Leto XIV. štev. 24 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 in 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tet. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 30. Januarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din. tujina 30 din Cena din 1*— Anglija izgubila včeraj devet ladi) Potopila so jih nemška letala na Severnem morfu — Angleži priznavajo izgubo, a zanikujejo, da bi bilo zbito tudi neko letalo — Navdušenje v Nemčiji — Dosedanje izgube po nemški objavi BERLIN, 30. januarja. DNB. V okviru izvidniških poletov so nemške letalske sile napadle v Severnem morju včoraj več oboroženih trgovinskih in patruljnih angleških ladij. Kljub močnemu obstreljevanju sovražnika se je nemškim letalcem posrečilo uničiti sedem trgovskih parnikov in dve vojni ladji. Pri Hartle-Polu so nemški letalci sestrelili eno angleško lovsko letalo. Nemška letala so se vsa nepoškodovana vrnila. LONDON, 30. januarja. Havas. Nemške letalske sile so potopile včeraj angleške trgovinske parnike »Miriam«, »Atole«, »Monarche«, »Denis«, »Stembearne«, »Autrepol«, »Nitchley« in »\Veltpark«. LONDON, 30. januarja. Havas. Tukaj zavračajo kot novo nemško pretiravanje vest, ki jo je širil nemški radio, češ da je bilo pri včerajšnjih napadih nemških letal na trgovske ladje na Severnem morju sestreljeno tudi eno angleško lov-8ko letalo. BERLIN, 30. jan. DNB. Nemški listi davijo veliki uspeh nemškega letalstva, ki je uničilo devet sovražnih ladij na Severnem morju. »Berliner Borsenzeitung« DiŠe: »Velika Britanija mora vsak dan težko občutiti udarce nemškega orožja. Pred nekaj dnevi je nemška podmornica potopila dve ladji iz nekega konvoja v bližini portugalske obale, včeraj pa so nemška letala napadla nekaj angleških konvojev in tako vnovič podala dokaz, da na Severnem morju vlada Nemčija. Takšen jezik Velika Britanija razume. Vsaka angleška ladja, ki vozi ob vzhodni obali Anglije, nosi med svojimi listinami j tudi svojo smrtno obsodbo. Vseeno je, j ali to obsodbo izvršujejo podmornice,j mine ali letalci.« BERLIN, 30. januarja. DNB. Od začetka vojne sta zahodni velesili izgubili skupno 23 tankovskih ladij. Celokupna tona-ža potopljenih ladij znaša 171 tisoč 207 ton. Od tega je izgubila Anglija tankovskih ladij za skupno 157 tisoč 92 ton. Francoska trgovinska mornarica je izgubila samo eno tankovsko ladjo, toda eno izmed največjih s tonažo 14.115 ton. V 'vrsto potopljenih tankovskih ladij se štejejo sledeče: Keenbake 5548 ton, Apeless 8826 ton, Juverjalfy 9456 ton, British Influence 8431 ton, Tseien 8825 ton, Tor-nus 8054 ton, Africa Shell 706 ton, tip Ebidale 8300 ton, James in Meguir po 10.525 ton, San Calisto 8010 ton, San Al- Nobenih pomembnih dogodkov na kopnem - Nov sovjetski !eta"ski napad, k' s -e končal z bi jem 15 sovjetih letal - Tu‘a letala in tuja !eta!ci v finski voV i ki se vojskujejo na MOSKVA, 30. jan. Havas. Tass. Po-/očilo vrhovnega poveljstva leningrajskega vojnega okrožja od včeraj pravi: Nič novega. Sovjetska letala so napravila °gledne polete in zbila sedem sovražnih letal. HELSINKI, 30. jan. Exchange Tele-Kraph. Zaradi velikih izgub In težkcč pri oskrbovanju je sovjetska vojska skoraj Pcpojnoma ustavila operacije na Karelij-s^i ožini. Isto je mogoče trditi tudi r ostalih delih fronte na severu od Ladovega jezera, kjer tudi ni nobenih po-n.iembnih operacij. Tam so sedaj celo |jnske čete prešle ponekod v napad. Nekatere sovjetske edlnice so tu popolno-R,a likvidirane. F,NCI ZBILI 15 SOVJETSKIH LETAL HELSINKI, 30. jan. Reuter. Sovjetska letaia so v teku včerajšnjega dne napadla vee mest na južnem Finskem. Pri tem je ,5'1q sestreljenih 15 njihovih letal. Eno letalo je strmoglavilo blizu Helsinkov, pet \ industrijskem predmestju Tampere, šti-^ blizu Haemenlina, pet pri Turkuju. “ombe, ki so padle na neko bolnišnico vzhodnem Finskem, so ubile sedem bolničark in prav toliko ranjencev. HELSINKI, 30. jati. Havas. V Viipuriju sovjetske bombe popolnoma razrušile °°lnišnico. pri čemer je bilo