PRIMORSKI DNEVNIK i® začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen, na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. K^pST"1 Cena 600 lir - Leto XL. št. 217 (11.940) Trst, sreda, 12. septembra 1 | ntsr -i VI c X' - r-u šolstvu, z referendumom pa silijo ljudi k Predcljevanju o vprašanju, ki je tako ali drugače, pred-,, avstrijske državne pogodbe. »Tako želijo radikalno nat't-i celo ukiniti še tisto, kar daje naši narod-stni skupnosti še zadnje življenjske sokove v boju za ^odnostno ohranitev in samobitnost«. t« j^di tokrat se avstrijske oblasti ne menijo za pro-jugoslovanske javnosti in koroških Slovencev, prav ^k° ne za uradne izjave in demarše predstavnikov ju- goslovanskih organov in organizacij in zveznega sekretariata za zunanje zadeve. Vse to delajo z izgovorom, da morajo spoštovati in ščititi avstrijsko demokracijo. Pomemben pa se zdi še en poudarek iz razprave. Namreč, kako ne bi smeli zanemariti povezanosti dogodkov v Avstriji s tistimi na Tržaškem in spet onimi v Bolgariji. »A na take zaplete v Jugoslaviji nismo dovolj pripravljeni. Imamo sicer načelna izhodišča, nimamo pa izdelane konkretne politike in to v državnem merilu. Še vedno je videti, kot bi se za pravice slo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI B' L‘ WASHINGTON — Ob zaostritvi napetosti med dvema blokoma, na kar kaže tudi odpoved (zaradi močnega pritiska iz Moskve) napovedanih u-radnih obiskov Honeckerja in Živkova v ZRN, se bo Ronald Reagan 28. septembra sestal z Andrejem Gromikom, ko bo pripotoval v glavno a-meriško mesto na jesensko zasedanje OZN. Šef sovjetske zunanje politike, lu se je zadnjič sestal z najvišjimi ameriškimi predstavniki leta 1978, pod Carterjevo vlado, se bo pogova- TUDI VČERAJ REKORD DOLARJA RIM — Rotacije ameriškega dolarja so še vedno rekordne: včeraj so ameriško devizo kotirali 1.849 lir, se pravi devet lir več kol v ponedeljek. Dolar se je okrepil tudi v primerjavi z drugimi evropskimi devizami: tako je na primer njegova kotacija prvič presegla psihološko mejo 3 mark, kljub temu da je nemška Bundesbank včeraj prodala skoraj 65 milijonov dolarjev, da bi skušala omiliti njegovo naraščanje. V vzdušju zaskrbljenosti zaradi skokovitega porasta dularjeve vrednosti se je končalo v Baslu srečanje guvernerjev osrednjih bank »skupine desetih«. Konkretnih rezultatov ni bilo, saj so si guvernerji le izmenjali mnenja glede sedanjega položaja. Kaže, da si nihče ne zna razlagati, zakaj vrednost dolarja tako raste, saj za to ni nobenega posebnega vzroka. Mnogi so mnenja, da se za tem skrivajo ne prav čista špekulativna gibanja. rjal tudi z ameriškim kolegom Schult- zom. Toc'u ob napovedi pogovorov, je neki visoki funkcionar ameriške vlade izjavil, da ni pričakovati nobenih korakov naprej v popuščanju napetosti in da bo to le priložnost za pregled sedanjega mednarodnega položaja, čeprav že samo dejstvo, da je do srečanja prišlo, kaže na določeno voljo po obnovitvi dialoga med velesilama. Sad spretnega diplomatskega dela, srečanje vsekakor priča, kakor potrjujejo v okviru Stiate dopa rimonta, o volji Sovjetske zveze, da obnovi pogajanja, kljub temu, da bi to neposredno vplivalo na ameriške volitve in na ponovno izvolitev Ronalda Reagana. In prav v okviru ameriške vlade in v vrstah republikancev ne skrivajo zanimanja za tak sestanek. Vse bolj je namreč Reagan v zadnjih dneh žrtev ostrih napadov demokratskega tekmeca za Belo hišo, ker je edini ameriški predsednik, ki v teku štiriletnega mandata se ni sestal z najvišjimi predstavniki SZ. Iraška letala zadela dva »plavajoča cilja« vf ^CDAD — Iraška vojna letala so „a raJ južno od iranskega otoka Karg k Padla dva »plavajoča cilja«, od Lloa*1 Je Lil eden »izredno velik«, hav • v Londonu so vest potrdili in j.. aJaj°, da so rakete »zrak - rno-tanv zadele 115.000-tonski liberijski fil ker »St. Tobias«. Napad ni povzro-hnft ‘v, Prav tako se ni vnel tovor HjCa°' težko pa je poškodovana stroj- Srprl t . ne more s svojimi astvi nadaljevati plovbe. Proti nje-Pqs, že izpluli vlačilci, ki ga bodo fja Us.ali izvleči iz nevarnega obmo-VaiPN otoku Kargu. O drugem »pla-J°čem cilju« ni podrobnejših vesti. PpfU)Zak'lena za*ivska vojna je torej Vn° sprožila zanimanje svetovne javnosti, saj se vsi sprašujejo, do kdaj bo Iran dopuščal, da iraška letala napadajo ladje, ki so namenjene v iranska pristanišča. Nič manj niso zaskrbljeni ob vesti, da ne bo Irak vračal iranskih potniških letal, ki bi jih preusmerili na njegovo