Velja za vse leto • • Za pol leta - . • . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto kol GLAS NARODA Eisf stovenskih: delavcev y Ameriki, B I The largest Slovenian Daily in the United States. IlffirH every day except Sundays a and legal Holidays. 75,030 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y.f tinder the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 166. — ŠTEV. 166. NEW YORK, WEDNESDAY, JULY, 16, 1924. — SREDA, 16. JULIJA, 1924. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXTT. v _ __ ^ .... ^ ...* „ t V PRIGETEK LONDONSKE KONFERENCE Danes se je pričela londonska konferenca, koje izid je popolnoma nejasen vsled nesporazuma, ki vlada med Francijo in Anglijo. — Precej vznemirjenja je povzročilo dejstvo, da zahtevajo Francozi izključenje Nemcev. — Poslanik Kellogg je dobil iz Washingtona obširna navodila. — O medzavezniških dolgovih ne bodo razpravljali. — Poroča John Balderston. London, Anglija, 15. julija. — Konečni sporazum s Francijo ter uravnava obenem s posojilom štiridesetih milijonov angleških funtov za Nemčijo sta glavna cilja med-zavezniške konference, ki se bo pričela tukaj jutri, v sredo, soglasno z govorom, katerega je imel včeraj ministrski predsednik MacDonald v poslanski zbornici. MacDonald je imel svoj govor na posvetovanju z a-meriškim poslanikom Kelloggom. 4'Popolnega soglasja med Anglijo in Francijo ne bo mogoče doseči na tej konferenci, a skušalo se bo položiti temelje za to soglasje," je rekel ministrski predsednik. V nadaljnem pa morajo Anglija, Francija, Belgija in o-stale zavezniške države nuditi jamstva onim, ki bodo naložili svoj denar v predlagano nemško posojilo." Varnost tega posojila bo glavna točka stališča ameriških zastopnikov naj tej konferenci. Poslanik Kellogg je dobil obširna navodila iz Washingtona, ki bodo vodila njegove izjave ob posvetovalni mizi in splošno se glasi, da ne bo vlada Združenih držav nasprotovala temu, da se ameriški zastopnik udeleži posvetovanj reparacijske ko-lisi je v slučaju, da bi Nemčija ne zadostila svojim obveznostim tekom izvedenja Dawesovega poročila. Taka rešitev bi prijala vsem ter soglašala tudi z a-meriškim stališčem v toliko, ker bi predstavljala kompromis z dogovorom, katerega sta sklenila v Parizu ministrska predsednika Herriot in MacDonald. Navodila, katera je dobil poslanik Kellogg pa ne krijejo vs«*h bistvenih zadev, ki bodo gotovo prišle na površje. Najbolj važno vprašanje bo brez dvoma, če naj se povabi Nemce na konferenco in če tako, v kaki meri se lahko adeleže razprav. Oo bi ne mogla londonska konferenca uveljaviti delujoče podlage za načrt izvedencev in če bi sedaj obstoječa nemška vlada propadla, bi nastal položaj, ki bi zahteval navzočnost nemških zastopnikov, s katerimi bi bilo treba i/pregovoriti resno besedo. Glede tega vprašanja pa nima poslanik Kellogg nikakili navodil, vsaj za enkrat ne. Brez ameriške intervencije pa bo morala Anglija popustiti Franciji v vseh posameznih točkah. Ministrski predsednik MacDonald je zagotovil Ame-rikancem, da ne bo dovolil debate o vprašanju medzavezniških dolgov. Francozi skušajo na vsak način spraviti to vprašanje na površje. To vprašanje bi predstavljalo veliko zadrego za Amerikance, ki bodo imeli priliko udeležiti se konference. Poslanik Kellogg in polkovnik Logan bosta zastopala Združene države. Owen D. Young, ameriški neoficijelni opazovalec, se bo nahajal v drugi sobi, ki nima nobenega stika z dvora* no, v kateri se bo vršila konferenca. Nadalje informacije potrjujejo poročila, ki so bila poslana v Ameriko že preje. Neoficijelni krogi so združeni v zahtevi, da se ne sme ratrgati in razkosati Dawesovega poročila. Bankirji zahtevajo naslednja jamstva: — "Prioriteto predlaganega posojila nad reparacijami; "Obljubo, da se ne bo "transfer komitej" nikdar vmešaval v plačevanje obresti za to posojilo; "Poskus, da se izposluje dobro voljo Nemčije." Francozi bodo seveda nasprotovali vsem tem zahtevam, ker ne soglašajo z njih načrti in nameni. Ti predlogi pa soglašajo z angleškim in ameriškim nazori in vsled tega je pričakovati skupne akcije Anglije in Amerike, če-p»rav je dobil poslanik Kellogg navodila, naj poudarja izključno le ekonomske interese Združenih držav pri predlaganem posojilu za Nemčijo. Berlin, Nemčija, 15. julija. — Nemčija pričakuje, da bo kmalu po londonski konferenci strmoglavi j en sedanji francoski kabinet^ kateremu načeluje Herriot in da bo prišel kot ministrski predsednik na krmilo Louis Loucheur ali pa Aristide Briand. V tukajšnili vladnih krogih imajo zanesljive informacije, da se bo ta izprememba dejanski za vršila. Domneva se, da se bo nadaljevalo s politiko Herriota, a brez ovire takozvanega "radikalnega idealizma". Sedanji položaj v Nemčiji se primerja histerični pe-rijodi, kot je obstajala v pričetku okupacije Rulira, vendar pa upajo merodajni krogi, da bo ozračje v enem tednu iz-čiščeno. Nemška nacionalistična stranka hoče še vedno prevzeti vajeti vlade, a konservativci ne vedo, na kaki podlagi in tega tudi ne bodo izvedeli, dokler ne bo končana londonska konferenca. Čeprav izjavlja izvrševalni komitej Lige nemških industrijalcev, da je treba na vsak način sprejeti Dawesovo poročilo, so dali vendar številni nemški industrijalci izraza svojemu razočaranju vspričo francoske politike ter rekli, da se ne brigajo za posledice. z Nihalo javnega mnenja omahuje sem in 'tja, in vse je odvisno od izida londonske konference. omamuiva sredstva na parniku "duilio" Zvezni agent je so zaplenili na 'italijanskem parniku veliko množino omamljivih sredstev, ki predstavljajo vrednost enega miljona dolarjev. Po štiri ure trajajočem boju v temnih hodnikih in kabinah italijanskega parnika "Duilio" se je posrečilo zveznim agentom zapleniti za miljon dolarjev omamljivih sredstev, katere so skušali člani posadke vtihotapiti v Zdru žene države. Kapitana in njegove častnike so zaprli. Parnik straži sto agentov, ki še vedno iztikajo za drugim skritim blagom. Na parniku skušajo zaslediti tudi neko slavno sliko italijanskega slikarja Miehaela Aiiigela, ki je bila pred osmimi leti ukradena Iz neke italijanske katedrale. Eden izmed aretiraneev, Artu-ro Gaeta, je izjavil, da se slika nahaja na krovu. Italijanska vlada je bila že pred leti razpisala za sliko stotisoč lir nagrade. ameriški letalci na poti krog sveta Ameriški letalci so dospeli v Pariz, in voditelj ekspedicije, poročnik Smith, je izjavil, da je natančno ugotovljena pot za na-daljne polete krog sveta. ŽIVLJENJSKA POVEST SAMOTARJA. Pred kratkim je umrl v Grand Rapids devet in šestdeset let stari Frank Way, ki je bil splošno znan kot posebnež, ker se je razlikoval v vsem od vsakdanjih ljudi ter hodil svoja lastna pota. Imenovali so ga čudaka, ker je napravil vse, kar je potreboval s svojo lastno roko in v svoji lastni delavnici. Sešil si je svojo obleko, izdelal klobuke in čevlje ter napravil celo umetne zobe. Vsako leto je zredil po enega prašiča, ki mu je im-dil potrebno mesno hrano in prideloval je krompir in sočivje v svojem lastnem vrtu. Povsem upravičeno je lahko trdil, da je popolnma neodvisen od industri-jalnega stoletja. Skoro vsak človek občuti sempatam poželjenje. da se oprosti vezi industrijalnega stroja, ki dobavlja vse potrebščine cenejše kot jih more izdelati človek sam. Nagnenje ze delovanje in ustvarjenje, ki je prirojeno človeku, ustvarja tako poželjenje. Večina ljudi pa pride takoj do spoznanja, da je vsak boj proti strojnemu in iridustrijalne-mu napredku brezuspešen. "Priprosto življenje", kot ga je vodil Frank Way, je v sedanjih dnevih zelo težavno ali pa sploh nemogoče. ZDRAVSTVENO STANJE KARDINALA MERCIERA. Pariz, Francija, 14. julija. — Zdravstevno stanje znanega belgijskega kardinala Merciera se je znatno poslabšalo. Tozadevna poročila je dobil danes iz Bruselja list "Petit Parisien". Zdravniki so mu priporočili popolen mir ter mu zabičili, da ne sme zapustiti postelje. velikanski gozdni LZVEZNE CETE40BLEGAJQ SAO PAULO požari v california i Več granat je eksplodiralo v bližini konzulata Združenih držav tekom velikfe bitke, ki divja med zveznimi če- CENEN GAZOUN. Albany, N. Y. 14. julija. — Danes so v tukajšnji okolici prodajali gazolin po 16 centov galo-no. V mestu je bila cena 18 centov. ŽENSKA JE ZGORELA V AEROPLANU. Oakland, Cal., 14. julija. — V aeroplanu, katerega je vozil Devey Ward, se je nahajala Mrs. Vera G-ovle. V zraku -je nenadoma odpovedal motor, sledila je mala eksplozija,. in aeroplan je padel na tla ter se vnel. Vera Govle je zgorela, {ločim se je pilot smrtno poškodoval. Najbrže je dosedaj izgubilo življenje že 52 oseb. — Ozemlje med Calif orni j o in Britsko Kolumbijo v plamenih. Reševalna akcija. tami in vstaši v Sao Paulo. — Mesto brani vstaška četa, ki šteje 34,000 mož. — Razkošen hotel je izpreme-njen v bolnico ter je poln ranjenih. — General De Campos je v Santosu. — Prebivalci simpatizirajo z vstaši. Pariz, Francija, 15. julija. — Tukaj smo, v Parizu, — na drugi strani poti krog sveta. To so bile prve besede, ki so prišle iz ust poročnika Lowella Smitha, poveljnika oddelka ameriških avijatikov, ki se nahajajo na poletu krog sveta. Te besede je izrekel na le Bourget letalnem polju, kamor je dospel včeraj ob treh popoldne po tri ure trajajočem poletu iz IStrasburga. Vsi ameriški avijatiki so zdra--vi in prav nič se jim ne pozna na-, porov, katere so presiali. Predno se jih je mogel polastiti oficijelnj komitej, so bili za nekaj časa plen svojih lastnih