ubitih 23 °seb. To jc sedma bolnišnica, ki so jo v zadnjih treh tednih bombardirala sov-3etska letala. SOVjETSKI KOMISARJI V LETALIH. CURIH, 30. jan. Kakor poroča stokholm ski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung«, domujejo sedaj v Sovjetski zvezi vsem Posadkam bombardcrjev posebnega bolj-viškega komisarja. Ker jc komisar edi-•1 v letalu, ki razpolaga s samokresom, ■5er mora tudi on skrbeti za odineta-anje bomb, so pobegi sovjetskih letalcev ‘j;1 finsko stran skoraj popolnoma izosta-_Beg sovjetskih pilotov je pa zanje j 0 vabljiv, ker so Finci obljubili vsa-'škodbo. da je moral v bolnišnico. o Sosedovo hišo je zavaroval na svoje ime bivši zastopnik neke ljubljanske zavarovalnice Jernej Z. iz Cerkvenjaka v Slovenskih goricah. Prišli pa so mu na sled in ga ovadili orožnikom. 12 let za poneverbe na sodišču lahes zjutraj je pričela pred okrožnim njo podporo vdovi s 7 otroki umrlega sodiščem v Murski Soboti razprava proti bivšemu oficialu soboškega okrajnega sodišča Štefanu Friedrichu, ki je obdolžen, da je tekom svoje dolgoletne ■dužbe, v kateri je bil stalno ocenjevan kretničarja, zadnjo invalidsko podporo umrlega invalida, življenjsko zavarovanje v Ameriki umrlih ali zapuščino ameriških težakov — pa še vrsto slučajev puplinih naložb, vlog itd. Posamezne uta- ot vzoren uradnik, poneveril skoraj mi-j je. se gibljejo od 16 din do 161.000 din. Ikonsko vsoto. Odkritje afere in areta-cjia Friedricha, ki je bil dobro poznan v Soboti ter po Prekmurju in se ie stalno kihal v boljši družbi, jd zbudilo precej-Mijo senzacijo. Preiskava je trajala že od sP&mladi. Obtoženi Friedrich je poleg plače dotami kot zapriseženi tolmač madžarske-jezika prvo desetletje mesečno tudi ‘J0 3000 din. Razpravna dvorana v bivšem Szaparyjevem gradu je bila polna ‘j) so smeli prisostvovati le rmi, ki so dobili pravočasno Vstopnice. Senat so Sestavljali gg. predsednik dr. Sernec ^anko, votanta Alojz Piškur in Obtoženi Friedrich je podal obširen zagovor, ki naj bi predvsem pojasnil, kaj ga je na utaje navedlo. Razprava je bila opoldne prekinjena, da bi Ivle popoldne zaslišane še neke nove priče v zvezi z obremenitvami. Obsojen je bil zaradi utaje uradnega denarja na 12 let težke ječe ter na trajno Izgubo državljanskih pravic. Ceifje , c. Avtobusni promet na progi Celje- • Kozjor -Posivila je do nadaljnjega ukinjen, ker jo sneg v gotovih odsekih na cesti lako slabo zoran, da je promet nemogoč. c Hom sredi mesta. V nedeljo med 10. in 619. uro je neznan vlomilce vlomil s ponarejenim ključem v stanovanje lastnice kavarne „Evrope Helene Krušičeve na Kralja Petra cesti. Prebrskal je stanovanje in odprl predal miznicc, iz katerega je ukradel 2800 din gotovine ter zlatnine m nakita za 9690 din. Nato je izginil in se odpeljal s savinjskim vlakom. Ob progi pri Mariborski cesti s onafili dve škatlici od zlatnine in nakita, ki ju je vlomilec vrgel skozi okno vlaka. Policija je na delu, da izsledi predrznega vlomilca! c Za mrtvega proglašeni trgovski potnik 45 letni Anton Schneiden je prišel v Celje po potni list. Omenjeni je pristojen v Št. Peter v Sav. dol. in se je pred 20 leti poročil z neko Czorny Marijo v Hambornu v Weslfaliji. Kmalu po poroki je odšel na OBMEJNI TRAFIKANTI PROTI EKS-PORTNIM CIGARETAM Namesto da bi v tej naraščajoči draginji monopolna uprava povišala trafikantom odstotke, je občutno poslabšala njihov položaj z uvedbo prodaje eksportnih cigaret. Obmejni kraji so danes preplavljeni z eksportnimi cigaretami, tako da ponekod trafikant ne proda niti četrtine tega več, kar je popreje prodal. Z bornim zaslužkom od 600 do 600 din mesečno, od katerega mora dati za lokal in stanovanje do 450 din, trafikant pač ne more potem preživljati veččlanske družine in šolati otrok. Zategadelj bi bilo potrebno, da bi pri tej naraščajoči draginji, ko tovarne in delodajalci zvišujejo plače uslužbence":, tudi monopolna uprava povišala odstotke, ki jih dobivajo trafikanti. To povišanje pa bi dosti ne zaleglo, če se ne bi občutno omejila prodaja eksportnih cigaret —ali pa sploh ukinila. Saj ni danes redek slučaj, da srečujete v obmejnih krajih ljudi, ki kadijo p o y s o d in edin o1 e eksportne cigarete in eksportni tobak Obmejni trafikant. potovanje. Potoval je po raznih državah in žena 8 let ni od njega dobita nikakega glasu, zaradi česar je izposlovala od okrožnega sodišča v Celju, da ga je proglasilo za enkrat niso mogli izdati, dokler sc za-rad podaljšanje polnega lista, ki mu ga pa zaenkrat niso mogli izdati, dokler so zadeva ne uredi pri sodišču. c Brata je zabodel. 