Naročnina Dnevna Izdojn za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meseCno 35 Din nedeljska Izdala celole no v Jugoslaviji SO Din, ia Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 »tolp. рсШ-vrsle mali oglasi цв I M In 2 D, veC JI oglasi nad 43 mm viiln« po Din 2-30, veliid po 3 In 4 Din, V urednltkem del« vrstica po 10 Din □ Pri već)em o naročilu popuaf Izide ob 4 zjutraj razen pondel)ke In dneva po prazniku Uredništvo le v Kopltar/evl ulici Л1. 6111 Kokoplsl se ne vraća/о, nclranklrana р1лта se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon St. 2050, upravnIStva St. 232S Poliiičen list sza slovenski narod llprava le v Kopitarjevi nI. št. 6 + Čekovni ratun: Clubl/ana štev. 10.650 ln 10.31T xa inserate, Sarafevošt.756.1, Zagreb it. 39.0U. Vraga In Dunaj St. 24.797 m Spoštovani ž*¥iienfu! Ko je rimsko cesarstvo bilo na višku svo-Je moči, so takratni pisatelji kot najočitnejši znak začenjajočega se razpada beležili strahovito množeče se samoumore. Sličen pojav se ponavlja v našem veku med belopoltimi narodi Evrope in Amerike, ko je civilizacija na tako visoki stopnji, kakor ni bila še nikoli v človeški zgodovini. Samomorilska strast je okužila po vojni tudi tako zdrav rod kakor je slovenski, kjer. število onih, ki si prostovoljno vzamejo življenje, zlasti v naši prestolici ocl dne do dne narašča. ч Zunanji vzroki in povodi samoumorov so najraznovrstnejši, psihološko pa se utemeljujejo z nežmoznostjo prenašati fizično bedo ali dušno trpljenje, neprijetno in tragično stran življenja. Ker pa je človek po vsej svoji naravi ustvarjen za življenje, kakršno je, ker je v borbi z njim edino mogoč napredek, ker je življenje kot tako vrednota, na kateri slone iu so mogoče šele vse druge, ker je gon po življenju uajprvotnejši in najjačji — pomenijo samoumori v taki množini, zlasti pa ined doraščajočo mladino, ter s tako naraščajočo tendenco, globok upadek življeniske sile, \olje do življenja, življenjskega veselja, pomenijo veliko zmanjšanje odporne sile proti nujnim senčnim stranem in trdotam življenja. Gotovo ne smemo prezreti, da na svetu po vojni vlada velika beda, ki še narašča, kakor kažejo statistike brezposelnih. Velekapita-lizem rodi proizvajalne krize v takem obsegu, kakršnih pred vojno ni bilo. V Združenih državah severne Amerike je baje 1Љ% vsega delavstva brez posla iu velemesta *o preplavljena od beračev. V Nemčiji grozi izprtje 800.000 delavcem kovinske industrije, v Italiji se znižujejo mezde, cene živilom pa ne padajo itd. Strašna je povsod tudi stanovanjska mizerija, ki posebno tlači duha. Medtem ko eni stradajo, pa drugi žive v razkošju, kakor ga ne pomni nobena druga epoha v zgodovini. Pred ameriškim liiiljarderjem in njegovim načinom življenja se stari Rimljan Crassus skrije. In dočim si prvi končajo življenje zaradi težko znosne bede, drugi izvolijo čestokrat smrt, ker imajo vsega preveč in jih ne more nič še tako dragocenega več zadovoljiti. In tako vidimo, kako se socialni vzroki samoumorov ozko prepletajo z moralnimi in kažejo na moralno gnilobo izvestnib plasti naše družbe. Kajti pohlep po razkošju, po čim večjem uživanju razjeda danes vse stanove brez razlike. Ženska se ustreli ali zastrupi, ker ne zmore denarja za primerno obleko k maskeradi! V naši družbi je izginil zdravi čut za to, kaj je vsakemu stanu primerno in zadostno. In zato divja samomorilna norost ludi med sredniimi stanovi, ki bi sicer lahko izhaiali, če ne bi živeli ali hoteli živeti preko svojih sredstev. Poglavje zase tvori mladina, ki največ prispeva k številu samomorilcev. Tukaj najdemo vse polno slučajev, ko mladenič ali mladenka gre s polnim premislekom v smrt, kakor da bi šlo za enostaven logičen zaključek iz predpostavk. Nesrečna ljubezen, dvojka v spričevalu, pomanjkanje denarja za izlet ali kakšno nočno avanturo, gnjus nad življenjem, tirajo v smrt ljudi, ki so komaj začeli živeti. Četudi upoštevamo razrahljanost živčevja po vojni katastrofi, nezadosten fizičen raz-vitek velikega dela povojne mladine in prenaglo dozorelost, ki povzroča hujše pubertet-tie krize, kakor jih je poznala prejšnja doba, osiane še veliko neodgonetljivega na tem problemu. To pa zato, ker mnogi pravega in najglobljega vzroka nočejo videti To je strahotna umska in moralna desorientacija ne samo velikega dela povojne mladine, ampak tudi — staršev, ki so jim dali življenje. Ta desorientacija se kaže v čisto napačnem vrednotenju življenja. Življenje more prav cenili, se ga veseliti in se skozi njega preboriti samo tisti, ki za njim vidi nekaj večnega, ki pozna njegovo nadtvarno in nad-fasovno svrho in ume tudi njegove tragične globine. Za to je treba vere v Boga, v brez-smrtnost duše in v ideale, ki objemajo vse Človeštvo. Le tako je mogoče doprinašatj velike žrtve, ki jih življenje od vsakega zahteva. Potem je človeku sočlovek neskončno lep, vsaka duša neizmerno bogata, za vsako še tako neznatno stvarjo se skriva velik smisel in je vir neusahljive radosti, vsak dogodek odkriva neskončno modrost in sniotrenost, realnost je koprena, skozi katero sije obličje božje. Trpljenje je poleni samo šola, preizkušnja, nujna pot do končno zmage, očiščenja in poveličanja, olada Izmenjani so Se resori -- Dva Davldovičeva in dva Marinkovičeva pristaša v vfadi Kdo bo zastopal Marinkoviča Danes se izvrše še formalnosti r Belgrad, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Dasi-ravno še ni koučnoveljavne odločitve, vendar je današnji dan prinesel končno razjasnitev in sklepe demokratskega kluba, ki so soglasno pristali na vstop v vlado g. Vukičeviča. Sklepi so takšni, da je z njimi vzpostavljena stara koalicija z malimi osebnimi spremembami. V vseh političnih krogih se misli, da se bodo lahko tekom jutrišnjega dopoldneva končale vse formalnosti in da bodo novi ministri lahko takoj prevzeli svoje resore, če se, v kar pa se ne verjame, ne pojavijo kakšne nepredvidene težave. V teku dosedanjih pogajanj je itak prišlo do načelnega soglasja med gg. Vukičevičem in Davidovičem tudi v progranm-tičnih zahtevah in ostane za sestanek, ki ga bosta oba prvaka imela jutri ob O, samo še vprašanje, kdo bo zastopal zunanjega ministra Marinkoviča, ki je sicer dal pristanek za vstop v vlado, vendar pa bo moral oditi v inozemstvo na zdravljenje. Ker med ministri, kakor jih je predložil demokratski poslanski klub, ni nobenega, ki bi mogel voditi ta resor, se postavlja vprašanje, ali bo Davidovič pristal na lo, da naao-mestuje g. Marinkoviča kak radikalni minister, ali pa da se imenuje minister brez port-felja kot zastopnik zunanjega ministra. Misli se, da se bo lahko v tem vprašanju našel zadovoljiv sporazum. Tako bi se kriza lahko po desetih dneh formalno končala. Korošec-Davidovic r Belgrad, 17. febr. (Tel. »Slov. ;) Že na vse zgodaj so se pričeli sestanki med voditelji. Med 8. in 9. se je vršilo v predsedni-štvu konferenca med gg. predsednikom vlade Vukičevičem, načelnikom Jugoslov. kluba dr. Korošcem, podpredsednikom radikalnega kluba llijo Mihajlovifem in predsednikom narodne skupščine dr. Peričem. Načelnik Jugoslov. kluba g. dr. Korošec se je od te konference odpeljal v narodno skupščino, kjer se je sestal z g. Davidovičem. Oba prvaka sta ostala v razgovoru, ki je potekel v zelo prijateljskem tonu. Vukičević-Davidović Nato sta se dopoldne sestala v ministrski sobi v narodni skupščini gg. Vukičevič in Davidovič. Ko je g. Davidovič odhajal, so ga časnikarji vprašali, če je nastopil kak nov moment. »Vse je tako, kakor je bilo včeraj,« je odgovoril g. Davidovič. Časnikarji: »Ali bomo imeli danes novo vlado?« G Davidovič: »Jaz mislim, da bomo imeli vlado.« Časnikarji: »Ali ste pristali na g. Korošca?« G. Davidovič: »Vse bo dobro.« Časnikarji: »Ali je gotova ministrska lista?« G. Davidovič: »Tudi to hočete vedeti.« G. Vukičevič je dejal o tem sestanku: »Zvečer dobite odgovor na vsa vprašanja.« Časnikarji: »Ali je g. Davidovič pristal na g. dr. Korošca?« Nato je g. Vukičevič odgovoril: »Jaz in g. dr. Korošec sva se vediio sporazumela, že od blejskega pakta « Takoj po tem sestanku se je vršila kratka seja demokratskega kluba, na kateri je g. Davidovič podal samo kratko poročilo. Obenem je prosil poslance, da se popoldne ob 5. ponovno snidejo. Predsednik vlade je odšel ponovno v dvor, kjer je bil do 1. pop. Po tej avdienci je samo dejal, da bo popoldne imel ponoven sestanek z Davidovičem in da bo potem najbrž vse končano. Demokratski klub je pristal Popoldne je g. Vukičevič obiskal g. Marinkoviča, ki še vedno leži bolan na svojem stanovanju. Nato sta se ponovno sestala gg. Vukičevič in Korošec. Med tem se je vršila seja demokra!*kega kluba, o kateri se je izdalo sledeče poročilo: Na današnji seji demokratskega kluba je predsednik g. Davidovič podal poročilo o poslednjih pogajanjih za sestavo nove vlade in predložil načrt nove vladne kombinacije. Istočasno je g. Davidovič naglasil svoje težnje, s katerimi se strinja tudi druga stran koalicije, da naj bi se ta kombinacija razširila na sodelovanje kinečko-demokratske koalicije, k> j j mnogo razlogov postavlja kot koristno. Sedaj pa se bo vlada sestavila v okvirju, kakor se je dosedaj dosegel sporazum, da bi se odstranil škodljivi za-toj v državnih poslih. Nato je g. dr. Kosta Kumanudi izjavil, da ministri iz prve Vukičevičeve vlade ne bi mogli sprejeti položaja v novi vladi, ker so mnenja, da se jim je z znano resolucijo demokratskega kluba izrekla nezaupnica. G. Davidovič je za pojasnilo g. Kumanu-j diju poleg ostalega navedel, da takšno odklo-| niino stališče ni utemeljeno, ker je 011 tudi že preje javno naglasil, in tudi sedaj pravi, da kritike, ki so našle izraza v resoluciji, ne vsebujejo nobenih osebnih nezaupnic. Nato je klub soglasno sprejel poročilo Ljube Davi-j doviča, kakor tudi novo kombinacijo za vlado.« Demokratski ministrski kandidati Demokratski poslanski klub je odredil kot svoje kandidate: za zunanjega ministra g dr. Voja Marinkoviča, za ministra za gozdarstvo in rudarstvo: g dr. Aco Mioviča, za ministra za javna dela g. Pera Markoviča, za ministra za prosveto Milana Grola. Podpredsednik demokratskega kluba je nato takoj po naročilu predsednika g. Davidoviča odšel v predsedništvo vlade, kjer je o teh j sklepih obvestil predsednika vlade g. Vukičeviča, ki je takoj nato odšel v dvor, kjer je bil sprejet v avdienco, ki je trajala do pol 9. Ko se jo g. Vukičevič vrnil iz avdience, Dr. Anton Korošec, bivši minister, načelnik SLS, ki je igral tako odlično vlogo v razpletu sedanje krize in je zadnje dni kandidat za notranjega ministra. je imel daljši sesianek s načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Antonom Korošcem. Ugibanja o novem kabineta V skupščinskih kuloarjih so se z ozirom na dosedanje sklepe radikalnega, demokratskega, Jugoslovanskega ter muslimanskega kluba pričele raznašati že gotove liste novega kabineta. Med drugim krožijo sledeče kombinacije: Predsednik vlade Velja Vukičevič, notranji minister dr. Anion Korošec, zunanji minister dr. Voja Marinkovič, minister za vojsko general Hadžič, minister za socialno politiko dosedanji notranji minister Ceda Radovič, minister za javna dela Pera Markovič, podpredsednik narodne skupščine in bivši poštni minister za gozdarstvo in rudarstvo dr. Aca Miovič, minister za prosveto Milan Grol, minister za vere (namesto dosedanjega Obraeio-viča) bivši notranji minister Milorad Vujičif, ministrstvo za pravosodje naj bi prevzel namesto dr. Subotiča dr. Krsta Miletič, pe>štno ministrstvo naj bi po eni verziji prevzel namesto Vlajka Kociča bivši minister Milan Si-monovič. Glede tajnikov, kakor smo informirani, se sedaj še ni govorilo. Finančni minister bi ostal dr. Bogdan Markovič. Vse to so seveda samo kombinacije, ki jih prinašamo po časnikarski dolžnosti. Kakor i smo informirani, je g. dr. Voja Marinkovič o j svojem nastopanju pismeno obvestil g. Davidoviča. Jutri ob 9 se bosta sestala g. Vukičevič in Davidovič na poslednji sestanek, da končata vse podrobnosti, da bi se mogla nova vlada sestaviti že tekom jutrišnjega dneva. Ali tako gleda svet današnja mladina? Velik del, mogoče pretežni del, ne. Tu ni nobenih kopren, nobene sanjavosti in romantike, nobenih inisterijev in nobenega idealizma. Ona gleda vse neposredno, realno in razgaljeno. Tej mladini je življenje velik obrat, njegov smisel v materijalni koristi, ki ga posamezniku doprinaša, uživanje pa gola odškodnina za neprijetnosti in težave. Na dnu pa je vse brez smisla in brez vsakega višjega namena. Ce pokaže žviljenje velik minus na prijetnih doživljajih, pa — revolver v roko! Ta mladi človek beži sam pred seboj, se strašno boji samote, išče v družbi enakih omame in razočaran, beži končno v samo naročje smrti s hladnostjo, ki vzbuja grozo. Vse to pa je dediščina, ki so mu jo zapustili starši naše brezbožne, koristolovske, brutalno ego-istične meščanske družbe, družbe, koje bogovi so konjunktura, komfort in reklama. In še nekaj. Človek prejšnjih časov je tudi veliko grešil, močno grešil, dajal razmaha svojim silnim strastem. Toda on je poznal sanioizpoved, izpoved pred Bogom in družbo, sram in kes lastne vesli, ker je veroval v izveličanje, v božjo previdnost in ljubezen, ker je veroval v greh, ki ga velik del modernega človeštva ne pozna več, kajti zanj je to iracionalen pojem, utvara; on pozna le neuspeh, napako v svojih življenjskih računih, ne pa oddaljenja od Boga, ki vedo po kesu iu pokori k očiščenju iu dvigu. Za takega človeka potem ni več povratka k Bogu, izvoru, končnemu cilju in najvišjem smislu življenja, ampak le obup in samouničenje. Samoumore pa še pospešuje brezvestna senzacije lačna moderna žurnalistika. Kakor le-la — pomislimo samo na škandalozno poročanje velikega dela tiska o procesu zoper gimnazijca Pavla Krant/a —- z največjo naslado opisuje v vseh podrobnostih spolno življenje v vrenju pubertetne dobe ekscediru-jočih izprijenih mladostnikov, čestokrat pod hinavsko krinko znanstvenega interesa«, tako tazkriva pred vso javnostjo zadnje trenotke samomorilcev z zoprno sentimentalnostjo, lažiusmiljenjem in poveličevanjem in jih ob-elaja z glorijolo mučeništva, dasi nam ravno znanost pove, da že samo golo poročanje o samouniorih to epidemijo neti, slabotno živčevje še bolj razrahlja in pretrese ter vpliva na razdrte duše s strašno močjo živo pred-učenega zgleda, ln čestokrat se poroča tako samo zato, da lisi dobi več naročnikov, ki s slastjo seveda požirajo strup za svojo dušo, (ločim bi ravno lisic lahko veliko storil za utrjevanje volje, povečanje odpornosti in moralnega čuta, če bi o takih slučajih sploh ne poročal ali jih vsaj krepko obsodil, mesto da v.budi slabičevsko pomilovanje nad ^nesreč- nima ljubimcema«, : od prevelikega dušnega papora, učenja in strogosti staršev ali učiteljev izmučenim mladeničem« ali r simpatičnim mladim možem, ki se je v svojem izobilju naveličal brezmiselnega življenja« in podobno. Žal da je ludi del slovenskega časopisja zašel čisto v to maniro senzačnega, nižje človeško goue zadovoljujočega poročevanja, ne zavedajoč se svoje velike odgovornosti vsaj pred narodom, njegovim fizičnim in moralnim zdravjem. Cas je, da bi se lo časopisje enkrat za-\edlo, da ima tisk tudi veliko kulturno in moralno nalogo. Kaj je res že tako malo lepega in dobrega ter vzvišenega v življenju našega naroda, da nimamo poročati o ničemer kakor o senčnih in grdih ter uagnjusnih stvareh in to s tako slo, kakor da nas nič drugega več ne zanima in ne dviga? Mi mislimo, da ne. Poleg slabičev. Simi-bedakov in perverznežev imamo hvalabogu ludi mnoge mladih ljudi, ki se navdušujejo za lepo, za napredek svojega naroda, za njegove kulturne probleme, ki razmišljajo, so hrabro bore iu poleg duše krepijo tudi svoje telo. Poročajmo o njih in narod vzgajajnio ter ga učimo se življenja veseliti s tem, da ga gledamo v svitu večnosti ter pridno delamo iu z vedno novipii vrednotami bogatimo — ne pa da ga v grobem nesmrtne cluio nevrednim ?uživanjem« zapravljamo I \ Seipel išče v Dunaj, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Potovanju zvezuega kanclerja dr. Seipla v Prago se po neki vesti odreka vsaka politična utemeljitev. Kot glavni namen se navaja pred vsem predavanje dr. Seipla pred praškimi katoliškimi dijaki, dočim se razgovori s češkoslovaškimi državniki označujejo kot akti vljudnosti Mono-štreka afera ni aktualen predmet razpravljanja, ker Avstrija na njej ni interesirana. V glavnem se bo govorilo o skupnih gospodarskih vprašanjih, posebno o odpravi potnihvi-zumov, ki se pričakuje za 1. april. O premestitvi sedeža Društva narodov na Dunaj bi se govorilo samo tedaj, če bi to vprašanje načela Češkoslovaška. v Praga, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Zvezni kancler dr. Seipel je danes popoldue dospel v Prago ter se nastanil pri škofu dr. Fridu na Hradčanih. Zvečer je imel v prenapolnjeni dvorani produktne borze predavanje o »Svetovnem nazoru in narodnosti«:, katerega se je udeležil tudi zunanji minister dr. Reneš. V intervjuju, ki je izšel v krščanskosocialnem nemškem lis'u »Deutsche Presse«, je izjavil dr. Seipel, da njegovo potovanje nima namena delati državne obiske, da je njegovo poto- Šcfski zakon brez izhoda ▼ Berlin, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj s« je vršilo zborovanje nemške ljudske stranke, katerega sc je udeležilo 400 delegatov iz vse države, in na katerem se je odobrila dosedanja šolska politika kluba v državnem zboru. Ponašanje centruma se je označilo kot nespravljivo napram šolskim zahtevam nemške ljudske slranke. Potek te manifestacije se smatra kol napiedek na pota za razhod koalicije. V centrumu je pismo Hindenburga dr. Marxu povzročilo neugodno razpoloženje. Razpust oarlamenta -edini izhod v Berlin, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Pogajanja med vladnimi strankami so se tako zaostrila, da se mora računati s skorajšnjim razpustom državnega zbora in z novimi volitvami. Na pobudo državnega predsednika se bo podpiral predlog centruma, da se pospeši sprejem proračuna in naknadnega proračuna, na kar bi neposredno sledil razpust državnega zbora, tako da bi nove volitve bile začetkom maja. S temi predlogi se baje državni kancler dr. Marx strinja, ki bo sedaj predlagal državnemu predsedniku razpust državnega zbora. Obnašanje centruma je posledica današnjega razgovora v odboru kluba, na katerem se je dognalo, da se z ozircm na nepremostljiva nasprotna stališča centrum in nemške ljudske stranke v šolskem vprašanju šolski zakon ne more nikakor sprejeti. Francija ostane centralistična v Pariz, 13. febr. (Tel. >Slov.