rojakov. Poročnik Wade, drugi poveljnik ekspedicije, je bolj obširno pojasnil celo zadevo na naslednji način: — Z Dunaja smo poleteli zjutraj ob polšfcirih. Nikogar ni bilo treba, da bi nas potegnil iz postelje. Vedeli smo, da moramo še danes dospeti v Pariz in da nas» čaka še dolga pot do doma. Grenlandija gotovo ne bo taka kot je bila Alaska in nikakih puščav nam ni treba več premeriti. General Dumesnil in Niesel, ki sta naeelovala francoskemu sprejemnemu komiteju, sta nato odvedla avijatike kot goste mestu Pariza ter jim ponudili čašo šam panjca. Vsi zamazani, ogoreli so odvi-nili ameriški avijatiki na pozdravne govore, da Čestitajo Franciji na uspešnem poletu kapitana d'Oisy vz Pariza v Tokio. Nato so odvedli ameriške avijatike v Pariz, kjer jih je sprejel general Pershing. Tam so konečno izne-bili navdušene množice Amerikance v, ki jih je zasledovala v avtomobilu prav od letalnega po-lja. Pozneje sem imel priliko govoriti s poročnikom Smithom ter g* vprašati glede znanstvenih uspehov poleta. Rekel je : — Ozračje je vprašanje širine, ne pa dolžine. Na severu je zrah težak in vsled tega je lahko jadrati z aeropianom. Pontoni na aeroplanih delajo velikansko razliko. V Alaski smo se lahko dvignili z vode z veliko večjim tovorom kot bi se mogli dvigniti iz Indijskega morja. — V Indijskem morju je zrak tako lahak in voda tako sparje-na, da bi komaj mogli dobiti dosti moči, da se dvignemo v ozračje. Atmosferične razmere so neizmerno različne na obeh straneh sveta. Veseli nas. da smo zopet na drugi strani, ker hočemo priti preko Atlantika in domov. Če bi bila povsod na razpolago dobra letalna polja, bi bil polet krog sveta lahka stvar. Na vprašanje, kaj je rojilo avi-jatikom po glavi tekom poletov, je odgovoril poročnik Smith bre*. obotavljanja: — Polet naslednjega dne. — Dolg polet je bil iz Seattla do Kalkute v Indiji, — s pontoni. — je nadaljeval zamišljeno. — To je bil najhujši del potovanja. Od Kalkute naprej nismo imeli nič drugega v mislih k<* to, da se nahajamo na poti proti domu Naš namen ni izključno le pole teti krog sveta, temveč tudi proučiti praktično stran cele zadeve. Našli smo praktično pot. a obal Alaske je nedostopna v petih dnevih med šestimi. Boljše bi bilo izbrati si drugo pot. — Najhujše vreme smo naš2| ^ bližini Aleutskih otokov in v puščavah Mezopotamije. San Franct-sco, Cal., 15. julija. V zadnjih 24 urah so gozdni požari, ki divjajo ob californijski obali, zahtevali Jiajmanj dvain-petdeset človeških žrtev. Neka družba drvarjev, sestoječa iz 35 oseb, je zgorela. Od južne Californlje pa do Britske Kolumbije je na tisoč« akrov gozda v plamenih. Gasilci si na vse mogoče načine prizadevajo omejiti požar, kar se jim je pa dosedaj le v malenkostnih slučajih posrečilo. Edino upanje prebivalstva je dež, toda naliva noče biti, in vremenski opazovalec dvomi, da bi bil tako kmalu. Washington, D. C., 15. julija. Gozdne oblasti so jako vznemirjene vsled gozdnih požarov na Paoifični obali. Okrajni gozdni uradniki v Missouri, Montana, so sporočilr, da je izbruhnilo po tamošnji okolici v zadnjih desetih dnem 280 požarov. V 222 slučajih je bila strela povzročiteljica ognja. V Clearwater zveznih gozdovih je povzročila strela 90 požarov. DNEVNIK KRIŠTOFA KOLUMBA. Mexico City, Mehika, 15. julija. List "Universal" trdi, da ima Mehika originalni rokopis dne\-nika Krištofa Kolumba, v katerem je podrobno opisal razkritja Amerike ter svoje doživljaje \ novo razkriti deželi. Časopis pravi ,da je vihar presenetil ladje Kolumba na povratnem potovanju v bližini Azorov in da je Kolumb hitro zaključil svoj dnevnik, ga zavil v povoščen papir ter ga vrgel preko krova. Bal se je baje. da bo vihar uiii-čil vse njegove ledje in da je to edino sredstvo, kako sporočiti svetu razkritje novega sveta. Poroča se, da je kupil ta dne\-nik neki bogat človek iz Havana pred osmimi leti in da ga proučujejo seddj krajevne oblasti, ki nimajo niti najmanjšega dvoma glede avtentičnosti rokopisa. List Universal trdi, da so našli zavoj tristo let potem, ko ga je vrgel Kolumb v vodo. NASILJE FASlSTOVSKE VLADE. Rim, Italija, 15. julija. — Prvi novi praktični uspeh nasilne vlade Mussolinija, ki se je na naravnost nezaslišan način omadeževa. la pred celim svetom vsled odve-denja ter zavratnega umora soci-ialističnega poslanca Matteottija. je obstajal v tem, da je bil zatrt ast "Voce Popolare". klerikalni list, ki izhaja v Modeni in sicer vsled obdolžbe, da je priobčeval lažnjiva poročila, kojjh namen je bil škodovati narodnemu ugledu. Sekvestracijo lista je odredil prefekt, seveda na povelje iz Rima in v tozadevnem poročilu se ie glasilo, da so napravili članki, katere je priobčil list, škodo v' inozemstvu in da je bilo to nameravano dejanje gotovih politikov, sovražnih sedanji banditski italijanski vladi. Klerikalno časopisje protestira odločno proti akciji prefekta ter izjavlja, da so bili pisani vsi tozadevni članki v zmernem tono. Buenos Aires, Argentina, 35. julija. — Poročila, ki so dospela semkaj včeraj zvečer, javljajo, da obstreljujejo zvezne sile Sao Paulo, da pa ni napravilo obstreljevanje dosti škode v mestu. Nekateri izstrelki so padli v neposredno bližino ameriškega konzulata, ki se nahaja v sredini trgovskega okraja mesta. Poroča se, da je bila vstaška artilerija ojačena, ker se je izneverilo več artilerijskih polkov ter prestopilo na stran vstašev. Ameriški prebivalci Santosa so na varnem, vendar pa se glasi, da so v neprestanem strahu za svoje življenje. Santos, Brazilija, 15. julija.—Boji v mestu Sao Paulo, ki je sedež vstaje proti zvezni vladi, so bili izvanredno Iju-ti tekom zadnjih par dni, soglasno s poročili dveh uslužbencev neke ameriške tvrdke, ki sta dospela semkaj po nevarnem potovanju iz obleganega glavnega mesta države. Izjavila sta, da je bilo tekom bojev ubitih najmanj tri tisoč ljudi. . Razkošni hotel Esplanade v Sao Paulo je bil. kot po ročano, izpremenjen v bolnico ter je poln ranjencev. Izstrelki zvezne artilerije so padli v mesto neprestano. Eya granata je padla na neki hotel ter ubila osem civilistov, ki niso imeli nobenega opravka z revolucijo. Zvezna artilerija, ki je nastanjena južno od mesta, pri Ypiranga, je ostreljevala mesto. Večina bojev med tukaj sni m krajem in Sno Paulo se je završila med majhnimi oddelki zveznih čet in vstašev. Begunci potrjujejo počilo, da so vstaši odrezali oddelek (iOO mož zveznih čet, ki je bil na poti i« Santosa v Sao Paulo, da pride na pomoč zveznim silam. Vsi ti zvezni vojaki so bili baje masakri-rani. General De Campos, govemer države Sao Paulo, je baje v Santosu, kjer ga stražijo zvezne čete. Izjavil je, da so ljudje v njegovi provinci zahtevali od njega, naj načeluje vstaji, da pa se ni hotel pridružiti gibanju, nakar mu je bilo dovoljeno zbežati iz mesta. Vstaši, ki 1 »ranijo Sao Paulo pred zveznimi četami, štejejo baje 34,000 mož. Zvezne čete štejejo 24,000 mož in nadaljne čete so na poti. Vsled neprestanega obstreljevanja mesta, se glasi, da se je večina prebivalstva zavzela za stvar vstašev. Glasi se nadalje, da se bo državna zakonodaja sestala v ponedeljek in da bo storila potrebne korake za dobrobit obleganega mesta. Izjavlja se nadalje, da pripravljajo vojaški voditelji vstaje, katerem načeluje gen. Lopec, splošno ofenzivo proti vladnim četam in da bodo odkorakale vstaške čete proti Rio de Janeiro, v upanju, da bodo dobile spotoma ojačenja. VELIKANSKE POPLAVE KITAJSKEM. NA Peking, Kitajsko, 15. julija. — Povodenj je .skoraj popolnoma uničila mesto Kalpan. ki je največje kitajsko trgovsko mesto severno od Pekinga. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. MOČAN POTRES V STANU. 1 TURKE- Taškent, Turkestan. 15. julija. Aparati na tukajšnem observatoriju so zaznamovali močne potresne sunke, kojih izvor mora biti v oddaljenosti par sfo milj. Iztočršče potresa je najbrže v Pa-!miru na indijski meji. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes go nafte cene sledafte: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.70 2000 Din. = $25.20 5000 Din. = $62.50 Prt iihtriHh, Id snaftajo manj kot n tisoi itaarjer ni—M i«c>ij IS Mtor za poštnino in druge etrošbe. Rrspoftfljs na zadnje pošte in izplačnje Toifcnl fekovni zarod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: 200 lir .......... $ 9.60 500 lir..........$23.00 300 lir .......... $14.10 1000 lir..........$45.00 Pri naročilih, Id znašajo manj kot 2M lir računamo posebej po II centov za poštnino in druge stroške. Bazpošiija na zadnje pošte In Izplačuje Jadranka Banka t Trot«, Op* I tijl in Zadru. Za poSUjatre. ki presegajo PBTTISOC DINARJEV all pa DYATISO0 MR dovoljujemo po mogočnosti Be poeeben dopust ▼vednost Dinarjem In Linun sedaj ni stalna, menja ae večkrat In nepif. takovano; Iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej, računamo po eeni tistega dne, ko nam pride poslani denar v robe. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO Y NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede irplažil ▼ amer. dolarjih glejte poeeben oglas ▼ tem listu. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Postal Hener Order all n New York Bank Draft FRANK BATCBTTR STATE BANK 12 Ocrtlandt BM, New York, K. T. ToL Oortlandt 4MT. tTLAiS NARflDA, 16. SUL, •GLAS NARODA" (SLOVENK DAILY) OwnMI and Published by Ptorenio Publishing Company (A Corporation) PRANK ftAKSEft, President LOUIS BEN EDI K, Treasurer Place of Buetneee ef the Corporation and Addressee of Above Officers: 92 Cortlandt Street, Borouflh of Manhattan. New York City. N. Y. H C L A 8 NARODA (Voice of the People) leeued Every Day Except Sundays and Holidays. Za eelo leto velja list In Kanado Za pol leta ....t.