38 letnega posestnika Alojza Seliča iz Slivnice pri Celju jo v prepiru napadel brat Jože Selič z nožem in ga zabodel v ramo. Težko poškodovanega Seliča so oddali v celjsko bolnišnico. Ptuj p ^vHosavsku proslava na ptujski gimnaziji. Na dan proslave sv. Save na gimnaziji so dijaki in dijakinje čitali svoja dela. Dijak Vošnjak Milja je razpravljal o mladini, ki ni več tako čustvena kot so bili prejšnji rodovi, ampak postaja vedno bolj-stvarna in se pripravlja za življenje, ki je borba za obstanek. Dijakinja Urbasova je v „Prvih zvončkih'1 prikazala uničujočo bedo brezposelnih. Otroci brezposelnih služijo kruh s prodajanjem zvončkov. Dl jak Majcen je orisal pot z očetom lukarjem v Maribor. Tokrat je spoznal, da svet ni lak kot je sanjal o njem. Neka častitljiva gospa, ki je poslovala svojega psička, je nahrulila njegovega očeta, ki ji je ponudil luk. Ogenj, ki se je tedaj zasvetil v njegovih očeh, mu je razodel vse. Dijakinja Rcmčeva pr. je prečitala nekaj čustvenih pesmi. Tako je bil praznik sv. Save obenem pravi praznik mladine, njihovega dela, njihove volje in njihovih stremljenj. p Tudi dobra stran snega. Mestna občina je najela večje število delavcev, predvsem družinske očete, ki odstranjujejo sueg iz. ulic. Ostali brezposelni pa, željno Čakajo, da bi zapade? še debelejši sneg. Snežna odeja gnoji kmetovalčeva polja To zimo je zapadlo izredno veliko sne-V , . , ga. Res je, da bo ta sneg precej škodoval sto,mi \ ^ r ° Ii i n a r. Obtoatrnc0 je za-: prometu, ali za gospodarstvo je letošnji / ‘ tožilec g. dr. Albin J u h a r t, j Slleg neprecenljive vrednosti. Še več bo ta sneg vreden, če bo polagoma kopnel ob.oženca ex offo dr. Franc Bajlec. -a zapisnikarja ie bil Repovž Albert. je bilo razvidno iz obsežne ob-°znice. je vršfl Friedrich svoje delikte ,pe °d 19?7. leta in vse do 3. maja 1939. ckorri U fet le izvršil 139 deliktov Irt )■ skupno 702 00« din. Ulajil je zad- * lllll lili IMMM I———■■ 11 kg težkega delfina so ubili pod 11 Naši konji v Nemčijo in Francijo. V so prispeli nemški in francoski tr- 's,apovi Krke pri Šibeniku. -. A ^ lik bučko h0vci, ki kupujejo konje za svoje države. Onv’**®!pes ' Podravini. V okolici Jagnje« ' ca m Koprivnice so večkratni e “x;s,vf sunki vznemirili prebivalstvo V , •SL', ponovila potresna kalfi M ‘/- lota 1938. 11 Zločinec — hipnotizer. V okolici Uje-(yv,, • i 10, ' lažni zastopnik elektrarne l «‘1(' vrs,“ goljufij. Pri - ■ močni Roka lastro- lova v;, ' — AttSiopilJK i kam Im vrs^° goljufij. Pri zločinskem ir Imu,1'r1 ■l>0, ževal hipnoze. Svoje žrtve I po.igi.ral ler od njih izvabljal večje i*., —... denarjQ manjše vsol *> Časopisni kolporterji so zborovali le vaiovanl;!^ /ul,llevn!i so socialno za-za svoj slan. Pokrovitelj organi- kaišnii^n? ikolporterjev je neki tamkajšnji draguljar. ter bo mokrota počasi pronicala v zemljo; kajti če se sneg začne naglo taliti, voda hitro odteka, in lahko nastane prav i resna nevarnost poplav. | Pameten gospodar se bo veselil sne-i ga. On ve, da debela snežna odeja, ki pokrije njegova polja in travnike, prinaša b1..gos lov njegovi zemlji in plodovitosti. Znano je, da je zadostna plast snega najboljše zaščitno sredstvo proti hudi zimi. Saejf vpliva na rastlinstvo na dva načina. Sneg je na eni strani slab prevodnik toplote ter kot tak preprečuje premočno odhajanje toplote iz zemlje, s tem pa obenem premočno ohlajevanje tal in blaži ‘tre spremembe v temperaturi. Setev, ki je pokrita s snežno