešča zdaj jeseni sadje. Zlasti bi lahko našle matere z o-ibilnim otročjim blagoslovom, ki. komaj ali pa sploh ne zmorejo stroškov za drago sadje, v korenju posrečen nadomestek. Nuditi otrokom dnevno zalogaj sladkega, svežega korenja je pametno im ne stane dosti. Zenski spol ima. v, korenju učinkovito in ceneno ilepotično sredstvo. Kozarec surovega soka 'korenja vsako jutro na tešče je življenjski eliksir, s katerim je zaslovela Elisabeth 'Arden po vsem svetu. Sok pol kg mladega, le malo ostrganega korenja*, pomešan s sokom pol limone im pol jabolka in k temu še pol kozarca jogurta in dobro žlico medu da odličen zajtrk. Tritedenska kura a takim zajtrkom očitno pomladi. V novem blesku me zažari samo koža, ampak tudi lasje In oči. POP ČRTO Signor Antonio Bred kratkim sem slučajno spet srečal Antonija. Ze leta in leta .ga nisem videl — od takrat namreč, ko je ibil Antonio še za služabnika v mojem rimskem penzionu. Očitno si je medtem ustvaril kariero, kajti iz skromno oblečenega: mladeniča, kakršnega sem takrat poznal, je postal eleganten gospod. V bar je prihajal s korakom človeka, ki je pravkar .izstopil iz razkošnega avtomobila. Na moje presenečenje me je takoj spoznal, se vidno zadovoljen nasmebljal, stopil '*■ moji mizi in me pozdravil. Spraševal me je kako mi gre in ali še vedno prebivam v Rimu. IPovabll sem ga, naj prisede k moji mizi, kar je tudi z vidnim zadovoljstvom storil. »No, Antonio,« sem poizvedoval, »izgleda, da ste se mogočno dvignili od onih časov, ko ste še skakali po stopnicah Aurore. Pripovedujte, kaj počenjate sedaj?« Smehljal se je ne brez nekega samo-dopadenja. »Da, caro signore,« je dejal, »od tistih časov se je v mojem življenju marsikaj spremenilo. Veste, vsak človek lahko pričenja kot služabnik, saj to ni nobene sramota v današnjih časih. Vendar samo tepec ostaja! vse svoje življenje hlapec. Mislim, da lahko rečem, da nisem bil tepec nikoli!« V resnici sem že svojčas spoznal, da je Antonio bister mladenič, In me je s svojimi duhovitostmi večkrat presenetil. Zato me je še toliko bolj zanimalo, na kakšen način mu je uspelo, da se je postavil na. noge. Ni bilo treba, dolgo časa čakati, da je pričel s pripovedovanjem: »Živim od svojih dobrih zvez,« mi je dejal. »Saj vam je iznano, da' so v Italiji neobhodno potrebne zveze za vsako zadevo na tem svetu. Ce kdo nujno potre-; ibuje potni list, ali če bi nekdo že končno rad prejel izplačano pokojnino — vedno so potrebne dobre zveze. Zveze po ministrstvih, zveize na kvesturi, na občini. Te zveze postavljam prosilcem na razpolago. In od tega človek lahko kar dobro živi.« Italijo sem dobro poznal in me zato Antoni jeva sporočila niso preveč presenetila). Ce je že na severu cela vrsta ljudi, ki živijo od dobrih zvez, potem je južno od Brennerja te poklic 'gotovo še donosnejši. (Rad bi pa zvedel še kaj več o Alntonijevem očitno dobro uspevajočem poklicu. »Vi torej živite od dobrih zvez?« sem spraševal in se delal kolikor mogoče nevednega. »Kako naj to razumem?« »Vidi se vam, da' ste tujec,« je odvrnil Antonio s tisto značilno mešanico pretež-nosti in istočasnega občudovanja na obrazu, ki ga 'Italijani tako radi rakkazujejo v razgovoru s tujci. »Zadevo vam moram •razložiti. Vzemimo, da čakate že precej časa, da vam trgovinsko ministrstvo izda uvozno dovoljenje. Dovo’ ‘ a.nje so vam že davno obljubili, vendar tedni za tednom, meseci za mesecem potekajo, o dovolilnici pa. ni ne duha ne sluha. V takem položaju se obrnete do mene. Tedaj prično delovati moje dobre zveze. Včasih pri tem uspem, včasih tudi ne...« »Ali v vsakem primeru,«, sem pripomnil, ».zaslužite za svojo intervencijo...« Antonio je odklanjajoče dvignil obe roki proti' nebu. »Kaj. pa vendar mislite, signore,« je vzkliknil. »To bi bilo vendar nepošteno! Ne, ne, svoj denar zahtevam le, če se zadeva mojega, klienta tudi uspešno reši, Ce temu ni tako — nobene lire! To je moje načelo, in lahko rečem, da se imam prav temu načelu zahvaliti za. večji del uspehov. Kajti, vidite, stranka, ki se obrne name, ne riskira ničesar. Ce je zadeva, ki ji leži na srcu, ugodno rešena, mi strank® rada plača moj zaslužek. Saj nikoli ne zahtevam pretiranih zneskov, samo kar je prav in po pravici!' Ce pa ni nič iz zadeve, potem sva pač oba imela smolo, ta' skratka ml ne dolguje ničesar.