-.vr.. Za fiotrt lota ..... i Ameriko .Za New York sa celo lote ....... S7.00 ......... $6.00 j Za pol leta ........................W.80 ......... . 13.00 Za inozemstvo za- oelo loto ....... S7.0C .........|1.50>Za p0| lata ................—.—..v... S3.5C Subecriptlon YeaHy »6.00 Advertisement on Agreement "Otoe Naroda" Izhaja vsaki dan Izvsemil nedelj In praznikov. Doptat, bres podpise In osebnosti se ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli po •UJatt po Honey Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m nam tudi prejfejl bivališče nama nI, da hitreje najdemo naslovnika. " O L A 8 NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan, Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 __ beračenje Nekaterim ljudem je beračenje v krvi. Berač po poklicu je pa pater Koverta ter nm je beračenje že prirojeno Znano je, da se berač rad prevzame. In pater Koverta se je zadnji čas strašno prevzel. Beštija ni zadovoljen, pa naj mu rojaki še toliko nasujejo v mallio. "Dajte, dajte, dajte!" S temi besedami na ustnieali leže menda vsak zvečer spat ter jih še v sanjah šepeče. Berači za vse mogoče stvari na svetu. Nihče nima toliko potreb kot jih ima on. Njegovo beračenje je velepotezno. Ako hoče imeti na mizi pečenko, bo prosil za tele. Teleta sicer ne bo dobil, pečenka mu pa ne bo odšla, in še kaj bo ostalo. Naši ljudje so radodarni. Radi darujejo. Malo iz usmiljenja, malo zato, da se nadležneza iznebe. Brezdvoma je pred kratkim beračil za aeroplan, ker se mu je posrečilo avtomobil priberačiti. Postavlja se, da ima na tisoče pristašev in prijateljev, navdušenih za njegovo sveto stvar. Pa so kaj slabi prijatelji, ker mu nočejo radovoljno pomagati, S prošnjami in s pretnjami izsili iz njih potrebno količino hudobnega jnamona, da mu zadošča za telesne potrebe. Sedaj je ačel beračiti za dnevnik. V svojih glasilih dokazuje, koliko bi bilo treba tega in onega, koliko akcij in kakšnih transakcij, da bi se vresničil cilj njegovega hrepenenja. Po našem mnenju se pa dobra roba sama hvali. Naš človek rad svojevoljno prispeva, če gre za dobro stvar. Njegova roba preseda ameriškim Slovencem. Človek se sčasoma naveliča ene in iste jedi, posebno če ni dobro prebavljiva. Njegova niti užitna ni, kam šele prebavljiva. Njegov listič izhaja sedaj štirikrat na teden. Vsak pondeljek, torek, sredo in četrtek so težki porodi v fari sv. Štefana. Včasih je celo cesarske zareze potreba. V takem slučaju priskoči na pomoč njegovo kraljevsko matjaško elevelandsko veličanstvo. Koverta je tudi zloben, kadar mu razposlane koverti-ee ne prinesejo zaželjenega uspeha. Ob takih prilikah je hud in preti z večnim pogubljenjem. Presneto bi slaba predla zavednim ameriškim Slovencem, ako bi imel on kaj besede v nebesih. Sreča, da je nima nobene, ne tukaj ne tam. t Ameriški Slovenci so mu dali dovolj. Več kot preveč. In s tem naj bo zadovoljen. Zanaprej naj si sam pomaga. Pomaga naj si z delom kot so si pomagali drugi. Tako se zna zgoditi, da bo enkrat, če nm Bog da življenje, dostojen član človeške družbe. Dosedaj jia ni bil še nikdar dostojen, in besede "dostojnost" ne vsebuje njegov frančiškanski besednjak. Vsi moramo živeti. Živimo torej pošteno. Nešteti primeri so že dokazali, da lahko človek tudi v frančiškanski kuti pošteno živi. Mleka naroda Bordenovo Evaporirano Mleko je bližje preskrbi hranilne vrednosti popolnega bogatega kravjega mleka kot katerikoli drugi izdelek. Najbogatejše in najčistejše sveže mleko s smetano v sebi To je mleko najboljših krav, kateremu je posvečena vsa pozornost ter je pod stalnim nadzorstvom živino-zdravni-ških izvendencev. Če hočete vedeti, kako kuhati z Bordenovim Evapo-riranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. N'o. 1. THE BORBEN COMPANY unsweetened ^aporate® milk sarjem, zvestoba, ki je vzdržuje tradicija, potsdamski duh. Ne bo nezanimivo, če omenimo, 'la se je ta potsdamski duh »rojil v najeitejši obliki pred vsem v krogih I. jrardnega pehotnega ;->o!ka, onega polka, ki so ga Pru-si tako skromno imenovali ftprv; polk krščanstva" (das erste Regiment der Christenheit). V zunanjih manifestacijah je potsdamski duh naravnost sme sen. Oficir, ki je bil obseden od te-za. duha. je bil dolga leta v zabavo vesoljnemu svetu v slikah in smešnicah '' Simplicissimusa * Alfektirana elegansa., zauieeva nje vsega, kar m pri gardi, ali vsaj onega, kar ji ni podobno* trdno vzdrževanje tradicije: to bil duh. Kar se tiče stanu, pa ne omajana vera v uspešnost starih instrukeijskili sredstev: ekserci-ranja z orožjem in paradnega koraka. Temu se celo ni mogel upirati generalni štab. Korakanje \ paradnem koraku (ki ga Franco zi nazivajo 'racanje*, pas d' oie), je tvoril velik del instrukcijskeg« časa, ki nikakor ni bil v razmerju z njegovo koristjo. Generalni štab je bil to že zdavnaj uvidel. toda ni mogel obvladati potisdamskega duluf. ki je videl v paradnem koraku krono in-strukcije. "Samo svinje se vračajo domov, ne da bi korakale v paradnem koraku'', je dejal neki dan general, ki je poveljnik gardne-ga polka. Ta tesnodušnost je bila najbolj karakteristični znak garde. Neobhodno potrebno je bilo, da častnik ni dosegel previsoke inteligenčne stopnje, če je hotel postati komandant te elitne čete. Tako pravi knjiga, ki je izšla v Berlinu leta 1920 brez avtorjevega imena pod naslovom: Das alte Heer, von einem Stabsoffizier. (Stara vojska, spisal štabni oficir). Neki dan se je zgodilo, takort-koč pomotoma, da je res izredno inteligenten mož, general von Bolk und Pollaeh. postal poveljnik pruske garde, to je pa trajalo le kratko časa, moral je iti. "Ali so morete predstavljati nekaj bolj bedastega kot pruskega generala.'"" — se je vprašal Bernliardi. ki je imel v mislih generale staropruskega kova. Potsdamski duh se je naravno kazal tudi v tem, da so imeli povsod prednost oficirji iz plemenitih rodbin. V gotvih polkih sploh niso imeli meščanskih slojev v oficirskih krogih: če pa Jb. bil imenovan vanje častnik, ki ni bil plemenit, so smatrali to ime. novanje za katastrofo in bolj favorizirani polki so ironično kon-dolirali. Viljem je imel .svoj vojaški kabinet in njegov šef je bil izredno važna osebnost, ker ga skoraj ni bilo mogoče strmoglaviti. Bil je intimni in vojaški svetovalec cesarja, ne da bi imel sploh kake odgovornosti. To so vojaški krosri večkrat ostro kritizirali. Nemška nestrpnost. Med vsemi nemškimi manifestacijami, o katerih poročajo raj-hovski časopisi, vzbuja pozornost predvsem ona, ki se je vršila 14. junija v Potedamu. Tu se je namreč odkril spomenik vojakom 1. gard nega pehotnega polka, ki so padli za časa svetovne vojne. Veliko število nacionalističnih or» vanizacij in udruženj bivših borcev se je udeležilo te slavnost i. Na drugi strani pa je že mesece prej javil "ubežni kralj" Viljem 3T., da bo denarno (in to je posebno karakteristično za Nemce!) pri-cpeval k stroškom ceremonije i poslal je cek, glaseč se na visoko svoto, in dodal, da bo v slučaju potrebe, če je svota premajhna, poslal še drugega, da se zamaši deficit. Zakaj polagajo eks-cesai in peroikj milatarkrti tako važnost na odkritje tega spomenika? Vzrok je ta, da je I. polk gardne pehote vedno simboliziral duh stare Pruse, katere "narodna industrija" je bila vojna. V vseh napisanih ali predasvanih manifestacijah pangermanskih nacijonab-stov nahajamo izraz: Preussen-Deutschland (Pruska Nemčija) in ta beseda izraža misel, ki je globoko uklesama v možgane nacionalističnih voditeljev: Pruska je dežela, ki je po svojem duhu energije in organizacije edina bila v stanu, da »druži nemške dežele v eno samotno državo in tako oista novi prospevanje novega cesarstva. Manifestacija 14. junija torej ni bila samo spominska slavnost. temveč predvsem zopet no priznanje zvestobe napram stari Proskv. njenim kraljem in nemškim ce- V Parizu živi neka gdč. Lalle-mand, ki ji pripisujejo nenavadno zmožnost, da vidi v prihodu jost. Mnogo ljudi iz boljših krogov, oued njimi tudi taki. ki zavzema jo visoka mesta, politiki, književniki. umetniki itd. pridejo v njen salon iskat sveta. -Te izmed redkih vedežeValk, ki uživajo zaupanje tudi od strani metafizičnega zavoda, katerega vodi dr. Gelev. Kadar Lallemandova prerokuje, ne kliče strašnih čarodejnih sil, ne stopa na zvišen prostor in se ne obdaja z mističnim čarom, kakršnega se je posluževal Nostradamus, ko je prerokoval Katarini Medicejski. Kožni venec, ki seveda pri tr. kih stvareh ne sme manjkati. nw-valne igralne karte in egiptovske tarok-karte ji zadostujejo za nj?