plastjo, 'ep-e prezimi od setve, ki tii pokrita s snegom. Sneg pokrije zemljo ter ne pro-oušča iz zemlje toplote, na drugi strani oa paralizira prevelik mraz. Snežna plast ;e tako prava odeja, ki pokrije zemljo nozimi. Pod visokim snegom obdrži zemlja precej enako toploto, da ni prehladno in ne pretoplo. Nič hujšega pač ni za ozimino, če je zima brez snega ter je en dan preveč toplo, drugi dan pa preveč hladno, da en dan vse zmrzne, drugi dan se začne vse taliti, tretji dan pa znova vse zmrzne. Vse to uničuje komaj vzklilo ozimino, jo slabi ter uničuje. Vsak gospodar ve, kakšno škodo povzroči mraz, posebno še, če je vetrovno. Zato ie prepozna setev, če ni snega, po navadi vedno slaba. V dobro zasneženi zimi pa je taka setev prav bogata. Zemlja se ne ohladi preveč, da lahko seme lepo vzklije. Snežna odeja veča v zemlji vlago. Zemlja, ki jo je pokril pozimi sneg, je vedno vlažnejša od gole. Znanstveni svet je ugotovil, da zemlja vpije čez vse leto samo od 7 do 8 odstotkov deževnice (7 do 8 litrov na 100 litrov), snežnice pa vpije 75 odstotkov (75 litrov od 100 litrov). Ko pade pozimi mnogo snega, ostane zemlja vlažna tudi čez poletje. Ce pa je zima suha, je tudi letina suha, a suša je ena izmed največjih nesreč za ooljedelca. Sneg pa izenačuje pozimi tudi toplino ozračja. Tudi najlepši zimski dan je hla- den, ker se sončna toplota uporablja za taljenje snega. Tako se zrak ne segreje ter ostane hladen. Tako zimo, ko ni snega ter se toplota hitro izpreminja, začnejo hirati ljudje, prav tako živina in rastlinstvo. Znano je tudi, da sneg »zemljo pognoji«. V ozračju je vedno mnogo prahu, rastlinskih in živalskih odpadkov. Sneg, ki pada na zerajjo, odnaša s seboj ta prah na zemeljsko površino. Ko začne sneg pozneje kopneti, vidimo, da ni več tako bel in čist, kakor je bil skraja. Ako snežna odeja potem počasi skopni, pro-nikne ves ta prah v zgornjo zemeljsko plast ter jo napravi plodnejšo. — Prav tako je v snegu mnogo ogljikove in žveplene kisline. V 1000 delih snega je 22 delov ogljikove kisline, v 1000 delih zraka pa samo 0.3 do 0.4 dele. Ogljikova kislina pa je neprecenljive vrednosti za plodovitost zemlje. Ogljikova kislina in vlaga delata iz kamenja novo zemljo. ^ Lahko pa postane snežena plast prava šiba za poljedelca, če se začne taliti »od zgoraj«, od sonca ter ponoči zamrzne. Ce se sneg začne taliti prenaglo! nastane nevarnost lioplav. ' Mar*bor Povečanje doma mariborske JS v Bakru Pred spremembo pravil, ki bodo uredila notranje de!o JS v državi V zadnjem času je bila plenarna seja izvršnega odbora Jadranske straže za celo državo. Na tej seji se je osvojilo stališče vseh učlanjenih odborov v državi, da ostane Jadranska straža enotna, nedeljiva in skupna za celo državo, kakor • je bila do sedaj. Zadnje čase se je govorilo o spremembi pravil Jadranske straže in o njeni morebitni delitvi. V tem pogledu je sklenjeno, da se enotnosti organizacije Jadranske straže v duhu jugoslovanske državne skupnosti ne bodo tikale spremembe pravil, temveč ostane organizacija kakršna je bila do sedaj. — Pravila se bodo spremenila le v svrho notranje ureditve, da bi se razvoj društva prikrojil novim razmeram. Smatramo za potrebno javiti gornja pojasnila naši širši slovenski javnosti, da ne bi bilo krivih tolmačenj, ki bi društvu lahko škodovala. Smoter Jadranske straže Ostane isti: povezanost in ideološka vzgoja v obrambi naše posesti in pomorske politike. Napori Jadranske straže v Mariboru so bili vselej osredotočeni v to, da smo mogli poslati čim več mladine na leto- vanje v naš mladinski dom v Bakar. Od ustanovitve doma do letošnje sezone je letovalo v domu okrog 4.000 otrok, Povprečno 800 vsako leto. Odbor je skrbel, da je mladina bila v prostem času poučena s primernimi strokovnimi predavanji o važnosti in lepoti našega Jadrana. Poleg rednega letovanja v domu je bilo veliko poučnih ekskurzij, katerim je dom nudil zavetišče in preskrbo. Ker je postal zaradi prevelikega oglaševanja dece pretesen, je odbor odredil, da