<) V svojem nedeljskem govoru v Strassbourgu o alzacij-skem vprašanju je Poincare ostro nastopil proti pokretu avtonomistov. Ne bo dopustil, da bi sumljivi agenti s tujimi sredstvi pod plaščem avtonomije, pripravljali nevtraliteto Al-zacije in novo okrnjenje Francije. Avtonomi-sti so ruvali celo v Bretanji, Flandriji in Korziki. Ravno tako malo kakor so. Francija vmešava v Belgiji, Švici ali Kanadi, kjer se tudi govori francosko, bo doma dovolila vmešavanje inozemskega vpliva. v Pariš. 13. lebr, (Tel. »Slov.«) V zvezi z govorom Poincareja v Strassburgu je mestni župan v Strassburgu poslal francoskemu drž. predsedniku Domergueu brzojavko, na katero je le-ta odgovoril, da bodo včerajšnje manifestacije v Strassburgu odmevale v Franciji in na vsem svetu ter so nov dokaz za voljo Francije, da zopet pridobljene Alzacije ne bo izpustila. Tituiescu gre k Stresemanna. y Pariš, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Petit Parisien«. potuje romunski zunanji minister Tituiescu v sredo v San Re-mo, kjer ostane nekoliko dni na oddihu in se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom dr. Stresemannom. Tunis v ospredju v Pariš, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Briand je danes sprejel novega generalnega rezidenta v Tunisu Luciena Scheina ter se z njim dolgo razgovarjal o političnih in administrativnih vprašanjih. Z napetostjo se pričakujejo vesti, ali sta se razgovarjala tudi o eventualni preureditvi meje na korist Italije in o statutu za italijanske koloniste v Tunisu. Stavka rudariev v ČSR popolna v Praga, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Stavka rudarjev v Mostecu in ostalih revirjih je popolna. V rove so šla samo moštva, ki vzdržujejo varnostne odredbe. Stavka se povsod kontrolira s stražami rudarjev. Kako dolgo bo stavka trajala, sedaj še ni mogoče nič reči, ker se bodo pogajanja začela šele v sredo pod vodstvom vladnih zastopnikov. orijentacijo vanje samo »povratek v profesoretvo«, ki ga še vedno ni zapustilo; pri svojih obiskih pri vodilnih osebnostih pa bo skušal pridobiti dragocene vtise za politiko. Hoče pa tudi na Češkoslovaškem, s katero je Avstrija zvezana s tolikimi odnošaji, orijenlirati se za ona pota, po katerih bo Evropa hodila v bodočnosti. Narodi Evrope bodo samo tedaj mogli uspevati, če bodo hoteli med seboj, posebno pa s svojimi sosedi, izpolnjevali sporazum. Koroška na! se oboroži? v Celovec, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Organizator koroškega Heimatschutza general Hulgerts je v nekem govoru izjavil, da se mora na Koroškem v soglasju z mirovnimi pogodbami in gospodarskimi možnostmi posebno v izobrazbi mladine pripravljati oborožena nevtralnost, ker italijansko - jugoslovansko nasprotstvo preti, da bi Koroška postala prehodno ozemlje in celo bojno polje za tuje vojske in da bi Koroška v slučaju konflikta med Italijo in Jugoslavijo morala svojo nevtralnost braniti z orožjem. Petrofe? vodi drž. volitve v Newyork, 13. februarja. (Tel. »Slov.«) Državni tajnik v trgovinskem ministrstvu Ho-wer je včeraj oficijelno izjavil, da bo za republikansko stranko kandidiral za predsednika. Kot pogoj je zahteval, da morajo izdatki za volilni fond biti kolikor mogoče majhni in da sc mora vsak znesek natančno zaračunati. Obvezuje se, da bo nudaljeval politiko Coolidgea. Sedaj so štirje kandidati republikanske stranke: Hower, Curti, Willis in Watson. — Petro-lejski odbor, ki vodi preiskavo d 3 milijonih dolarjev korupcijskega denarja »Continental Traiding Сотрапу«, je dognal, da je od teg-denarja prišlo 25.000 dolarjev v republikansl ' volilni fond. Misli sc, da se lahko dokaže, da je petrolejski kapital poravnal deficit republikanske volilne kampanje iz časa Hardinga, kar bo tudi zelo vplivalo na bodoči volilni boj. Rudnik zahteva smrtne žrtve v London, 10. febr. (Tel. »Slov.-<) V nekem severnoangleškem rudniku, ki so ga uradno zaprli, ker so pred 2 mesecotna smrtno ponesrečili 4 rudarji vsled jamskih plinov, ki so se vneli, je včeraj rudarski urad odredil poskusno vožnjo v svrho, da se rudnik zopet otvori, V poskusni komisiji so bili državni rudarski inšpektor, inženjerji in zastopniki rudarjev, skupaj 13 mož. Za komisijo so poslali še rešilno kolono osmih mož. Ko je prva komisija prišla nekoliko 100 m daleč v glavni rov, so se zopet s silno močjo vneli jamski plini, da jc bil rov takoj zasut. Rešilna kolona se je komaj še rešila, prva komisija pa se smatra brezpogojno za izgubljeno. Rudnik bodo sedaj uradno za-tvorili. Moskva šn London se zbližala? v London, 13. februarja. (Tel. »Slov.«) Kot opazovalec pri razpravah komisije Društva narodov o varnostnih vprašanjih poslani ruski delegat Stein ima nalog uvesti s Chambcr-lainom nadaljevanje razgovorov, ki jih je začel Litvinov. Če bi Stein imel uspeh, bi bila ruska vlada pripravljena, v Londonu ali Parizu nadaljevati pogajanja s Chamberlainom ali z njegovim namestnikom. Asquith v nevarnosti. v London, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Zdravstveno stanje lorda Asquitha, ki je obolel na težki bronhitidi, se je zelo poslabšalo. Maniu in ftratianu zborujeta v Bukarešt, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj je bilo v Crajovi tretje veliko zborovanje narodnokmetske slranke, na katerem je več kot 10.000 ljudi manifestiralo proti liberalnemu režimu. Maniu je svaril regeutski svet solida-rizirati se z liberalno stranko in z deli Bratia-nove vlade. Še bolj kakor notranji, je ogrožen zunanji položaj Romunije. Iz izjav Titulesca v Rimu in Parizu je razvidno, da romunska zunanja politika nima točnih ciljev ter je mogoče, da bo presenetljivo mahnila v drugo, od sedanje različno smer. V resoluciji se zahteva od regentskega sveta, da odstrani Bratianovo vlado. — Na nasprotnem shodu liberalne stranke v Jassyju, katerega so se udeležili vsi ministri razen ministrskega predsednika, je notranji minister Duca napovedal, da bo vlada v kratkem na finančnem polju napravila red s pomočjo inozemskega posojila in izvedla stabilizacijo leja. v Sofija, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Včeraj se je t Angori podpisala turško-bolgarskn trgovinska pogodba. Bolgarska je s tem sklenila svojo prvo redno trgovinsko pogodbo po vojni. r Belgrad, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Romunski poslanik Emandi je predložil kralju svoja poverilna pisma in dolgo časa ostal v poslovilni avdienci. Emandi odpotuic intri na novo mesto v Prag}. Rezultati v St. Moritzu v st. Moritz, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je izbojeval samo en hockey na ledu, in sicer Češkoslovaška proti Poljski 8 3:2. Prvotno sta bili predvideni dve hockey igri, ker pa jo brzotek na ledu trajal ves dan, so je igra Pranciju-Bclgija odgodila. Zgodaj zjutraj se je začel olimpijski tok na stadionu. Prisotnih je bilo 1© malo gledavcev. V prven> toku 500 m je zmagal Američan Farrell s 36.6, Thunberg je potreboval 43.4. Evensen je v teku z Ohlsenom dosegel enak tek s Thunber-gom. »Spomenik zmage« v Boznu. v Rim, 13. febr. (Tel. »Slov.«) Sedaj je ugotovljeno, da se bo spomenik zmage v Boznu odkril dne 24. maja, t. j. na dan vstopa Italije v svetovno vojno. Stanovanjski zakon in državni uradniki »Jutro« z 12. t. m. prinaša članek: »Ljubljanskim hišnim posetnikom in najemnikom« Društvo hišnih posetnikov piše med drugim, da je stanovanjski zakon v največjo škodo vsemu trgovstvu, industriji in obrti, torej tudi delavstvu. Tudi državni uradniki in spioh vsi nastavljena, mislim, da ne bi imeli nič proti temu, da se stanovanjski zakon ukine, ako bi hišni posestniki — so tudi častne izjeme — imeli malo več čuta za to ubogo rajo. Mož moj je državni uradnik x 2900 Din mesečnih dohodkov, v družini nas je pet Stanujemo na periferiji. Stanovanje sestoji iz 3 sob, malega kabineta in kuhinje brez kakih pritiklin To stanovanje je bilo pred vojno 100 kron četrtletno, a ko smo se mi vselili, nam je računal gospodar 1500 Din četrtletno. Akoravno je oilo to protizakonito, smo radi ljubega mini bi :z najmanjšega ugovora plačevali zahtevano vsoto. Asi. oktobrom lanskega leta nam je povišal stanarino na '3000 Din četrtletno, to ni lOkrat-na predvojna najemnina v dinarjih temveč 30 ratna. Pripravljeni smo stradati, zato smo ponudili gospodarju 2000 Din četrtletno, a gospodar je ostal pri svoji zahtevi. Ker pa mi ne moremo živi v grob, nam je stanovanje s 1. majem odpovedal. Ne samo, da mora občinski svet ljubljanski zagovarjati stanovanjski zakon, temveč je njegova dolžnost, da skrbi za svoje kruto prizadete občane. Ker takih slučajev je dosti. Nekaj, kar je tudi vsega obsojanja vredno, J. to, da se dobijo ljudje, ki ponujajo visoke najemnine, in še celo za več let naprej. Take bi morala država brezpogojno prisiliti, da sami zidajo. Ker tvorijo ljubljansko prebivalstvo po večini državni in drugi uradniki in uslužbenci, kličem v imenu vseh prizadetih, naj se stanovanjski zakon podaljša in naj se najemnine uredijo po naših dohodkih, to je najemnine znižati ali plače, oziroma stanarino zvišati. Mislim, da nobena država ne skrbi tako mačehovsko kot naša za svoje delavce. To še posebno občutimo me gospodinje, ko nam naši izčrpani in že za vse apatični možje prinesejo prvega lo borno plačo. Da bi o tem podrobno razpravljala je odveč. Citiram samo zadnji odst. uvodnika »Učiteljskega tovariša« z dne 26. januarja 1928: »Rešite državo pravočasno neizbežne propasti in zvišajte plače vsemu državnemu uradništvu, da bo lahko preživljalo sebe in svoje družine, drugače vam ostanejo samo še sodniki in napolnjene ječe z državnimi uradniki — zločinci radi bede in iz obupa, v katerega jih bo pognala država in državni krmilarji.« Žena državnega uradnika. Kaj je z 200 odstotno trošarino na uvoženo vino ? Širile so se vesti, da finančni minister ljubljanski oblasti 200% doklade na trošarino za uvoženo vino zaradi tega ni odobril, ker mariborska oblast ni sklenila enake trošarine na uvoženo vino. Na seji načelstva SLS 12. i m. se je ugotovilo, da te vesti nimajo nobene podlage. Ugotovilo se je, da finančni minister zaradi tega ni odobril in ni mogel odobriti na uvoženo vino višje trošarine nego na domače, ker tvori cela država enotno carinsko ozemlje in je nemogoče, da bi se pri zatrošarinjenju delala kaka razlika med pridelki različnih pokrajin iste države. Ako bi sc priznala eni oblasti taka pravica, bi sc morala priznati tudi dragi, in potem bi se tudi druge države z višjo trošarino zavarovale proti uvozu naših vin, našega lesa, naše živine, našega krompirja in dragih naših pridelkov, katere izvažamo v sosedne oblasti. Na ta način bi nastal carinski boj med oblastmi, katerega hoče država na vsak način preprečiti. Nastale bi razmere, kakor so bile v srednjem veku, ko je moral vsak trgovec v vsakem kraju, kamor je prišel, plačevati drugo trošarino. Tudi so dospeli takoj, ko se je zvedelo, da se namerava pri clokladali na trošarino napraviti razliko med domačim in uvoženim vinom, finančnemu ministru nešteti protesti. To so bili vzroki, radi katerih je finančni minister odklonil in moral odkloniti odobritev višje trošarine na uvoženo vino. Vse druge vesti so neresnične. Pristavimo še to, da jc mariborska občina lansko leto hotela dalmatinsko vino zadeti z višjo trošarino nego domače vino, ko je predlagala, naj se na rdeče vino dovoli pobiranje trošarine po 2 Din od enega litra, od domačega belega pa nič. Finančni minister je ta predlog občine odklonil iz istih razlogov, kakor je ljubljanski oblasti odklonil odobritev 200% doklade na trošarino za uvoženo vino. Slovenci v Italiji Prebivalstvo Trsta pađa. Leto 1927. zaznamo, ej silno naglo nazadovanje prebivalstva v Trstu, medtem ko je Trst do 1. 1926 številčno rasteL V začetku 1. 1920. je štelo mesto 225.615 ljudi; do konca tega leta se je dvignil na 244.473. Na коц. cu leta 1921. doseže število Tržačanov 243.650, 1. 1922. 244.964, 1. 1923. 244.567, 1. l'J24. 245.37a in L 1925. 248.128. Zanimiva je primera med L 1926. ln 1927. V letu 1926. se je prinelilo 14.471 ljudi, izselilo 11.481 (prebitek + 2990); rojenih je bilo 4001, mrtvih 3793 (prebitek + 208); pora-stek znaša 3198 (2990 + 208); mesto je štelo 251.326 duš. L. 1927. zaznamuje prvi pojav nazadovanja. Tekom tega leta se je priselilo 18.496 ljudi, Izselilo pa 14 317 (razlika — 821); število rojstev znaša 8655, smrti 3564 (prirastek znaša komaj 91). V 1. 1927. je torej mesto nazadovalo za 730 ljiudi (821 — 91) ln je na koncu leta znašalo prebivalstvo 250.596 ljudi (251.326 — 730). Trst je torej nastopil žalostno pot navzdol. Za ueo. do Trsta je pač vznemirljiv ta pojav toliko bolj, ker je pričelo padnti tudi število rojstev poleg silnega porasta izseljencev. Usoda Trsta je bila zapečatena v trenutku, ko mu je bila z novo poli-tično mejo odrezana glavna dovodna žila. Fašizem je z omejitvijo izdajanja potnih listov in s svojo politiko napram Slovanom v Italiji postavil od Podbrda do Postojne in Reke prnvi kitajski zid. Ni zastonj zapisal veliki »Timest, da je usoda Trsta odvisna ml sposobnosti italijanske vlade, da ohrani prijateljske stike z ozadjem Trsta in da zadovolji Slovnne v Italiji .(Ta lekcija Italiji prijaznega »Timesa« ni pri tržaškem tisku prav nij izdala, sicer bi ne gnalo dalje surovo kompanje proti nam in slovenskemu življu v Italiji. NASILJE NAD CERKVIJO V TSTRL Fašlstovski tajnik je prišel k župniku v Gre« čišču in zahteval od njega, da takoj uvede med nedeljsko službo božjo tudi italijansko pridiga G .