« Vse to je zvenelo kaj prepričljivo. Samo ena stvar mi še ni bila jasna: od kje ima Antonio, ki sem ga spoznal kot navadnega. služabnika), vse te zveze — po vseh ministrstvih, na kvesturi, na občini? Ko sem to vprašanje izustil, ml dolgo Antonio ni ničesar odgovoril. V pogledih, s 'katerimi me je motril, sem čutil, da tehta, ali naj mi zaupa ali ne. »Poslušajte, signore,« je končno dejal, »že dolgo vas poznam in — predvsem ste tujec. Tu ne delate kupčij, vi me ne potrebujete, in gotovo ne boste nikomur izdali moje skrivnosti.« Ta njegova razlaga! je samo Še povečala mojo radovednost. Zato sem mu. prisegel popolno diskrecijo. •»Ce že hočete po vse sili vedeti, signore mio;« je dejal potem, ko je premagal še zadnje obotavljanje, »vam zaupam, da sploh nimam nobenih zvez. V nobenem ministrstvu, niti na kvesturi in še manj na občini.« iZačudeno in skoraj obupno sem .ga pogledal. »Da, že, ali,..,« sem mrmral. »Kako pa potem služite denar s svojimi zvezami?« »Zelo preprosto,« mi je odvrnil. »Mnogokrat se prošnje ljudi rešijo tudi brez kakršnegakoli posredovanja. Ce se to zgodi pri kakem mojem klientu, potegnem dogovorjeni zaslužek. In ker nimam sploh nobenih zvez, lahko sprejemam neomejeno število strank pri kakršnemkoli uradu. Določen odstotek zadev je rešenih tako, kakor to želi moj klient. Drugi klienti, ki ničesar ne dosežejo, pa mi tudi nimajo kaj očitati, ker mi tudi ničesar ne plačajo.« Kljub mojemu protestu je Antonio pomignil natakarju in plačal tudi moj zapitek. »V resnici sem zelo vesel, da sem vas spet srečal, caro signore,« mi je dejal, se dvignil, mi stisnil desnico in zapustil bar z gotovim korakom človeka, katerega zunaj čaka razkošni avto. Gledal sem za njim in se nisem mogel iznebiti občutka občudovanja; Kaij je že dejal Antonio Ob začetku najinega razgovora? ».Vsak človek lahko pričenja kot služabnik, saj to ni nobena .sramota v današnjih časih. Vendar samo tepec ostaja vse svoje življenje hlape«.« * . Ne, tepec pa. Antonio f resnici ni... Percv Eckstein slovom y>What to do with Italy?e (Kaj storiti z Italijo?). Knjiga je ob koncu druge svetovne vojne vzbudila po zavezniškem svetu mnogo priznanj, saj je še danes izredno zanimiva in odlično napisana. Oba pisca sta v tistih časih poka-zala izredno hrabrost in odkritosrčno povedala ameriški javnosti mnogo bridkih resnic. Morda ne bo odveč, če ob spominu na tega velikega Italijana poberemo iz te knjige nekaj njegovih zamisli o ureditvi šolskega vprašanja na mešanih ozemljih, ki bi ostala: po mirovni pogodbi v Italiji in Jugoslaviji. Pisca pravita med drugim tudi tole: »Vprašanje mešanih narodnosti obstoji pa vseh področjih Evrope, od Baltika na severu, pa do Jadranskega, Egejskega in Črnega morja na jugu. Tega problema ni mogoče rešiti z zamenjavo prebivalstva. Mogoče pa ga je rešiti po metodah, ki so se jih poslužili v Švici in Združenih državah: z jamstvom popolne in enake osebne in politične pravice za. vsakogar, ne glede na narodnost, kateri pripada. V primeru Italijanov in Slovanov v J\ulijski krajini bi se moglo vprašanje rešiti zadovoljivo pod štirimi pogoji: 1. Vsaka občina naj dobi čim večjo sr moupravo, tako da bi Slovani lahko popolnoma svobodno upravljali s svojimi podeželskimi občinami. Italijani pa da prav tako upravljajo s svojimi mesti in trgi. (Salvemini predlaga tako samoupravo za vse občine v Italiji); 2. V občinah, kjer so Slovani in Italijani med seboj pomešani, naj bi imela vsaka skupina pravico za vzdrževanje lastnih šol, ki bi jih upravljali lastni posebni šolski odbOri. Ti bi pobirali davke samo od Slovanov oziroma Italijanov. V vsaiki občini bi bila potemtakem dva različna šolska odbora in noben Slovan ne bi bil prisiljen, da s svojim denarjem vzdržuje italijansko šolstvo in narobe; 3. Vsa pokrajina bi bila pod upravo dveh različnih deželnih odborov za vse tiste posle; ki bi se lahko razdelili med oba odbora. Za zadeve pa, za katere bi ' taka delitev ne bila mogoča (kakor n. pr. gradnja in vzdrževanje prometnega o-mrežja, zdravstvena služba i. p.), naj bi se uprava dodelila skupnemu odboru, ki bi bil sestavljen od enakega števila članov, delegiranih od obeh odborov; 4. Mednarodno razsodišče v Haagu naj bi imenovalo posebno komisijo, v kateri ne bi bilo ne Italijanov niti Jugoslovanov. Ta komisija bi reševala vse spore na licu mesta, — ne PO pisanem zakonu, pač pa po zdravem ljudskem razumju.