se nakupi parcela poleg doma, na kateri naj bi se zgradil primerni prostor, v kate- LOtfSK« PLES priredi Sokol Marenberg-Vuhred 1. tebi uarja ob 20. uri. Zavedo Slovenci vabljeni v obmejno postojanko rem bi bilo omogočeno ekskurzijam in odvišnemu številu letovalcev prenočišče in vsa ostala oskrba. Vsako leto je odbor nudil nekaj brezplačnih mest za letovanje na morju najrevnejšim šolskim otrokom iz obmejnih j krajev. Ti so ostali najvernejši in najbolj hvaležni organizaciji. Ponesli so domov navdušenje za lepoto našega Jadrana v trdnem prepričanju, da bodo tudi za naprej člani podmladka Jadranske straže, ki jim bo v bodočnosti morda omogočil zopetni povratek v Bakar. Lep razvoj mestne plinarne Mestna plinarna je obratovala do 23. avgusta 1939 s starimi napravami: horicontalna peč s 6 retortami ter z dvo-plinskim generatorjem. Od 23. VIII. 1939 obratuje z novo komorno pečjo in moderno preurejenim obratom. Za proizvod plina se je porabilo 1,871.000 kg črnega in rjavega premoga, iz katerega se je med drugim proizvedlo tudi 871.000 m3 plina. Oddaja plina za gospodinjstvo znaša 75%, industrija porabi 22%. Ojačeni plinovodi v dolžini 955 m so se položili v Prešernovi, Maistrovi, Kopitarjevi, Vrazovi in Aškerčevi ulici ter na Zrinjskem trgu. Plinovodi so se podaljšali v Kolodvorski, Erjavčevi, Einspielerjevi, Trdinovi, Gregorčičevi in Grajski ulici ter na Betnavski cesti, v skupni dolžini 94 m. Novih konsumentov je priključilo podjetje v pretečenem letu 113. O kiparskih in slikarskih delih v stolnici Bedfiha Smda! ef Iniciatfva'"prSte- j ™ ™il. Cen], naročnike, ki prejemajo »Večer-nik« v upravi, prosimo, da plačajo naroč-nino. Dobili bodo izkaznico, s katero bodo dnevno prejemali »Večernik«. UPRAVA m Slarc pedesetake sprejemajo pošme I blagajne samo še danes m jutri. S 15. februarjem bodo neveljavni. m Kronika nesreč. Na mesarskem trgu je padel vajencu Karlu Krajncu težak mesarski ploh na levo nogo in mu jo zdrobil. — Konj se jt: med kovanjem zgrudil 33 letnemu Juriju Planinšecu z Remšnika na desno nogo in jo močno poškodoval. — Pri smučanju blizu Konjic se je resno poškodoval 16 letni posestniški sin Leopold Klančnik. Vsi se zdravijo v mariborski bolnišnici. m V Nemčijo smejo potovati po izjavi tukajšnjega nemškega konzulata samo ne-oporečeni naši državljani, vsi drugi bodo na meji zavrnjeni. ni Namesto venea na grob svojega brata je daroval g. Alojz Podlisnik 200 din za košaške občinske reveže. m Nova telefonska proga Maribor—Se-žana je bila le dni odprta. Pristojbina za en govor znaša 2.25 zlatih frankov. m Rešen srarli v snegu. Za Tremi ribniki so zakasneli smučarji v snegu naleteli na okoli 25 let starega moškega, ki je negiben ležal. O najdbi so takoj obvestili stražnika, ki je ugotovil, da so vinjenega mladeniča vrgli iz neke gostilne v Ribniškem selu. Ce bi ga ne bili našli smučarji. V mariborski stolnici so bila opravlje-1 v Mariboru res odlične kiparje in pozla- 'jev ,je roc^f, na restavracijska dela cerkvenih kipov j tarje, prav tako pa tudi izvrstne slikarje ) ns|a driiR ob drugem. Okoli vile je bilo vse mrtvo in tiho. Nikjer ni bilo žive duše. Mana se je pri vratih najavila in vstop se je odprl. Stopila sta do vrat Jorine sobe in Mana je potrkala. Ker se ni nihče oglasil, jih je sama odprla in pogledala notri. Jora je zopet sedela na divanu in nemo strmela pred se. Bila je v enem tistih svojih položajev po nesreči, ko so njene misli docela otopele in n* vedela niti tega, kaj se okoli nje dogaja. Ko je Mana opazila položaj, se je obrnila k Ramasu in mu zašepetala: . »Pojdi sam naprej! Jaz ostanem zunaj. Toda bodi previden. Jora je zopet v svojem na pol kataleptičnem stanju.« Ramas je stopil v Jorino sobo in Mana je sama za njim zaprla vrata ter odšla k Jorini materi Malvi. Ko je bil Ramas z Joro sam, se je ihte vrgel k njenim nogam. Šele tedaj se je zganila. Njena dotlej bleda lica je pobarvala živa rdečica. Planila je kvišku, razprostrla roke in se zgrudila k njemu. Tako sta ostala negibno nekaj trenutkov, samo krčevito ihtehie je stresalo njuni telesi. Potem se je Ramas dvignil, prijel Joro, ■o posadil na divan in sedel k njej. »Ramas...