župnik se je tej zahtevi uprl, češ da ne more kar na lastno roko prelomiti starih cerkvenih navad; poleg tega v vasi sploh ni Italijanov, katerim naj bi pridigal v italijanskem jeziku. Fašistov-ski tajnik pa je kljub temu vztrajni pri avoji zahtevi. Dn se izogr>e najbupemu, je g. župnik naslednjo nedeljo menda s privoljenjem cerkvenih obla-stev po hrvaški pridigi povedal nekaj tudi v italijanskem jeziku. Ko jo pričel govoriti, so fnrani takoj zapustili cerkev. S takim postopanjem bodo fašisti dosegli edino to, da ljudje sploh ne hod-) zahajali več v cerkev. Saj je mnogo istrskih cerkva že popolnoma praznih. Nasilje nad cerkvijo se v Istri vedno stopnjuje. Prav le dni so istrski fašisti potom svojega in tržaškega časiposja napovedali nov boj duhovnikom »italijanožrcem«. Istrsko ljudstvo upa na izdatnejšo zaščito od strani višjih cerkvenih oblastov. ZADRUŽNA ZVEZA V ROKAH BENEŠKE BANKE. Naglo ae je po Goriškem razširil glas, da je pri Zadružni zvezi poleg vladnega komisarja in posebnega revizorja, ki ga je poslalo iz Rima Združenje italijanskih posojilnic, nameščen tudi delegat beneške banke Istiluto federale delle tre Venezie v osebi g. Vilas. Navzočnost g. V|tasa v proslorih Zadružne zveze je vsakemu bajtarjev zadnji gorski vasi popolnoma razumljivh. Saj ?o bila pogajanja med goriškim profoktom in g. Frie-dericksenom, ravnateljem omenjene beneške banke, že pred razpustom načelstva Zadružne zveze splošno znana. Zadružna zvewi bo postala v kratkem času ekspozitura beneške banke, ki si ie že zagotovila moiio[x>! za podeljevanje poljedelskega kredita. Sedaj je jasno, kako si je zamislil prefekt Casstni reorganizacijo Zadružne zveze v prid slovenskega kmeta. Dviganje denarja se nadaljuje. Te dni je neka posojilnica odpovedala vlogo 200.000 lir. Ker izplača komisar le 2000 lir tedensko, bo posojilnica prišla do svojega denarja tekom dveh leti Kakor hitro je načelslvo odpovedalo vlc.go, sta se podala v tisti kraj dva komisarjeva uradnika, ki sta potem skupno s podestatom izvršila preiskavo pri posojilnici V ponedeljek je komisar odpustil iz službe inž. Rusijo, Šefa blagovnega oddelka Zadružne zveze. 0 vzrokih odpusta ni treba govoriti. Poslovanje Zveze se vrši v italijanskem jeziku, komisar torej ne rabi več slovenskih uradnikov. Komisar je tudi pričel z likvidacijo blagovnega oddelka, ki je tako sijajno uspeval in obvaroval goriškega kmeta in živinorejca izkoriščanja od strani privatnih trgovcov. Z inž. Rustjo zgubi Zadružna zveza enega izmed najboljših kmetijskih strokovnjakov in organizatorja 42 mlekarn z lastno centralo v Trstu, o kateri so se celo fašistovski listi pohvalno izrazili. Preti polificanti« in pečenje imen. Skoro ne mine dan, da bi primorski fašistovski listi ne priobčili kakega napada na slovensko duhovnike. Ta kampanja je včasih direktna, t. j. naperjeno proti posameznim duhovnikom, še bolj pogosta pa indirektna, splošna. V zasramovanju duhovščine prednjnči uradno glasilo fašistovske stranke »Po-polo di Trieete«. Fašistovsko časopisje dela te dni silovito propagando za »prostovoljno« poitalijan-čenje priimkov. In reklama? Lopni po slovenskem duhovniku in Tržačanu boš imponiral. Kdo je nadel priimkom »popolnoma italijanskega izvora« (italianissima origine), kakor Ivančič, Žagar, Hro-vatin, Kocjančič itd to »barbarsko« obleko? »Duhovniki politikanti,« odgovarja »Piccolo«, ki so k nam deževali v preteklem stoletju s Kranjskega. Hrvaškega in celo s Češkega, ki so pod Avstrijo vodili matice civilnega slanja.« »Vsak duhovnik je popravljal po svoje priimke.« Proti takemu početju pod Avstrijo ni bilo mogoče protestirati. »Toda komaj je prišla k nam zmagoslavna Italija, že nešteti Ini izmed odrešenih komaj zadržujejo plamen goreče želje, da si popravijo tuje ime.. •< Članek zaključuje: »To bi moralo predvsem veljati za vso Slovence na deželi, katerih imena so še vedno zapahnjena z eksotičnimi znamenji.' — Isti list zahteva v drugem članku, da mora biti popravljeni priimek »italianissimo«. Ni zadosti, da iz Ivančiča nastane »Ivancicht, ampak Glovannini ali Gianninl, ker italijanski jezik ne trpi »lchev<-Vsi se morajo odzvati pozivu in popraviti svoja tuja imena. Fašistovska stranka nc ho trpela dc-zertacij; sicer ni mogoče domnevati, da bi kdo imel namen dezerlirati.« Nasprotno, vsak dan roma mvmanj sto (!) ljudi v urad za popravljanje imen. Toda tudi dežela se je odzvala. ->V Sežani je že 70 miličnikov spontano (I) prosilo, nnj «c jim njihovi poslovenjeni priimki radikalno popravijo.« Vse gre torej »spontano«t Italijanska pridiga v slovenski cerkvi Preteklo nedeljo jo dekan v Podgradu oznanil v cerkvi, da bo od prihodnje nedelje dalje pridigal tudi v italijanskem jeziku. Na vernike je dekanovo oznanilo napravilo porazen vlis. V cerkvi ni bilo niti enegn Italijana in vendar tudi italijanska pri- Idlga! V Podgred se je v zadnjem času priselilo nekaj italijanskih družin, podestnt, zdravnik in občinski uradnik), a ti niti ue zahalaio v cerkev. Porensko pismo m. Dolžan sem Vam še odgovora na vprašanje, zakaj sem šel spet nazaj v Nemčijo, od katere sem se bil že poslovil. — Pa po-trpite še malo, to pride še vse na vrsto! Jaz rad včasih tudi malo pojezikoslovim. To sem pokazal že v zadnjem pismu, ko sem se pomenil z »wienskimi«, »klagenfurtarskimi in drugimi pisci. Ne morem se sicer meriti z učenjakom iz Bostanja, ki odkriva in puli korenine slovenskih in vseh mogočih drugih besedi prav pri dnu; jaz se držim bolj pri vrhu Sein sovražnik vsakega spakovanja v besedi, pa prijatelj naravne, domače govorice. Nimam diplome jezikoslovca, a časih me zasrbi v prstih in čutim potrebo tudi na tem polju vmes poseči. »Se ga je obesilo . — potrebno bi bilo, da bi »se« marši kakega pisca za ušesa oprijelo«, kdor nam slovenščino tako ueusmiljensko mrcvari! Koliko sem prosil diplomirane jezikoslovce, da naj se vendar kdo oglasi in zavrne tako gorostasno pačenje jezika, kakor zasluži! A nihče se ni ganil. Z eno potezo peresa v »Dom in Svetuj sem — če smem povedati — lo spako precej v kot ugnal. Še se pojavi sempatje, posebno po uradnih listih jo še mrgoli, in tudi »Slovencu še časih katera uide... Pred seboj jo imam. V današnji številki, ld sem jo ravnokar iz rok položil: Da se nam ne ho očitalo ten-dencioznosti. Najtak! Prav: Da so nuni ne bo očitala tendencioznost.« Dn je le to tako priprosto pravilo o nikalnici v slovenščini tako težko umljivo in ga pačijo na vse načine! Pred 40 leti ni nihče tako pisal, vsi bi se bili Zgražali. In potem so ga zanesli, ta se ga je , od nekod — če se ne motim, j;a je I>11 rajni Štefe, — Bog mu daj dobro, saj jc bil dober mož, — pobral na ljubljanski ulici — in raz-boliotal se je v pisavi in govoru, da je prija- telju poštene slovenske besede kar slabo prihajalo. Zdaj je mnogo bolje, a popolnoma plevel še ni iztrebljen. — Pa koliko je še drugega! Ravno sem bral v drugem. slov. listu besedo »izvleček« Kako neslovensko! Ali ne čutite? Nimate slovenskih ušes? Kje ste se pa učili slovensko? .laz od matere. Ta ni poznala »izvlečka-.:, pač pa je p o s 11 e 111 a 1 a smetano s kislega mleka, in v smetani — tem posnetku — je baš to, kar vi imenujete »izvleček . Ta izvleček je pa le slovensko oblečen Nemec, dočim je moj »posnetek« pristen Slovenec. Če ni res, jiotem tudi jaz nisem 1 Toda — kani sem pa zašel? Ko bi bolel razpravljati o vseh napakh v slovenski pisavi, bi vam napisal ne le člančič, ampak knjižico. Pa saj imate za to može, ki so poklicani skrbeti za pravilno pisavo slovenščine! Ko bi k napakam le lako ponižno ne molčali — da ne bo treba meni tul aj ob Reni čuvati lepite slovenskega jezil a!... Sicer smo pa Slovenci veliki puristi, da ne trpimo v svojem jeziku radi tujih besedi, vsaj nemških ne. Nemci, ki znajo slovensko, se čudijo, da celo s takimi mednarodnimi besedami, kakor je telegraf , nismo zadovoljni, ampak hočemo imeti svoje, — Ne, so pa Hrvatje in Srbi v tem malo manj izbirčni 1 Spominjam so, da sem v Belgradu slišal iz ust Hrvata, če se ne motim, berilci siehtigo-vati , ali nekaj podobnega je bilo. Seveda sem se moral prijeti za želodec. Drugače ne veni, kaj bi se bilo zgodilo... Tudi Nemci niso preveč izbirčni v tem oziru. Koliko imajo francoskih besedi: etat, etage, rhausee itd. se splošno rabijo Jaz jim časih oponašam: pa od svojih sovražnikov si morate izposojati besede! Edino adieu : so med vojsko namenoma opustili in pravijo zdaj auf wiedersehen , ker — nimajo druge poslovilne besede. Sicer pa, Če hočeš fino nemško govoriti, moraš rabiti mnogo tujk: proper, enorm, egal, legal, kapital, k<>- I lossal, fenoinenal, pyramidal... to zveni imenitno. Zdi se pa, da hočejo to imenitnost nekateri tudi v slovenščini posnemati. Da izobraženci rabijo med seboj mednarodne izraze, je umljivo; a da tudi po listih, namenjenih preprostemu ljudstvu, kakor opažam, mrgoli tujih besedi: projekt, problem, prognoza itd., to je, kar mi spet noče in ne more v glavo. Naši ljudje tukaj mi tožijo, da ne razumejo, »je preveč po srbsko pisano«. Večinoma, pravim, to niso srbske besede, ampak latinske ali grške. :>Pa zakaj nam pišejo latinsko ali grško, ko se nismo učili!« Tako sodi zdrava pamet. — Kolikokrat sem tudi že opazoval kakega govornika, ki govori ljudstvu, pa :: operira pred njim s projekti- in »problemi in nevem še s kakimi tujkami, in sem si mislil: I. kje imaš pa vendar pamet, da ne preudariš, da tega ljudje ne morejo razumeti! Saj govorilno menda zato, da se razumemo, ne zato, da moramo šele ugibati, kaj hoče kdo povedati! — Počasi se preprosti ljudje že privajajo na tujke, brez katerih skoro izhajali ue moremo: organizacija, industrija itd.; a vsega naenkrat ne sinemo zahtevali. Pravilo bodi: ne rabimo tujk brez potrebe! Če jih pa v govoril in pisanju za ljudstvo že. kdaj rabimo, jih moramo prej pojasniti. Ne-umljive besede niso cvebi , ampak kakor neprebavljiv pesek v kruhu. — Nekateri učeni ljudje ne znajo govoriti, ne da bi vedno tujke vmes mešali. V resnici pa je mogočo govorili tako, da izobraženec prav lahko posluša, preprost človek pa vso razume. Samo | /uali je treba. Od Jakliča se učile! Ta zna! Ker sem se že spustil na jezikoslovno polje, še tole, kar nas bo zanimalo: Nemščina je bogat jezik, ima mnogokrat za en slov. izraz dva in tudi več izrazov. Včasih pa tudi niiua čisto primernega izraza za slovensko besedo. Da, skoro »najpotrebnejših slov. besedi ponosa 111 v nemščini Povejte mi, kaj se pravi nemško nagajati ? Na Slovenskem nam vse nagaja, zdaj nagaja dež, zdaj nagaja solnce, zdaj otrok, zdaj mačka, zdaj pes, zdaj nagaja stroj, zdaj pero, zdaj papir, vse lahko nagaja, — nemško pa tega ne znani povedati! Podobno je z besedo naveličati se". Kako pripravna beseda, kako se Slovenci radi vsega »naveličamo«! Imajo že Nemci tudi besedo za to, a tako pripravne — vsaj za Slovenca — ne, kakor je naš naveličati in naveličan. Ali beseda siten, sitnost, silnica, sitnariti. Povejte mi, kje bi mogli mi brez besede siten in sitnost izhajali?! Na Slovenskem je vse sitno — jaz tudi včasih — Nemci pa sitnosti no poznajo! Da bi te vendar! Ali beseda neroden, nerodnost, nerodnež, neroda. Na Sloveiskeni je toliko nerodnega. Na Nemškem tudi, — a kako je to nerodno, da Nemci za neroden nimajo prave besede! Kako nuj vendar rečem, ko mi žlica iz roke pade?... Vprašani g. Hegenkotterja ali Tensunderna, ki znala nemško iu slovensko, kako se rečo to in to nemško, — pa 110 vesta povedati, ker za nekatero našo besedo ni popolnoma ločnega nemškega izraza. Uboga nemščina!... Ne, nemščina ni uboga, je bogata in jako gibljiva. A — nemščina vseeno ni slovenščina. Materin jezik jo za vsakega le edeu. Po domače jo iahko zaviješ in zasučeš, kakor hočeš, pa li ne more zmanjkati. Zato se od nemščine ohrnimo spel k slovenščini! Rad bi še jezikoslovil, — pa se že zdaj bojim g. urednika, kako bo grdo pogledal, ko bo videl pred seboj tak dolg dopis. A to vam pa že še smem povedati, kako težko je tukaj otroke slovenskih staršev naučiti slovensko. V tem oziru se dozdaj ni skoro nič storilo. Zato je slovenski zarod tukaj skoro popolnoma ponemčen. Čutijo se še Slovence, a govoriti večinoma ne znajo. — Zdaj pa je v leni ozru led prebit. Glavni prebijatelj jo g. Tensundern. S svojo slovensko šolo v Glad-beeku je pokazal, kako se mora delati. Najdeno kraljevsko grobišče v Utu V. š.: Od žetenice do Sv. Ane Nekoč sem v Ljubljani predaval o naših gorah. Pripovedoval sem, katere so naše najlepše ture, enodnevne, dvodnevne itd. Med najlepše enodnevne ture — če ni morebiti sploh najlepša — štejemo tole: z vlakom zjutraj v Tržič, po cesti do cerkvice sv. Ane pod Ljubeljem, nato na levo no gozdni lovski Bor-novi »tezi navzgor, zmeraj Begunjščico ob levi, gor na sedlo Zelenice, 1547 in; in nato dol po Zelenici med Begunjščico na eni strani ter Nemškim vrhom in potem Srednjim vrhom na drugi strani. Bolj in bolj se spuščaš dol, ob Završnici liodiš, kar naprej skoz gozd, ob jezeru Završuiče stojiš in v Žirovnici si. Lahko gremo tudi v nasprotni smeri, vtisi so drugi; dnevni čas rodi drugačne vtise. Nikdar ne bom pozabil vzklika radosti in navdušenosti, ki se je izvil iz prsi mojega svaka, tedaj, ko smo stopili nad lovskimi kočami ven iz ua, zelena, modra, črna in bela in druge. Bele so bile snežene krpe ua pobočjih Begunjščice, modro je bilo nebo, v vse barve se je obleklo rastlinstvo, sive in črne in rjave so bile skale. Šli smo na Ljubelj, slika se je razgrinjala in se je razgrnila. Na Konjščici, planini gori pod Babo, je bilo vse pred teboj: Kdor med nami še ni poznal tega s krasoto obdarjenega sveta, ta ga je vzljubil oni divui majniški dan; roke smo si podali in dejali smo: Še bomo prišli; kadar bo lo mogoče, bomo. prišli.« Drugačen je sedaj plašč narave, svojevrstno lep, gospodar je sneg. In po tem snegu, Begunjščica, sedlo Zelenicc, Sto, in Nemški vru. po pobočjih Begunjščice, bodo smučali jutri naši smučarji. Tekmovali bodo. Od sedla Zelenice se bodo spustili dol, do Sv. Ane jih bo vodila pot. Slika nam kaže to cerkvico in Bor-novo graščino poleg nje. Drugi dve sliki nam kažeta Begunjščico in sedlo Zelenice, Stol in Nemški vrh. Podobni sta si in vendar različni. Tu sem gor te vabimo, ljubitelja narave. Če hočeš živeti trenotke lepote, pridi jutri k Sv. Ani, in žive« jih boš. Stadion v St. Moritzu. Beda po svetu narašča Iz vseli krajev Združenih držav S. A. prihajajo poročila, da vlada povsod velika brezposelnost. Oficijelue statistike še ni, vendar pa se ceni število vseh brezposelnih v Severni Ameriki nad osem milijonov! Od leta 1916. ni bilo tako slabega položaja na delovnem trgu. Obenem se seveda strahovito razširja beračenje. V vseh industrijskih središčih je najmanj 25% vseh delavcev brez posla. Čudeži radija Angleška in amerikanska zveza elektro-inženerjev sta 16. t. m. imeli vsaka v svojem kraju, v Londonu in Newyorku, skupno sejo potoni anglo-ameriškega radiotelefona. Najprej so se gospodje pozdravili, potem debatirali in končno sklenili skupno resolucijo, vse po radiju. Deželo Ur, v Kaldeji, današnji Mezopota« miji, omenja že sveto pismo. Tam je bil doma jiraoče Izraelcev Abraham. 2e več let koplje lam po naročilu Britskega muzeja ameriški učenjak E. Leonard \Vvolley, profesor na Pennsylvanski univerzi. Dosedaj je znanstvena ekspedicija pod njegovim vodstvom odko« pula v solnatih tleh krasno ohranjen kraljevski grob. Mumija kralja samega sicer manjka, — najbrže je bila že pred časom ukradena, - vendar jc iz obširnosti in sijaja groba razvidno, da je bil lu pokopan zelo mogočen azijski vladar in sicer pred več kot 5000 leti. Pokopali so ga skupaj z njegovimi ženami, številnimi služabniki in celo z nekaterimi otroci. Kraljevo truplo je ležalo v krasnem vozu, v katerega sta bila vprežena dva osla,'katerih kosti so še našli, kakor tudi mumiji dveh hlapcev, ki sta še držala vajeti v rokah. Grob Naši smučarji pred hotelom Campfer v St, Moritzu C.crkvka sv. Ane pod Ljubeljem (1035 m); poleg nje Bornova graščina. Zadaj sedlo Zelenice, na levo obronki Begunjščice. gozda in se je razgrnila pred nami Zelenica, v tihem jutru, kopajoča se v prvih solnčnili žarkih, mirna, ueprekosljiva, brez primere. Konj je stol ob robu njenem, kip prostosti, za okvir mu je bilo zelenje iu skalovje in sinje nebo. Krasno je bilo lani majuiško jutro. Z avtomobili smo se pripeljali do cerkvice Sv. Ane, 1035 m. Pod Ljubljeni sameva ta cerkvica, med najljubšimi mnogimi znankami iz otroških let; gorski kotiček, sam zase, zastražen od Begunjščice in Babe in Košute. Sveto mašo smo imeli tam, ob polsedmih zjutraj. I11 ko smo stopili ven, si slišal samo soglasen odkritosrčen :>Ah . Kako lepa je bila narava naokoli! Vse barve so nas pozdravljale, rde- Najcovejši tip avtomobila Wanderer. Svelovnoznana avtomobilska tovarna \Vanderer je izde ala dva nova tipa avtomobilov. Oba voza so preizkusili 11a dolgi progi od Chemnitza v Koblenz čez Zero, Eisenach, Gisel, Limburg. Celo progo, ki ima mnogoštevilne, kilometre dolge vzpone, sta oba avtomobila gladko prevozila brez vsake menjave prestav. Časopisje obširno poroča o novih avtomobi ih Wanderer in je soglasnega mnenja, da jih je smatrati za najboljša in najvztrajnejša vozila sveta. kraljice Šubad je bil še nedotaknjen. Ob vhodu v njen grob so našli okostja šest vojakov stražnikov s potlačenimi bakrenimi čeladami. V grobu pa so našli 50 trupel služabnic. Truplo kraljice je bilo okrašeno z zlatom in z lapis lastili. Pred shrambo oblačil je ležala mumija višjega uradnika, najbrže čuvarja kraljevo garderobe, na obeh straneh krste pa so čepele mumije številnih slug in godcev z instrumenti. V dveh vrstah so ležala drug poleg drugega trupla žena in nekaterih otrok. Gotovo je, da so morala vsa ta bitja šiloma v grob z umrlim kraljem, iz nekaterih mumij pa se da sklepati, da so bile žive pokopane. Poleg voza so dali kralju v grob vse, kar je ]>o njihovi veri potreboval za potovanje v iuostranstvo, tako zlato harfo, zlate in srebrne posode, okraske, oblačila in drugo. Po najdenem okrasju in dragoceni opremi groba je gotovo, da je bilo kraljevo truplo še bolj bogato okrašeno, tako da so se roparji zadovoljili le z njim. Znanost je s to najdbo zelo pridobila, ker dosedaj še ni bil odkopan star grob, v katerem bi bilo pokopanih toliko ljudi. Beneš brani Vatikan v Praga, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Zunanji minister dr. Beneš je danes v zunanjem odboru senata v repliki na govornike v debati izjavil, da je povojna politika Vatikana drugačna, kakor je bila pred vojno, da se razvija moč no v pravcu teze o prosti cerkvi v prosti državi in da stremi po tem, da oprosti cerkev državnega vpliva, kakor tudi cerkvena politika države stremi za tem, da ne podleže cerkvi. V Husovem vprašanju se toleri-rajo obojestranski nazori. O monoštrski zadevi jo izjavil dr. Beneš, da so države male antante namenoma sestavile različne note, ker se ni nameravala pokazati skupna grožnja, temveč skupno zmerno postopanje, kar pa nc pomoni, da bi mala antanta v slučaju ponovitve takih dogodkov ostala nedelavna. Male države imajo interes ua tem, dn Društvo narodov postane naddržava, dočim hočejo velesile njegovo kompetcnco obdržati v današnjem obsegu. Moči so izbulansirane tako, da niti ena niti druga tendenca ne bo zmagala. Ciriaci gre v Prago. v Rim, 17. febr. (Tel. Slov. ) Novi apostolski nuncij v Pragi monsgr. C i r i a c i bo 16. marca v liimu po državnem podtajniku kardinalu Gasparriju posvečen v škofa. Neposredno potem Ik> potoval v Prago, da izroči predsedniku Masarvku svoja poverilna pisma. v Rim. 17. febr. (Tel. »Slov.