« Ta zanimiv odlomek iz knjige Salvemini - La Piana smo posneli zato, da bi naši čitaitelji spoznali veličino tega moža - demokrata, ki se je tako visoko dvignil nad Usta bedno razumniško plast, ki še danes prav tu med nami malikuje mnj-odvratnejšemu šovinizmu m si pri tem domišlja, da s tem služi koristim italijanskega naroda. Vsem nam Slovencem je hudo ob smrti tega velikega človeka; prav posebno hudo pa je demokratičnim Slovencem po velikem vzorniku, ki nas je s svojim živim vzgledom bodril v borbi proti nasilju. Prof. Salvemini trat s pohlepom segel po diktatorskih podkupninah, kat je to storila večina italijanskega razumništva $ komunizmom. Častno in značajno je zavračal visoke službe in donosne položaje ter odšel v izgnanstvo. Tam se je borit prati fašizmu itn/ za boljšo bodočnost svoje domovine. Zmagal je in se z vsaj delnim zadoščenjem vrnil v demokratično Ita/lijo, ne na najvišji položaj, pač pa samo tja, kjer je bilo njegovo mesto. Prof. Gaetano Salvemini naj nam bo tudi v bodoče tako kot človek, kakor tju-di kot boritelj za pravico in resnico, za svobodo in človekovo dostojanstvo zvezda vodnica in vzor v nadaljnjih naših borbah vse do končne zmage! Jadranski Iz 2iiljro|a ljudskih dtmokmii IPo praški ulici gre čevljarski vajenec in v dolgih lokih pljuva z enega pločnika na drugi. Tedaij se oglasi nekdo za; njim: »Bodi previden, tovariš, vlade ne smeš javno kritizirati...!« • • * ■Delavec pride v državno trgovino v Budimpešti: »Pol kg masla, prosim.« — »Masla nimamo.« — »Pa mi daijte margarino!« — »Tudi margarine nimamo.« — »No, svinjsko mast 'boste imeli?« — »Na žalost smo jo razprodali.« — »Pa mi dajte pol kg loja!« — »Tudi tega nimamo več.« — »Pa roi da jte puško.« — »Pluško? Cernu vam ..bo?« — »Da branim naš socialni napredek...« • y • » • Novačenje v Sovjetlj1 Vojni obveznik poskuša prepričati Zdravnika, da je popolnoma' nesposoben za vojsko: '»Sem vse preveč zavaljen in pretežak; sploh za vojsko neuporaben.« — »Tovatriš Hruščev je še težji, kar ga pa ne ovira, da služi Sovjetiji,« je dejal zdravnik in potrdil novinca. — »Za. vojaško službo šem prestar,« je ugovarjal naslednji' .»Tovariš Bulganin je star mož ta sijajhOjSluži Sov-jetiji,« je ugotovil zdravnjk. ” Tretji obveznik, ki je poslušal reSgovor^ obel\ jto- ;L . ir • varišev z. zdravn^oip, je' stopil prW zdravnika in izjaviI:’-»Jaz sem noreč,”’ito-variš zdravnik!« . „m*..s j>; - "ji, ■- ■ • --»A ■ ■■■'«!’ Na Vaelavskem trgu y Pragi stoji modernejše ameriško vojijo. Dva 'karja ga občudujeta. »Sijajno vozilp,' tfe’ ke avtomobile lahko izdelujejo samo v Moskvi,« pripomni prvi. Drugi ga pomilovalno pogleda ftj ■odgovori: *Clov«v kaj ne poznate te znamke?« — .»Sevedi, jo poznam,« pristavi prvi.j&vtoroobllsito znamko že poznam, ali vas' ne poznam.«! ' ’ 'S?.4- ... .***•■ ■ Dolžnost slovenskih staršev Vsako leito, ko pride jesen, >se .začne doba, 'ko se pred slovenske starše postavlja vprašanje vpisovanja, v šolo. ■Danes, po 12. letih obstoja domačega šolstva na Tržaškem in Goriškem, ibi v normalnih razmerah ne smelo biti več tako neobhodno potrebno vzpodbujanje z javnimi in zasebnimi pozivi. Toda razlogi, ki nas leto za letom silijo, da odločno nastopimo in se zavzamemo za kulturne ustanove — slovenske šole — je treba, v prvi vrsti iskati v dejstvu, dai smo Slovenci v trdi samoobrambi za našo samobitnost. Večinski narod pritiska na nas z vso svojo silo in težo. Naši sosedje pravijo, da ie njihova stara in .bogata kultura tista sila, ki nas pripričuje in asimilira. Vsak uvideven in razumen človek mora priznati, da je italijanska kultura vsega spoštovanja vredna; itoda. sama kultura kot taka nas lahko trenutno očara in privlači, nikakor pa nas ne more prevzeti. Naša kulturna raven je prav tako na višku, kot ona drugih velikih narodov in stvarno jo še prekaša (glej