ozemlje. Iraški minister za informacije in kulturo Latif Nsaif Džasin je včeraj navedel, da bodo nudili politično zatočišče vsem iranskim dezerterjem in morebitnim ugrabiteljem iranskih letal. Minister je tudi priznal, da je i-raško gospodarstvo zaradi vojne v težavah, da pa je armada oskrbljena z najsodobnejšim orožjem, ki ga dobavljata predvsem Sovjetska zveza in Francija. Pertinijeva poslanica dijakom RIM — Jutri se bo v vsej Italiji, razen v bocenski pokrajini, kjer se začenja danes, začel šolski pouk. Ob tej priložnosti je predsednik republike Sandro Peri.ini naslovil na vse italijanske dijake poslanico, v kateri jim med drugim želi mnogo uspeha v novem šolskem letu. Za nekatere, za najmlajše bo to prvi stik s stvarnostjo, v kateri bodo živeli leto za letom do svojih zrelih let, za druge pa bo začetek šolskega leta obenem začetek plodnega izkustva. Za vse, starše, dijake, učitelje, je prvi dan pouka pomemben preskusni kamen, saj gre za največji napor omikane družbe, ki s šolo in z izobraževanjem mlade generacije oblikuje svojo bodočnost. Pertini v nadaljevanju še pravi, da je to zadnji pozdrav, ki ga bo kot predsednik republike naslovil na dijake, saj mu zapade mandat še pred začetkom šolskega leta 1985/86. študij je prva dolžnost mladega človeka, pravica do študija pa pomembna pridobitev demokratične družbe, pridobitev, za katero so se borile generacije in ki je sedaj možna zaradi žrtev številnih ljudi. Pravica do študija pa pomeni istočasno veliko breme za družbo. Ob koncu Pertini izraža vse svoje zaupanje v mladino in tiste, ki delajo z njimi ramo ob rami. Bazoviška Zarja osvojila nogometni »Memorial Race« Bazoviška Zarja je v finalu nogometnega memoriala Žarko Race poskrbela za veliko presenečenje. Po podaljških in enajstmetrovkah je namreč s 5:3 premagala tržaško enajsterico S. Giovannija, ki bo letos nastopila v promocijskem prvenstvu, se pravi kar za v dveh ligah višje kot Bazovci. Ben Coleman drugi Američan Ameriški temnopolti košarkar Ben Coleman je po dolgem oklevanju vendarle podpisal enoletno pogodbo s tržaškim prvoligašem Stefanelom. Pravijo, da je nedvomno eden najboljših mladih ameriških košarkarjev, kateremu se obeta lepa prihodnost v ameriški profesionalni ligi NBA. Za igranje v Trstu bo prejel 90 tisoč dolarjev. NA 10. STRANI • SZDL Slovenije NADALJEVANJE S 1. STRANI venskih narodnostnih skupnosti borili samo Slovenci, za makedonske le Makedonci. Pa gre vendarle za jugoslovanski problem, za dolgoročno politično delovanje, ne pa za nekakšno politično kombinatoriko«, so poudarili na včerajšnji seji predsedstva RK SZDL. Za boljše poznavanje jugovzhodne Evrope LH.ÒGRAD — Včeraj se je v beograjskem centru Sava začel peti kongres mednarodne organizacije za proučevanje jugovzhodne Evrope, katerega pokroviteljica je predsednica ZIS Milka Planinc. Tema kongresa balkanologov oziroma organizacije, ki sicer deluje v okviru UNESCO je »Balkan ter srednja Evropa skozi stoletja«. Ob otvoritvi kongresa je nekaj besed spregovorila tudi pokroviteljica Milka Planinc, ki je poudarila pomen, ki ga je imela jugovzhodna Evropa kot zibelka evropske kulture ter odgovornost, ki jo imajo države na tem območju danes. Pri tem bodo znanstveniki verjetno še enkrat potrdili, je dejala, da bo preseganje nesporazumov in nesorazmerij, ki v tem delu sveta vladajo danes, največji prispevek k srečnejšemu in mirnejšemu jutri, (dd) Po predložitvi Melis ovega programa in pritiskih iz Rima Perspektiva avtonomistične in levičarske deželne vlade na Sardiniji manj verjetna REM — Bi na Sardiniji uspel poskus oblikovanja avtonomistične in levičarske deželne vlade? Prišli so namreč odločilni dnevi. Predvčerajšnjim je izvoljeni predsednik, član Sardinske akcijske stranke Mario Melis predložil svoj (strogo avtonomistični) program potencialnim zaveznikom KPI, PSI, PSDI in PRI. Od danes bo začel prejemati prve neuradne odgovore. V kolikšni meri bodo na vse to vplivali »kontinentalni« veti in polemike? Oziroma, v kakšni meri bo prevladala volja vsedržavnih tajništev strank? Prav gotovo zelo. Že včeraj je bilo namreč jasno videti prve učinke: Melisov program vzbuja več nezaupanja kot soglasja. Uradnega ni sicer še nič, toda zdi se, da se republikanci in socialdemokrati nagibajo k zavrnitvi. Treba bo čakati na sestanke vodilnih organov, preden bodo odločitve postale javne. Manjka še odločilna ocena socialistov. Toda hipoteza o ustanovitvi avtonomistični in levičarske deželne vlade postaja čedalje