«) Med 6. aprilom in 2. majem se pričakuje v Italiji obisk čeških legijonarjev. Po obisku italijanskih bojišč se bodo v posebnih vlakih peljali v Benetke in Rim ter napravili izlet tudi v Sicilijo. Pogajanja i. rudarji brezuspešna. v Praga. 17. febr. (Tel. Slov.«) Pogajanja z rudarji in rudarskimi podjetniki na se-verozapadnem Češkem so se danes brez uspeha prekinila, pri čemer sta obe stranki izjavili. da sta pripravljeni obnoviti nova pogajanja. v Praga. 17. febr. (Tel. Slov.«) Uradno se javlja, da se bodo 23. februarja v Pragi obnovila pogajanja med češkimi rudarji in rudarskimi podjetniki. Star program, če bo dovolj glasov v Atene, 17. febr. (Tel. »Slov «) Program nove vlade, ki ga je Zaimis včeraj predložil parlamentu, je v bistvu enak kakor program bivše vlade. Vlada bo svojo glavno pozornost posve- J tila gospodarskemu saniranju države, velikopotezni izgraditvi cestnega omrežja in osuševanju Macedonije in Tesalije. Zunanja politika ostane neizpremenjena Pravica stavke javnih nameščencev se bo ukinila. Ker je obnašanje enega dela Kafandarisove skupine postalo nezanesljivo, še ni zagotovljen izid glasovanja, ki se pričakuje v soboto. Pangaios v senci bajonetov v Atene, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne so v poslopje parlamenta, ki so ga zasedle močne policijske čete in je vstop tudi poslancem prepovedan, prepeljali bivšega diktatorja generala Pangalosa. Tam ga je zaslišal parlamentarni preiskovalni odbor kot obtožni senat radi 11 kaznivih dejanj. Pravi sodni proces se bo začel proti Pangalosu najpozneje v enem mesecu. Ob pričetku zasliševanja je Pangalos protestiral proti postopku, ki se je uvedel proti njemu protiustavno. Predsednik odbora mu je sporočil, da ima vso zakonito prostost glede zagovora, na kar je Pangalos izjavil, da se podvrže preiskavi radi državnega udara, ki se mu očita. Ob strani mu stoje štirje odvetniki zagovorniki, katerim je bil dovoljen rok petih dni, da proučijo kazenske spise. Otok Pasparos Turčije v Atene, 17. febr. (Tel. »Slov. ) Med otokom Kiosom in Smirno v turških teritorijalnih vodah ležeči otok Pasparos je bil izročen Turčiji v smislu lozanske mirovne pogodbe. Neka francoska družba bo tam zgradila razne stavbe n prometne naprave. Italija nad Titulescum nevoijna v Rim, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Po pariških razgovorih Titulesca je Italija precej nevoijna, da je merodajni francoski tisk indirektno opominjal romunskega zunanjega ministra, naj ne poskuša nobene odmaknitve v tradici-jonalni romunski politiki, katere težišče mora, kakor težišče praške, belgrajske in varšavske politike, ležati v Parizu. Proti temu piše politični sotrudnik >Corriore della Sera« v Rimu sledeče: Za splošno stabilizacijo in varstvo miru prispeva Romunija učinkovito samo, kolikor ohrani tudi mali antanti samostojnost na ostalem polju, kjer ni nobenih Interesov njenih zaveznikov, ali kjer no bolj postranskega pomena aH kjer se morajo uvaževati z ravno tako upravičenimi interesi drugih. Bilo hi dobro, če bi v Franciji končno brez pridržka priznali, da se člani ntalp nnlante niso odrekli prostosti svojega kretanju, in da člani male antante napram njej vsled odvisnosti od Francije ne bi mogli hiti v kakem konfliktu nevtralni, knkor hi to bilo lahko v eventuel nem konfliktu med Francijo in Italijo. Stresemann - Titulescu v Pariš, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Dr. Stresemann je izjavil zastopnikom francoskih listov, da njegov razgovor s Tituiescom, ki je že prišel v Mentone, ne bo imel tistega pomena, ki se mu pripisuje v Parizu. Razpravljala ne bosta o nobenih velikih problemih mednarodnega značaja, temveč o vprašanjih, ki se izključno tičejo samo Nemčije in Romunije. Intransigeant« piše, da se bo sestanka udeležil tudi • sedaj ua Rivieri bivajoči madjarski minister. SeipeS je še! rade poetike v Prago v Pariš, 17. febr. (Tel. Slov.«) Dr. Seip-lo\emu potovanju v Prago se v francoskih listih pripisnje velika važnost. Potit Parisien« označuje Avstrijo po ureditvi valute kot izredno važen gospodarski in politični faktor oh Donavi, kojc skupni interesi s Češkoslovaško ležijo v politiki napram Madjarski, ker sia obe državi enako ogroženi po madjarski ire-denti. Skupjio sodelovanje med Dunajem in Prago je najboljše sredstvo za ohranitev miru v ohdonavskih državah. Tudi London je istega mnenja. v London, 17. febr. (Tel. :>Slov.«) »Daily Telegraph- ugotavlja v češkoslovaško-avstrij-skeiu zbližan ju, ki je prišlo do izraza v praškem obisku dr. Seipla, splošno nezaupanje napram Madjarski. Dunaj in Praga sta enako nesimpatično razpoložena tudi napram fa-šistovskeniu režimu v Italiji. Razen tega zbli-žauja je dobro vidno tudi zbližanje med Prago in Berlinom, ki izvira iz notranje političnega sodelovanja Nemcev na Češkoslovaškem in ki utemeljuje boljše gospodarske odnošnje med obema državama. Lakota v Moskvi. v Moskva, 17. febr. (Tel. »Slov.«) V Moskvi zopet v dolgih vrstah stoji prebivalstvo pred državnimi al; zadružnimi skladišči, da dobi moko, jajca in druga živila, kakor ludi volneno blago in perilo. Vse blago tovarn se do 80 odstol. pošilja na kmete in mala mesta, da dobi država od kmetov zato žito. Razpoloženje med prebivalstvom je zelo slabo. Sovjeti hujskajo mladino. v Moskva. 17. febr. (Tel. »Slov.«) O priliki desetletnega jubileja rdeče armade se bo izdal oklic delavski mlndini vseh držav, da preprečijo impsrijalisti{iie vojne proti jetski uniji ii meščanskimi vojnami proti lastnim državam, z delovanjem proti vojnemu oboroževanju, z agitacijo za revolucijo v armadah in z oviranjem vojnih transportov. Prancozi oproščajo zlato prometnega davka. v Pariš. 17. febr. (Tel. »Slov.«) V okviru finančnega zakona, ki zahteva celo vrsto naknadnih kreditov za 1927, je parlament danes na predlog vlade sklenil, da se uvoz zlata oprosti 12 odstot. prometnega davka, kateremu je bil dosedaj podvržen. Oprostitev velja samo za neobdelano zlato in za kovani zlati denar. Ta odredba se smatra za novo važno etapo na potu saniranja valute. Sondiranj v prid Dunaju še ni. v Dunaj, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Dunajski poročevalni urad napram pariškim vestem o. sondiranju glede premestitve sedeža Društva narodov na Dunaj ponovno ugotavlja, da v tej stvari pri avstrijski vladi ni bilo niti ofi-cijelnih niti oficijoznih sondiranj. Zmagovalci v St. Moritzu v St. Moritz, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Središče današnjega zanimanja je bil oster hoj najboljših svetovnih umetnih drsalcev Šveda Gradstriima iu Avstrijca Bockla. Šved Grad-strorn, ki je že 1. 1t)24. bil olimpijski zmagovalec, je zmagal napram BocHti z 11 : 14. Za njima so dobili prva mesta Zeeboeck iz Belgije, Schaffer iz Avstrije, Sliva iz Češkoslovn-ske. Nikauncn iz Finske, Brunct iz Francije in Wrede iz Avstrije. V umetnem drsanju danes še ni prišlo do odločitve. V 18-km teku so dosegli veliko zmago Norvežani (ilroel-luinhraaten, llegge in Oedegard, ki so dobili 1 prva tri mesta. Dvojni uspeh sta dosegla ameriška čolnarja brata Ucatou v skeletonu. V Iiockeju ie v igri Kanada—Švedska zmagala Kanada z 10:0, v igri Švica—Anglija pa v interosantni igri Švica z 4 :0. Skupno praznovanie Velike noči ? v London, 17. febr. (Tel. -Slov.') Poslanska zbornica sc je danes posvetovala o zakonskem načrtu, s katerim naj se vlada pooblasti, da se na mednarodni konferciici z zastopniki drugih držav in svetovnih cerkev dogo\ ii določen dan za enotno praznovanje Velike noči. Pravoslavni, protestanti iu katohki so v strastni opoziciji zahtevali, da sc zakon odkloni. Notranji minister jc v imenu vlade dal glasovanje vsem na prosto. Oe bo načrt sprejet, bo zu-i nanji minister Chambcrlain sklical mednarodno I konferenco za določitev gotovega termina гг ' Veliko iioč. Poljska pred volitvami Poljski državljani so poklicani, da si 4. niarca izvolijo 414 poslancev, a teden dni pozneje 111 senatorjev. Dočiin je bilo pri zadnjih volitvah 1. 1022 vseh kandidatnih list 22, jih je sedsj vloženo 33. Volivna komisija je sicer radi nepravilnosti tri razveljavila, a kljub temu je število zelo visoko. Samo poljskih kmetijskih strank je 10. Nekatere izmed njih kakor n. pr. Krnetska stranka odpadlega duhovnika iu proslulega avauturista Okona imajo pač malo izgledov na us|>eh. Demagoška kmetska stranka »Wy-zwolenie« (Osvobojenje) je dobila nevarne tekmece v še bolj demagoških kmetskili strankah, kakor so Sliwinskega »Kmetska zveza«, Holovačeva »Zveza kmetske sile« in Wojtowičeva »Zajednica kmetske levice«. Tudi del komunistov poskuša svojo srečo med kmetskim prebivalstvom pod firmo Kmetsko-delavske zveze. Vse te stranke se več ali manj zanašajo na belorusko in ukrajinsko narodno manjšino, misleč, da jih bodo volile iz sovraštva do Poljakov. A ogromna večina Belorusov je sedaj že tako prebujena, da ne bo volila poljskih strank, zlasti ne takih, ki so nastale tik pred volitvami. Ukrajinci, ki se pri zadnjih volitvah v vzhodni Galiciji niso udeležili volitev, imajo sedaj svoje kandidate in zato ne bo mogoče loviti med njimi glasov. »Wyzwo1enie«, ki ima med levičarskimi kmetskimi strankami največ upanja na uspeh, se je že malo iztreznila v svoji večletni brezplodni demagogiji, ki preseda že tudi najmanj izobraženim kmetom v vzhodnih pokrajinah Poljske. Na tihem se celo šepeta, da se je že dogovorila s sedanjo vlado in da vstopi po volitvah v vladno večino. Med vsemi kmetskimi strankami inia največ volivcev kmetska stranka »Piast«, ki je odločna nasprotnica sedanje vlade. Iz volitev bo izšla gotovo oslabljena, ker je v nekaterih volivnih okrajih v Galiciji pri zadnjih volitvah zmagala samo radi abstinence ukrajinskih volivcev. Kako se boji volitev, dokazuje dejstvo, da nosilec liste ni strankin predsednik, temveč razmeroma mlad politik, bivši predsednik parlamenta Rataj, ki uživa splošno spoštovanje in ie dobro poznan zlasti v vzh. Galiciji. Vse stranke desnice in sredine so tesno spojene s poljsko tradicijo, se smatrajo za kato'iške in branijo katolicizem. Več ali manj izrazit krščanski kulturni program pa imata samo kršč. demokratska in kršč. narodna stranka, ki pa sta v razmerju do narodnih manjšin vse prej ko katoliški. Krščanska demokratska stranka se je zvezala za volitve s »Pi-astom« v katoliški blok, kršč. narodna pa gre v boj samostojno. Dosedaj največja poljska stranka (100 poslancev), narodnodemokratska, ie zatajila na kandidatni listi svoje ime in gre v boj kot Katoliško-narodni komite. 2idje so razcepljeni na 6 strank. Ce so razcepljeni, se da že sedaj z večjimi strankami napraviti dober »posel«, pri sestavljanju vlade pa zopet. Ukrajinska narodna manjšina ima 6 list, kar je odvisno od državno pravne orijentacije. ■ Nekatere stranke so za priključitev k sovjetski Ukrajini, druge za samostojne veliko Ukrajino, tretje za avtonomijo sedanje ukrajinske nar. manjšine pod Polisko. Bolj složni so Belorusi, ki imajo enotno listo, le napol komunistična »llramada« nastopa samostojno. Ker ji radi njenih nezakonitih dejani vlada stopa na prste, je to beloru?ki narodni manjšini samo v korist. Samostojno listo so vložili poljski in ukrajinski soc. demokrati kakor tudi poljska narodna delavska stranka, kj bo baje po volitvah podpirala Pilcudskepa. Pravi volivni boj se je začel šele te dni, ko so razvile izredno agitacijo vladne stranke s pomočjo celih vacronov lepakov, radija, avtomobilov z agitatorji itd. Značilno je, da imajo vladne stranke velike usi>ehe celo v bivših nar.-demokralskih trdnjavah. Ves volivni boj se vodi v znamenju za Pilsud-skega ali proti njemu. Skoraj vsem strankam desnice in sredine uhaiajo pristaši v tabor Pilsudskepa. Radi vrenja in cepljenj strank, ki jih je izzval Pilsudski s svoiim delom, je tako veliko število kandidatnih list. Toda če se Domisli, da ie že sedaj očito na strani vlade gen. Pilsudskega devet list, in da se pri pravljajo na vstop v tabor Pilsudskega tajno tudi druge stranke, potem je jasno, da se bo Pilsudskemu kljub morebitnim težavam posreči'o sestaviti ]x> volitvah močno parlamentarno večino, ki se bo lotila resnega dela in napravila konec tistemu brezplodnemu politikarjenju, na katerem je bolehal stari parlament. V reševanju gospodarske krize, manjšinskega problema in v zunanji politiki je dokazal v zadnjem času Pilsudski dovolj iasno, da ie sedai edino on sposoben za krmarja poljske renublike. Še bolj pa bo lahko Poliake in ves svet potrdil v tem prepričanju po volitvah. —nš— Krali Boris dob'! moliski red v Sofija, 17. febr. (Tel. »Slov.«) Poljski poslanik Baranovski je izročil danes kralju Borisu poljski red belega orla. To je prvo kraljevo inozemsko odlikovanje, odkar je zasedel prestol. Ureditev vojnih dolgov med nami in Ameriko v Newyork, 17. febr. (Tel. Slov.«) Poslanska zbornica je danes sprejela Buronovo bili, ki predvideva ureditev vojnih dolgov med Združenimi državami in Jugoslavijo v smislu sklepov komisije za vojne dolgove. Rili mora potem sprejeti tudi še senat. Sovjeti nastavljajo strokovnjake. v Moskva. 17. febr. (Tel. »Slov.«) Poljedelski komisar sovjetske linije Smirnov je bil odpuščen, na njegovo mesto pa je bil imenovan izvrsten agrarni strokovnjak Kubjak. Ta izprememba je v zvezi z neuspehi v do-bavljanju žita v zadnjih mesecih. Letalska nesreča, v London, 17. febr. (Tel. Slov. ) Na angleškem vojaškem letališču v bližini Tovvera sla v višini 600 m trčila v zraku dva vojaška aeroplana. Oba pilota sla se skušala rešiti s padobranom; enemu se je posrečilo priti na ; tla nepoškodovan, drugi pa je smrtno ranjen. Grozen požar.' v St. Utienne, 17, febr. (Tel. -Slov.