« je vzkliknilo ‘dekle. »Jora...« je zajecljal on, jo privil k sebi in poljubil. »Ti si prišel k meni?« je zajecljala čez nekaj tihih trenutkov trpke blaženosti dveh, ki sta se našla po neskončnem trpljenju znova, a brez upa v obstanek sreče snidenja. »Prišel sem, Jora, ker nii brez tebe ni mogoče živeti.« »Tudi meni ni mogoče brez tebe.« »Ali si veliko trpela?« ......... »Ne vprašuj! Ako ne bi bilo Mane, me že davno ne bi več bilo. Toda — saj-je itak vse nesmiselno. Tvoja n2 morem več postati.« »Potem pojdeva skupaj...« »Kam?« »V smrt.« »Ti bi šel? Z menoj? Zaradi mene?« »Da, Jora, s teboj. Zato sem tudi prišel k tebi.« »Tako zelo me ljubiš?« »Tako zelo, da ti tega nikoli ne bi ino-•:el povedati. Šele v smrti boš doumela.« »Hvala ti!« je zašepetala Jora. »Samo na ta trenutek sem še čakala. Hotela sem izvedeti, ali si me zares tako zelo 'iubil, kakor si mi zatrjeval, prpden odidem svoio edino še mogočo pot. Sedaj grem lahko...« »Preden odideva oba skupaj, reci!« je ugovarjal Ramas. »Ne, preden odidem sama.« »Kaj naj to pomeni?« »Da moraš ti še živeti.« »Brez tebe?« »Da, brez mene.« »Nikoli.« »Pač. Moraš! Tebe čakajo tu še velike naloge. Našel si svojega prapradeda in očeta, našel vsemirsko letalo in dolžnost da rešiš zadnje ljudi na zemlji v novo življenje onstran atmosfere, ki obdaja našo staro, izumirajočo zemljo. Oči vsega Rayanipura so uprte vate. Ako Di odšel zaradi mene v smrt, bi se pregrešil nad njimi vsemi, midva pa tudi ne bi imela od tega ničesar.« »Bila bi združena v Nirvani.« »To bova lahko tudi pozneje.« »Ne, brez tebe ne ostanem.« »In ako to od tebe terjam?« »Tudi tedaj ne.« »Ako terjam to v- imeun najine ljubezni?« »Tudi teadj ne.« »Potem tvoja ljubezen ni tako velika, kakor praviš.« »Ali ni prostovoljna smrt največji dokaz za to, kako je velika? »Ni. Smrt je manjša žrtev kakor življenje.« »Potem velja to tudi zate.« »Moj položaj je popolnoma drugačen. Ti si človeštvu potreben, jaz pa sem mu v napoto. Moja smrt mu lahko koristi, moje življenje samo škoduje.« »Zakaj bi mu škodovalo?« (Dalje.) poceni knoza kakor v tej briljajitni amerikanski kome diji. karbidni Potrti neizmerne žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili ob tragični smrti naše Mariie frank Posebno se zahvaljujemo tovarnarju gosp. Hutter-ju, vsem njenim tovarišicam, kakor tudi vsem ostalim, ki so ji s častnim spremstvom in s poklonjenim cvetjem izkazali poslednjo čast. V Mariboru dne 30. januarja 1940. Jernej Lah. Naznanjamo tužno vest, da nas je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, gospod Martin Nernah gostilničar v Selnici ob Dravi za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega bo v sredo ob A. uri. Selnica, 30. januarja 1940. Žalujoča soproga Katarina, sin Herman in snaha Tončka, hčerki Angela in Pepca. 14085-7 Ku>tura Ob smrti dr. Pavla Grošlja V soboto je umrl v Ljubljani naš znani prirodoslovec m pisatelj prof. dr. Pavel Grošelj, eden izmed tistih tihih kulturnih delavcev, ki se sicer ne rinejo vsiljivo v ospredje, je pa zato njihovo delo toliko bolj vztrajno in dragoceno. Mimo tega je bil pokojnik mož izredno široke izobrazbe in vseskozi humanist. Rodil se ie Grošelj 9. februarja 1. 1883. v Ljubljani, kjer je študiral tudi gimnazijo, visokošolske študije je pa dovršil na Dunaju in postal doktor prirodoslovnih ved. Nato ie bil srednješolski profesor v Ljubljani. Med svetovno vojno so ga povabili na univerzo v Zagreb, a povabila ni spre jel; šele ko je bila ustanovljena slovenska univerza v Ljubljani, je sprejel mesto honorarnega profesorja na medicinski fakulteti, ostal pa tudi še dalje profesor na ženski gimnaziji. V svojih visokošolskih letih je nastopil v javnosti najprej kot pesnik in literarni kritik, napisal je n. pr. med drugim studijo »Prešeren in Petrarca«. Kmalu se je pa ves posvetil prirodoslovju in prirodopisu