-no znanje. Pred kratkim je prišel k njej neki pariški novinar in jo vpra šal, kaj ve povedati 0 bodoči vladi novoizvoljenega predsedniki.. Prerokovala je sledeče: "Gaston Doumergue bo izvt-sten predsednik. "Vladal bo sedem let in se ne bo potem pojavil več. Radi svojega pravičnega vlada-, nja bo jako priljubljen . . . Toda varuje naj se gotovih nevošljiv-cev . ... Ah. pazite . . . Vidim neko slavnost, ki se bo vršila v kratkem ... ali je to 14. julij? Atentat . . . Srečno mu uide! . . . Toda, skrbno se mora paziti". "Bodite brez ^fcrbi", ji reče no- vinar, "policijski predstojnik bo obveščen. In kaj še vidite?" "Vidim Herriota, ki izgubi kmalu svojo moč. Potem vidim diplomatsko zmenjšavo. Nemški na-eijonalisti se pričnejo gibati. Velik hrup nastane . . . Govori se o vojski . . . Potem pa se zopet vso pomiri. . . Februarja 1925 je Nemčija uljudna napram Franciji in plačuje, plačuje . . . Francija je zadovoljna, seveda ne popolnoma . . . Nastanejo komplikacije od strani Rusije . .. Tudi Angležem ni nekaj prav ..." "In potem?" "Potem pride leto 1928. Nove volitve, nekoliko bolj na desno. G. Doumergue bo po kratki bolezni sijajno končal svojih sedem let vladanja". "In g. Briand in g. Poincare. kako bo s tema?" "Ostala bosta nekoliko v ozadju . . . nasprotno pa bo Mille-rand zopet deloval v aktivni politiki. Vidim tudi . . . čakajte . . . gospoda Leygues! Igra veliko ulo-go!" . Bilo je že pozno in tedaj so se začula s ceste naznanila o rezultatu konjske dirke. Novinar je hotel poizkušati gospodično Lalle-mand in je vprašal: "Kateri konj je zmagal?" "Pot-au-feu", je rekla ta brez premišljevanja. Ko se je potem novinar prepričal o resničnosti, se je začuden vpraševal, kako je mogla tako hitro uganiti ime konja zmagalea. Downtownski rojaki so nekje iztaknili apotekarja, li kateremu nosijo analizirat svoje doma ki*-hano žganje. |Za majhen denar apotekar vsa-komu j>ove, če je žganje zdravo ali ne. koliko prufov ima in če jc kaj strupa v njem. Z veseljem jim tudi da potrebna navodila za pravilno kuhanju pijače. Je pa en rojak v Downtownu. katerega ni za ves denar mogoče spraviti k dotičnemu apotekarju. Na prigovarjanja je takole od vrnil: — Zakaj bi hodil žganje apotekarju kazat ? Morda bi celo po prruntal. da je kaj gifta v njem. V tem slučaju bi se tako prestrašil ni bi se mi pijača tako zagnjusi-la. da bi je nekdar več ne po-kusil. ★ Predsednik ne\vyorške Columbia univerze, Butler, se nahaja v Kanadi in piše članke proti ameriški prohibieiji. Njegovi članki bi bili bre?,-dvoma bolj pekoči in prepričljiv«, če bi jih pisal v kakem suhem kraju Združenih držav. ★ Na laškem paruiku "Duilio"so izsledili za miljon dolarjev omam-ljivih sredstev. To je bil največji plen v zadnjih par letih. Bog ve. kako se bo izgovarjal Mussolini Sedaj, ko ne more Italija pošiljati sem fašistov, nam hoče t. omamljivimi sredstvi postreči. Prvo kot drugo je enako strupeno. ★ Ameriški miljonar Fleischmann je ugodil prošnji svoje žene ter se je ločil od nje. Za popotnico ji je dal dva milijona dolarjev. Fleischmann je najbolj znan izdelovalec kvasa v Združenih državah. Če bi ne bilo prohibicije v Ameriki. bi ne imela danes ločena soproga dveh milijonov dolarjev v žepu. V najboljšem slučaju bi se morala zadovoljiti s par tisočaki. ★ Zlodja. to je čudno, — je rekel rojak. — da so ravno arniki tako slani. Saj vendar tudi drugt? ribe žive slani vodi. pa niso niti napol tako slane. ★ Mlado dekle je imelo nezakonskega otroka. Sodnik je hotel vedeti ime otrokovega očeta. — Tako neizobražena pa tudi nisem, da bi ga takoj prvipoi vprašala, kako se piše. ★ Pozno je že — je rekla ona. — Tričetrt na dvanajst. Spat bo treba iti. — Dobro, gospodična. Dovolite mi pa. da še četrt ure počakam. Ob dvanajstih vam bom pa ukradel poljub, če mi ga prostovoljno ne boste hoteli dati. Ona je nekoliko pomislila in odvrnila : — Pravzaprav pa kaže ura četrt ure prepozno. ★ V kratkem bo zagledal v Kover-tinili glasilih beli dan naslednji oglas ; Edinost — dva dolarja na leto; Ave Marija — 50 centov; molitvenik — 25 cenitov; 12 slik vašega patrona — 13 centov; električni križ — $1.50. Vse skupaj za tri dolarje, kdor jih pošlje vnaprej. Kdor pa pošlje tri dolarje in pove da mu ni treba ničesar pošiljati, dobi dvesto dni odpustka. Za več dni odplstka so znižane eene. Torej rojaki, na delo! Takoj, dokler zaloga ne poide. * Poročajo, da ima neki urednik Š50.013 premoženja. List urejuje že dvajset let. Ko so ga vprašali, kako je spravil skupaj to veliko svoto, je odvrnil: — Čisto enostavno. Trinajst dolarjev sem imel, petdeset tisočakov mi je pa zapustil stric, ki je pred kratkim umrl v Californiji. Ilugoslmiaitska Ustanovljena 1. 1898 iKatnL Srimnta Inkorporirana 1. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornki: Predsednik: RUDOLF PERPAN. »33 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: l.OlTIS BALANT, ISi'S K. 32nd Street, -Loriiin. O. Tajnik: JOSEPH PISHL.ER, Ely. Minn. Blagajnik: Lul'IS CHAMPA, Pox 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin; JOIIX MOVERN, 412 — 12th Ave, East. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American St-te Bank Bids. 600 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: AXTOX ZBASN'IK. Room 206 Bakewell Bldg, cor. Diamond and Grant Streets?, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLAUH''. 1331 W. Stro, t. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Pnrotni nrtlinr: LEONARD S1-AROPN1K, Box 4S0. Ely. Minn. GREGOR .1. PORENTA. "10 Htev«>nson Bid? . Puyallup. Wash. FRANK ZOR1C11, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland. O. Združevalni odbor: VALENTIN Pine. 7*0 T-ond.-n Road. N. E . Cleveland. O. PAVLINE KRMEN'f, 3S3 Park Street. Milwaukee. Wis. JOSH* STERLE. 404 E. Mesa Avnou«-. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukepan. 111. Jed not i no uradno glasilo: "Glas Naroda". Vse stvari likajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJ;itvo na5 so pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSila. ni predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdra\\iika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati .lan t- organizacije, naj se zelasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na Novo druPtvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. cl. tajnika. Dnevne vesti. ZAGONETNA SMRT. Philadelphia, Pa., l.~>. .julij;:. —: Tri lota stari Ralph Christie, sin mehanika Charles Christie-ja. je umrl danes v neki Imlniei. ker jt. baje pil i/, neke steklenice, vsebujoče vino. Njeprov brat John, ki je bil po leg ter tudi pil iz steklenice. 1)» po m en ju zdravnikov okreval. Malo vrjetno pa j«\ d.i jo vsobo vala steklenica resnično vino. ki bi nikakor ne moglo zastrupiti otroka. MALA ANTENTA SE JE PRIČELA MAJATI. Prsga, Čehoslovaška. 15. julija. V soboto s<> bila tukaj končana rfjorovanja zastopnikov Male ati-tente. Na zborovanje so imeli oči-vidno velik upliv zadnji razvoji na Hrvatskem. Bolgarskem in v Besarabiji. Državnikov se je lotil velik strah pred proletarsko revolucijo. Vse kaže. da ><> se začeli temelji Male antante majati. VABILO IZLET RIC=INIC katerejsa priredi DRUŠTVO LJUBLJANSKI VRH v nedeljo, dne 20. julija v Detroit, Mich. na Travnikar.jevi farmi na 11 Mile Road, Dequindre. Pričetek je zjutraj in bo trpelo do noči. Xa programu je več točk petja, tekme in drugo, posebnost bo pa. da bo naš brat R. A. pokazal, kaj se da vse napraviti brez vsakih vedeževalk. Apeliramo na vse Jugoslovane, posebno pa na ljubitelje petja, da se gotovo udeleže. Zato na dan, na plan. kjer ni zvonca in ne piščalk, da bi vznemirjalo Vaše življenje. Za dobro zabavo in postrežbo jamči odbor. Kažipot: Pri Forrtovi tovarni v H. P. vzemi Motor lius, ki vozi po John H. Uliei ill izstopi na It Mile R"l. min pove napis za mesto piknika. ZA NAKAZILA V AMERIŠKIH DOLARJIH - IMAMO DIREKTNE ZVEZE, POTOM KATERIH IZPLAČUJEMO DOLARJE POLJUBNIM OSEBAM V JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI IN NEMČLJT Ker pa je zvezana nabava dolarjev za izplačila v Jugoslaviji z znatnimi stroški, smo bili primorani zvišati pristojbino, ki je sedaj naslednja: Za izplačila dolarjev brez pogoja: do $25. po fl., od $25. naprej po 4%. Za izplačila proti predložitvi vidiranega potnega lista: do $25. po 75 centov, od $25. naprej po 3%. Denar, nake.tan v Jugoslavijo brea pogoja, se Izplača naslovniku takoj ter Isti lahko takoj z denarjem razpolaga. Vsled tega priporočamo onim, ki poSljejo denar samo potne stroške, poslnžiti se drugega načina ter označiti na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države). Ako potem naslovnik nebi oo-mogel predložiti takega potnega lista, se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačnlku. Pristojbina za izplačila dolarjev T Italiji, Avstriji in Nemčiji znaša do $25. po 75 centov sa nakarilo, od $25. naprej po 3%, to je po 3 cente od dolarja. Nakazil m zneske pod $5. ne moremo prevzeti Vsled _ ta-mošnjih odredb, ne moremo izplačati v Nemčiji naenkrat eni ln Isti osebi več kot $20. Znesek za pristojbino nam je poslati obenem z onim, ki naj se izplača. Povdarjamo pa, da Je najbolje in najenostavneje nakazati od tnkaj dinarje oziroma lire zlasti, onim, ki bivajo na deželi dal«! od banke ter v. menjanju dolarjev niso izknfienL Na zahtevo izvršujemo izplačila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Gable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav (Cable) .pa: v Jugoslavijo $5., ▼ Italijo, Avstrijo in Nemčijo $4. Vsi oni, ki tega oglasa nebi razumeli, naj nam plSejo za natančno pojasnilo ter pripomnijo, v katero državo žele denar poslati. FRANK SATTHTTR STATE BAKE GLAS ttABOPA, 16. JUL. 1524. Lepi Janičar. Roman. — Spisal Rado Mornik. (Nadaljevanje.) zrla proti onemu gradu. Mjsli so ji uhajale v dobo prve mladosti... Pod onimi jagnedi, na velikem grajskem vrtu so se igrali, še otroci, predrzni in gospodljivi Maj-nard, poredni Erazem in ona, veasi pa tudi krotka "Pravzaprav bi ugan i to lahko sam!" je odgo-Lila nejevoljno. "Ali ne veš, da sovražim Blagaje-kakor le more sovražiti smrtno užaljena ženska? si že pozabil, kako je pogazil in zlorabil grofi Milica in nagajivi Aliacek in druga ^deca "sosednih fjnard mojo