«) V mestnem gledališču je nocoj najbrže vsled kratkega slika nastal velik požar. \ par trenutkih je' bilo vse poslopje v ognju. Ko je nastopila požarna hramba, se je že udrla streha. Ognjegasii so se r orali omejiti na to, du j so zabranili razširjenje ognja na sosedna po-i slopja. Zgorel je iutli policijski koinisarijal, j k' je bil nastanjen \ stranskem krilu gleda-l lisca, in zelo dragocena studijska knjižnica. Kako pišejo Srbi o dr. Korošcu Na napade, ki jih prinaša Pribičevičevc glasilo »Reč« proti dr. Korošcu, odgovarja glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava« sledeče: »Pribičevičeva .Reč' je obsula 2 nekvalificiranimi napadi osebnost g. Korošca. Zalili bi g. Korošcu, če bi ga branili pred takimi napadi ,Reči', ker ga njegovo javne delo brani v popolni meri. Glede politične do. slednosti stoji g. Korošec tako visoko nad don kichotskimi figurami samostojnih demokratov, da mu v tem oziru nobene brainbe ni prav nič potreba. Kar se tiče insinuacije .Reči', da bi se g. Korošec kot minister notranjih del udejstvoval samo kot izvršilec želja radikalne stranke, moramo reči, da je .Reč' merila politični značaj g. Korošca ■/. merilom, s katerim se mora meriti samo njihov lastni strankin šef, On je radi gole oblasti zapustil svojo lastno demokratsko stranko in potem pa zopet, kei je izgubil oblast, padel pred noge g. Radiču, katerega je poprej tako grdo in besno napadal. G. Korošec je politik, ki mu je tuja vsaka politična akrobatika. Njegov politični položaj je trden, ker si ga je ustvaril s svojim javnim delom med slovenskim narodom. G. Korošec je preuvideven politik, da bi mogel tak položaj kompromitirati. Če demokrati iskreno želijo imeti v ministrstvu notranjih zadev človeka, čigar politična reputacija daje jamstvo, da se bo pravilno delalo v tem resoru, tedaj bi morali brez premišljevanja sprejeti g. Korošca. Popolnoma neumna blatenja ,Reči' ob tej priliki nobenega pametnega človeka ne morejo zmotiti.« Sedaj pa berimo, kaj pišejo o dr. Korošci: slovenski žerjavovski listi. Zlobno natolcevanje SDSarski tisk je zmožen resno serviratl vsako budalost, če mu to služi za -primerno« denuncijacijo. Njemu se te dni zdj popolnoma v redu, da zapiše debelo laž, da dr. Korošec mora dobiti od škofa Jegliča dovoljenje, če hoče postati minister in šJ{. Bajuka in drugim jako zanimivim sporedom bo jutri, v nedeljo, ob 7. uri zvečer v Rokodelskem domu. O Kibici. Kdor je kdaj igral karte, šah ali domino, ve, kako neprijetni so zraven opazovalci, tako zvani »komarji« ali »kibici«. Idealnega kibica, ki bi molčal in igro le gledal, baje sploh ni,' tako trdijo vsaj kvarto-pirci. V neki gostilni so kvartali trije možakarji, ki na svojo jezo seveda niso ostali brez »kibica«. Ta je bil posebno hud in je očital enemu od igralcev, da slepari pri igri. Ta ni mogel spraviti kaj takega v žep, temveč je pograbil polno litersko steklenico in zamahnil proti »kibicu«. K sreči je goatilničarka prestregla udarec, zato pa ni mogla drugega, katerega je naperil proti igralčevi glavi »ki-bic« sam. Ta je razbil na igralčevi glavi prazno litersko steklenico. Težko ranjenega igralca so prepeljali v bolnišnico, hudega »kibica« pa je zapisal stražnik, kar naj bo vsem drugim »kibicem« v pouk in svarilo. © Zlikovec ustavil celo industrijo. Neznan poreetnež. najbrže kak paglavcc, je vrgel v četrtek proti večeru na Dolenjski cesti blizu Putrihove gostilne dolgo žico, obteženo s kosom lesa, na električni vod. Posledica je bila, da je morala radi električnega kratkega stika mirovati vsa industrija v južnovzhodnem delu mesta. Obrat so morale ustaviti Batjelova tvornica koles, Rihterjeva svečama v Zvonar-ski ulici, mizarstvo v Tesarski ulici, Bouco-nova stolarna in pletarna Franzl. Monter je po dolgem iskanju odstranil vzrok kratkega stika ter zadevo prijavil policiji, ki išče sedaj neznanega zlikovca. © Še en vlom. Petim vlomom, o katerih smo poročali že včeraj, je v petek zvečer sledil še šesti. V stanovanje gostilničarke Frančiške Jerasove v Kolodvorski ulici št 27 je vlomil vlomilec, ki je seveda neznan, odprl omare in pobral razne obleke, perila ter nekaj zlatnine. Mtarflbor □ Mariborski oblastni odbor je oddal razpisana mesta. Slovenec: je pred tedni objavil razpis uradniških mest pri oblastnem odboru. Za ta mesta je bilo 820 prosilcev in prosilk, a so bila oddana tem-le: g. inžene'-ju pri velikem županstvu v Mariboru Dolencu, absolviranemu juristu Vatoslavu Voršiču, Vo-dopivcu, Turku in g. Jagodiču fe Celja. Kot strojepiske so bile sprejete: gdčna Mori od velikega županstva, Marija Bende, dosedaj pri dr. i? apoen in Marija K rajne iz Oplotnice pri Konjicah. □ Smrtna kosa. Umrl je v Mariboru višji aktivni stražnik Franc Hlebe v starosti komaj 50 let- Pokopan bo danes ob Ireh popoldne. Umrla sta še Kac Mihael v starosti 67 let v Lajteršbergu in bo pogreb v soboto ob dveh in 75 letna zasebnica Karolina Stark, ki bo pokopana v soboto ob štirih. Danes je bil ekshumiran in prenesen v novo družinsko grobnico, pred tremi tedni umrli Josip Sales-berger. □ Cercle francais. Odbor francoskega krožka v ^Mariboru vabi člane društva in vse druge prijatelje francoskega jezika in francoske umetnosti na čajanko, ki jo bo priredil v nedeljo, dne 19. t. m., v Vesni s sledečim sporedom: 1. A. Thomas, Romance de Mignon, poje gdč. M. Stupan. — 2. Saint Saens, Quin-tette A mineur, izvaja kvintet gospe Brandl. — 3. Massenet, Elegie in Raynaldo Halin, poje gospa R. Djclebčič. .— 4. Liszt, Rigoletto-Paraphrase, izvaja na glaeovirju gdč. Zl. Strelec. — 5. A de Musset, Un Caprice, šaljiva enodejanka. Potem prosta zabava. Začetek ob 17. uri. □ Almanah Jadranske straže za 1. 1928. izide koncem nmrca in bo radi desetletnice ujedinjenja posebno aktualen in razkošno opremljen. Prednaročila sprejema poverjenik J. Cijan, v Vrazovi ulici 6. II., kateremu naročniki lahko sporočijo po dopisnici, da se želijo naročiti in plačati takoj ali deloma ali pa po povzetju brez nadaljnih stroškov. □ Strelska družina v Mariboru prične zopet z rednimi strelskimi vajami v nedeljo, dne 19- februarja, ob 9 dopoldne na običajnem mestu. □ Veliko dobrodelno tombolo priredi dne 15. aprila t. 1. osrednje društvo nižjih poštnih uradnikov in brzojavnih uslužbencev. Ker je čisti dobiček namenjen za podporo bolnih članov ter ubogih vdov in sirot, prosimo vsa cenjena društva, da upoštevajo to dobrodelno prireditev in naj bi po možnosti opustili druge prireditve na ta dan. □ Knjige »Goriške Matice« se v Mariboru še dobe pri poverjeniku g. Cijanu v Vrazovi ulici 6-II. □ Odda se za svojega petletni zdrav, nezakonski deček. Tozadevno se je zglasiti pri socijalno političnem oddelku mariborskega mestnega magistrata, Rotovski trg 9, kjer se izvejo točnejši podatki. □ Nesreča. Špindler Alojz, 26 letni koči-jaž v Teznem, je v četrtek padel pod voz. Pri tem si je zlomil levo roko in močno poškodoval desno nogo nad kolenom. Mariborski rešilni oddelek ga je prepeljal s kraja nesreče na Zg. Poljskavi v mariborsko bolnišnico. Celje O Za 10 Din hišni posestnik. To ni šala. Vesela resnica je, da lahko zadeneš glavni dobitek II. stadionske loterije, katere žrebanje se vrši sicer šele 25. marca t. 1., a bo prepozno kupiti srečke, kadar bodo že razprodane. Najbolje storiš, če se takoj potrudiš v pisarno celjske podružnice »Slovenca«, Cankarjeva cesta 4, kjer lahl.o med uradnimi urami kupiš srečko. •©■ Sancinov trio (K. Sancin, E. Marsić in R. Matz) nastopi v petek, dne 2. marca t. 1., v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Na sporedu so najodličnejše skladbe L. v. Beethovna, Ant. Dvoraka in B. Smetane. Odlična glasbena trojica, ki je kljub svoji mladosti žela doslej že nedvomne solidne uspehe po naših stolnih mestih, bo gotovo tudi v Celju deležna obilnega zanimanja. & Gledališko življenje v Celju. Kakor smo zvedeli, je gledališka uprava morala iz tehničnih razlogov opustiti misel, da bi se Tolstojevo »Vstajenje« uprizorilo še enkrat kot vojaška predstava Pač pa namerava gledališče v kratkem uprizoriti popularno F S. Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec« v originalni režiji in inscenaciji ravnatelja Bratine. Nekaj za Celje senzacionalnega bo uprizoritev Deutscheve Kristove drame »Pasijon«. Igrala se bo sredi posta. Za »Pasijon« so kostumi že naročeni. Da bo inscenacija veleza-nimiva, bo poskrbel mojster Bratina. Za »Pa-sijonom« bo gledališče igralo Nestroyevo ea- Cgubljanslco gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Sobota. 18. februarja ob 16. uri: SNEGULČICA IN ŠKRATJE. Otroška predstava pri izredno znižanih cenah. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Izven. Ob 20. uri: NEDELJSKI ODDIH. Izven. Ponedeljek, 20. februarja: NEDELJSKI ODDIH. Red I). Torek, 21. februarja: Zapito. Sreda, 22. februarja: HAMLET. Gostuje g. Edvard Kohout, član Narodnega divadla v Pragi. Izv. OPERA. ' Začetek ob pol 8 zvečer. Sobota, 18. februarja: MARTA. Premljera. Premi-jerski abonma. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja Julija Betetta. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: BAJADERA. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 20. februarja: Zaprto. Torek, 21. februarja ob 10. uri: ZMAGOVALKA OCEANA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Sreda, 22. februarja: Zaprlo, četrtek, 23. februarja: MARTA. Red A. Mariborsko gledališče Sobota, 18. februarja ob 20. uri: PLES V MASKAH. Ab. B. Kuponi. Gostovanje (te. Mitrovičeve. Navadne oporne cene. Nedelja, 19. februarja ob 15. uri: PEPELKA. Otroška predstava. — Ob 20. uri: TAKRAT V STARIH ČASIH. Zelo znižane cene. Kuponi. Mariborski CfudsRi oder vprizori v nedeljo popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke veseloigro »Nebesa na zi mljk. Naznanila Ljubljana. Članicam vimnje Marijine družbe v Llchton-tliurnovem zavodu: Radi nepredvidenih ovir odpade Drireditov v uodelio dne 19 t. m. — Voditelj. V Sentpoterski prosveti danes zvečer n i mladinskega predavanja. Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SllS v Ljubljani ima danes ob 20. uri redno odborovo sejo v kleti I. del. konz. društva. Kongresni trg 2. PriJite polnošte-vilno! — Predsednik. Jutri, v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Akad. domu velika akademija abstin. krožka III. drž. giinn. v Ljubljani Vabljeni vsi prijatelji našega gibanja, zlasti pa starši sodelujočih mladih junakov. Vstopnine ni I Maribor. Katoliška Omladiiia priredi v nedeljo 19. februarja ob pol 18. uri v svoji dvorani. Cvetlična 28, predavanje o Lurdu s skioptičnimi =l!kami. Predavala bo ravnateljica Stupica. K obilni udeležbi vabljeni. Ostali kriiji Št. Vid nad Ljubljano. Zavod sv. Stanislava priredi na pustno nedeljo 19. febr. t. I »Fausta«, petdejanko z dij; škim orkestrom, ki spremila pri važnejših točkah igralce, pa tudi med odmori mu ne bo dal g. prof. Hybnšek miru. Pustna nedelja je — to ti kaže hudomušni Pavliha, Faust te pa uvaja v rrsnost postnih dni. 0 resničnosti se prepričaj sam! — Vstopnice se dobe na upravi te list vii in pri g. Iv. ZaRotnikovi. Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vprizori v dneh 4., 11., 18. in 25. m rca »Kristusovo trpljenje i n smrt« v 11 slikah. N stopi 70 oseh. Letos ie oder snopolnjen in razsvetljava prvovrstna. Začetek ob 3 popoldne. LjuHski oder v Šmartnom pri Litiji vprizori v nedeljo dne 19. t. m. »Bele vi inice«. Braslnvče. Tukajšnje prosvetno društvo priredi nn pustno nedeljo dne 19. febr ob 15 uri v Društvenem domu veselo in zabavno burko »Lum-pacij vrgabumk. Med odmori igra društveni tam-buraški zbor. Uriž«>. Kat. prosvetno društvo ponovi v nedeljo dne 19. t. m. ob 4 popoldne v Griž'h v dvorani ge. Amalije Piki zanimivo igro »Graničarji«. Naše dijašivo Iznajdljivi Američani. Na predpustnih veselicah pijejo Američani, k terim je, kakor znano, alkohol prepovedan, vino in žganje iz — daljnogledov, kakor nam kaže ta zanimiva slika. na smer Danica. Danes zvečer ob 8 društveni sestanek katerem predava nar. posl. g. Franc Smodej o srnicah jugoslovanske aktualne po'itike. Za člane I.JU. „I._______ , ■, ■ , , , ., , udeležba obvezna, tovariši iz bratskih društev in ee. starešine iskreno vabljeni. robno burko »Zli duh Lumpacij Vagabundus« ali »Zanikarna trojica« v Zupančičevem prevodu. Vsekakor se nam obeta živahno gledališko življenje, ki bo po svoji zanimivosti in dobri pripravi v polni meri popravilo event. slabosti dosedanjega gledališkega udejstvo-vanja. <3 Celjski okoliški občinski odbor ima v nedeljo, dne 19. februarja, ob osmih dopoldne svojo redno sejo. & Porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču se prične dne 5. marca 1928. Kot porotniki za to zasedanje so bili izžrebani: A) Glavni porotniki: Pirnat Ignac, posestnik. Laško 9S; Kovačič Franjo, jx)sestnik, Loč; Kotnik Gašper, posestnik, TojMlščica; Kostevc Miha, posestnik in gostilničar, Globoko; Kolman Ivan, posestnik, Šmartno pri SIo-venjgradcu; Orajžl Josip, posestnik, Cerovec; Bre-gar Anton, trgovec, Lože; Zupane Franc, posestnik in čevljar, Prožin; Vrtačnik Anton, posestnik, Do-brovlje; Šerbec Miha, krojaški mojster, Celje; Ran-zinger Franc, trgovec, Ce je; Faganeli Franjo, trgovec, Celje; Sem Jakob, jx>sestnik in trgovec, Ljubno; Pečnik Franc, žand. narednik v pok., Konjice; I.es-jak Ivan, f>o?eslnik, Št. Janž na Vinski gori; Kom-|X)š Simon, graiščak, Lokovina; Grobelnik Jožef, posestnik, Ootovlje; Ribič Ivan, ix>sestnik, Gor. Roje; Bizjak Ivan. krojaški mojster, Celje; Brezovšek Jurij, jJO-esluik, Razgorce; Lorber Jožef, tovarnar, Žale Lukas Franc, trgovec, Celie; Slomšek Jakob, posestnik, Brezje-Slom; Feraut Štefan, urar, Celje; Venišek Jožef, posestnik in poslovodja, Rečica-trg; Pavlin Vinko, trgovec, Trbovlje; Hladin Valentin, trgovec, Ce'je; Podjavoršek Ivan, posestnik, Brezova; Kuder Ivan, posetnik, Gotovlje; Dolžan Franjo, kleparski moister, Celje; Parfant Franc, posestnik, Št. Peter v Sav. dolini; Ficke Alojzij, posestnik in finančni kontrolor v pok., Prevrat-Konjice; Golo-granc Franc, stavbenik, Prevrat-Konjice; Habjan Ivan, mesar, šmarje-trg; Breznik Karol, hišni posestnik, Cel:e; Veber Leopo'd, zasebni uradnik, št. Jurij ob juž. žel. — B) Dopolnilni porotniki: Drev Martin, jxisestnik, Drešinja vas; Diehl Robert, trgovec, Celje; Vehovar Franc, tovarnar, Celje; Fuchs Franc, tovarnar, Celje; Kolenc Franc, trgovec, Celje; Inkret Leopold, instalater, Celje; Stre'ec Ivan, sedlar, Celje; Dobrave Miha, slikar, Celje; Luhn Viktor, jxisestnik, Lisce. Dopisi Cerkl je ob Krki Mlekarne v naši dolini. Imamo zadrugo v Cerkljah, a tam gori v Zakrakovem so se zopet oklenili neke hrvatske firme, čeprav jim prejšnja še ni plačala dolgov. Da ne bodo naši ljudje na milost in nemilost izročeni tujim — negotovim firmam, namerava zadruga v Cerkljah svoje obratovanje tako razširiti, da bo lahko sprejemala mleko iz cele dol;ne. Bo to na vsak način velika dobrota za ljudstvo, ki si mora iskati dohodkov. Poslednji mož, burka v 3 dejanjih, bo igrana v dvorani v nedeljo, 19. t. m. — Drugo nedeljo pa nastopi pevski zbor iz Krške vasi v naši dvorani z Divjim lovcem. Birmo bomo imeli tu v soboto. 5. maja. Ljudje bi radi do tedaj nove zvonove, a cvenka je premalo. Za novo šolo v bližini Skopic ali Krške vasi je vložena prošnja od prizadetih vasi. Sedaj imajo otroci, ki hodiio tu sem v šolo, jx> 4 km daleč. — Ob'asti ne bodo nasprotovale, le naš »finančni minister« bo bržkone pomišljal. Kranj. »Klerikalne srake in pavovo perje«. Pod to označbo prinaša »Jutro« št. 47. z dne 12 t. m. sestavek, v katerem pripisuje zasluge za riovi železobetonski most čez Kokro g. posl. dr. žerjavu, dosego elek'nčne razsvetljave na kolodvoru ter ure ditev postajama potniških vlakoV g. mestnemu žu-l>anu ter io ob. ie od eka g posl. Brodarju iz katerega se koncem sestavka norčuje, kakor da je 011 kriv tistega neznosnega l-lata na dovozni cesti od kranjskega kolodvora do državnega mostu. Pa pojdimo po vrsti. Za danes o mostu. Bilo ie nekako pred dvema 'etoma. Tedaj je tr. posl. Brodar inter-peliral ministra javnih del radi prej imenovanega mostu, češ. da je zelo v slabem stamu. G. minister je takoj na to interpelacijo odposlal inženerja iz mi-nistrstva na lice mesta. Ta je pregledal most in ugotovil, da je most zares zdo slnl\ pnč pa more za silo obstojati še par H. Na pod'agi tega pregleda je tedanji g. minister Uzunovič dal napraviti načrt za nov most; ker pa je delo zastajalo, sc je nn pritisk g. posl. Brodaria Ia načrt skončal in tudi dobil končno potrjenje. Lansko spomlad, ko so prišli naši v vlado in je r>ostal mini=ter javnih del naš jx>sla-nec p. Scrnec, je g. nosi. Brodar zahtevek da se vnese v proračun za 1927-29 vspja 400.000 Din za pred-dela novega mostu ter tudi dosegel, da se je ta postavka res vnesla v proračun z donolnili (t. j. v prvotnem proračunu, ki ga le sestavila prei;"nja vlada, v kateri je sedel g. dr. Žerjav, te postavke ni bilo. 4iesla se je z dopolnili na jx>budo pori. Brodarjn). Letos je isti dvakrat zahteval in ze zavzel za to, da se je vsota 400.000 Din tudi nakazala. Istotako je jiovzročil g. nosi. Brodar, da se je v sedanji proračun za I. I02R 20 vnesla ce'okupna vsota za novi most t. j. 1.080.000 Din. — To je nalančen potrk topa vprašanja. Kdo more govoriti drugače kakor govore dejstva? — Jutri o kolodvoru. Brežice. Pri-edi'ev o n "e šo'e. V sob^tn. dne 11. t. m. zveč-T in v nedelio 12. pojvildne je popoldne je priredila osnovna šola v dvorani Na- rodnega doma pravljično igrico »V kraljestvu palč« kov«, ki je bila dobro nastudirana in z uspehom igrana. Posebno pa nam je bilo všeč to, da predstava ui bila dolga, kar naj bi nriredilelji mladinskih prireditev vedno upoštevali! Spori Kranjska gora. Vremensko jooročilo: Snega 55 cm. Temperatura zjutraj +2" C. opoldan-f 23° C. Barometer (820 m n. m.) 695 (lepo). Solnčno, južne vreme. Smuka v višjih legah dobra, v dolini slaba 15. t. m. je bil zaključen 2. vojaški smuški tečaj г običajno tekmo. 