manj verjetna. »Stranke večine, piše v Melisovem osnutku programa, nameravajo razvijati dejavnost, ki naj privede do popolne vsebinske uresničitve deželne avtonomije, ob spoštovanju republiške ustave, in s smotrom, da omogoči dosledno sodelovanje Sardinije pni gospodarskih, omikanih in kulturnih pro- cesih sodobnega sveta«. Ta izjava o zvestobi italijanski državi ni zadovoljila tistih, ki so se bali, da se bodo morali celo izreči o neke vrste proglasu o neodvisnosti Sardinije. Preostali upi so, kot omenjeno, vezani na odločitve socialistov. Ti so medtem zahtevali in dosegli odložitev srečanja o programu, ki je bilo napovedano za jutri, na ponedeljek. Gre za dodatno znamenje zadrege sardinske PSI: vstopiti v Melisov odbor ali ostati zunaj? Ali ne bi bilo celo bolje omejiti se na zunanjo podporo? Razprava okrog teh dilem ni prav nič mirna. Nekateri so se na primer že odločili, nastopati na lastno prest: deželni svetovalec PSI Pili je napovedal skorajšnjo ustanovitev Sardinskega socialističnega gibanja. Kaže torej, da se rojeva znotraj PSI neubogljivost: na eni strani uradna stranka, s svojo večino, ki jo vodi državni predtajmk Nonne (ki se nagiba k zunanji podpori Melisovemu odboru), na drugi pa socialisti, ki sprejemajo neposredno sodelovanje v deželni vladi, pia čeprav bi ga uresničili v prihodnjih mesecih. V soboto se bo vsekakor sestal centralni komite sardinskega PSI in takrat bi morali priti do izbire. Jasnejše je stališče republikancev. Že predvčerajšnjim je bilo razumeti, da PRI ne namerava sodelovati. Ko je tajnik sardinske PRI Salvatore G birra povedal, da ne ocenjuje, za marginalno indipiendentistično zahtevo, ki ostaja v programu PSDAZ, je bilo jasno, da je takoj učinkoval Spadolini jev ukaz. Ni torej naključje, da je deželni PRI ocenil kot »povprečen in vzbujajoč razočaranje«. Melisov program v celoti. Niti socialdemokrati ne cenijo preveč avtonomistične tone Melisovega programa. Tudi pri njih je najbrž nastopila stranka iz Rima: pred nekaj dnevi je celo stari predsednik Saragat svaril svoje, naj ne podpirajo levičarske deželne vlade. Zdi se vsekakor, da bi bil PSDI tudi pripravljen vstopati v odbor, a bi rajši videl, da skupaj s socialisti. Nazadnje je zabeležiti, da je včeraj De Mita ponovno oživil polemiko o Sardiniji. Tajnik KD je na nekem simpoziju o Jugu potrdil, da je prava avtonomija za Sardinijo tista, ki se prileže KD: osnovana na poistrankarskem zavezništvu (kot v Rimu), ne pia na levičarski u-pravi. Zdi se, da je De Miti v nekem smislu uspielo merjenje moči s socialisti: ali propad odbora s KPI in PSDAZ na Sardiniji, ali vladna kriza v Rimu. Začela se je torej kampanja za upravne volitve 1985. In Craxijeva podoba izhaja iz sardinske zadeve nekoliko zameglena. R. G. Janez Pavel II. med Indijanci Dolga pot, ki stoji pred Janezom Pavlom II. pto obširni Kanadi, ga je včeraj v posebnem sinjebelem vlaku vodila po levem bregu reke Sv. Lovrenca, kjer je obiskal tri največja kanadska svetišča. Naš posnetek je izpred tistega v Ste. Anne De Beaupre, kjer je srečal številne pripadnike tamkajšnjih indijanskih plemen (Telefoto AP) Proti knjigi s knjigo ali s policijo? Po znanem Ribičičevem v Ninu še intervju Vrhovca v Vjesniku ZAGREB — Intervju Mitje Ribičiča v Ninu, ki je v vročih poletnih mesecih razburkal duhove v Jugoslaviji in v tujini, še vedno odmeva. Takrat je izrekel med drugim tudi misel, da bi se morali proti knjigam boriti s knjigo, ne pa s sodnim preganjanjem, oziroma policijo. Posredno mu je v zadnjih mesecih odgovorilo že več jugoslovanskih politikov. Po Juretu Biliču, ki je »polemiziral« z njim v nekem intervjuju, je zagrebški Vjesnik pred dnevi objavil izjavo Josipa Vrhovca, člana predsedstva SFRJ, v kateri se v nekaj stavkih dotika tudi sporne teze. »Preveč filozofiramo o tem, kako naj se spoprimemo z antisocializmom. Kot da se bojimo, da bi spravili demokratično naravo naše družbe v težave, zato si nekateri izmišljajo različne teze in teorije. Tisk temu na menja veliko prostora, ker je to zanj nekakšna senza- cija, ustvarjajo se umetne dileme in podobno. To kaže tudi polemika, ki so jo objavili nekateri časniki, namreč ali se je treba knjige lotiti s knjigo ali s policijo. To pa je pravzaprav popolnoma izmišljena zadeva, kajU če je neka knjiga literatura, je treba panjo priskrbeti literarno recenzijo, če pa je knjiga sovražni pamflet, je treba odkrito povedati, kaj je. Tedaj bo tudi odgovor drugačen. Tu je vse jasno in tu ni nikakršne mi-stifikacije. Toda nekaterim dovoljujemo, da se zabavajo na račun družbe, da z mistifikacijami ustvarjajo nekakšen btisiness, si delajo reklamo itd.