brezumno ljubezen do njega? In —(gradov. Igrali so se s pisanicami, z orehi, lesenimi ni poudarjal Ahac. da je hčerka Alijana vsa nji- pobarvanimi ptički in kovinskimi kužki. krogljicami Isreea in veselje.' No. ali se t- še nič ne sanja, kaj}i„ vrtelkami; španali so se in se šli konje in slepe JmeravamAli si res tako počasne pameti?'1 mifii, viteze in meščane. Meščani so bili vsekdar te_ Demonske eci so se ji zabliskavale v tajnovitem ipeni kajpa. Majnard in Salda sta jih preganjala ne-ru, kakor trepetavi svit kadar igrajo viharne zarJ usmiljeno. Jemala sta ujetim žalostnim žrtvam vse e ne boj, ljubi bratec!" mu je prestrigla lesedo in krenila proti vratom. "To je le za skrajno jilo... Premisliti hočem vse, vsako malenkost. O-preznejša bom kakor satan. Halia. posrečiti se mi Inora, mora — tako ali tako! Zdaj pa želim biti sama!" VII. Razburjena. Salda je bodila na malem grajskem jvrtu po ozkih potih med zanemarjenimi gredicami. [Med beloevetočim grahom, salato in drugo zelenjavo »o križema rasle žolte in rdeče koprive, perunike, vrtnice. Po tleh so ležale male zelene hruške in ja-Iholka. Češnje so bile malone že dozorele in hudo okljuvane. Razuzdani vrabci so se gostili kar po domače z okusnim sadom; navdušeno so čivkali v jako zmešam m zboru, si zabavljali in se pretepali po bezgu in slivah. Zid je prepregala bujnolistna vinska trta-; tuintam je kazala nežna plezalka z lilastimi stebelci svoje drobne bledosinje cvete. Zalo pisan metulj, iskren prijatelj cvetnega mošta in medu, je taval in se zaletaval sladko truden v blaženi omotici nad gredami in kar ni mogel najti svojega stanovanja. Bilo je še jako svetlo, dasi je že zatonilo solnee. Salda je zavila po ozkih stopnicah na leseni hodnik ob strelnih linah in gledala po brdoviti okolici. Na obledelem zapadnem nebu so kakor ladje počivali podolpasti sivotni oblaki, okroginokrog okovani z jasnim srebrni. Severno od njih so že rumeneli sijajni manjši čolni. Priletela je siva jata divjih globov se zaobrnila kakor na ukaz in izginila v šumi. Zrak je bil jako prozoren in bolj zvokovoden nego podnevi. Salda je natanko slišala tanki smeh Barin in debelo mrmranje godrnjavega hlapca. Na dvorišču je nekdo cepil drva. Po pušči pred gradom po divjem rebrju je gnal pastir bravino in govedino, žvižgal in zbadal prepočasne živali z ostjo na koncu dolge palice. Ječe so se odprla grajska vrata in spustila čedo na« dvorišče. Salda se je naslonila na nadzidek. Samotni vrhovi temnih zapadnih holmov so se ostro odražali od belkastega večernega neba. Za zelenimi in rjavimi njivami so se širile mračne boste in .se gubile v omegleli daljavi. In tam — napol zakrito za temno ložo — jo zagledala medlosivo zidovje visoke jafgnede Blagajevega gradu. Njene fine obrvi so se dvignile in komaj vidno so se ji odprle ustne. Sedla je na klop in venomer nic. Oponašala je učiteljice, rabutala n-agžlahtnejše ovoeje in vabila prijateljice na pojedino. V strahu ni bila nikomur; za vsako kazen se je "maščevala" o prvi ugodni priliki... Neukrotna amazonka je vnemala součenke za bojevite igre med vitezi in meščani in jih učila jahati starega samostanskega osla. Cestokrat je bila dobra polovica tovarišie o-praskana, aki vsaj obunkena, zlasana in razkuštra-na; druga polovica je pe oropana in "ujeta" koprnela pod streho, v kleti, v drvarnici. Bogabojeee unue so vile prebele roke spričo nepoboljšljivosti poludivjega dekleta, ki je uganjalo pohujšanje tako na debelo. Soglasno so jo imenovale "garjevo ovco". Spodile bi jo bile že zdavnaj, da ni njen oče Krištof Frauensteiner, vitez in vdovec, dobro plačeval zanjo in poklanjal samostanu lepih daril. Ali naposled se je utrgala tudi ta debela nit potrpežljivosti, ko je Salda — za osveto — zaklenila opati-co v njeni sobi in zagnala ključ v vodnjak. Zdaj pa je morala "garjeva ovca" zapustiti zavod. Za slava je pobila svojim najhujšim sovražnicam okna. Ko je izginil "hudobni duh" iz samostana*, so redovnice kar pojemale od veselja. Vitez Krištof je bil ves zaljubljen v svojo hčerko. Dovoljeval ji je vse, izpolnil ji je vsako željo in željico. Salda ni poznala nobenih moralnih spon. nobene meje. Delala je, ka* se ji je ljubilo. Še prostejša je bila po smrti premehkega očeta. Naj-rajša je sama jahala po okolici, po gozdih, streljala ptice in zverjad ali pa sedela na bregu Kolpe, ribarila ali gledal;.' v vodo; včasih je legla pod vrbami v čoln in po cele ure motrila potujoče menjave oblake. Rada se je pogovarjala z brhkimi" kmečkimi dekleti in jim dala modre svete, kako naj imajo zaljubljene fante za norca. Smejala se je prijateljicam, ki so govorile o ljubezni. Moški so se ji zdeli vsi nerodni, prismojeni in smešni. Njena ponosna vitka postava.. izvirno vedenje, zanimivi pikantni obraz in čudovito žarnc oči so ji pridobile marsikaterega občudovalca in častilca, toda vsakega je kmalu odgnal njen zlobni jeziček. Norčevala se je iz viteških metuljev in jim dajala skeleče, včasih zelo primerne priimke. Med vsemi mladimi plemenitaši ji je imponiral edinole grof Majnard Blagaj, morebiti prav zato ker se je najmanj sukal okoli nje. Bil je zmeraj ena. ko resen pa vljuden in se vedel tako, da je moral ugajati, komur je hotel. Živo se je spominjala nepričakovanega prvega sestanka ž njim. Bilo je tihega, aprilovega popoldne. Ob gozdnem robu blizu domačega gradu je nabirala vonjavih vijolic med nizko smaragdno travo. Drevj je bilo še golo; na vrbah so se svetile srebrne ma-čice, na leskah zlasti abranki. Ponekod je opregala grmovje tanka mrežico jasnozelenih rjavkasto na. hukanih listkov. Zdaj so zakrili solnee redki oblački. da so se omračale barve v žalostnih sencah, zdaj so zopet prodirali jarki žarki, da je vse sijalo v veselih bojah. V golovejnih vrtovih so peli toplo mladi vetrvi svečano pesem pomladaaijo... Zbujaijoči se divot ni svet je opajal Saldi dušo z nežno milino. Čutila se je tako brezskrbno, tako srečno, čutila je prekipevajočo silo prožne mladosti... Drzni morski roparji v kitajskih vodah. Kdaj in kako je tobak škodljiv. Zdravniki so že v 16. in 17. sto-! eu se je dognalo, da nikotin oško- letju opozarjali na škodljivost tobaka. Njega najvažnejša sestavina je nikotin, ki ga k«)cor kofein, morfin, a tropin, itd. prištevamo takozvanim alkoidnin^ strupom. Do pred kratkim so bili mnenja, da gredo zdravstvene škode, ki duje srčno mišičevje, pri kuncih pa se dajo z nikotinm izzvati specifična obolenja žil. Naglasiti je treba, da tobak j črnega ž zlasti oškoduje 'bolno srce. Na srcu bolehajoči naj torej kajenje sploh opuste ali pa naj se poslu- Omenimo naj na pr. le, da je pod imenom ischias znano vnet je bedr-nega živca česti posledica zastrup-lejnja s tobakom. Ischias sploh ni bolezen • zase, temveč le nek bolezenski poja\. ki nastopa vsled občutljivosti bit- jih povzroča kajenje, na rovaš še žujejo smodk, ki vsebujejo malo Sedaj ubijte muho! Ena muha lahko saredi od spomladi do jeseni 5,598,720,000,000 muh. Muhe in komarji izprezmnjajo vaše kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogatu so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetiko in druge nevarne bolezni. ' BRIZGAJTE TRINERJEV PL IN PROTI MUHAM! Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in šivalim ni škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — Ipint 7frSbrUgalka 60*. I 1 POSEBNA PONUDBA, veljavna edino s tem kuponom. Odrežfte te kupon In «a 9*W» * $1-— Joseph Trftaer Company. 1333 S. Ashland Ave.. Chicago, DL, Sn dobili boste s obratno pošto, poštnino prosto 1 pint Trinerjeveca plina proti maham ter brizgalk«. Tolpa 53 kitajskih gusarjev sc je vkrcala na majhen kitajski par-nik in je med vožnjo prisilila kapitana, da je obrnil svojo ladjo proti največji križarki kitajske mornarice "Haiši'\ ki se je nahajala v višini Čifuja na Kitajskem. Njihova nakana je bila več kot drzna. Nameravali niso nič manj kot polastiti se vojne ladje, ker so domnevali, da se nahaja popadka na dopustu in da bo na krovu le nekaj mož. Bil je pač višek gu-sarstva, napadati trgovinske ladje s križarko! Pa so se pošteno ure-zali. Roparji so jo izkupili in so bili pognani v divji beg. Ko so se hoteli izkrcati, jih. je policija okolila in prijela. Vendar pa je begnilo devet mož; med njimi poveljnik tolpe. »lovellim nekaterih drugih kemičnih snovi, ki jih nahajamo v tobačnem dimu. zlasti piridina, ogljikovega okisa in pruske kisline. Najnovejše raziskave so pa dognale, da je nikotin glavni in skoraj gotovo edini opvzročevalec teh zdravstvenih škod. Otrovnost nikotina preizkušajo in kontrolirajo na živalih in na izboliranem žabjem srcu. V ta namen zbirajo nikotin, ki prihaja pri kajenju v dim. v raztopin' vinske kisline .ki jo potem vbrizgajo žabam. Le-te kažejo pri natančno ugotovljenih množinah nikotina značilne pojave zasftrup-ljenja, pri večjih koncentracijah pa poginejo. Tako so nam eksperimenti na živalih točno merilo, koliko nikotina se je zbralo v vinski kislini, oziroma koliko ga je prešlo v dim. Pokazali so .da je tobačni dim tem bolj škodljiv, čin« svežejši in vlažnejši je tobak in da prehaja pri vlažnih smodkah za 50 do 70 odstotkov več nikotina v dim. kakor pri uležanih in suhih. Kako j-e to mogoče, čeprav vsebuje ista vrsta tobaka tako v vlažnem kakor v suhem stanju enake množine nikotina ? Uležana smodka ali dobro osušen tobak v resnici gori; njega gor išče je zelo vroče in v tej vročini izgorevajo tudi druge snovi, med njimi nikotin. Vlažna smodka pa le tir; nje gorišče ni dovolj vroče, da bi uničilo nikotin, ki se zbira pri kajenju v bolj hladnih in vlažnih zadaj ležečih delih. Ti ga torej konzervirajo in koncentriranega dovažajo sopLlom kadilca. Povedati je treba, da tako ne učinkuje tudi vlaga, ki jo kadilec sam s svojo slino prenaša na kone« smodke ali v pipo. Barva ni merodajna za jakost tobaka. Često imajo svetle vrste več nikotina kakor temne. Mero-dajna pa je uležanost. Cim svežejši in vlažnejši je tobak, tem močnejši je njega učinek- Uležano blago ima do 50 odstotkov manj nikotina. Cigarete so vobče kvar-nejše kakoresmodke, tobak za pipo pa ima zopet manj nikotina kakor pa smodka. Bistvenega pomena je tudi način kajenja. Otrovni iičinek nikotina se emalo stopnjuje, a ko vdihair.