odstotek nepismenih, ki pri nas skoro ne obstojajo), tako da se lahko res ponašamo. Mislimo, da drži ugotovitev, da. je rak-rana naše manjšine in ki se kaže na vseh področjih udejstvovanja, pomanjkanje gospodarske sile, ki nam bi dajala ne le zavest samostojnosti, ampak tudi možnost za zagotovljeno bodočnost, ki bi se stvarno pokazala v toliko pričakovani u-zakonitvi šolstva in večjem razumevanju odgovornih krogov za naše potrebe. Razumljivo, da je naše starše, ki so gospodarsko odvisni od tujih in v več primerih Slovencem nenaklonjenih delodajalcev, težko prepričati, naj bi svoje o-■troke vzgajali v slovenskih šolah. Drugi razlogi so: nasilno potujčevanje predmestja in okolice, .umetno naseljevanje v naše popolnoma- slovenske kraje in seveda tudi — tovarna). Navadno pa to še ni dovolj: razne italijanske, nacionalistično prenapete organizacije in njihov tisk zelo nespretno in nekulturno namigujejo na posledice, ki bi utegnile doleteti v praktičnem življenju slovenske izobražence. Na vse načme skušajo prezirati uspehe naših šol in se ob najmanjši morebitni pogreški pohujšujejo. Značilnih posebnosti ter vlogo, ki jo naše šole .imajo, namenoma omalovažujejo. Ali je sploh vredn9 spuščati se v resen razgovor s tistimi, v čigar srcih ni spoštovanja do vseh narodov in kultur ter je njihov namen rušiti ugled ter nasa prizadevanja na šolskem poprišču? Ce bi se to v naših obmejnih krajih ne dogajalo, bi mi, naravno ne čutili one potrebe vzpodbujanja, kot smo že rekli v začetku, to je, da vsako leto predstavimo naše šole v čisti in objektivni luči. Po drugi strani pa bi tudi odgovorni starši ne imeli toliko pomislekov, predno vpišejo lastnega otroka v slovensko šolo, kamor naravno tudi spada. V tisto slovensko gimnazijo, v katero butajo neprenehoma že 12 let valovi jeze, in kateri so že ponovno napovedali počasno smrt; o kateri pravijo, da je manjvredna od italijanske, se je že v poletnem roku priglasilo k pripravnim izpitom nenavadno visoko število učencev n primeru z zad-njimi leti. Ce .se je to zgodilo v letu 1957, potem smemo upati, da naša šola ne bo propadla. Zato naj se naši starši zavedajo važnosti današnjega časa, ki potrebuje značajne ljudi z visoko izobrazbo ter pogumnih. Lahko rečemo; kdor ni pogumen in značajen, ni Slovenec! Danes meje polagoma padajo, izginjajo. Človeštvo naše izmučene celine želi ven iz okov političnih meja, hoče neposredno pogledati v dušo in srce drugih narodov in dežel, jih sprejeti v svoj krog širokosrčno z razgledanim umom. Tako izobrazbo, ki odpira široka obzorja vedno širšemu sprejemanju drugih, nam koristnih kultur daje prav slovenska šola s svojo čudovito posredovalno vloga, ki jo po naravi ima. Ali ni potemtakem- ironija časa in nai-čel, da pišejo na eni strani o združeni SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave na Občinskem, nogomet- ■ nem igrišču n B o l j u n c u : V soboto 14. t. m. ob 20.30 Rade Pregare Š A G R A v n e d e 1 j o 15. t. m. ob 20.30 John Patrick VROČA KRI v torek 17. i. m. ob 20.30 Branislav Nusič ŽALUJOČI OSTALI ■V ponedeljek 16. t. m. ob 20.30 V kinodvorani v SKEDNJU Branislav Nušič ŽALUJOČI OSTALI Evropi, v kateri bo prostora in svobode za vse. na drugi pa, da zlonamerno gledajo na naše šole, ki vršijo prekoristno poslanstvo ter usposabljajo z znanjem več jezikov naše učence za. bodoče življenje in čas? Združena Evropa, bo trdna le, če .se bomo najprej' razumeli v srcu in nato s poznanjem jezikov brez tolmačev. • S tem, da se dijaki slovenskih šol učijo tujih jezikov, širijo svoje pojme in svoje obzorje. Vsi pedagogi trdijo, da se širi. Modema literatura drugih narodov ob čitanju tujih umetnin razum bistri in odpira našim dijakom širne poljane človeške duše in njenega udejstvovanja. Iz pripadnikov naše male domovine in ,nar roda jih navaja k poznavanju lepote in vrlin drugih narodov in jih v neki meri postopoma usposablja za bodoče državljane sveta. Pripravljeni so, da sprejmejo vase vse kulture ,ker v njih ni ozkosrčnosti. Poleg tega jih branje tujih pesnikov uči spoštovati čustva drugih nar rodov. A.li ni to vzvišeno poslanstvo, ki ga naša doba od vseh zahteva? Proti pretiranemu in ozkosrčnemu