« S knjigo proti knjigi, je rekel Mitja Ribičič, neki humorist pa je ob polemikah v zvezi s tem dodal: »Z intervjuji proti intervjujem ...« Z. Š. Elan, Beneco in Alpina prodirajo v Zahodno Nemčijo BEGUNJE — Begunjski Elan, Alpina Žiri in Beneco iz Čedada bodo odkupli vsak po 22 odstotkov glavnice firme AG Sport artikel, ki so jo ustanovili konec lanskega leta. To je naslednica firme, preko katere sta Elan in Alpina usprešno prodajala svoje izdelke na zahodnonemškem trgu in sicer v čez 3.600 športnih trgovinah v ZR Nemčiji. V naslednjih štirih letih naj bi se količinska prodaja v tej firmi povečala povprečno za 16,6, vrednostno pia za 14,3 odstotka. V Elanu računajo, naj bi v tem obdobju povečali pirodajo smuči na zahodnonemškem trgu Sovjetski novinar »izginil« lani v Benetkah Ali se je Bitov vrnil v domovino? LONDON — Sovjetski novinar Oleg Bitov, ki je januarja letos dobil politično zatočišče v Veliki Britaniji, je izginil iz Londona brez sledu. Angleška pxilicija in notranje ministrstvo ga vneto iščeta, ker se hočeta prepričati, ali je še v Veliki Britaniji. Bitov je zadnje čase občutil veliko hre-pienenje po družini, ki je ostala v Sovjetski zvezi, zato je možno, da se je odločil vrniti v domovino. Bitov je bil izvedenec za zahodno kulturo pri sovjetskem litu »Literatur-naja Gazela«. Septembra 1983 so ga skupaj z dvema pisateljema pxislali v Benetke, da bi sledil filmskemu festivalu. Po nekaj dneh pa je izginil. Sovjetski tisk je za ugrabitev novinarja takoj obtožil ameriško obveščevalno službo CIA. Bitov je izginil prav v dneh, ko so 'Rusi sestrelili ju-žnokorejski jumbo. Po nekaj tednih se je prejavil v Londonu, kjer je obložil SZ, da hoče uničiti cvet sovjetskih izobražencev. Med drugim je tudi izjavil, da je bila sestrelitev ju-žnokorejskega letala le zadnja kapljica, ki ga je prisilila, da je zapustil domovino. Kasneje je Bitov za britanski tisk naprisal več člankov o življenju in usodi sovjetskih izobražencev. Zdaj še lasersko orožje Na posnetku je ameriški vojak, opremljen z najnovejšim laserskim mitra-ljezom M-16, katerega zmogljivosti preizkušajo na posebnih 6-dnevnih V? jaških vajah v Kaliforniji (Telefoto Ari S podrobnimi navodili za morebitno srečanje z demonstranti Veliki manevri sil NATO v Zahodni Nemčiji BONN — Z okrepitvami iz ZDA in Veiike Brini je so se začeli jesenski manevri NATO, ki imajo težišče v Zvezni republiki Nemčiji. Manevrov se udeležuje nad 250.000 vojakov. Manevre je kot enega izmed razlogov za odpoved obiska v ZRN navedel bolgarski državni in prartijski voditelj Todor Živkov, četudi so bili napiovcdani že takrat, ko je Živkov še nameraval obiskati Bonn. London je to prot hotel še posebej poudariti svojo zavezniško zvestobo in je za veliki manever »Levje srce« povečal stevi’o britanskih vojakov v ZRN od 55.000, kolikor jih je razmeščenih na zahodnonemškem ozemlju, na 130.000. Ta manever, ki je del natovskih manevrov, bo potekal od 15. do 20. septembra na južnem Spodnjem Saškem in v Vestfaliji. Pri britanskem manevru bodo sodelovale tudi enote Bundes-wehra, ZDA in Nizozemske. Drugi korpus Bundeswehra bo začel manevre »Umi jež« 16. septembra na spxxinjem Bavarskem v ravnini med Donavo in Izaro. Manevri, ki se bodo končali 20. septembra, naj bi dokazali obrambno spresobnost zahodnonemške armade, kot preudarja spreročilo bonskega obrambnega ministrstva. Pri »Urnem ježu« bo skupno sodelovalo 55.000 vojakov, med njimi kanadski bojni oddelek in ena ameriška brigada. Poveljstvo drugega korpusa Bundeswehra v Ulmu je sporočilo, da bodo vojaki na manevrih skrbno pazili, da bi prevzročili čim manj škode kmetijstvu in okolju na splošno. Dobili so tudi natančna navodi a, kako naj se vedejo, če se bodo na manevrih srečali z mirovnimi demonstranti. Vojaki naj se vedejo »korektno« in »prijateljsko« do nenasilnih in prijaznih demonstrantov. Pazijo naj, da s svojim ravnanjem ne bodo izzivali demonstrantov, ki imajo navsezadnje pravico do nenasilnega izražanja svojega mnenja. Če položaj dopušča, naj se vojaki tudi ne izogibajo miroljubnim razpravam z demonstranti. Dva nadaljnja velika manevra v okviru jesenskih manevrov NATO preteka ta na Bavarskem, v Porenju-Vestfaliji in v severnem Hessnu. Trajala bosta do konca septembra in udeležujejo se jih odde ki prvega belgijskega korpusa in 7. korpusa ZDA. Američani