^ ali izdihamo dim preko nosa. po-grbelnejše pa je inhaliranje v bronhije, kakor je pri kadilcih cigaret v navadi. Taki "pljučni kadilci" dobe do osemkrat več nikotina v sebe. Dovzetnim in občutljivim ljudem škoduje že bivanje v zaka jenih prostorih, da lahko dobe znake zastrupljenja. Ta. dovzet not je tem večja, ako je želodec prazen. Pri zdravstvenih škodah, ki jih povzroča 'kajenje, moramo razločevati med akutnim in kroničnim za strupi jen jem. Znaki akutnega zastrupljenja, kakor se pojavijo po kajenju prve cigarete ali smodke, so splošno znani. Razvijajo se nanagloma. ker je resorpcija nikotina silno hitra, tako da ga že po dveh urah nahajamo v seču. Vendar so resne posledice zelo redke, po navadi si zaStrupljenec v 12 urah docela opomore. Kronično zastrupi j en je s tobakom se loiteva zlasti štirih organskih skupin, srca in žilja, sopil, želodca in črev ter živčevja Učinek na srce je najbolj znan. Kadilcem kaj rado utripa srce, zlasti ako se obenem razburjajo ali telesno utrudijo. Včasih jih naravnost tišči na prsih, na srcu. pa se pojavijo bolečine, ki se raztezajo na levo laket. Ti znaki st zopet izgube, ko prenehajo prizadeti s kajenjem. Pri starejših ljudeh je često težko razločevati, ali gredo njih srčne težkoče na rovaš kronično-ga zastrupljenja s tobakom ali arterioskleroze. Močno kajenje skoraj gotovo ^f pospešuje poapnenje žiL Pri po-* skusih na izoliranem žabjem. sr- nikotina. Kadilci bolehajo redno na kroničnih katrjih sopil. Katarje nosa, žrela in bronhijev opažamo zlasti pri kadilcih, ki inhalirajo in ki s tem trajno dražijo svoje sluznice. Jasno je, da učinkuje to draženje zelo neugodno na že obstoječa obolenja, na pr. na tuberkulozo ali raka v jabolku. O kakem "antiseptičnem" učinku tobačnega dima pač ne m-ore bi-td govora. Prav neprijetne posledice se p«, javljajo na želodcu in črevih. Pogoste so tožbe o pomanjkanju ap • tita, pa tudi trajno zaprtje ali pa nasprotno driska sta lahko posledica kajenja. Mogoče je eno kakor drugo, ker je učinek nikotina na prebavila in njih živčevje zelo raznolik. Zdravniku olajša diagnozo rjav-kasto-črna povlaka. k*i kažejo kadilci na zobeh. Huda motenja prebave s popolnim pomanjkanjem apetita, hujšanjem. bolečinami v želodcu itd. opažamo zlasti pri kadilcih, ki se trajno poslužujejo težkih smodk. na pr. viržink. Kaj raznolik in mnogoštevilen pa je učinek nikotina na osrednje in obkrajno živčevje, tako da je znani dunajski nevrolog Frankl-Ilochwart za znameniti Notlma-gelov zbornik o interni medicini napisal posebno knjigo "Živčna obolenja kadilcev". V podrobnosti se tu ne moremo spuščati. živca na prehlajenjnjih. kot spremljevalec raznih infekcij, pa tudi kot učinek zastrupijenj, na pr. z alkoholom, svincem in tako tudi s tobakom. V takih slučajih seveda Običajno zdravljenje v kopališčih itd. ne more pomagat:-, doklre se bolnik popolnoma ne odreče kajenju. Težke posledice se po zastrup ljenjr. z nikotinom lahko pojavij-1 na organu vida. izmed katerih naj le omenjamo slabovidnost, utesnitev obzorja in zmanjšan čut za barve. Nikotin vpliva dalje ne genialno sfero in francoski raziskovalec Gy je med drugim dognal, da bolehajo delavke tobačnih tovarn na mnotenjih menstruacije, znano je pa tudi, da vsled zastrupljanja s tobakom lahko nastopi iz-p o vitje Še težje so posledice kajenja. ako stopnjujejo učinek niko. tina druga zastrupljenja. na pi-. obrtna zastrupljenja s svincem, srebrom in, arzenikom ter zastrup-lejnja z alkoholom, opijem itd. m ako se obolenja kadilcev družijo s težkimi organskimi boleznimi, kakor so sifilis in diabetes. nejši pasji foto\raf Huber. Njegova žena pripoveduje došlecem,* da ima vsak pes svoje posebne karakteristične poteze in dakel menja izraz svojega obraza pri fotografiranju od trenutka do trenutka. Najljubeznivejši je, kadar mu govori fotograf laskav« besede ali za fotografiranje je 5t» najboljši trenutek, ko se pokaže psu lepa klobasa. Fotograf, ki slika pse. mora biti specijalist v spoznavanju pasjih posebnosti, kakor fotografi, kateri se speci-jalizirajo za fotografiranje otrok in tašč. S pinčem treba postopati povsem drugače kakor z dober-manom ali z lovskim psom, ki je zelo nervozen. Metier pasjega fotografa je: proučevanje psa m aparaat Sedanji fotografski aparati varirajo do najfinejših nians. Trud se poplača z rezultatom ni ni šala. ako se tirdi pri psih uporablja vabilo; "Držite se prijazno!*' Fotografiranje psov. Na Štefanovem trgu na Dunaju preti hišo št.. 2 se ustavljajo vsak dan avtomobili, iz katerih izstopajo elegantni gospodje in dame in ž njimi njihovi psi. Potoni lifta se dvigajo do petega nadstropja, kjer stanuje najsi a v 153 akrov, zelo rodovitna zemlja, dobra poslopja, tekoča voda, vse orodje. krav, 2 tel ice, 2 konja, 4 akrov krompirja, 10 ovsa, 3 graha, 10 ajde. Cena- $4000.—; polovica takoj. Kdor bo prvi. dobi farmo. — MURDOOCK REAL ESTATE AGENCY. Cooperstown New York. 7—16.17 Prav vsakdo— kdor k»] lič*; kdti ka] ponuja; kdor ka] knpujtl kdor ka] prodaja) prar Tiakdo prixnaYa, da Ima]* SudoTft mspok m mali oglasi smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Kova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani........................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga....................... .90 Sanjska knjiga, srednja .......................... .35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ................................................. .70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost.................................-......50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana ---------------- --------------------- 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se postane -ameriški državljan. Trdo v platno vezana......1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek .... . ... _______________________________1.—• Na krvavih poljanah* Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. - ................. ...............1.25 fctobinson, povest m «.» m M] .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .....-.80 Binaldo Binaldini >3—_^^^ .50 Sveta Genovefa _ __ ___ _ _ ________________________.50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .25 Čarovnica starega gradu_________ ________________ _.25 Hitri računar ali Praktični računar........ _ _ .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.—< Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano___________________ 3.—< Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ------ - - - --------- .90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi ... 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. OJ Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company 82 Corflandt Strwt : ..: : Hew York, N. Y. -.""si.-.«:•'; kriCu GLAS NARODA, 16. JUL. 1924. MORSKI JASTREB. Bpiaal Rafael Sabatini. — Za 6. N. priredil O. F. 17 (Nadaljevanje.) Linonel pa iii popolnoma zavrnil stvari. Na eni strani se mu je guusila, a na drugi je izvajala nanj privlačno silo. Pirieel je jahati vsaki dan v Penycumwick in tam se je seznanil s starim in drznim pustolovcem, o katerem je Sir Oliver govoril. Poslušal je povesti, katere je pripovedovaJ ta dečko — med njimi številne, ki so bile bile preveč čudovite, da bi bile resnične, — o nevarnostih in do zivljajili na daljnih morjih. ' Nekega dne, v pričetku marca pa je pričel Master Jasper Leigh pripovedovati povesi neke druge vrste in novice, katere je izvedel, so izbrisale iz duha Lionela vse zanimanje za doživljaje kapitana ob Španski Main. Mornar je sledil odhajajočemu Lione-Ju do vrat majhne gostilne ter mu pomagal na konja. — Se nekaj, a na skrivnem, Master Tressilian, — je rekel _ Ali \eaie, kaj so sklenili tukaj proti vašemu (bratu? •— Proti mojemu bratu? — Da v zadevi umora Master Petra Godolhpina. Ker so videli, da nočejo sodniki sami nastopiti, so nekateri ljudje naprosUi namestnika iz Corn walla, naj zapove sodnikom, naj izdajo tiralico za Sir Oliverja radi umora. Sodniki pa so to odločno odklonili ter izgavili, da imajo svoj urad direktno od kraljice in da so v takih zadevah odgovorni izključno le veličanstvu. Sedaj čujem, da bo poslana v London peticija in sicer kraljici sami, naj zapove sodnikom, da izvrže svoje dolžnosti ali pa odstopijo. Linonel je globoko vzdihnil in z na široko odprtimi očmi je zrl na mornarja, a ničesar ni odgovoril. Jasper Leigh je položil svoj dolgi kazalec na nos ter rekel: — Mislim, da je bilo dobro posvariti vas, gospod, da boste lahko obvestili Sir Oliverja, naj bo previden. Dober mornar je in dobri mornarji so postali precej redki Lionel je potegnil iz žepa mošnjo ter jo vrgel v odprto roko mornarja, ne da bi gledal na to. koliko vsebuje. Odjahal je domov, navdan od groze. Prišlo