in izdal celo vrsto odličnih razprav s tega področja v slovenščini in v nemščini. Popularen je 'postal posebno po svojih* poljudno, a vendar strogo znanstveno pisanih sestavkih iz svoje stroke, ki jih je objavljal v raznih naših časopisih, v zadnjih letih zlasti v »Proteusu«, katerega je sam ustanovil in več let urejeval. V tem našem odličnem mesečniku je raztresenih izredno veliko njegovih prispevkov, ki se odlikujejo pred vsem po jasnosti in lepoti jezika. Vidi se, da je pokojni dr. Grošelj združeval v sebi odlike pesnika in znanstvenika, kar se zgodi redkokdaj v tako harmonični obliki. V tem oziru je bil naslednik našega velikega prirodoslovca Erjavca, »slovenskega Brehma«. Škoda Je, da jo njegova dela te vrste raztresena. Bilo bi jih treba čimprej zbrati v knjižni izdaji. K.t človek je bil pokojnik mož širokih naprednih in demokratičnih pogledov, ki so segali na skoraj vsa področja človeškega udejstvovanja. Zelo razgledan je bil tudi po književnosti in je sodeloval kot soustanovitelj in odbornik pri naši veliki založnici Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Z njim smo izgubili Slovenci jav- j nega delavca, ki ga bomo težko pogre- ‘ šali, zato bo ostal njegov spomin trajno v zgodovini naše kulture. -r. GRAJSKI KINO s Te.efon 22-19 Od danes, torka 30. januarja 1940, prinašamo veliki avanturistični film ftesm fustm Velefflm iz tajlnstvenega Orienta. tmok imttdet najboljša filmska igralka v glavni vlogi. ŽARAH LEANDROVE zadnji najlepši in najdovršenejši nemški. film. k Naša niže organizirana šola je glavna tema, ki jo obravnava letošnji dvojni 3.-4. zvezek »Popotnika«, časopisa za sodobno pedagogiko. Za uvod je objavljen sestavek uredništva »Tam po hribih in planinah...«, ki nas opozarja, da se skriva za našimi prirodnimi lepotami cesto revščina, segajoča tudi na vzgojna, zlasti šolska področja. Zato hoče časopis posvetiti prav tem hribovskim in planinskim krajem in domačijam posebno pozornost ter poskrbeti za to, da bi bili tudi oni deležni modemih izsledkov pedagogi je. Izhajajoč iz tega stališča, razpravlja nato Josip Jurančič o socialni strukturi vasi in niže organiziranem šolstvu. Razprava je bogata na .nnogih prav zanimivih podatkih, ki nam nudijo nazoren vpogled v naše slovensko ljudsko šolstvo. Vladko Majhen razpravlja i> direktni in indirektni zaposlitvi otrok na niže organiziranih šolah, Fran Jandl o učnem načrtu niže organizirane šole, Oskar Hudales o vprašanju učbenikov in učil na niže organiziranih šolali, urednik Rrnest Vrane objavlja prispevek »V vaški šoli nekoč in danes«, a Jože Kocbek Državne meje se spreminjajo*. Slede še prispevek Vilka Kolarja »Iz prakse na obmejni enorazrednici«, drobiž »Po pedagoškem svetu« in književni pregled. m m m m B , k Mali gospodar. Zveza društev »Mali gospodarit v Ljubljani je pričela izdajati z letošnjim letom mesečnik istega imena, katerega prva številka leži pred nami. Njegov namen je nuditi rejcem malih živali strokovni pouk in nasvete, o čemer nas,seznanja uvodnik »Na pravi poti, Smo«. V časopisu, ki obsega 20 strani | velike četverke, so nasveti za rejce malih živali v februarju, spisi o odpiranju in spravljanju jajc, o angorskih kuncih, ko-! zah, golobih, ovcah, prašičih, sadnem in zelcnjadnem vrtu, zdravljenju malih živali, mesnih izdelkih itd. Zvezek zaključujejo društvene vesti, list pa urejuje šol ski upravitelj Leopold Paljk. Naroča se v Ljubljani, Gajeva ul. 9^1. Uredništvu bi priporočali več važnje pri terminologiji, i zlasti pa bi bil že čas, da bi se opustila j neznosna skovanka »kuncereja« in nado-j mestila z edino slovensko »rejo kuncev«. i k Smrt madžarskega publicista. Te dni j je umrl v Budimpešti v visoki starosti madžarski časnikar in publicist Jožef | Veszi, urednik in glavni urednik več dnevnikov, kulturni kritik in mentor. Posegal je dolgo let tvorno v madžarsko kulturno življenje. POZOR! že danes Vas opozarjamo na velefilm, ki ga predvajamo po »Pesmi pustinje«. Ambda (Cmfnee) z GINGER ROGERSOVO IN FRED ASTERJEM je ena najboljših veseloiger, plesalo se pa še v nobenem filmu ni tako, iDomnSfe se CMD Stanovanje STANOVANJE krasno, 2- in 3-sobno, oddam pri kolodvoru Tezno. Ptujska c. 33. 