nacionalizmu, ki — upajmo — da so mu dnevi šteti, potrebujemo 'bolj kot kdaj-kol zdravilne poti. To pot lahko razširimo s primerno .izobrazbo. Otrok slovenskih staršev bo izpopolnil svoje obzorje samo v slovenski šoli in tako bo lahko nekoč dejal, da je tudi on, čepraV pripadnik malega naroda, pomagal graditi boljše življenje .zase in za vse' človeštvo. Ko bo imel več kulturne podla-ge in razgledanosti, bo bolje shajalx se bolje razumel z drugimi kot enak med enakimi. Slovenska šola je tudi dokazala v svojem večletnem obstoju svojo upraviče- nost. Naši abiturienti so sprejeti na vseh univerzah in zavodih, ker so vešči več jezikov. Praktično vsakdanje življenje pri nas prav tako zahteva popolno znanje več jezikov. Zato naj naši starši pred trenutnimi in minljivimi odlasšanji in ugodnostmi pomislijo, da se časi spreminjajo in zahtevajo novih ljudi z novo bodočo stvarnostjo. Dolžnost slovenskih staršev je, da vpišejo svojega otroka v slovensko šolo. T. L. BazouiSkl mučenih! V dopoldanskih' urah so v petek 6. t. m. zastopniki SOZ v Trstu položili lavor-jev venec na spomenik štirih slovenskih mučenikov na bazoviškem strelišču. V ostalem so tudi letos komunisti izkoristili spomin štirih slovenskih mučenikov, ki so padli v borbi proti diktatu* ri, v svoje propagandne namene. Na grobovih padlih za svobodo ni mesta za podpornike diktature! Procesija na Opčinah Na mali šmaren, v nedeljo 8. t. m., so na Opčinah priredili tradicionalno procesijo, ki se je je udeležilo od 4 do 5 tisoč vernikov, med njimi v glavnem ženskega spola. Igrala je godba iz Trebč, peli pa so bazoviški pevci. V procesiji je bilo tudi nekaj narodnih noš. Ker je vladalo prekrasno vreme, je bila procesija v resnici veličastna verska manifestacija naših slovenskih okoličanov. TRŽAŠKI PREPIHI Povej s kom hodiš, pa ti povem, kdo si J Ko je Hitler, kapituliral, so ga polili z bencinom in zažgali. Smrad namesto bele zastave. Ko je kapituliral Ficko, ga je od same jeze razneslo,, .in tudi ta izpuh je polnovreden tiste družbe, kjer je našel koritce. 'Pri koritih pa -— kakor vemo — žlampajo pujski. Hlevarji zavdajajo po svinjakih... Ficko si je domišljal, da bo s svojimi abecedarskimi '»duhovitostmi« prikril svojo rekordno blamažo. Slehernik d& pač to, kar ima! Ko pa smo že pri okrajšavah, bi morda ne bilo odveč priklicati raznim junakom in brambovcem v spomin kratico - RUK - , ki je v rdeči gorečnosti že precej zbledela. Ta res ne diši po volarjih, zato pa po pomazanih lirah. Ficikovi »argumenti« okrajšav, ki so v bistvu tudi plagiat stalinovske modrosti, so — kot izgleda ’— zadnji naboj vaške opravljivke. T.udi Franc Jožef je s takim »akademskim cvetjem« obdaroval v davni preteklosti slovenske odposlance. Torej zopet nič izvirnega, spet palčno cu-izanje. Francoskega izletnika v Titovo Jugoslavijo, Jeana Edmonda, je Ficko odpra-vil z vso natančnostjo tiste ocene, ki jo je za nagrobnico vsem fickarjem zapisal v svoji knjigi i»Novi razred« Milovan 'Djilas, najmerodajnejši komunist in nekdanji vrhunski poglavar vseh fickarjev na oni in na tej strani Černetičev. Djilas je bil komunist že takrat, ko je Ficko še, prodajal politično srajčko po slovenski zemlji in je zato Djilasova sodba neprimerno točnejša in merodajnejša od fic-karske impotentne obrambe komunistič- Ali so nove volitve neizogibne? Od zadnje občinske seje a dne 3. t. m. se ni pomaknila kriza niti za las bliže svoji rešitvi. Se vedno je tu .nezdružljivo 'trojno stališče: misovei in monarhisti trde, da je bila ostavka občinskega odbora neutemeljena, ker so imeli demokrščani na razpolago večino v mestnem svetu, ne da bi bili morali zato nuditi kake proti-usluge; demokrščani trde, da ne stopijo v nikako novo kombinacijo in zahtevajo imenovanje komisarja, ki bi bil končno človek iz njihovih vrst in: bi obrdžal na vodilnih in važnih mestih kot svetovalce sedanje demokrščanske odbornike. Komisar bi ostal v funkciji do prihodnjih državnozborskih volitev, pri katerih bi sedanji župan Bartoli prišel kot eden zastopnikov Trsta v rimski parlament. Sele po državnozborskih volitvah bi prišle na vrsto tržaške občinske volitve, pri katerih ne bi več kandidiral