je torej. Udarec Ik> kmalu padel in njegov brat bo prisiljen govoriti. V Penarrow ga je čakal nadaljni udarec. Od starega Nikole je izvedel, da Sir Oliverja ni doma in da je odjahal v Godolphin Court. Trenutni sklep Lionela je bil, da je Sir Lionel že izvedel za sivar in da se je takoj lotil akcije. Ni mogel pojmiti, da bi mogel iti njegov brat v Godolphin Court po kakem drugem opravku. Njegov strah v tem pogledu pa je bil brez podlage. Sir Oliver, ki ni mogel še nadalje prenašati sedanjega stanja stvari, je odjahal, da predloži Rozanmndi oni dokaz, s katerim se je oborožil. To je lahko storil sedaj brez strahu, da bi škodoval Lionelu. Njegovo potovanje pa je bilo popolnoma brezuspešno. Pod nobenim pogojem ga ni hotela sprejeti in s pohle vnost jo. ki mu je bila popolnoma tuja, je pregovoril služabnika, da se je še enkrat napotil k njej k prošnjo, naj ga sprejme, £opet ga ni hotela sprejeti. Vrnil se je v Penarrow ves potrt, kjer je našel svojega brata, ki ga je nestrpno pričakoval. -- Well? — ga je pozdravil Lionel. — Kaj boš storil sedaj* Sir Oliver je pogledal nanj izpod čela, temno, kot so bile temne njegove misli. — Storil sedaj? O čem govoriš? — je rekel. — Ali še nisi čul? Ilonel je povedal povest. Sir Oliver je dolgo časa zrl nanj, stisnil nato ustnici ter nagubil čelo. — Tako, — jt» vzkliknil. — Ali me mogoče raditega ni hotela sprejeti? Ali je mogoče mislila, da sem prišel prosit? Ali si je mogla misliti kaj takega? Stopil je k ognjišču ter jezno sunil s škornjem v ogenj. — O, to bi ne bilo vredno nje. Kljub temu pa je to storila. — Kaj hočeš storiti? — je zopet vprašal Lionel, ki ni mogel zadržati vprašanja, ki je bilo glavno v njegovih mislih. Glas se mu je tresel. — Kaj storiti? — je rekel Sir Oliver. — Prodreti ta mehur. Napraviti temu konec za vselej ter jih pokriti s sramoto., Govoril je zadirljivo, jezno in Lionel je skočil nazaj, kajti mislil je, da se ta zadirljivost obrača proti njemu. Omahnil je na stol, kajti čutil je, kako se mu kolena šibe. Izgledalo je kot da ima več kot en vzrok za strah, Ta njegov brat, ki se je tako rad postavljal s svojo ljubeznijo do njega, ni bil sposoben izvesti stvar. Ta stvar pa je bila tako malo podobna celemu Oliverju, da je še vedno dvomil. -- Torej . . . boš govoril resnico? — je rekel s tresočim se gla- MARY ASTOR IN RICHARD DIX som. Sir Oliver se je obrnil ter ga pogledal bolj natančno — Za božjo voljo, Lal, kakšne misli pa ti roje po glavi? — je vprašal, skoro surovo. — Povedati jim resnico? Seveda, _ v kolikor sem prizadet jaz. Ti vendar ne misliš, da bom govoril o tebi? Ti me vendar na smatraš zmožnim kaj takega? — Kakšen drugi izhod je? Sir Oliver mu je pojasnil celo zadevo. Pojasnilo je prineslo Lionelu precej olajšanja. To olajšanje pa je bilo le trenutno. Na-daljno razmišljanje mu je predočilo nadaljni strah. Če se bo Sir Oliver očistil, je povsem jasno, da bo impliciran on sam. Njegov teror je hitro povečal riziko, ki je bil samposebi tako majhen, da je komaj prišel vpoštev. V njegovih očeh je prenehal biti riziko. Postala je jasna in neizogibna nevarnost. Če bo Sir Oliver predložil dokaz, da ni sled krvi izvirala od njega, je Lionel sklepal, da bodo takoj naprtili krivdo njemu. Mogoče pa jim bo tudi povedal Sir Oliver čisto resnico. Tako je razm išljal v svojoai terorju ter domneval, da je brez rešitve izgutjjen. Ce bi bil zaupal te strahove svojemu bratu, ali če bi mogel sam boriti se proti njim v toliko, da bi nadvladala zdrava pamet, bi moral spoznati, kako malo utemeljen je, bil ta strah. Oliver bi mu pojasnil, da bi ne bilo mogoče dvigniti nikake nadaljne obtožbe, če bi bila ona. dvignjena proti njemu, potlačena, posebno raditega, ker ni nikdo in nikdar niti najmanjše sumil Lionela, pa ni imel poguma, da bi razodel bratu te svoje misli. V svojem srcu se je sramoval tega strahu. V svojem srcu je vedel, da je bojazljivec. Spoznal je celi obseg in ostudnost svoje sebičnosti in vendar, kot že poprej, ni bil dosti močan, da bi jo premagal. Samoljubav je bila večja kot ljubezen do brata ali makar dvajset bratov. zverinjake in cirkuse in vse mogoče živali so govorile v mojih rokah, razen tigra. Tigra sem tipala samo v muzeju, kjer ni prav dič nevaren, pač pa sem poslušala njegovo tuljenje, ko sem se dotaknila s prsti železne mreže na njegovi kletki. Kar se tiče levov, sem jih tipala večkrat in čutila sem njihovo mogočno rjovenje, ki me je spominjalo bobnenja vodopada, kadar pridrvi iz skalvja. Znana ameriška igralca, ki igrata glavno vlogo v igri " Unguarded "Woman''. Kako slepi vidijo in gluhi slišijo. Vprašanje zveni na prvi pogled v življenju, ker prihaja>jo do mo- nekam čudno in vendar je skrbna mati narava poskrbela za to, da si nesrečna bitja, ki nimajo razvitega slusa in vida„ s pomočjo ušes in oči pomagajo na drug način. Znana gluhonema pisateljica Helena Keller piše o tem vprašanju nastopno : Pred nekaj meseci je začel izhajati v Ameriki list za slepe, v katerem je bilci ob'javljgno: V listu se ne smejo priobčevati povesti, ki so v tesni zvezi z vidom. Vsaka najmanjša beseda o mesečini, o zvezdah, o oblakih, vsako opisovanje prirode povzroča da slepi !e bolj občutijo svojo nesrečo." To se pravi, da jaz ne smem govoriti o bogatih pokrajinah in divnih mestih, ker sem bedna! Jaz ne smem citati o Parizu ali zapadnolindijskh otokih, ker nimam možnosti, da jih pose-tim. Jaz ne smem sanjati o car-stvu božjem, ker je ono zdaj ne-doseglj ivo. Pri tem pa mi moj radovedni razum vsak hip narekuje, naj rabim besede, ki se tičejo pod ročja vida in sluha, dasi morem njihov pomen uganiti samo po a_ na logi ji in domišljiji. Ta smela igra tvori polovico naslade in radost v mojem življenju. Jaz sem vsa polna navdušenja" ko mi kdo omeni mesečino ali oblake, to prav nič ne vpliva na zavest o moji nesreči. Take besede poneso mojo dušo za tesni okvir nesrečne realnost. Zelo pogosto govore ljudi o tem, kar ini slepci ne moremo storiti, in predpostavljajo, da nas slepota in gluhota popolnoma loči od vsega, kar razveseljuje ljudi, ki imajo normalne oči in ušesa. Toda kakor je dala priroda očesu dragoceno lastnost, da vidi, prav tako je dala vsemu telesu neprecenljivo silo, da čuti in občuti. Včasih se mi zdi. da obstoji sama' je tipa zračno valovi, ki jih čutim celo v sobi. Tipu se imam zahvaliti da vem, da se človeške stopnje raz likujejo druga od druge v odvisno sti od starosti, sola, manir in kretenj. Ni mogoče, da bi zamenjala odmev detskih korakov s hojo odraslega človeka. Korak mladega človeka je silen in svoboden, ni podoben težkim, mirnim korakom človeka srednjih let ali hoji starca, čigar koraki odmevajo kakor slabi in neodločni udarci. Kretnje mlade devojke se razlikujejo s svo jo elastičnostjo in ritmičnostjo od mirne haje ženske srednjih let. Če-sto se mi je pripe.tilo„ da sem bila ogorčena nad škripanjem nove obutve ali da sem se smejala evoluciji naših služkinj, ki nosijo škripajoče čevlje v kuhinjah. Nekoč je obrnila v nekem hotelu nase mojo pozornost neka si-sonanca. Začela sem "poslušati" s svojimi nogami. Orkester je grmel. Občutila sem zvočne valove po tleh, in poleg tega sem ugotovila prisotnost dveh lakajev, ki sta se premikala naprej in nazaj, toda z neenako hojo. Eden se je (Konec prihodnjič.) 130-letni divjak na razstavi v Wembleyu. Glasom raznih poročil se pripravlja na razstavi v Memblevu velika senzacija. Iz Južne Afrike bo pripeljan na razstavo poldiv-ji Človek, ki ima že nad 130 lev, ki pa ima na sebi vse karakteristične pojave iz dobe prehoda od opice na človeka. Koža na licu je tako nagubana, da divjak že ne izgleda več človeško in Je že bolj podoben opici. ROJABX NAROČAJTE SE NA • QLA8 NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Zastopniki "Gfas Naroda" Zastopniki kateri ^bo pooblaSčeni nabirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, kate-o je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za eno leto $6.00: za pol leta $3.00; sa Štiri mesce $2.00: za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Francisco, Jacob I>an(dn. Colorado: Denver, Frank Skrabec; Leadvllle, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh: Salida. Lunl* Costello; Walsenburg, M. J. Bayuk. Indiana: Indianpolis, Louis Rudman. premikal po taktu muzike, drugi jjjjj^jg. pa se ni brigal ziaijo, ker je 1 " 1 ni brigal zanjo, ker je bil menda slabo razpoložen. Pogosto izdajajo koraki do gotove meje značaj in razpoloženje mimoidočega. Jaz čutim v njih odločnost ali neodločnost, brzina in preišljenost, agilnost in lenobo, utrujenost, ne-sigurnost, plahost. jezo ali skrb. Seveda najbolje razločujem razpoloženje ljudi, ki so mi dobro znani. Korake često prekinejo razne vihracije in toki, po katerih spoznam, da je človek pokleknil, da je z nogo nekaj sunil, da nekaj išče, da sedi ali vstaja. Na ta način lahko do gotove meje sledim dejanje ljudi, ki so v moji okolici. Zdaj n. pr. mi pove mehki zvok snov mojega telesa iz množice o-|iQ nežni tok' da m°j Pes,sko«il čes, ki svobodno zro vsak hip na*113 klop in da gleda skozi okno* izpremnjajoči se svet. Tišina in mrak, ki me objemata mi v resni- .djLr (Dalje prihodnjič,) ci zelo gostoljubno odpirata vrata ter dopuščata k meni nebroj občutkov ki me vesele in upoznava-jo z zunanjim svetom. S svojimi tremi zvestimi vodniki — tipom, okusom in vonjem — smelo potujem po svetu. Priroda se prilagodi potrebam vsakega človeka. Ako oči ne služijo in se ne morejo naslajati pri pogledu na prirodne krasot«*, postane tip ostrejši in bolj občutljiv; priroda poostri potom pogoste vadbe ostale čute. Zato slepi slišijo veliko bolj jasno, kakor naslepi. In jaz vem. da je svet. ki ga vidim s[ svojimi prsti, živ svet, ki mi nudi uteho. Tipanje nudi slepcem mnogo, česar niso de*|«ni oni srečneži, ki imajo normalne oči. Seveda je naše znanje, ki prihaja potom tipanja, pomanjkljivo, toda v takih slučajih gledamo vseskoz pozlačene oblake fantazije. Zato zame ni niS meglenega ali neopredeljenega med predmeti, ki jih lahko o-tipljemo. 