so za to priložnost prepeljali z letali iz ZDA 17.000 vojakov v okviru programa »Rcforger«. Po tem programu si ZDA prizadevajo čim hitreje prepreljati čete iz ZDA in tako preskušajo mobilnost svojih enot za resne primere. Tudi letalstvo bo imelo svoj manever pred na zivom »Mrzel ogenj« (Cold fire) v manevrski seriji »Jesenske kovačnice« (Autumn forge). In ko bodo veliki manevri 28. septembra končani, se bodo ves oktober vrstili v severni Nemčiji manjši manevri nizozemskih enot in 6. oklepme divizije Bundeswehra. V skladu s sklepmo listino helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi je NATO obvestil o manevrih vse države pred pri snice sklepne listine in jih prevabil, naj proš-ljejo na manevre opyazova'ce. Varšavski pakt ima v tem mesecu velike manevre v ČSSR »Ščit 84« ob udeležbi 60.000 vojakov, toda brez romunskih enot. Mirovno gibanje je sklenilo, da bo nenasilno motilo manevre v ZRN, zlasti v severnem delu zvezne dežele Hessen okrog mesta Fulde. Za zdaj še ni znano, ali bodo na območju »FuMskih vrat« blizu meje z NDR sploh kaki vojaški manevri. Vsekakor namerava mirovno gibanje 29. septembra, ko bodo glavni manevri končani, prirediti med drugim veliko zborovanje v mestu Fuldi. BOŽIDAR PAHOR Uspela zapletena operacija na srcu BEOGRAD — Včeraj so na vojno-medicinski akademiji v Beogradu pravili eno od najbolj zapletenih rurških opieracij na odprtem srcu šestkratni by p>ass s štirikratno c__ oudkuviijoauv ua» iaui ui. Radovanovič, svetovno znani -SIXv, ivciuiv vai iv v , avvuvviiv/ , kirurg iz Ženeve, je bil prvi te vrs T 1 ••• T-» • « •- 1 nih pa bo zapustil bolnišnico. v Jugoslaviji. Pacient je oprerai dobro prestal, po dveh ali treh p6-! Mari zahtevne srčne opreracije so na rutina (vsako leto jih opravijo.F, 800). Medtem ko v zahodnih b° cah takšne intervencije stanejo m 20 in 30 tisoč dolarji, je beograp cena zanje od 1.500 do 2.000 dol jev. (dd) □ BEOGRAD - Od včeraj se je va podražila za 40 odstotkov (“J , gram bo odslej stal 2.300 dihurje ^ Ta podražitev državljanov ne v preveč prizadeto, saj kave tako n . trgovinah in pražilnice trdijo, da tudi po tej ceni najbrž ne bo. Posvet komunistov v Benečiji Ugodna ocena iskušenj z lokalnimi listami ŠPETER SLOVENOV — Komunisti Nadiških dolin so svojo dejavnost po Poletnih počitnicah pričeli s posvetom o upravnih volitvah, zlasti če o tistih, kjer so nastopile lokalne liste. Takšni primeri so se pojavili leta 1975, v lokalnih listah pa so nastopali predstavniki KPI, PSI, PSD1 in neodvisni. Nadiški komunisti ugodno ocenjujejo to politično izkušnjo. To svojo oceno oslanjajo na uspešno izvajanje volilnih programov, za katere so dobili na volitvah podporo prebivalstva. Kot najbolj otipljiv primer je vodilna občina v Benečiji, Špeter Slovenov, kjer je enotna lista uspela izpeljati obnovo po potresu, postaviti temelje gospodarskega razvoja, zagotoviti delovanje storitev, dati ljudem streho nad glavo in jih zadržati doma. Po mnenju komunistov izkušnje, ki so bile pridobljene z lokalnimi listami, ne smejo ostati omejene na dobo 1975 1985 in nekatere občine. Odkar je postalo na dlani, da je krščansko demokracijo mogoče na oblasti zamenjati, je potrebno drugačno večino poslati tudi v upravo Gorske skupnosti. Kaj takšnega sploh ni več iluzija in je izvolitev nove večine edina pot, ki pelje k demokratizaciji tega telesa in k zadovoljevanju potreb prabivalcev Nadiških dolin. Kakor izhaja iz tiskovnega sporočila, bodo komunisti po tej poti hodili brez političnih predsodkov, iskali bodo skupni jezik predvsem s socialisti in socialdemokrati, pa tudi z neodvisnimi in vsemi onimi, ki se bodo opredelili za sodelovanje in za oblikovanje večin v posameznih občinah na skupno izdelanih volilnih programih za vsak posamezni primer. »Izpoved hudodelca« za PRIX ITALIA Na letošnjem PRIX ITALIA, ki bo od 17. do 30. septembra v Trstu, bo na področju radijskih iger Jugoslavijo zastopala radijska igra Draga Jančarja »IZPOVED HUDODELCA«. V svojem radijskem prvencu avtor na izviren način razkriva človeško usodo zaprtega mladega prestopnika, ki po storjenem zločinu skuša najti vzroke usodnega dogodka. Dogajanje poteka v obliki hudodelčeve spominske izpovedi in predstavlja rekonstrukcijo usodnega dogodka v večjih variantnih potankostih: junak obnavlja dogodke, kot mu jih narekuje spraševanje o tem, kaj se je v resnici zgodilo, obenem jih dopolnjuje z videnjem, kakršno v njegovi zavesti povzroča nenehno iskanje lastne krivde in nekrivde, tretja