17. t. m. se jc pa začel zadr.ji letošnji kurz, katerega sc udeležuje srmo rezervne moštvo iz gorenjskih obmejnih občin. Tekme za kr gorsko prvenstvo so se morale radi slabih snežnih razmer odložiti. NOGOMETNE OLIMPIJSKE IGRE. Tehniška organizacija olimpijskega nogometnega turnirja je poverjena Fifi. Igrali bodo jx> mednarodnih določbah za leto 1927-28. V slučaju nesporazuma glede določil je merodajno angleško besedilo. Vsaka dežela sme poslati samo eno moštvo. Priglasiti se mora organizacijskemu odboru do 15. aprila. Poslati sme 22 igravcev. Poimenski priglasi se sprejemajo do 6. maja, spremembe teh priglasov pa do 17. maja. Tekme se vršijo po jjokalnem sistemu. Razpored tekejn se odloči po žrebu, način žrebanja določi Fifa. Zmagovalci prve runde igrajo med seboj jx> istein načelu, pri čemer se izvrši uvrstitev nasprotnikov v tej in v drugih rundah po žrebu. Zmagovalec je moštvo, ki zmaga v zadnjem boju; njegov nasprotnik dobi drugo mesto. Ona dva, ki sta izgubila zadnjo vmesno ruudo, igrata za tretj« mesto. Igra se kot običajno, 2 X 45 minut z odmorom, po pravilih. Če igra po 90 minutah ni odločena, se podaljša za 2X15 minut, z odmorom 5 minut. Če tudi tedaj ni odločena, se vrši tekma jx>-zneje, rok določi Fifa. Če zopetVii nič, se zopet r>o-daljša za 30 minut. In če zopet ni odločitve, do oči Fila še en rok, če čas to pripusti .Če se tretja igra ne vrši, določi Fila jx>tom žreba ono moštvo, ki igra v sledeči rundi naprej. Vrstni red in čas tekem določi Fifa, ki sme vsak čas kaj spremeniti, če je to v interesu tekem. Če le mogoče, bo imelo vsako moštvo med dvema igrama odmor 48 ur. Vsaka dežela sme sestavo svojega moštva za vsako tekmo jx>ljub-no spremeniti, tudi v slučaju ponovitve igre. seveda le v okviru priglašenih 22 i"ravcev. V vseh slučajih, ki niso predvideni, odloči Fifa. ZA VELIKONOČNO DOBO priporeča JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA CERKVENIM ZBOROM: Adamič K-: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor. Part. 16 Din, gl. po 6 Din. Faist dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za meš. zbor. Part. 20 Din, gl. po 4 Din. Foerster Ant.: 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din. Foerster Ant.: Te Deum, op. 18 za mešani zbor. Part. 4 Din, gl. po —.50 Din. Grum Ant.: Asficrges me ct vidi aquam za meš. zb. 16 Din. Illadnik Ig.: Regina coeli, op. 49 za mešani zbor. 5 Din. Hladnik Ig.: Asperges me ct vidi aquam za meš. zb. 5 Din. Hribar p. Ang.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din, gl. |x> 101 in. Kimovcc dr. Fr.: Riliar renatus za mešani zbor. Part. 24 C in, gl. po 8 Din. Sattner p. Hugolin: »Te Deum« za mešani zbor. Part. 6 Din, gl. jx> 1 Din. Sicherl Jos.-Premrl St.: 15 velikonočnih pesmi za mešani zbor. (Riliarjevi, Cvekovi, Vavknovi, Gerbičevi in drugi napevi.) Part. 30 Din. Sobota. 17. februarja. Zagreli: 19.30 prenos iz ljubljanske opere. — Milan: 20.50 koncert. Pester spored. •— Drcslau: 20.10 kabaretna glasba. — Barcelona: 22.10 koncert kvinteta. — Pra^a: 20.10 »V senci lipe<, igra I (Sv. Čecli)- — Leipzig: 20.15 vesel večer. Pevske točke s spremljavo klavirja; 22.15 zabavna in ; plesna godba. — Stuttgart: 15 lahka glasba. Mm Hi, uverture itd.; 20.15 skupna zabavna jirircditev frankfurtske in stuttgartske jioslaje; 22.30 plesna J godba. — Tnuloiise: 21.45 koncert. Italijanska glas-I ba. — Hamburg: 20 Vesele skladbe komponistov ; StrauBov — F ankfurt: 20.15 zabavna prireditev skupno s stultgartsko j>ostajo. — Brno: 19 orkestralni koncert; 20 koncert skladb čeških komponistov. — Rim: 20.45 operni večer. Odlomki ii muzikalne komedije »Skrivno materinstvo« (Ciina-rosa) in opere »Trovatore« — Oslo: 20.30 koncert — Berlin: 20.11 Predpuslno razpoloženje (solisti in orkester); 22.30 plesna glasba. — Патеп-try: 23.20 orkestralni koncert. Weber: Uvertura iz »Euryanthec — Mozart: Vijolinski koncert -Čajkovsky: Simfonija v b-molu — DvoFak: Prvi slovanski ples — D'Ambrosio: Kaneoneta — I)it-terdorf. Scherzo — Elgar: Suita iz Treh bavarskih plesov. — Dunaj: 19.55 sjiorlno poročilo iz St. Mo-ritza; 20 >Stari Dunaj«, opereta v 3 delih (I L.-m-nCr); nato jazz glasba. — Varšava: 22.80 plesna sodba. SKa / / aj/e norega KOLEDAR. Sobota, 18. februarja: Simeon, Fiavijan, Heladij. — Jutri: KonTad. Dunajska vremenska napoved za 18. februar: Izpremenljivo. V severnih Alpah od časa do časa lahne padavine, nekoliko hladneje, pa še vedno nad normalo. V južnih Alpah večinoma jasno, v prostih legah viharni vetrovi. ZGODOVINSKI DNEVI. 18. februarja: 1916 so bili italijanski letalci nad Ljubljano. — 1654 je umrl francoski pisatelj J. L. Guez de Balzac. — 1857 se je rodil slikar in kipar M. Klinger. — 1853 je Labeny izvršil atentat na avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. — 1915 je umrl predsednik srbske akademije znanosti in umetnosti Sto-jan Novakovič. — 1546 je umrl Martin Luther. — 1564 je umrl v Rimu italijanski kipar in slikar Michelangelo Buonarroti. ~k Vsem društvom sporoča Prosvetna zveza, da je včeraj prispe! nov odlok glede prireditev. Vsako društvo mora sporočiti svoio prireditev, bodisi igre, koncerte in ski-optična predavanja, nekaj dni preje velikemu županu. Ta izda potrdilo, da je prireditev prosvetnega značaja, torej takse prosta, oziroma znižane na 10%. Vloga kakor odgovor je brez lakse, torej kolka prosto. Društva prosimo, da sc ravnajo po tem navodilu. ic Promocijo. Na zagrebški univerzi so v sredo, dne 15. februarja, promovirali za doktorje vsega zdravilstva gg. Franjo Ciber iz Kandije pri Novem mestu, Hudolf Lo-vrec iz Maribora, Tone Ravnikar iz Ljubljane in L o j z e T u r š i č iz Bezuljaka pri Begunjah. * Za lastnike vrta. Kdor ima ob svoji hiši vrt, od katerega hoče imeti dobiček, bogat pridelek in razvedrilo naj si nabavi Hunie-kovo knjigo Domači vrt«, ki nudi vse potrebne nasvete za plodonosno obdelovanje in kraeitev hiše in vrta. Knjiga velja 33 Din, vezana 40 Din in se dobi v Jugoslovanski knjigarni v.Ljubljani. + Davek na ročno delo. Nekatera davčna oblastva so vpeljala takso tudi na plače delavcev, četudi se jim niso izplačevale proti pobotnici. Kjer se je to prakticiralo, ni znašal davek na ročno delo 3.3, kakor predpisuje finančni zakon, ampak 3-5. Delavska zbornica je intervenirala proti taki praksi, na kar je izdala generalna direkcija davkov na podlagi čl. 43 taksnega zakona odlok, da se sme zahtevati od delavcev taksa po tarifni postavki st. 33 le tedaj, če izda pismeno ]>otrdik> o prejemu izplačane plače. Torej davek za telesne delavce /.naša do izvedbe novega finančnega zakona le 3.3, ne 3.5. ASi ste že kupili stadionske srečke Hitite! Žrebanje 25.marca -k Likvidacija »Edinstva«. V četrtek, dne 16, februarja, se jc vršila spravna seja zastopnikov UJU in učiteljske organizacije »Edinsivo«. Dosegel se je med zastopniki sporazum. Organizacija »Edinstvo« bo likvidirala. Njeni člani vstopijo zopet v UJU. List »Edinstvo« preneha izhajati. ic Protestantske knjige: »Znamenja na-Se-ga veka« in »Grešnikova usoda« je začela prodajati v krškem okraju od hiše do hiše neka ženska, ki govori napol hrvatsko. To robo je piinesla k nam s Hrvatskega, kjer imajo založnika v Zagrebu in Novem Sadu. Slovenščina v teh knjigah — da o drugem ne govorim — ni vredna počenega groša. Zahtevajo pa 32 Din. ir Rude in premog iščejo strokovnjaki v Gorjancih od Čateža proti Cerkljam ob Krki. Pravijo, da mora biti v Gorjancih in na Kr-Skem polju eno in drugo. Znaki so tu. Natančen uspeh bo znan šele čez par mesccev. ic Prvi metuljček. Iz Brežic nam poročajo: Toplo predpomladansko solnce je zvabilo v življenje prvega metuljčka, ki nam je lelos že v prvi polovici februarja naznanil pomlad. Upamo, da se ni — zmotili -k Vasilij M i r k : 10 povesti za našo klavirsko mladino. Cena 20 Din. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni. Prebrisane tatice. Na Valentinovo je bil v Brežicah običajni letni semenj. Prodajalcev dosti, resnih knpovalcev malo. Med gnje-čo so se prerivale tri Hrvatice, vsaka z enim škafom pod pazduho. Pozorno so ogledovale, kje bi bilo kaj »kšefta zanje. Mica je stopila neopaženo k oblegani stojnici, si opasala lep predpasnik in ga — pozabila plačati. Medtem Je Meti nekdo položil, da sama ni vedela kdaj, novo moško srajco v škaf. Komu naj jo neki da nazaj, če ne ve, čigava je? Mina pa si je pri drugem kramarju pomerila robec in z neplačanim tiho odšla dalje. Prodajalci ko kma- lu opazili, s kakšnim namenom oprezujejo sumljive ženske krog njihovih stojnic in so jih naznanili orožnikom, ki so tatice aretirali in jim vzeli precej na sejmu ukradenih stvari. * Samoumor. V Radmirju, župnija Sv. Frančišek v Savinjski dolini, se je ustrelil trgovec Anton Deleja. Vzrok samoumora so slabe kupčije in živčna bolezen. •k Potresi v Dalmaciji. Začetkom prejšnjega tedna so scismografi mornariške vojaške akademije v Dubrovniku zabeležili zopet lažje potrese v oddaljenosti 30 do 40 km severno od Dubrovnika. Dne 10. t. m. je bil zabeležen močnejši sunek, dne 11. t. m. sta bila zabeležena dva močnejša sunka ob 2. uri 27 min., dne 14. t. m. pa je bil ob 15. uri 46 min. 27 s. zabeležen močnejši sunek v severozahodni smeri in v oddaljenosti 33 km. Ob 15. uri 57 m. 6 s. jc bil zabeležen šibkejši sunek, ob 16. uri 3 m. 41 s. pa močneiši sunek v isti smeri in v isti oddaljenosti — v okolici Splita in Šibe-nika. Kakor je mnenja prof. Krčmar, so vsi ti potresi lažjega značaja. Točno pred letom dni je bil v Dubrovniku najmočnejši potres v zadnjih 20 letih. Nekaj razpoklin na notranjih stenah šibkejših zgradb, podrl dimnik, to je bila vsa posledica tega močnega in hudega potresa. Izkušnja onih dni je potrdila, da ima mesto solidne zgradbe. Sistem hišnih blokov ie najvažnejša zaščita pred močnimi potresi. — Mnogi ljudje, ki so se spomnili na potres dne 14. februarja, so v Dubrovniku s strahom pričakovali, da se potres ponovi. Mnogo je bilo tudi takih, ki so prebili vso noč pod milim nebom, misleč, da se bo potres ponovil isto noč in isto uro. ic Naročnikom Zborov«! Prva dvojna številka z bogato, vsebino, novo opremo izide v kratkem. Odslej bo list lahko izhajal zopet redno. — Naroči se še vsakdo lahko na Zl>o-re<' za letno naročnino 40 Din. к Steklenico vrgel v avtomobil. Precej neumno, nedovoljeno in sedaj zanj tudi neprijetno šalo si jc dovolil 13letni šolarček Josip B. v Žapužah pri Št. Vidu. V avtomobil lesnega trgovca Alojzija Hafnerja iz Stare Loke je zagnal namreč prazno steklenico za pivo in razbil hladilnik pri motorju, tako da jc iztekla iz njega vsa voda. Hafner je moral avto ustaviti, obenem pa jc prijel dečka, ki je takoj priznal, češ. da je hotel napraviti le »špas«. Hafner bo moral kupiti nov hladilnik, ki ga bo veljal 6000 Din. к Težka nesreča dečka na tramvaju. V torek ob 9. uri zjutraj se je pripetila v Zagrebu na flici težka nesreča. Učenec IV. razreda ljudske šole Desan Priča, rodom iz Pc-čuha, je hotel skočiti na drveči tramvajski voz, pri tem pa je padel na tla; tramvaj ga je butnil s tako silo, da si je zlomil desno nogo in levo roko. it Dijak povozil z avtomobilom dve osebi. Pred dnevi je neki avtomobil povozil v Zagrebu na Prekrižju dve osebi, in sicer je pahnil trgovskega poslovodjo Antona Sanderja iz Miholjevca pri Požegi v jarek ter ga pri tem znatno poškodoval, trenutek kasneje pa je pahnil šiviljo Ivanko Kodričevo v ograjo iz bodeče žice. Kodričeva je dobila težje poškodbe in je zelo negotovo, če ostane pri življenju. Policija jc sedaj izsledila šoferja v osebi študenta mcdicine Filipa Jurčiča iz Zagreba. Jurčič jc bil aretiran, ker nima niti šoferskega izpita, niti prometnega dovoljenja. ic Čani beg smrtno ranjen. Znani Čani beg Halidbegovič. ki jc bil svoj čas obtožen, da je ubil svojo ženo, učiteljico Milico Bogatičević, je prišel v ponedeljek zvečer v kavarno »Makedonija« v spremstvu svojega prijatelja. Čani beg je bil, kakor znano, pri prvem sodišču obsojen, dočim ga je višje sodišče oprostilo in je bil nedavno izpuščen na svobodo. Ko je Čani beg prišel v kavarno, sc jc tam žc nahajal neki Smajo Ferovič, ki je bil malo pijan in jc pričel ostro gledati Čani bega, izjavljajoč, da bo moral iti radi nekega človeka v ječo. Ko je odšel Čani beg na dvorišče, je odšel Ferovič za njim in pričel prepir z njim. Lastnik kavarne je to opazil in je odšel za njim?, proseč ju, naj se vrneta v kavarno. To sta ga tudi ubogala. Medtem jc v kavarni Smajlo naenkrat potegnil revolver iz žepa in ustrelil na Čani hega. Čani beg je, čeprav je bil ranjen, shočil za Ferovičem, ki je pobegnil. Medtem jc Čani beg krvav omahnil na tla. Čani beg je težje ranjen, vendar pa upajo, da bo ozdravel. Ta dogodek je vzbudil v Skoplju veli'ko senzacijo. ic Ameriške zadeve zahtevajo posebno skrb in znanje- Gospodarska pisarna dr. Ivan Čeme v Ljubljani, Miklošičeva 6. Vam nudi oboje. Nizki otroški po ureditvi. к Bolehajočim na žolčnem in ledvičnem kamnu ter kainnu v mehurju kakor tudi ljudje, ki trpe na preobili tvorbi sečne kisline, morejo z uporabo naravne >Franz-Josef«:-gren-čice urediti delovanje črevesa. Možje z zdravniško prakso so se po dolgoletnih izkušnjah prepričali, da je Franz-Josef voda« zanesljivo in zelo milo učinkujoče salinično odvajalo, da se more priporočali tudi pri bolezenskem povečanju prostate. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 8823 BISEPN0BELI ZOBJE DEHTEČA USTA SARG-OV Nasvet oblastnemu odboru Hišni posestniki, ki so morali dosedaj prenašati vso težo stanovanjskega zakona, so si oddahnili in popravljena bo polagoma krivica, ki so jo morali pretrpeti v vojni in povojni dobi predvsem listi hišni posestniki, ki so imeli svoja posestva še pred vojno. Kakor pa je bila odprava stanovanjskega zakona upravičena, ni pravilno, kar si te dni dovoljujejo nekateri hišni posestniki s tem, da pridobljeno prostost zlorabljajo. So slučaji, da nekateri posestniki pod pretnjo stanovanjske odpovedi najemnino valorizirajo na predvojno vrednost. To nikakor ni pravilno, ker je treba pomislili, da uradniki in nastavljenei, tako privatni kakor državni, nimajo svojih dohodkov valorizirani!]