4 • S pomočjo tipanja poznam svoje sorodnike, znane so mi neštete oblike krivih in ravnih črt in površina nežnih obrisov cvetk, veličastne forme dreves in neskončno carstvo mogočnih vetrov. Poleg tega poznam nebroj vibracij, ki jih čutim posod, in dobivam tu-(di mnogo vesti o različnih pojavih Včasih čutim iste kretnje in najdem psa ne na klop, temveč na divanu. Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph Blish; Cicero, J. Fabian; Granville, Joseph Pershe; Joliet, Frank Bambich J. Zaletel in John Kren; La Salle. J. Spelich; Mascoutah, Frank Augustin; North Chicago, Anton Kobal, Gertrude Ogrin; Springfield, Matija Barborich; Waukegan. Frank Petkovgek. Kadar drvar dela v svoji delavnici ali v bližnji okolici, poznam na dviganju ali spuščanju zobaste valove, ali po zvonkih tresljajev, ponavljajočih se eden za drugim, da dela s sekiro. Če sem dovolj blizu, mi razodevajo gotovi zračni sunki, da obdelava les s svojim orodjem. Lahen šum papirja mi pove, da mi je veter odnesel pismo, z mize na tla. Če pade knjiga, nastane šum, podoben udarcem. Mnogo teh zračnih valov se izgubi _ ^ , _ ,7 Okorn; Imperial, VaL Peternel; Greens v odkritem ozračju. Po livadah ali burg, Frank Novak; Homer City in potih lahko spoznam samo beg ali okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Franklin In okolico, Anton Seljak. Maryland: KitomiUer. Fr. YodopiTM, Minnesota: Chlsholm, Frank GouSe; Ely, Jo«. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; Gilbert, Louis Vessel; Hibblng, John Pov-6e; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrijan. Montana: East Helena, Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternlsha,; Little Falls, Frank Masle. Ofeflas Barberton, A. Okolish; Cleveland, Ant. Bobek, Ant. Simčič, Jakob Res nik in Charles Karlinger; CoUinwood Math. Slapnik; Lorain, Louis Balan in J. KumSe; Niles, Frank Kogovgek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Ambridge, Frank Jakshe; Bessemer, Lotila Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Burdine, John Demshar; Conemaugh, Vld Ro-vanSek in J. Brezovec; C la ridge, Anton Kozaglov, Fr. Tushar, A. Jerina: Dunlo Ant. Tauželj; Export, Louis SupanČiČ, Forest City, Math Kamin; Farrell, Jerry Kretanje parnikov - Shipping News 17. julija: Westphalia, VS. Julija: Majestic, Cherbourg; La Savol«. S»Tre; Lapland, Cherbourg: Mount Clay, Hamburg; Stuttgart. Bremen Dumo. Genoa- It. Julija: Reliance, Hamburg; Beldlltz, Bremen. 0. JulIJa: Parle, Havre. ■>. JulIJa: Leviathan, Cherbourg; Veendam Boulogne; Albert Ballin. Hamburg Orca, Cherbourg. n. JulIJa: Canoplc, Cherbourg; Bremen. Bre men. so. julija: lYanea. Havre. S1. JulIJa: Zeeland, Cherbourg. 1. avguata: Muenchen v Cherbourg in Bremen 2. avgusta Olympic, Cherbourg; George Washington, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne: Conte Rosso, Genoa; Hansa Cherbourg in Hamburg; Belgenland. Cherbourg in Hamburg 4. avgusta: Taormina, Genoa 5. avgusta: Resoute, Cherbourg in Hamburg: Co Iumbus, Cherbourg in Bremen; Re-ublic, Cpherbourg in Bremen «. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Rochambeau, Havre; Luetzow. Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg; Colombo, Genoa; Minnekahda, Cherbourg in Bremen; Wuertemberg, Cherbourg in Bremen 8. avgusta: President Wilaon Trat 9. avgusta: Homeric, Cherbourg; Lancastria, Cher- bourg; President Roosevelt. Cherboui In Bremen; Deutschland, Cherbourg Hamburg; Ryndam. Boulogne 12. avguata: Derfllnger v Bremen; Suffren v Hat 13. avgusta: America. Cherbourg m Bremen; Stutl gart, Cherbourg in Bremen 14. avgusta: Mongolia, Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic. Chei bourg; Lafayette. Havre; Clevelant Cherbourg in Hamburg; Orbita. Cher bourg; Rotterdam. Boulogne; GIulH Cesare, Genoa 17. avgusta: Sierra Ventana, Bremen 19. avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance, Cher^J bourg in Hamburg 20 avgusta: Paris. Havre; Mauretanla. Cherbourg! York, Bremen; Conte Verde, Genoa 21. avgusta: Arabic. Genoa; ThurlnglA. Cherbour In Hamburg 23. avgusta: Olympic. Cherbourg: President HardJ lng, Cherbourg In Bremen: Mount Clay) Cherbourg in Hamburg; Volenti Boulogne; Duilio, Genoa 26. avgusta: Seidlitz, Bremen 27. avgusta: France, Havre: AQUltanla. Cherbour 28. avgusta: Colunihus. Cherbourg in Bremen; Zee land, Cherbourg 30. avgusta: Homeric, Cherbourg; Veendam, Boulogne; Orca, Cherbourg; Muenchen, Cherbourg in Bremen; Albert Balln. Cherbourg HITBO POTOVANJE JUGOSLAVIJE White Star Line New York — Cherbourg' Majestic .. 19. julija; 16. avg.; 6.«sept. (Največji parnlk na svetu.) Olympic____2. avg.; 23. avg,; 13. sept. Homeric----9 avg.; 30. avg.; 20. sept. American Line WHITE STAR LINE New York — Cherbourg — Hamburg Minnekahda 7. avg.; Mongolia 14. avg. (3. razred) Pittsburgh 19, nv.i.; Arabic 2. sept. Red Star Line New York — Cherbourg — Antverpen Zeelancf ........ 31. julija; 28. avgusta Belgenland ................ 7. avgusta New York — Plymouth — Cherbourg Lapland .................... 19. julija pobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna zbirališča. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. NAPRODAJ enonadstropna hiša, pripravna za vsako obrt, z vrtom, lepim velikim travnikom, pripraven za stav-bišče (Bauplatz), njivo, hlevi zn živino in prašiče in vrbinsko mestno pravico v mestu Brežice. Za pojasnila pišite na: Ivan Korbek, Šoštanj, Slovenija, Jugoslavia. PREHLAD MEHURJA MOSKll ZoSatib Proti nilaianja *' ■barite ei nsiboljSo zslJHto PREPREv.BA u MOsKE Vslikm taba&c. Kit (4's) «1 Vb Itluiury ali S*n-Y-K.it Dept; B 92 Betkman St.. New York PiWte za okrotnleo. _ NAZNANILO! Naš potovalni zastopnpnik Mr. JOSEPH CERNE bo obiskal prihodnje dni rojake po Penn-sylvaniji. On je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige. Rojake prosimo, da so mu kolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo "Glas Naroda". aOVCWTIM IN »OLAI NARODA* Pozor čitatelji. Opoiorlto trgoTc« la w brtnik«, pri katerik kup* Jeto ali aaročato 1* sto ■ ftjik postrežb« zadovoljil, da oglainjejo ▼ Usta "Glas Waroda". I Um testi astoscB M VpraTtf "Glas Mirsdi*1 topot črede. Kadar se dotaknem s svojimi prsti človeških usten ali grla, dobim občutek mnogih spesifičnih vibracij in lahko razločujem det- Panshek; Johnstown, John Polanc In Martin Korosbets; Lnzerne; Anton Osolnik; Lloydell. John Jereb, Midway, John Žust; Moon Run* Fr. Ma-chek in Fr. Podmilšek; Pittsburgh, Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in TJ J&kobich; Reading, J. Pezdirc; Steelton, West Tirgfada: • Coketon, Frank ski smeh, klic začudenja, stok, seJf iSchifrer; West Newton, Joseph Jovan; pet jok ali vzdih. Zvoki, ki jih.white Valley, Jurij Preivch; Wiliock, izdajajo živali, so zame blagozvo-,J. Peternel. neci, dasiravno so brez besed. Slišim zadovoljno umrlikanje ali otožno mjavkanje mačke, radostno lajanje psa, meketanje koze, rez-| Milwaukee. Joseph Tratnik, Radne, . . , • , . , ,in okgico, Frank Jelene; Sheboygan, getanje konj, rjovenje leva m tu-;^ Svetlin. ^^ ljenje tigra. Morda moram še o-meniti za moje kritike in one ljudi ki bodo črtali moje vrstice in jim ne bodo verjeli, kako sem vse te zvoke občutiVi z lastnimi roka mL Že od mladih let sem pri vsa- Foteg gorInaredenih so posblaHenl 1 J V , „ . „ , pobirati naročnino tudi vst tajniki kem udobnem slučaju posecala j Black Diamond, G. J. Bock Springs, Louis Taaebsr. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati T atari kraj, je potrebno, da M natančno poučen o potnih listih, prt« ljagi in dragih stvareh. Pojasnila, ki vam jib BunoreaM dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi pri* poročamo vedno le prvovrstne par* nike, ki imajo kabine tudi r ILL ra» redu. Glasom nove naselnlške postave, ki pride v veljavo s prvim jnlijem, bo lahko dobil tudi isti, ki še ni ameri* Ski državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto, ter v slučaju kake zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal našel ni ski komisar v Washington-u. D. C., ter se bo s istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja ameriškega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosed&j- Kako dobiti svojce iz stars-ga kraja. Kdor Celi dobiti sorodnika U1 svojca ls starega kraja, naj prej piBe za pojasnila. Nadaljni prt. seljencl ls Jugoslavije bodo prlpui-Ceni sem zopet po t juliju 1924, Prodajamo vozne liste za vse proge) tudi preko Trsta namorejo Jugoskn v-ani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Hew York Posebna poHudba našim čitafeljem! Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" £20 — S strešico za slovenske črke, č, š, ž— $25 "" 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost*' Takoj lali-ko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. Expresne stroške plačamo mi, torej nikakih stroškov ga prevoz.. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street New York, N. Y.