inž. Bartoli in bi to mesto prepustil drugemu de-mokrščanskemu veljaku, ki bi bil tudi kot eventualni bodoči župan bolj sprejemljiv od drugih strank kot je bil inž. Bartoli. Razume se. da demokrščani računajo, da ostanejo tudi v bodoče najmočnejša tržaška stranka že zaradi tega, ker nimajo Italijani nobene druge stranke, ki bi jo mogli uspešno postaviti kot protiutež komunizmu. Tretje stališče zastopajo male stranke, tako imenovane male levice, socialni demokrati, MEN, Unione popolare in italijanski socialist Teiner. Ti hočejo, da se sestavi delovni občinski odbor, kjer bi sodelovali tudi demokrščani. Toda če bi ti-le ne hoteli v odbor, da bi ga vsaj z nekaj glasovi podprli, kajti, tudi če bi te skupine dobile podporo vseh drugih strank levice, od komunistov, usijevcev Ititovcev) in slovenskih demokratov, bi razpolagale le z 29 glasovi in ne bi imele večine. Ce bi pa demokrščani odklonili vsako sodelovanje in ne bi uspelo omenjeni demokratični koaliciji ustanoviti odbora, poltem zahteva, naj se takoj razpusti občinski svet ter imenuje komisar, ki naj takoj, še v teku tega leta, razpiše občinske volitve. Ali .bodo te volitve prinesle take spremembe, da bo bodoči občinski svet de-lazmožen? Dosti spremembe ne bo. Ce bodo občinske volitve za državnozborskimi, potem bodo imeli- demokrščani bolj ŠOLSKE VESTI Šolsko nadzorništvo za slovenske o-,snovne šole v Trstu obvešča sta-rše ali nj:h namestnike, da vpisovanje, popravni izpiti in začetek šolskega leta 1957-58 na slovenskih osnovnih šolah Tržaškega ozemlja se bodo vršili po naslednjem dnevnem urniku: od 16. septembra do vključno 24. septembra t. 1. vpisovanje' in popravni izpiti vsak dan od 8.30 do 12. ure; 30. septembra slovesna otvoritev novega šolskega leta s sv. mašo; 1. oktobra, v torek, začetek rednega pouka ob 8.30. Vsai podrobna pojasnila in navodila dobe starši ali njih namestniki na oglasni deski pri didaktičnih ravnateljstvih ali pa na šoli pri učitelju-upravitelju. * * « Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu ('Rojan, ul. Montorsino 8-III) obvešča prizadete .starše, da se bo vršilo vpisovanje za 1., 2. in 3. razred za šolsko leto 1957-58 od 1. do vključno 25. septembra t. 1. vsak delovnik od 10. do 12. ure. * * * Vpisovanje v slovensko drž. učiteljišče v Trstu (Piazzale Gioberti 4) se začne 2. septembra in se zaključi 25. septembra. * • * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se bo začelo vpisovanje za šolsko leto 1957-58 dne 1. septembra in se bo zaključilo dne 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. * * * Na Višji realni gimnaziji s slovenskim Mladinski literarni natečaj * SLOVENSKA PROSVETNA MATIOA razpisuje, kot običajno, nagradni -• literarni natečaj. Najboljši prispevki bodo objavljeni v božični številki »Demokracije« v prilogi UTRIPI. Prva nagrada 3,000, druga 2,000, tretja 1.000 lir in naslednje v. obliki knjižnega daru. Prosimo vse sodelavce, da nam pošljejo gradivo pred 10. novembrom 1.1. na naslov uprave »Demokracije«, ul. S. Anastasio 1-c - Trst. Slov. prosvetna Matica - Trst učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom .tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1957-58 od 1. septembra do vključno 25. septembra vsak dah od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ulici Lazzaretto Vecchio štev. 9-H. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * » • Ravnateljstvo Drž. nižje Trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu — Piaz.zale Gioberti 4 — sporoča, da se vpisovanje za. šolsko leto 1957-58 prične 2. septembra t. I. in traja do vključno 25. septembra. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10. do 12. ure. 6L9SBEH9 Š0L9 SPNI VPISOVANJE lanskih in novih 'gojencev prične v ponedeljek, dne 16. t. m. in traja dnevno od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure v ulici Machiavelli 22-11., kjer so na razpolago tozadevna pojasnila. Ravnateljstvo Drž. trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek. 2. septembra a pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored izpitov je izobešen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1957-58 bodo začela 2. septembra M se bodo zaključila 25. septembra 1957. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci' v tajništvu zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. • * * Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trs.t,u sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m. Vpisati se morajo vsi tisti, ki so že obiskovali šolo, in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila vpisa dobite v tajništvu šole — ul. delle Scuole N.uove 14 — vsak dan od 10. do 12. lure. prosto roko glede županskega stola, ker ne 'bo prišel več inž. Bartoli za to mesto v poštev. Kakor sedaj vse kaže, bo sklicana še ena seja občinskega sveta, kjer se 'bo dokončno odločilo o njegovi usodi. Sutobus št. Zli in postajališča Na občinskega svetnika dr. J. Agne-leitta se je obrnilo s podpisi okoli petdeset stanovalcev ulice Verniellis, da posreduje pri Acegatu, da* se zopet vzpostavi odpravljeno' postajališče te avtobusne proge na križišču ulice Commer-ciale in Verniellis. Dr. Agneletto ;e 'takoj posredoval pri občinskem odborniku za Acegat, prof. Gridelliju, da se to postajališče vzpostavi v veliko potrebo in korist prebivalstva enega pasu. Pred nekaj dnevi je dr. Agneletto prejel sledeči odgovor: »Z ozirom ,na Vaše posredovanje od 25. julija t. 1. o •zadevi' ukinitve postajališča" proge 28 ob spoju ulice Verniellis z ulico Commercia.le, čast mi. je sporočiti Vam, da je bil ACEGAT pozvan, da pojasni to zadevo in da je sporočil, da so bilepostajališča proge 28 v okolišu Ko-lonje določena od Inšpektorata za promet v Trstu, zato da se zniža čimbolj sovpadanje te avtobusne proge s tramvajsko progo »Piccole' Ferrovie« (Trst - Opčine). Z najodličnejšimi pozdravi.« (Podpisan Mario Gridelli.) Iz tega ie razvidno, da je moral 'Ace-.gat postajališče ukiniti na zahtevo omenjene tramvajske proge Trst - Opčine, ki ima do tega pravico na podlagi svoje koncesije. Ta ukinitev pa. ne bo progi Trst - Opčine nič koristila, ker je ljudstvo večinoma abonirano na avtobus in raje1 napravi dolgo pot, kot da' bi šlo na tramvaj in tam plačalo voznino. Zaito bi bilo res hvalevredno, če bi dr.užba ^Piccole Ferrovie« vzela* sluča* v, pretres in sporočila Acegatu, da -nima nič proti vzpostavitvi 'Ukinjenega postajališča proge 28. „Hudoletoa Prejeli smo in objavljamo v izvlečku: Prosim Vas, da objavite v Vašem listu to moje pismo o problemu igrišča za golf. Za časa vojaške okupacije so Angloame-ričani zgradili na planoti nad Lonjerjem, in sicer na zemljišču »Hudoleto« (v bližini Parič) igrišče za golf. Zemljišča, ki so bila v ta namen 'rekvirirana, so zelo obsežna (305.102 kv. m). Posejana so bila 'za pašnike in so last 96 kmečkih družin (65 iz Lonjerja in 31 iz Padrič). O-menjeni pašniki so dajali precejšen del krme za živino iz omenjenih vasi. Ko so 'An.gloameričani zapustili področje A, so »darovali« igrišče za golf italijanski vladi, tako da mi .zakoniti lastniki teh zemljišč še danes ne moremo razpolagati z našo lastnino, in to po dvanajstih 'letih od konca vojne. 'Namesto, da bi italijanske oblasti u-,redile stvar z direktno zainteresiranimi državljani, so .nadaljevale s staro prakso okupacijskih sil: rekvirirale so navedena zemljišča na račun V. armade, ki bi ji moralo igrišče služiti za vojaške veje, kot pravi napis ob vhodu na igrišče. •Najbolj absurdna plat zadeve, ki je pravcato norčevanje iz lastnikov rekviri-ranih zemljišč, je v tem, da medtem ko so Angloameričani rabili igrišče golfa iza fcabavo svoje vojske, sedaj ni videti niti sence vojaka, marveč samo cvet, »elito« iz Trsta, ki prihaja v družbi tujcev, svojih prijateljev. Zadevo bi morali nujno urediti pravično in tako, dai 'z ničemer ne oškodujejo lastnikov. nih gospodarjev. Njim je Djilas takole zapel: »Postopoma pa i so se človeške lastnosti prelevile v netolerantno, farizejsko moralo privilegiranega razreda... Nekdanji junaki, ki so bili pripravljeni žrtvovati vse, vključno' svoje življenje, za druge m za neko idejo, za blagor ljudstva, so se sprevrgli, v kolikor jih niso. pobili ali odstranili, v sebične strahopetce brez tovariškega duha, odločene, da zatajijo vse — čast, ime, resnico in moralo — samo zato, da. si ohranijo med vladajočim razredom in hierarhijo donosni stolček. Svet... verjetno še ni videl takih nežna-čajnih podležev in ponorelih zagovornikov..., ki so se polastili oblasti... Zavestne laži, lizanje, izmečkov, klevetanja, goljufije in provokacije, vse to se je polagoma izoblikovalo kot neizogibno spremstvo mračne, netolerantne, vsemogočne oblasti novega razreda, ki je določeval celo odnose svojih članov med seboj.