. Če se bo na tak način nadaljevalo, bo morala oblast zopet poseči pu zaščiti najemnikov. Opaža se, da so listi hišni posestniki, ki so imeli svoja posestva že v predvojni dobi, ki so bili v mnogih slučajih navezani le na dohodke svoje hiše in ki so radi stanovanjskega zakona največ trpeli — ostali zmerni tudi sedaj glede povišanja. Tembolj so pa pritisnili oni hišni posestniki (večinoma iz trgovskih krogov), ki so šele v povojni dobi plodonosno naložili svoje prihranke v posesl m katerim se tako naložen kapital sedaj v mnogih slučajih obrestuje z nad 100 procenti. Tako se n. pr. te dni po mestu mnogo govori o sledečem klasičnem slučaju: Nek bogat ljubljanski trgovec je kupil v povojni dobi (leta 1919 ali 1920) od Nemca, ki se je izselil v Avstrijo, veliko, mnogostanovanjsko hišo z dvoriščnim poslopjem na eni najbolj prometnih ljubljanskih cest. On sam slanuje s svojo maloštevilno rodbino v lastni vili; v omenjeni hiši pa ima garažo, hlev in skladišča. Za hišo je plačal takrat 200.000 kron, to je torej 50.000 dinarjev. Dosedaj je dobil ta trgovec na najemnini že 60 do 80 tisoč dinarjev letno, po novem povišanju z dne 1. februarja pa bo do-liil 100 do 130 tisoč dinarjev letno ter poleg tega imel še koristi od dvoriščnega poslopja, ki ga uporablja za svoj hlev, garažo itd. Ako od teh dohodkov odštejemo 50 do 60 odstotkov za davke itd., oslane trgovcu vendar še (oliko, da se mu bo investirani kapital obrestoval z na»l 100 procenti. Oblastni odbor naj bi uvedel za take gospodarje poseben davek na rentahiliteto — potem bi imela od takih dobičkov korist vsaj splošnost in ne en sam človek. Ker pa je takih slučajev precej (posebno med trgovci) bi bil-1 dobro, da bi oblastni odbor takoj pričel s tozadevno evidenco; treba bi bilo le pozvali občinstvo, da prijavi podobne slučaje. Oblastni odbor naj bi čimprej vzel stvar v pretres in skušal dobiti primerno obliko za tak davek. —- Je pa še mnogo podobnih slučajev. Ne bo nič čudnega, če bo prišlo v mesecu maju, ko bo veliko rodbin na cesti, radi obupa deloži-rancev morda celo do osebnega obračunavanja. Godba tiranske diuiziie - lazzband Danes ob 8 z u e č e r u Kazini ZABAVHI VEČER pevskega odseka „Grafike" Vstopnina 15 Din - Maske dobrodošle Efiztolfisna NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imata nočno službo: Rainor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. * * * O O smernicah aktualne jugoslovanske politike predava danes zvečer ob osmih v Danici«, Akademski dom, narodni poslanec Franc Smodej. * © Radio nima z radijem nobene zveze. Namreč z ono najtežjo kovino »radiuin«. k' 1 vsebuje v sebi čudovite energije in jo vsled tega spravljamo v zvezo z dadijem. Naš radi« pa živi le od elektrike in magnetizma. Svoje ime ima odtod, ker izžareva antena oddajne postaje svojo energijo v ozračje nekako tako, kot solnce svoje žarke. Te žarke, ki jim pravimo tudi radio-valovi, bomo lovili nocoj oh pol devetih zvečer v dvorani Akad. doma. kjer priredi Prosvetna zveza svoj običajni sobotni radiokoncert. O Slavni bilardni mojster v Ljubljani, Včeraj je došel znani mojster in bilardni pedagog g. Nikola Sottler, kateri je rodom Hrvat iz Krapine. Deloval je z velikimi uspehi 25 let v največjih h.estih Evrope. (Pari/, Bruselj, Berlin, Amsterdam in Dunaj). V Berlint si je 1. 1912. pridobil mojstrstvo Nemčije tei je bil odlikovan z zlato kolajno. Mojster Sottler se je vrnil pred šestimi meseci v domovino in je osnoval v Zagrebu bilardno akademijo tei bilardni klub, kateri šteje že preko 100 članov. Mojster Sottler, kateri se bo mudil nekaj dni v Ljubljani, priredi danes popoldne in zvečer v kavarni »Union« bilardne produkcije. Opozarjamo na to posebnost, ki se pri nas le redkokdaj vidi. O Komerz na čast Juliju Betettu. Po nocojšnji operni predstavi, ki se vrši v proslavo 25letnega jubileja opernega pevca Betetta, bc v prostorih restavracije Kazino komerz v obliki prijateljskega sestanka, h kateremu s" vabijo vsi prijatelji odličnega slavljenca. O Starše dijakov, ki potrebujejo inštruktorje, prosimo, naj pošljejo dopise na »Društvo slušateljev filozofske fakultete« (Univerza, Ljubljana), da jim ono preskrbi zmožne in dobre moči. O Žalostna smrt družine. Z izredno naglico sc je včeraj dopoldne razširila po mestu vest, da se jc na Rimski cesti zastrupil prostovoljno trgovec Josip Valovac, skupno s svojo ženo in s sedemletnim sinčkom. Ker je bil pokojni Vatovac zelo znan po vsej Ljubljani, je ta vest osupnila vse, posebno še, ko se je izvedelo, da je dejanje storil radi finančnih stisk. Josip Vatovac je bil rojen 11. febr. 1881 na Bledu. Med vojno si je nakopal težko živčno bolezen, o kateri je pogosto tožil svojim znancem in ki ga je zelo ovirala pri njegovem poklicu. Pred leti je otvoril na Kongresnem trgu manjšo spccerijsko trgovino, v družbi z neko trgovko, pozneje pa je iz te trgovske zveze izstopil. Ker ni imel niti kapitala, niti lokala, sc je obrnil na neki trgovski konzorcij, ki mu je finansiral trgovino na Rimski cesti. Ali Valovac ni mogel zmagali težkoč. Huda konkurenca, ki je postala v špecerijski stroki že boj na nož, visoke obveznosti ter povrhu tega še skrb za družino — imel je ženo in tri otroke — vse to je moža premagalo. Posebno katastrofalno pa je vplivalo nanj, ko mu je prtd dvema dnevoma omenjeni konzorcij nastavil posebnega kontrolnega blagajnika. V nekaj dneh bi moral Vatovac plačati večjo večjo vsoto za kritje neke obveznosti, baje celo 100.000 Din. Vatovac, ki mu je zmanjkalo že sredstev za redno vzdrževanje družine, ni vedel ne kam, ne kod, kje da bi ta znesek dobil. Odločil se je za obupno dejanje, V četrtek zvečer je nagovoril svojo ženo Elizabeto, rojeno Pečnik in staro 42 let, naj odpreta plinsko pipo, v kar je žena naj-brže privolila. Žena je poklicala ob 8. uri z dvorišča sedemletnega Francka, nakar so sc vsi trije, Vatovac, njegova žena in mali Franci, ki o nameri starišev gotovo ni ^ič v^del, vlegli, in sicer Vatovac na posteljo ob steni, žena in sinček pa na vojaško posteljo poleg štedilnika, na katerega je bila montirana usodna pipa. Ni izključeno tudi, da je Vatovac sam odprl plinsko pipo, ne da bi o tem poprej obvestil svojo ženo, ki je morda spala. Soba, v kateri so šli vsi trije v smrt, jc zelo tesna in jc služila Vatovčevim za zasilno stanovanje. Ko je včeraj zjutraj ob osmih dospela do očetove trgovine 161etna hčerka Valerija, kjer je bila nastavljena za vajenko, jc opazila, da ni nekaj v redu. Ko je odprla vrata v sobo in spoznala, kaj se jc zgodilo, je vsa obupana sklicala skupaj sosede. Mimo je šel tedaj po Rimski cesti slučajno policijski nadzornik Brcnčič, ki jc takoj obvestil o tem iz Jelačinove hiše rešilno postajo ler najbližjega zdravnika dr. Brcskvarja. Ta pa je mogel konstatirati le smrt vseh treh. Ostala dva otroka, 17letni Josip je trgovski vajcncc pri tvrdki Trdina na Starem trgu, 16letna Val<>- плмхс Svetovna naziranja in narodnost Avstrijski zvezni kancler dr. S e i p e 1 je Imel dne 13. t. m. v katoliško-nemški dijaški »Akademiji« v Pragi pomembno predavanje o »svetovnem nazirauju in narodnosti«, v katerem se je izrekel za skupno zapadnoevrop-sko kulturo, a v njenem okviru za narodne pravice vseh narodov in narodnih manjšin. Izvajal je v glavnem: Svet je tako velik, da ga s čutno zaznavo noben človek ne more v celoti obseči. Vendar skuša človeški duh, ki je večji nego svet, prodreti preko njega in doumeti zadnje stvari. Toda posameznik' je preomejen, da bi si v vsakem slučaju ustvaril lastno podobo o svetu. Opirati se mora na duševno delo, ki so ga dovršili ljudje pred njim in okolu njega. Ni treba, da bi predani spoznavni zaklad v vseh posameznostih proučil, marveč mora presoditi le, v kolikor zaslužijo spoznavni temelji zaupanje. Na vprašanje, ali človek svetovno naziranje potrebuje, je treba brez dvoma pozitivno odgovoriti, ker je vse njegovo znanje le mučnn V parija, ako se ne steka v svetovni nazor. Kaos v mišljenju se maščuje s kaosom v življenju. Dejansko ima vsak človek svetovno naziranje, bodisi že zmiselno, dvigajoče, za življenje usposabljajoče — ali pa abotno, ničvredno, najboljše v človeku ugonabljajoče. Da go med ljudmi razni svetovni nazori, prihaja od tod, da resnica sicer v sebi ni deljiva, da pa si človeška slabost prisvaja ta ali oni del, pomešan bolj ali manj z zmotami, negiede na to, da se more tudi čista in polna resnica na razne načine obleči in predstaviti. Oba zgodovinska vira svetovnega nazora sta vera in narodnost. Za vsakega izmed obeh je v posebnem slučaju mogoče nadomestilo. Za vero njena negacija, kriva vera ali pa vanjo se iztekajoča filozofija — za narodnost kasta ali razred. Drugih virov za svetovni nazor skoro da ni. Znanost in umetnost pomenjata koncem koncev kot temelja za svetovni nazor: ali versko ali pa brezversko filozofijo odnosno oviro, da bi se oblikovat zavestni svetovni nazor. Država bi mogla biti vir svetovnemu nazoru samo tedaj, ako se popolnoma krije z narodom. Vera je pri ustvarjanju svetovnega nazora v toliki meri udeležena, da večina ljudi oba pojma istoveti. Dejansko vera, ki ne daje svetovnega nazora, ni vera. Ali je narodnost pri svetovnem nazoru v enaki meri udeležena, je težko reči. Povsod, kjer so bile narodne vere, je predala svetovni nazor narodnost. Toda 'okorela enotnost verskega občestva in narodnosti se ni nikjer obranila. Ko so Grki ln Rimljani menjali med seboj svoje mitologije, je vera raztrgala meje narodnosti. Krščanstvo je končnoveljavno razpršilo misel narodne vere. Tudi najnovejša svetovna vera, islam, je kljub svojemu narodnemu izvoru postala svetovna vera. Vsi poizkusi za ustvaritev državne vere so bili zaman. Ločitev vere in narodnosti je zmaga duha nad krvjo in zmaga misli nad jezikom. Izguba, ki jo je pri tem utrpel na svojem pomenu narod, je le navidezna. V resnici je narod tedaj šele prav postal posredovalec svetovnega naziranja. Materin jezik je prvo in najodličnejše sredstvo za ustvaritev svetovnega nazora. Z njim je v tesni zvezi izobrazna vsebina tekom mnogih vekov pridobljenega kulturnega za- klada naše narodnosti. Celo cerkev spoznavamo le preko svojega naroda. Religijozno misleč človek svoje pripadnosti kakemu narodu ne smatra samo kot dano dejstvo, marveč kot nalogo. Narodna dedščina je še zmerom sposobna, da se množi in pople-menituje. Naši zanamci naj dosežejo zmot še bolj očiščeno, v resnicah še bolj poglobljeno svetovno naziranje. Kdor tako misli o narodnosti, predvsem ne more postati krivičen nasproti drugim narodom. Posebno evropski narodi so stare narode, ki so bili naseljeni okeli Sredozemskega morja in v Prednji Aziji, tako podedovali in poslej tudi drug od drugega prejemali, da bi morali duševno obubožati, ako bi si hoteli prikrojiti sedaj tudi v svojem izvoru zgolj narodno svetovno naziranje Dejansko se svetovni nazori ne ločijo narodno v temelju, ki je za vse evropske narode skupnega zapadnoevropskega izvora in čegar najvažnejši elementi so krščanski, marveč samo v zunanji obliki. Vse, kar je med evropskimi narodi in v njih samih različnega v svetovnem naziranju in kar je predmet boja med svetovnimi nazori, ne sme raztrgati skupnega okvira zapadnega evropstva. V notranjosti tega okvira pa je in ostane odločujoča narodnost, to se pravi tisto, kar je narod za svoje iz lastnega ali ponarodelega s svojim delom pridobil. Da bi se kdo temu odpovedal, ne more nihče zahtevati, tudi ne lastni ali tuji državni razlogi. Naš svetovni nazor nam celo prepoveduje, da bi to omalovaževali. Ker hočemo mir, ne zahtevamo od nobenega drugega naroda take odpovedi, odklanjamo pa seveda tudi od svoje strani vsako uspešno raziskovati le na ozemlju, katerega se tičejo Odvetniški, sodniški in sploh uradniški naraščaj, ki bo služboval v Sloveniji, pa mora biti pravnoznanstveno izobražen v tem državnem jeziku, v katerem bo Imel z narodom in z uradi največ opraviti, t. j. v slovenskem. Slovenija bo s svojim središčem Ljubljano vedno najvažnejša posredovalka gospodarskih in pravnih stikov med našo državo in zapadnim inozemstvom, zato bo tu vedno največ prilike za proučevanje teh stikov — delo, za katero je ljubljanska juridična fakulteta v prvi vrsti pozvana. Vseh teh nalog si je fakulteta z vsega početka v svesti. Njeni člani ne sodelujejo samo pri izenače- nih. Ker je bil slabotnega zdravja in se je njegov oče boril za obstoj svojega podjetja, je prišel ž« v zgodnji mladosti k svojemu stricu, ki je bil Župnik blizu Kolina. V župnikovi knjižnici je našel Široko pot v svetovno književnost, v župniku p» modrega mentorja Ko je končal gimnazijo v Kla-toveh, se je posvetil študiju na praški filozofski fakulteti. Nekaj časa je bil vzgojitelj v Italiji, nato tajnik češke tehnike, a končno je postal redni pri fesor svetovne književnosti na praški češki univerzi. Po dolgotrajni bolezni je umrl 1. 1912. Vrchlicky je eden izmed najboljših čeških pesnikov. Češka zendja pa še ni rodila več tako plodovitih, načitanih in vsestrani'i duhov kakor je Vrchlicky. Njegova dela že tvorijo lepo knjižnico. Samo pesniških del je 65 zvezki v, dramatičnih pa črez 30. V svoij subjektivni liriki daje izraza svojf >■'•• .....>••»•'...... >. ,.5-J.' £55S5?**1/ Največjo potniško ladio sveta gradijo zdaj v Amer ki. Ima obliko vojne križarke, izredno dolžino in na nadkrovu pristajališče in odhajališče za aeroplane. Pot iz Amerike v Evropo bo preplula v 4 dneh vanju domačih zakonov, ne proučujejo samo prava drugih domačih pravnih območij, oni so vedno smatrali za svojo posebno nalogo proučevati pravne prilike sosednih držav, s katerimi vežejo našo državo ozki gospodarski stiki in v katerih prebivajo deloma naše narodne manjšine. Profesorski zbor juridične fakultete izdaja periodični »Zbornik znanstve- nih razprav«, njeni člani pa so od 1. 1919. zahtevo', da ne bi po svojem svetovnem nazo- dalje publicirali 33 knjig in 259 razprav (v ru in iz njega izvirajočem ravnanju hranili slovenskem, srbskohrvaškem, češkem, rus- svoje narodne dobrine. Juridična fakulteta V bojih za ljubljansko univerzo v 19. stoletju se je vedno podčrtala potreba juridične fakultete v Ljubljani. Prav tako in še mnogo bolj potrebna je v naši kraljevini. Ker tvori Slovenija z Dalmacijo posebno pravno območje, mora to pravo biti posebno proučeno in tradirano. Toda nič manj potrebna bo ljubljanska pravna fakulteta, ko bodo zakoni izenačeni. Zakaj Slovenija je po jeziku in po geografski legi posebno karakteriziran, jasno očrtan del države: je pa tudi najbolj industrija! izirana pokrajina na meji dveh močnih tujih kultur, s posebnimi, jako diferenciranimi pravnimi in gospodarskimi prilikami, ki se kažejo tudi v zelo razvitem kmetijskem zadružništvu. Te prilike, z njimi zvezane pravne norme ter njih aplikacije se pa morejo kem, francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku. Jubilej Vrchl?c''eqa 17. t. m. je obhajal češki narod 751etnico rojstva enega izmed največjih svojih sinov, ki je bil v zadnji Četrtini preteklega in v začetku našega stoletja najmočnejši steber mogočne stavbe češke književnosti. Jaroslav Vrchlicky je poleg Svato-pluka Čecha najznačilnejša osebnost v češki poeziji na pragu 20. stoletja. V svoji izredni marljivosti prinaša kakor mravlja na domače tlo vse, kar najde lepega drugod in spoji z domačimi elementi v umotvor. Jaroslavu Vrehlickemu gre zasluga, da se je češka književnost osvobodila prevelikega vpliva nemškega slovstva, ki je prej posredovalo tudi zveze z romanskimi književnostmi. Vrchlickv je s svojimi prevodi in samostojnimi deli 7«čel uvajati romanske vplive iz prvega vira. Jaroslav Vrchlicky, ki se v resnici imenuje Emil Frida, se je rodil dne 17. febr. 1853 v Lou- radosti in svoji sreči kakor v »Sanjah o sreči«, »Letu na jugu« itd. A življenje ima tudi senčno stran, ki se zrcali zlasti iz njegovih pesniških zbirk: »E morla«, »Okna v viharju« in »Damokle-jev meč« Pravi biseri domoljubnega pesništva so v njegovih zbirkah »Glasovi v puščavi« in »Moja dom ivina«. Med njegovimi epskimi deli so najvažnejše njegove »Epske pesmi« in »Kmetske balade«. Vrchlicky je bil tesno spojen s celo narodno dušo in zato je upošteval in visoko cenil katolicizem, ki je že pred tisoč leti vtisnil češkemu na- VVanderer automobili Odprti štirisedežni voz, športni voz, Limousilie in Cabriolet 6/30 in 8/40 HP najnovejše sesiav« s 4 do 5 sedeži „VANDERKR" vozovi so znani po prvovrstnem materialu, največji sigurnosti in elegantni obliki. Glaviiu 7a*topstvn га Slovenijo in Hrvat-ko PAVEL ŠTELE, Ljubljana Kopitarjeva ulica štev. 3 Nova sovjetska zastava kaže poleg zvezde, kladva, srpa in ! l.isa še številko X v spomin na desetletnico revo! :je. Drugo leto jo bodo izmenjali seveda s številko XI in t ko dnlje. Polje in zvezda je rdeče, ostali emblemi-in številka pa temnorjavkasti Načrt je delo umetnik* Ljalika. rodu svoj pečat. Razen njegovih pesmi sta orato« rija »Sv. Ludmila« in »Sv. Vojteh jasni dokaz, da se prišteva h katoliškemu svetovnem nazoru. Med njegovimi dramatskimi deli so se ljudstvu najbolj priljubile njegove veseloigre, zlasti »Noč na Karlstejnu« iz dobe Karla IV. Razmeroma malo se je udejstv val v prozi. Napisal je samo dve zbirki pripovedk in roman »Lutke«. Občudovanja vredni so njegovi prevodi, ki so v vsakem oziru na višini. Je jiu skoraj nepregledna vrsta. Prevajal je iz francoščine, nemščine, italijanščine, španščine, angleščine in poljščine, a tudi iz perščine in madjarščine. Vrchlick^ pomeni vrhunec češke romantike. Kot romantik obrača posebno pozornost lepi obliki, ki ji često žrtvuje tudi misel. Že samo skoraj 250 zvezkov njegovih del, a še bolj pa njegova umetnost sta morali vzbuditi epigone, ki pn ga niti zdaleka ne dosegajo Sir H. Rider tlaggard: 63 Kleopatra, egiptovska kraliica. Ak boš ljubovala Antoniju, te bo Antonij stri. Ako pa se kakor tvoja mati Afrodita dvigneš v vsem sijaju iz naročja ciprskih valov, ti bo dal vse, kar more biti drago kraljevski ženski — kraljestvo, ve-likolepje, mesta in ljudi, slavo in bogastvo, in ti zagotovi vladarsko krono. Dobro pomni: Antonij ima ta julrovski svel na dlani svoje bojevite roke; po njegovi volji so kralji, in kadar se mu pomrači čelo, nehajo kralji biti.