13954-5 MALI OGLASI osfla-fe v ^,a'lh “El,a5ih *'*n# vsaka bese<,n » "ar nnlmanjša orlsiofbina ta te ineilk V" . Joolsovanla tn ienltovanbkl oslasl din 1,- oo besedi Nalmatiišf eSkraino oh7 Dfbel° '^Kane besede se ra>unalo dvolno Otla.ni davek m VDos*aU v oi,mn , ** male °f,3Se ,e olaia,e ,ak0’ or' ozirnma ca '? oisineoe odervore . °* 00 °°',nl ooložnlcl na iekovnl raioo št. 11.409. Za vse oisinene odgovore elede malih oclasov se mora oriloilll znamka n 3 din Razno ALI ZE VESTE? Da kupite najcenejše špecerijsko in kolonialno blago, ka kor tudi vso’ zelenjavo v trgovini Lešnik. Krekova 0. 13891-1 GOSPODINJE! Špecerijsko blago, kavo, riž. eaj. olja, čokolado, kekse, kandite dobite pri tvrdki »KAVALIR« Uosposka ul. 28. Dostavlja se na dom. 14004-1 NOVA GOSTILNA Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da odprem dne 3. februarja t. 1. svoio novo gostilno na vogalu Radvanjske in Makarjeve ulice (za Rapidom). Cetvene goste bom vedno najpazljivejše postregla z najboljšimi pijačami in Vsakovrstnimi iedili. Se priporoča za cenj. obisk An-drejek Viktorija, gostilničar* ka. 14075-1 NOVA DAMSKA KAPELA Od 2. icbruarja nova damska Jazz-kapela s slovečo har-monikarico Sofijo v restavraciji »Ljutomer«, Štibler 14081-f NA DOBRO HRANO sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi mes*a in poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1, vrata 4. ___________14088-1 »EFKA MIZARSTVO Frančiškanska 12, opozarja, da kljub podražitvi materiala izdeluje pohištvo po solidnih cenah ter se priporoča. V zalogi ima gotovo Sperano spalnico naprodaj. 14U90-I Posest ■■■■■Hasanm >■ mmmnL NOVA HIŠA Z vrtom, njivo in vodnjakom naprodaj. Cena 18000 din. Resni kupci naj vprašaio: Maribor-Pobrežje. Nasipna ulica 76, Wajngerl. 14076-2 HIŠO od 50—-150.000 din vrednosti v okolici Maribora kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večer-nika« pod »Gotovina«, 14077-2 Prodam w***BBBss5^y%msaawaEr i MED ajdovi cvetlični in lnedicinal-tii. priznane kakovosti od din 14,— naprei pri čebelarju O-Crepinko, Zrinjskega trg 6. Preprodajalci popust. 13850-4 PES pravi volčjak, dober čuvaj-naprodaj, Kamnica št. 26, uri br0diL’. ^ 14073-4 službo aocu STANOVANJE lepo sončno 3-sobno, oddam v novo zidani hiši, Slovenska 37. s 1. februarem. Povprašati Gospojna ulica 13« Schmidt. 14080-5 STANOVANJE sobo s štedilnikom, takoj oddam. Kaluder. Meljska 58. - 13086-5 STANOVANJE soba in kuhinja, oddam. Jelačičeva ul. 5. . 14089-5 Sobo odda OPREMLJENO SOBO za dve osebi, s posebnim vhodom, takoj oddam z vso oskrbo ali brez. Ruška c. 3, Maribor-__________ 14071-7 NA STANOVANJE IN HRANO sprejmem solidnega gospoda. Mlinska 35. 14074-7 SEPARIRAN KABINET~ in opremljeno sobo oddani takoj Maribor, Jerovškova cesta 72. 14078-7 MODERNI VOZIČKI Ulira knoza Koclia •) Karbidno vrst po ugodnih cenah zopet na zalogi pri tv. PINTER & LENARI! d. x a. z. MARIBOR Perilo ..lama V Msnliorii ima naivetii ysoeh .Večeniksv* oolas! vvvwvvvwvvwv VEČ TKALK izvežbanih na revolvercah. sprejmemo s takojšnjim nastopom. Javiti se: Ptuj. Breg 12. 14079-9 si a pital SOBO v novi hiši s souporabo kopalnice oddani. Naslov v oel. odd. »Večeruika«, 14082-7 SOBO s posebnim vhodom, poceni kurjava, oddam. Erjavčeva ul. 12, Melje. 14084-7 ■i 11 um imm 'iiMaMraBiaB&saa:. POSOJILO 6000 din rabim takoj ua posestvo proti vknjižbi na prvo mesto. Lipovnik Ivan. Radvanje 4. 14083-16 SOBO opremljeno, separirano, blizu kolodvora oddam. Zrinjskega SOBO s hrano ali brez išče gospod. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Železničar«. 14070-8 Izdaja In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DEI LLA v Mariboru. — Oglasi po ceniku — Uokopisi sc ne vračalo. — Uredništvo ta uocava; Maribor. Kopališka ulico 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni račun štev. 11. 409