«. Prekrasno zrcalo! Priporočali bi Ficku in tovarišiji, da si izreže iz »Demokracije« teli nekaj ugotovitev, naj o njih resno razmišlja in jih skrbno čuvai v debeli listnici ljudskega premoženja, da ne bo čez čas izgovorov: »Vsega tega nismo vedeli!« Milovan Djilas je prav zaradi teh izgovorov napisal svojo knjigo in z njo vsaj. deloma razkazal nepoučenemu svetu vso živo resnico. iPo kapljicah pa bomo fickarjem in nepoučenim, slepim in gluhim tudi v naprej stregli 2 Djilasovimi, vsekakor učinkovitimi zdravili. Na. svidenje! Ribe Velika riba je odprla žrelo, da bi pogoltnila manjšo ribo. Tedaj je mala riba, vsal trepetajoča od strahu, vzkliknila: »O, moja sestra, sestrica!« Velika riba je raztegnila svoj gobec v posmeh in dejala: »Dovolj teh izgovorov, lačna sem.« '»Ali vendar,« je zajecljala' mala riba, »saj vendar spadava k isti pasmi. Ce bomo druga drugo požirale, kam pridemo? Ne bodi vendar taka, sestra! Ne delaj krivic!« '»Kje je tu; krivica?« 'je zagodrnjala velika riba. To je zakon narave!« iPa je prišel dan, in veliko ribo je zagrabila še večja riba. Tako je bila sedaji ona na-vrsti: »Oj, moja starejša sestra!« •»Sestra, kaj se ti meša,« se je razjezila zelo velika riba: »Izgleda, dal si velika državnica, in če že nisi diplomatka, potem si gotovo filozofka. O ti neumnica zabita! Na tem svetu, ni sester ne bratov!« »Obe vendar pripadava istemu plemenu in -isti veri...« »'Nehaj a temi neumnostmi! Do grla sem sita teh modrovanj, zato pa neznansko lačna tvojega mesa. Tudi ti moraš prispevati h krepitvi močnejših in izvoljenih.« »Krepitev močnejših in izvoljenih me v tem trenutku ne skrbi, skrbi me moje bedno življenje. Da riba požira druge ribe, je nezaslišana krivica...« »O, izgleda, da si juristka; taka, ki strogo loči pravico od krivice. Izvrstno! Tako modre in učene ribe že dolgo nisem pogoltnila...« In medtem ko je zelo velka riba ugriznila v svojo veliko sestro, je ta še zamrmrala: »Da, da, mala rib' je imela prav!« Ugajanje neimensbih delnic ■Z izjemo avtonomne krajine Sicilije,, ki zakonito dovoljuje izdajanje in kupčevanje z neimenskimi delnicami (z delnicami na prinesite!ja), je po vsej ostali Italiji ina podlagi fašistične zakonodaje izdajanje in kupčevanje z neimenskimi delnicami prepovedano. (Predpisi obveznega poimenovanja delnic so se v zadnjem času ponovno zrahljali. Osrednja vlada je narnreč priznala zakonitost krajinske uprave na Sardiniji, ki je predložila zakonski osnutek, po katerem je novoustanovljenim industrijskim delniškim družbam na Sardiniji dovoljena emisija) neimenskih delnic. Na ta način bo tudi Sardiniji omogočeno, da privabi na svoje ozemlje potrebne tuje kapitale, kakor so to z največ jim' uspehom dosegli na Siciliji. 'Ponovno uivajanje neimenskih delnic na Sardiniji je izzvalo po ostali Italiji .zelo živahna razpravljanja' glede perečega vprašanja delniške nominativnosti, ki z drastičnimi obdavčenji .borznih dobičkov odločilno zavira -promet na borzah iz vrednostnimi papirji. Posledica itega je stalno odmikanje italijanskega kapitala v ,tujino. Sedaj, ko je osrednja vladai dovolila tudi Sardiniji izdajanje neimenskih delnic, so se pojavili v tisku utemeljeni glasovi, ki zahteivajo' uvedbo neimenskih delnic tudi po drugih .nerazvitih predelih Italije. Taka preosnova — tako trdijo ti .glasovi — bi koristno prispevala k razvoju industrializacije. Priložnost, da bi parlament izdal tako pooblastilo, se bo pokazala ob debati v zbornici o 'bodočem finansiranju »Južne blagajne«. DVOSOBNO STANOVANJE v bližini 'Rojana išče slovenska družina. — Naslov v upravi lista. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr. STHHISLHII PHULICH sprejema v svojem ambuletoriju v ulici Rittmeyer 13, tel. 31-813 dnevno od 9-13 in od 17-19 ure