« Pri teh besedah je povesil glavo, sklenil roki ponižno na prsih in čakal na odgovor. Kleopatra nekaj časa ni odgovorila, ampak jc sedela kakor sfinga Horemkhu, nemo in nedoumljivo, ter zamaknjena zrla po veliki dvorani. Nato pa se je slišal njen odgovor kakor mehka godba; trepetajoč po vsem životu sem poslušal drzno izzivanje Rimljana: :>Plemeniti Delij. Veliko smo razmišljali o zadevi tvojega sporočila, ki si ga bil prinesel od velikega Antonija našemu bornemu kraljevskemu veličanstvu. Mnogo smo razmišljali, vprašali za svet oraklje bogov, na.jmodrejše mod našimi prijatelji in svoje srce, ki liki koklja čuva nad blagostanjem našega ljudstva. Ostre so brsede. ki si jih prinesel čez morje, in meni se dozdeva, iia bi bile bolj prilične za ušesa kakega majhnega napol ukročenega kneza kakor za ušesa egiptovske kraljice. Zavoljo tega smo prešteli legije, ki jih moremo zbrati, in trireme in galeje, s katerimi moremo rezati morje, pa denar, s katerim si kupimo vse. kar potrebujemo za vojsko. In spoznali smo, dasi je Antonij močan, se Egiptu vseeno ni treba ničesar bati od te Antonijeve moči.« Umolknila je in po dvorani se je razlegalo glasno odobravanje njenih visokih besedi. Samo Delij je iztegnil roko, kakor da bi jili hotel zavrniti. Nato pa je prišel konec! »Plemeniti D lij! Skoraj nas je volja, da velimo svojemu jeziku, da naj se tukaj ustavi, in da počakamo konca močni v naših kamnitih trdnjavah in v onih naših trdnjavah, ki so sezidane iz src mojega ljudstva. A vendar ne boš tako odšel odtod. Mi nismo krivi onih obdolžb, ki so zoper nas prišle do ušes plemenitega Antonija in ki iih sedai surovo nam kliče na ušesa; in mi tudi ne pojdemo v Cilicijo, da bi nanje odgovarjali.« Iznova se je vzdignilo glasno odobravanje po dvorani, v meni pa je srce zmagoslavno vtripalo. v premoru pa, ki je sledi!, se je Delij še enkrat oglasil. »Potemtakem, kraljica, pomeni odgovor Antoniju vojsko, ali ne?« >Ne,<' je odgovorila Kleopatra, :: pomeni naj mir. Poslušaj! Rekli smo, da nočemo priti, da bi odgovarjali na le ohdolžitve, in tudi ne bomo. Ampak.« in pri teh besedah se je večkrat nasmehnila — »z veseljem hočemo priti in to hitro v kraljevem prijateljstvu, da sami pokažemo ob bregovih Ck'. a svoje tovarištvo in miroljubnost.« Ves osupel sem slišal te besede. Ali sem prav slišal? Ali je Kleopatra na tak način držala svoje prisege? Njene besede so me tako dirnule, da sem izgubil glavo, povzdignil svoj glas in zaklical: »0 kraljica, spominjaj se! Obrnila se je proti meni kakor levinja, oči so se ji zabliskale in stresla je lepo glavo. »Tiho, suženj!: je rekla, kdo ti je dal pravico vmešavati se v naše zadeve? Brigaj se za svoje zvezde, posvetne zadeve pa prepii.ili gospodarjem sveta!: Osramočen sem se umaknil nazaj in tedaj sem iznova videl zmagovestni nasmeh na obrazu dvor-nice Karmion, kateremu je sledilo nekaj kakor rahlo pomilovanje mojega padca. »Sedaj, ko je oni krivični bedak, je rekel Delij in pokazal s prstom proti meni, dobil svoje plačilo, mi dovoli, kraljica, da te iz dna srca zahvalim za te prijazne besede--- »Nobene zahvale ne iščemo od tebe, plemeniti Delij, in tudi ti ne pristoja, da bi ošteval našega služabnika,;; mu je Kleopalra segla v besedo in čelo se ji je pomračilo od nevolje; »zahvalo sprejmemo samo iz ust Antonija. Odidi k svojemu gospodu in mu sporoči, da bodo naše ladje sledile tvojim, preden utegne pripravili primeren sprejem. Sedaj pa zdrav-stvuj! Na svoji ladji dobiš majhno znamenje naše dobrotnosti.t -111=111 IIIEIIIE s a > r - 3 r i r f \ p * 5. p i f ' i 3 s » -i S" cc o- T H - « X et -z Л > 5' 3 1 «r < <š a * l S Din Л -i № s M «3 4* tO S (t TO ee | Л o g | Б < B sr X ee « ro N t a -c -i e F n o i /s t Š r< ■л re V-" r- 1 а S 5 B p ■л 77 o C a л TO tf £ & « = tv q e 13 = ® 8 2 J ' I □ S « o x S N-■a < 3! w п 3* 8 * P« B - C TO c _ fc * a v N 3 —• t — X X N •v > w i s 3 S i 3 ч C ■» •J ■ ve X EIIIEII! =111=111 Ђо$рос1аг$&0 Produkcija oremoga v decembru 1927 V mesecu decembru lani je znašala produkcija premoga v Sloveniji 174.496 ton napram 102.195 tonam v novembru 1927, zmanjšala se je torej za 10%, kar je razumljivo, ker i ima december manj delavnikov kakor november. Skupno je v celem lanskem letu znašala produkcija 1,912.141 ton, kar odgovarja naši cenitvi na 1.9 milijona ton, ki smo jo objavili 18. pr. mes. Predvojna produkcija premoga v Sloveniji je znašala 1,587.000 ton in je torej lanska bila večja za 21% kakor pred-v o j n a. Od celokupne produkcije v decembru in zalog due 80. novembra so oddali premogovniki: v tonah (v oklepajih podatki za november 1927): železnicam 85.353 (84.553), bro-darstvu C0 (620), industriji 52.175 (59.181), ostalim 18.277 (18.071), izvozili so v inozemstvo 5.057 (4.598)) ton, skupno je znašala oddaja 174.657 (1S0.675) ton. Oddaja se je zmanjšala v manjši meri kakor produkcija. Poleg tega jo bila še večja kakor produkcija in so sc seveda zaloge zmanjšale. Tako so znašale 30. novembra 1927 88.330, dne 31. decembra 1927 pa 88.169 ton. Dočim je bila produkcija večja, pa je naraslo Število delavstva: znašalo je povprečno v decembru 1927 (v oklepajih podatki za november 1927): uradniki 266 (263), pazniki 240 (252) in delavci 9.138 (9.065). Praktična doo'ka G. Drago Lunder nam je stavil na razpolago v informacijo naših čilateljev sledeči informativni sestavek o svoji poenostavljeni metodi dvojnega knjigovodstva. Ključ nove metode knjigovodstva tiči v načinu razporeditve (kontov) tako, da dobi eden iz vrste računov knjigovodstva kakega podjetja formalen značaj »posle vodeeegao- Ta vodilni račun bo izbrati izmed onih računov, ki izkazujejo denarno gibanje obrata- V tej lastnosti bo torej nastopal račun blagajne ali poštne hranilnice oziroma bančni račun. Od naštetih seveda vselej tisti, na katerem se naj\eč giblje poslovna glavnica (gotovina, kredit dotičnega podjetja. Princip novega knjigovodstva je izveden s pomočjo tabelarne knjige, v kateri je vodilni račun, ki v konkretnem slučaju prihaja v poštev, postavljen v sredo lista. Ob obeh straneh tega računa se uvrščajo vsi ostali računi (konti) v obliki pol-kontov. Na levi strani se vrste polkonti, ki jim gredo dobropisi, na desni pa drugi polkonti, ki sprejemajo obremenitve. Vsi v okviru dotičnega knjigovodstva uvedeni računi izkazujejo torej svoje dobro-pise ali vpise v breme na dotičnem svojem polkontu, ki leži levo ali desno ob tisti strani vodilnega računa, na kateri je ta z isto protipostavko obremenjen ali odobren. Z opisano vzporeditvijo kontov je mehaničnim potoni doseženo, da po načelih dopike izkazujeta dva računa iste poslovne vknjižbe: eden v breme, odgovarjajoči protiračun v dobro. Iz opisa sledi, da je ta »praktična dopika* zelo enostavna in raditega neomejeno uporabna za vse stroke trgovskega, tehničnega in gospodarskega obratovanja. 1. : Praktična dopika« poenostavlja knjigovodstvo tam, kjer je že uvedeno po eni ali drugi metodi. Podjetje, ki uporabi knjige urejene po opisanem načinu v zameno svoje dosedanje blagajniške in prvopisne knjige amer. žurnala, bo doseglo, da se knjigovodja razbremeni uele toliko zamudnega vknjiže-vanja v blagajniško in prvopisno knjigo ali pri amer. knjigovodstvu v žurnal, marveč more poleg teh poslov ludi saldokoniiranje vršiti knjigovodstva še nevešče pomožno osob-je. Knjigovodji bi v danih primerih potem pripadalo le vodstvo, kontrola ter zaključe vanje knjig. Ostali svoj dragoceni čas pa bo mogel posvetiti drugemu, posebno organizato-ličnemu delu, korespondenci itd. (To velja v slučaju, da je knjigovodstvo urejeno po kartoteki. Tukaj bo z uporabo opisane knjige možno odpraviti vrzel, radi katere so se vedno uveljavljali pomisleki glede ua absolutno sigurnost uporabljanja kartoteke. Pogoj popolne varnosti za neokrnjenost celote postane namreč posebne važnosti tedaj, če ima knjigovodstvo kakega podjetja služiti v dokazne svrlie pred sodiščem. Ta pogoj pa bi bil dosežen po priključitvi nove tabelarne kn'ige.) (Dalje sledi.) —o— KONKURZI IN LIKVIDACIJE Konkiirsi: Miša J. Snso, trg., Belgrad, prijaviti do 21 febr.; Pero Miletič, Kučevo (do 13. marca); Milenko Vi lanovič, trg., Kijevac (do 10. nuir-ca); JakSn in Mileta Gašič, gost., Lukovo (do 12. marca); Petar Klojič, trg., Sabac (do 12. marca). Nova velika insolvenca na Dunaju. Znana dunajska privat na banka Nagel iu Wartmann, ki se je nahajala že dalj časa v pogajanjih z upniki, je prišla v konkurz. Sef lir me Robert \Vortmann, ki je bil podpredsednik dunajske borze, so je ustrelil. Aktiva znašajo 4'A, pasiva 9 milijonov šilingov. * * * Fefirganizaeija kmetijske statistike. Kakor «nano, so dosedaj vršili statistično kmetijsko službo okr. kmet. referenti. Sedaj poročajo iz Belgra- Gospod Modrijan na samofrču (Dalje.) da, da pripravlja kmetijsko ministrstvo reorganizacijo. Kmetijske statistike bodo delali posebni organi po posebnem pravilniku, 'ti bodo ali privatniki ali pa drž. uradniki po izbiri ministrstva, kontrolirali pa bodo te podatke, lunet. okr. referenti in pa še centralni urad za poročevalsko službo. Zopet nova tvuruira sladkorja. Kakor poročajo iz Požege, se namerava tamkaj osnovati nova sladkorna tovarna. Nadalje poročajo iz Belgrada, da je uspelo zvezi producentov sladkorne pese stopiti v zvezo z neko inozemsko skupino, ki bo v Do-roslovu zgradila tovarno. Če se ta tovarna ne bi zgradila, namerava Zveza poizkusiti, da dobi v zakup obe državni tvornici sladkorja. Osijoški velesejem se letos — četrtič — vrši od 8.—17. aprila ter od 5.—15. avgusta. Horsza Dne 17. februarja 1928. DENAR. Današnji devizni promet je bil znaten. Posebno močno je bilo povpraševanje za d'vizo London (promet 3300 funtov). V kurzili ni bilo izpre-memb razen v Pragi in Trslu; zlasti poslednji se je učvrstil. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah razen v Trstu in Budimpešti, kjer je bilo privatno blago. Zanimivo je, du je bilo blago Narodne banke v devizi Budimpešta po 9.90, dočim je bilo privatno blago zaključeno po 9.945. Poleg v tabeli navedenih kurzov je notiraio blago Bruselj (Narodne banke) 702.05 napram 793 včeraj. ilrvizni teto! na iiubl'ansH hopz' dne 17. febi*. 19ZS Nato pa resk! in tresk! vam zabobni in s truščem, liruščem hiša vkup zgrmi in kot bi trenil kup je razvalin, le stene kos ostane, hlev za njim. Med prahom sredi razvalin gospa, gospod se v nemi grozi' treseta. Ne bo on bral, ne ona pela več, družinska sreča s hišo preč je, preči Pristane samofrč 1111 ravni kraj palače. Letalcem hrabrim skoro srce skoči v hlače, ko vidijo .zamorca čudnega. K večerji zilnj! de Modrijan čez čas, a jutri v Vna domači krajk I To čudno liilro pevcu v glavo gre in še hitreje svoje vsak poje. Nato se Cigumigu v reki umije, junaško z znbnci v prostem uoč prebije. Prav zgodaj drugo jutro odleto. »Na Kranjsko/ de Modrijan, >gremo okoli čez Francosko!-. Se vsede Cigumigu zad na soro, in poje in bruha za slovo najlepše pesmi svoje. A prišlo je drugače! Nad morje vihar strašan je privihral, ki malo mu je mar bilo, kako obrača Modrijan krmilo. Tja proti jugu pihne samofrč nemilo. Gospodu Modrijanu, oj, srce močneje razbija kakor stroj, a končno posmeje nebo se, od tal peščena, pusta jih ravan pozdravi in par palm. :>Ej, Afrika!« dč Modrijan Pristane samofrč in Modrijan najprej si z dečkoma ogleda kraj. Л sonce, hej, jih strašno žge! Le brž obleke težke preč, ua glavo robce! Pa krikne Modrijan: 2 Loj, griči: povpraš. |)on. Zagreli. Amsterdam 2289-2295, Berlin 1357 —1300, Budiinp' šla 993.5- 986.5. Curih 1093.5— 1096.5, Dunaj 800.4—803.4, London 277.20—278, Ne\vyork 50.80-57, Pariz 222.85—221.85, Praga 168.38")—169.185, Trsi 301.65—302.65. Belgrad. Berlin 1350-1300, Budimpešta 993.5 —990.5, Curih 1093.50—1090.50, Dunaj 800.4 803.4. London 277.20-278, Nevvvork 56.80—57, Pariz 221-85-224.85, Praga 108.385—109.05, Trst 301.05 —302.65. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.04, Budimpešta 90.90, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.22, London 25.345. Ne\vyork 519.95, Pariz 20.4375. Praga 15.41, Trst 27.545, Sofija 3.75, Varšava 58.80. Tr t. Belgrad 33.18—33.20. Curih 362.50— 305.50, Dunaj 203-209, London 92.04—92.00, Ne\v-york 18.80—18.87. Pariz 74.15—74.25. Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 19(1.10, Lomloii 34.015, Milan 37.62, Ne\vvork 710.10. Pariz 27.915, Varšava 79.04. Valute: dolarji 708, francoski frank 28.10, dinar 12.405. Prasra. Devize: Lini 178.75, Belgrad 59.30, Pariz 132.75, London 164.50, Ne\vyork 33.75. Dinar: Ncvyork 175.025, Berlin 7.30, London 277.625. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani zaključene Strojne po 70. V Zagrebu vojna škoda zopet čvrstejša iu je pridobila mi kurzu, dočim so bančni in industrijski ppirji neizpremenjeni. Praštediona zopet SO Din (10%) dividende. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Kred. zavod 105 den., Strojne zaklj. 70, Vevče 135 den., Kranj. ind. 330 deti., Ruše 205 — 280, Stavbna 50 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invesl. posoj. 89.50, agrari 55.50— 50. vojna odškodnina 447. II. 447—448, lil. 448— 450. XII. 475—484, Hrv. esk. 52, Ilipo 05, Jugo 25— 97, Praštediona 875, Ljublj. kreditna 135. Šečerana 550, Shvonija 11.75-12, Trbovlje 532.50 -540, Vevče 136-1-40. Belgrad. Narodna banka 0100 (22), vojna odškodnina 445, 445.50, 445 (3200). uit. febr. 445, 448, uit. marec 450, 449.50, uit. junij 458—457, Izvozna banka 1090, Zem.tljska banka 55, Belgrajska zadruga 5200, Prometna banka 2020, Tob. srečke 90, 7% invest. posoj. 90—91, agrari 50. Trst. Adria 204, Assieurazioni Generali 0990, Cosulich 185, Riunione adrialica 3020, Tripcovie'i 250, Split cement 270, Trž. Lloyd 085, Dalmatia 117, Ocean ia 93. Dunaj. Podon.-savska-jadrnn. 80.98, Hrv. esk. 6.20, Ilipo 7.80, Alpine 40.85, Gre initz 3, Leyknm 10.90, Trbovlje 00.75, Kranj. ind. 42.50. Gutmann 29, Slavonija 1.32, bi u;o Ljubljana. Les: Tram i merkantilni skoro glava-glava 0-8, 7—8 111 dolgi, fko vag. Sušak 1 v. po 300, trami merk. 4—4 do 7—9 po kupčevi noti, fko vag. meja 1 vrg. po 310; bukovi hlodi od 30 cm naprej od 2 111 dolž. fko vpg. nnkl. post, 15 vag. I. po 240. II. po 205: povpraševanje je za 30 vng. desk smreka-ji lka paral., 13. 14, 15, 18, 20, 24, 80, 35, 40 111111 debeline od 4—6 111 dolž. podnvrno blago od 10—15 cl po 140, III. od 16 cm naprej 440 Din; fko vng. mejn via Jesenice tranzito; zaklj. 17 vag. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. posl. plač. 30 dni. dob prompl); Pšenica 78—79 kg 2% baška 385- 387.50. slav. 375—377.50. moka 0 g vag. b!.. fko Ljubljana, plač. po pre jemu 525—Г-30, koruza b->ška nav vozn febr. 287.50, marec 292 50, april 297.50. maj 302.50. činkvanlin 297.50; zaklj. —. Tendenca neizpretnenjeno čvrsta. Novi Sad Pšenica bač. 340-345, sr. 340—345, rž bač. 295—305, ječmen bič. 295—305, raac. 210— 245, oves bač., ban., sr., slav. 250—260, koruza bč. st->ra 240—247.50, marc-april 2"0—257.50, april-maj 252.50—200, bač. bela 255 200, ban. par. Vršac 250 —255, marc-april 252.50—260, sr. 242.50—250, marc-april 250—252.50, mok.i 0 g in gg 475-4S5, šl. 2 455—405, šl. 5 485—445, št. 0 370- 380, šl. 7 300-310, šl. 8 220—240, olrobi bač., sr. 210— 220, slav. 200—210, fižol bač. beli 360-865. Tendenca čvrsta. Promet: 19 vag. pšenice, 50 vag. koruze, 2 vag, moke, 2 vag. ječmena. Budimpešta (lermlnska borza). 17. febr. Tendenca čvrsta. Pšenica marc 31.00, 31.72, zaklj. 31.72 —31.71, maj 32.44, 32.30, zaklj. 32.42—82.44, okt. 30.02, 30.10, zaklj. 30.30 - 8088, rž nrrc 30.44, 30.80. zaklj. 30.36- 30 88, maj 80.24, okt. 24.82, 24.90. zaključek 24.80—24.88, koruza maj 20.78, 26.90. z-Ulj. 20.90-26.02, julij 27.10,27,24, zaklj. 27.24-27.26. Medtem ko Cigumigu s sidra odstranjuje ostanke hišnih duri, Pegaz dalje pluje. Ne dolgo, genovske palače za.blešče pod njim, mostovi, ceste, ulice, cerkve. Da bi pristali, samofrč brž niže krmari gospod Modrijan. A križe ' ima ubogi pevec: zdaj trdo odzadi, odspredi zdaj za dimnik, kamen, les, . gladi. 77-60 5l:.y0 16-.785 3 1.65 1358.^0 1095.00 801.90 277-60 56v0 168.77 3( 1 .50 Amsterdam — 22.9' Berlin 1357.00—1360. 0 Curih 109'.50—10:6.50 Duua 1 810.1o- m 3.40 London 27'.?0— 278.(0 Ne\vyork ,6.8.)— &7.00 Pariz - 223-85 Praga 16w.34'—169.185 Trsi 30. '65— 302.v5