varinata videnja dogodkov pa nastane v junakovi zavesti pod pritiskom zasliševanja. Jančarjevo delo prinaša v premislek poglobljeno dramatično misel o tem, da je vzrok za zločin zlo kot imanentna potencialna sestavina slehernika. Glavno vlogo je interpretiral Ivo Ban. Režija: Aleš Jan. Ton in montaža : Staš Janež. Dramaturg : Pavel Lužan. Človeka sodim po tem kar je storil KOPER — Slovensko sodstvo praznuje letos svojo 40. obletnico, osrednja republiška proslava je bila v ponedeljek dopoldne v Ljubljani, in ob tej priložnosti je bila v petek v Kopru regionalna proslava, ki so jo pripravili Višje sodišče v Kopru, Temeljno sodišče v Kopru, Sodišče združenega dela v Kopru in Postojni. Na proslavi ob 40. obletnici slovenskega sodstva, dneva, ko je predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta sprejelo odlok o začasni ureditvi narodnih sodišč in narodnih sodnikov, je v svojem govoru Janko Kosmina, predsednik koprske občinske skupščine, poudaril, da je potrebno več narediti na področju podružblja-nja sodstva, kvaliteta samega sodstva pa je v največji meri odvisna od kakovosti sodnikov, za čigar delo bi več morala narediti širšo družbena skupnost. Opozoril pa je tudi na to, da je treba delo sodnikov posodobiti ter drugače urediti njihovo financiranje, saj sedanji na čin ne daje možnosti za uveljavljanje nagrajevanja po delu. Ob tej priložnosti so podelili tudi posebna priznanja delavcem, ki imajo letos 20 in 30 let delovne dobe. Dobili so jih: Bernarda Gabrijelčič iz Kopra, Rozi Veber iz Pirana, Marija Križah iz Postojne, Frančiška Kocjančič iz Kopra, Alenka Ličen - Zvonar iz Kopra, Dušan Lepej iz Kopra, Ida Morel iz Postojne in Karlina Kaluža iz Ilirske Bistrice. ZLATICA TINTA Kako preprečiti cvetenje morja BOLOGNA — Čeprav pristojna telesa še vedno spremljajo nenormalen porast rdečih alg v morju na območju Emilie Romagne, se pojav Počasi umirja. Voda postaja bistrejša, skoraj bi rekli normalno prozorna, vendar ostaja vprašanje »cvetenja morja« in s tem odvzem kisika morski vodi, zaradi česar postane morje mrtvo, še vedno sila pomembno. O zadevi smo poročali prejšnji teden, ko je zaradi alg pomrlo mnogo rib, ki jih je morje vrglo na "obalo. Takrat so zaradi smradu nasta-jalem pri razpadanju turisti zapustili to obalo. O dogodku so se sinoči s predsednikom vlade Craxijem in ministrom za varstvo narave Bion-dijem pogovarjali predstavniki dežele in parlamentarci. S tem v zvezi velja omeniti stališče Italia nostra, ki poudarja svojčas že izpostavljeno zahtevo o neodložljivosti odprtja naravnega parka ob ustju reke Pad. Italia nostra se je s svojim predlogom oglasila prav ob sestanku s predsednikom vlade in poudarja, da je cvetenja morja mogoče preprečiti samo s posegi v zaledju. Prekinili iskanje angleškega turista NOVA GORICA — Italijanska tiskovna agencija AGI objavlja poročilo iz Slovenije o izginotju angleškega turista, 61-letnega Wolfanga Bleyberga. Sporočilo pravi, da so policija, njegovi sorodniki, znanci in prostovoljci ped za pedjo preiskali vse območje, kjer naj bi se ta angleški turist po svojem odhodu iz hotela v Bohinju kretal, vendar brez kakršnegakoli u-spcha. Bleyberg se je odpravil v hribe neprimerno oblečen in obut. Na izlet je odšel sam, z njega pa se ni vrnil. Ko so štiri dneve po njegovem odhodu policiji sporočili njegovo izginotje, so preiskali vse območje, kjer bi lahko hodil, preiskali so tudi vse naravne jame in potoke. Pri tem so se posluževali celo potapljačev. Ker je bilo iskanje zaman, ga je policija začasno prekinila in ga bo obnovila s poklicnimi potapljači. Potopili se bodo namreč še v jamo Mostnice, še zadnji kraj, kjer bi ta nesrečni angleški turist lahko izgubil življenje med svojim izletom po Julijcih. Kolikšni so osebni dohodki na obalno - kraškem območju KOPER — V redni informaciji koprske podružnice službe družbenega knjigovodstva o polletnem poslovanju delovnih organizacij je objavljen seznam organizacij združenega dela z najvišjimi in najnižjimi povprečnimi mesečnimi čistimi osebninTi dohodki. V prvem polletju so na obalno-kraškem območju najvišje povprečne osebne dohodke imeli zaposleni v Slovenijaleso-vem tozdu Troples v Kopru — 62.726 din, nani-žje pa zaposleni v koprskem Graverstvu — 12.458 din. Osebni dohodki v organizacijah združenega dela na tem seznamu so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečevali zelo različno: najbolj v tozdu Troples — za 186 odstotkov, najmanj pa v koprski tiskarni Jadran — za 11 odstotkov. Na seznamu delovnih organizacij z naj višjimi povprečnimi osebnimi dohodki je na drugem mestu portoroška Igralnica (50.784 din), sledijo Sljemepromet Zagreb TOZD Maloobmej- ni promet Sežana (37.952 din), Koopexport Zagreb TOZD Sežana zunanja in notranja trgovina (37.603 din), Centrocoop export-import Beograd TOZD za maloobmejni promet Koper (37 tisoč 417 din), Intereuropa Koper TOZD Kontinentalna špedicija Koper (33.415 din), Iplas Koper DS Razvoj Dekani (33.137 din) in Iplas Koper TOZD Comerce Koper (32.850 din). Med ozdi z najnižjimi povprečnimi OD pa je na drugem mestu modno krojaštvo Elita Portorož (14.452 din), sledijo Brivnica in če-salnica Piran (14.939 din), obrtna delavnica Kroj Izola (15.800 din), Istrametal Portorož (15.837 din). Modno krojaštvo Piran (15.449 din), Iskra TOZD Elektroakustika Sežana (16.159 din). Konfekcija Enotnost Izola (16.232 din), ZGP Primorski tisk TOZD Tiskarna Jadran (16.258), Brivnice in česalnice Koper (16.459 din) in Preskrba TOZD Maloprodaja Koper (16.827 din). VITKO KOGOJ Povečanje prometa v Porto Nogaro zaradi Avstrijskega tranzita VIDEM — Letošnji podatki kažejo na porast prometa v furlanskem pristanišču Porto Nogaro, kar gre zlasti na račun avstrijskega izvoza. V prvih osmih mesecih letos so razložili in natovorili skupno 283 tisoč ton blaga, medtem ko so Sa v celem letu 1983 le 266 tisoč ton, Avstrijski delež je v letošnjih mesecih ^lašal več kot 60 tisoč ton, od tega je bilo 15 tisoč ton lesa, 6 tisoč ton papirja in dva tisoč ton proizvodov za avstrijsko kemično industrijo. V pristanišče Nogaro je usmerjena tudi vsa kovinska industrija videmske Pokrajine: 91 tisoč ton obdelanega železa, 44 tisoč Um plošč in drugih proizvodov. V pristanišču pa raztovarjajo odpadlo železo, marmor in morsko sol. Po-rast dela je občuten kljub dejstvu, da je v njem stalno nameščenih le kakih Petdeset zaposlenih. Za avstrijsko gospodarstvo je furlansko pristanišče ugodnejše od tistih v l'rstu, Benetkah, Chioggii ali v Tržiču, zato bo spričo povečanega prometa nuj-Po okrepiti sedanje zmogljivosti, še zlasti ob dejstvu, da so zabeležili tudi mo-èPn porast prometa kontejnerjev: v prvih osmih mesecih letos so jih pretovo-r>H 4.940, kar je za kar šririkrat več kot lani. Spodletel rop banke v Osoppu VIDEM — Trije zakrinkani in obo-^zeni neznanci so včeraj dopoldne fusali oropati podružnico Ljudske Potite iz Rumina v Osoppu. Zločinski bodvig je preprečil prisebni uradnik, ** Plu je uspelo sprožiti alarmno na-vav°, nakar roparjem ni preostalo jpPgega, kot da so brž pobegnili z avtomobilom, v katerem jih je čakal Pajdaš. V trenutku poskusa ropa so bili Prostorih bančnega zavoda štirje r?dniki in pet klientov, ki so se j^1 Pošteno prestrašili. O pobeglih jv. neuspešnih roparjih pa niti sledu, vjJab temu, da so karabinjerji nemu-jPPta postavili številne cestne pregrade. Še tretja žrtev letalske nesreče pri Vidmu VIDEM — V videmski bolnišnici je umrla še zadnja od treh žrtev letalske nesreče, ki se je 2. septembra zgodila v Osoppu. Gre za komaj 21-letnega Flavia Camponogaro iz Concordie Sagittarie v beneški pokrajini, ki je po nesreči ostal v globoki komi in mu niti zapletena operacija ni mogla rešiti življenja. Vzroki nesreče, v kateri sta bila na mestu mrtva 71-letni pilot Alfonso Linda in 36-letni Tiziano decotto, še vedno niso znani, saj posebna preiskovalna komisija še ni zaključila svojega dela. Kljub slabemu vremenu bomo letos pili dobro vino • BENETKE — Letošnja trgatev bo v pokrajinah Veneta, Južne Tirolske '["rlanije - Julijske krajine zakasnila v poprečju za 10 do 12 dni zaradi j7?°e0a vremena, ki se je zadrževalo dobršen del pomladi in tudi poletja. krati pa bo iz istega vzroka nekoliko manjša tudi količina pridelanega Vfozdja z ozirom na preteklo leto, čeprav glede kakovosti ne bi smelo biti nič slabše. za o Predvidevanjih kmetijske konzulte treh dežel bodo v Venetu pridelali ® . odstotkov manj grozdja kot lani, ko ga je bilo 14,5 stota, in za 1,3 odstotke [:.ani z ozirom na leto 1982. Letošnji pridelek naj bi se torej gibal med 11,5 mi-J°na in 12,3 milijona stotov. Lanska prodajna vrednost vsega beneškega vi-°Oradniškega pridelka je znašala 391,4 mil jarde lir in je za 7,5 odstotkov Presegla predlansko, ki je veljala 364 milijarde lir. OSREDNJA SEJEMSKA PRIREDITEV SLOVENSKEGA OBRTNIŠTVA XVII.MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CELJE Golovec od 14. do 23. septembra SEJEM IDEJ IN SODELOVANJA - izdelki obrti samostojnega osebnega dela - izdelki organizacij združenega dela drobnega gospodarstva - velike možnosti za dogovore o kooperacijah - letos poudarek na izdelkih lesne stroke in na kmetijski mehanizaciji - posebna pozornost namenjena inovacijam in strojni opremi POSLOVNI DNEVI OD 17. DO 21. SEPTEMBRA DOBRODOŠLI! OBRTNI SEJEM CEIJE Organizatorji: Splošno združenje drobnega gospodarstva Slovenije, Zveza obrtnih združenj Slovenije Zavod ŠRC Golovec Celje Informacije: Zavod ŠRC GOLOVEC, Celje, tel. (063) 33-233, 33-487, 32-468 telex: golce 33-654 Odprtje jubilejnega 20. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Doprinos kulturi sožitja Ob prisotnosti predstavnikov krajevnih političnih o-blasti, jugoslovanskega generalnega konzula, številnih predstavnikov tukajšnjih šolskih oblasti, gostov iz Slovenije in predvsem slovenskih šolnikov s Tržaškega so včeraj dopoldne v Kulturnem domu uradno odprli jubilejni 20. didaktični seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki ga prireja tržaško šolsko skrbništvo v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije. Na svečanosti, ki se je je udeležilo res lepo število naših vzgojiteljev, učiteljev, profesorjev in ravnateljev, je bil podčrtan pomen te tradicionalne pobude za strokovno izpopolnjevanje naših šolnikov v tesni povezanosti in sodelovanjem z matično domovino. Ta pomen je v uvodnem nagovoru omenil tržaški šolski skrbnik Luigi De Rosa, ki je naglasil, da »šola in svet kulture moreta in morata tudi brez retoričnih ilu zij prispevati k temu, da vzklijejo in obrodè semena miru, medsebojnega človeškega sodelovanja ter spoštovanja do sebe, drugih in do sveta«. »Letošnji jubilej — 20. zaporedni seminar dokazuje vztrajnost in voljo prirediteljev, da učiteljem šol s slovenskim učnim jezikom omogočijo živ stik z znanstvenimi in didaktičnimi iskanji matičnega naroda,« je za De Roso poudaril,, predsednik RK za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR Slovenije Tine Zorič in tako nadaljeval : »Stalnost didaktičnih seminarjev je sama po sebi vrednota, saj ustvarja zavest o povezanosti med učitelji šol s slovenskim jezikom na Tržaškem ter jih ustvarjalno veže s strokovnjaki iz vrst matičnega naroda. Hkrati pa ta stalnost omogoča prirediteljem boljše načrtovanje vsebine in poglabljanje obravnavanih tem ter jih silili k ustvarjalnemu iskanju vedno novih oblik in metod dela.« Po pregledu tega dvajsetletnega dela je Zorič opozoril na težave, ki obremenjujejo delo tudi na šolskem področju. »Dokler ne bo sprejet zaščitni zakon, ki bi Slovencem v Italiji zagotavljal enakopravnost, ustrezne vzgojnoizobraževaine institucije in kulturni razvoj, dokler se bodo morale osrednje slovenske kulturne ustanove v Trstu iz leta v leto, in iz meseca v mesec boriti za svoj obstoj — kot je to primer SSG v Trstu — tako dolgo ne moremo biti zadovoljni z doseženimi uspehi,« je opozoril in zaželel šolnikom plodno delo. Po pozdravu vodje seminarja ravnateljice Laure Abramijeve, ki je spomnila, da poteka letos tudi 40. leto obnovitve slovenske šole na Tržaškem, je uradno odori je sklenil krajši koncert Koroškega akademskega okteta. Na sliki: Koroški akademski oktet Zlobec o slovenski knjigi Pred. uradnim odprtjem jubilejnega seminarja so udeleženci sledili nadvse zanimivemu predavanju pesnika in prevajalca Cirila Zlobca o slovenski knjigi doma in v svetu. Predavatelj je najprej razčlenil odnos slovenske družbe do knjige in nato omenil mesto, ki ga zavzema slovenska knjiga v jugoslovanskem merilu in po svetu. Zlobec je uvodoma podčrtal prizadevanja slovenske družbe za slovensko knjigo kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Brez teh prizadevanj, brez te konkretne podpore domala vseh družbenih dejavnikov ne bi bilo mogoče izdajati v Sloveniji letno kar 2 tisoč knjig, od katerih jih približno desetina odpade na čisto slovensko leposlovje. Omenil je seveda težave zaradi majhnega tržišča; knjige tiskajo v majhnem številu izvodov, zato so cene tudi visoke, ne pa previsoke, da ne bi bile lahko vsakomur dostopne. Potem ko je kupna moč občanov zaradi gospodarske krize padla, je bilo opaziti večje povpraševanje po izposojeni knjigi, s čemer se je povečalo delovanje knjižnic. Predavatelj je nadalje podčrtal, da je kljub vsemu knjiga v Sloveniji močno razširjena. O tem priča na primer 160 tisoč članov Sveta knjige, ki proda letno skupno 80 tisoč knjig z nekaterimi nakladami do 60 tisoč izvodov. Položaj slovenske knjige v Jugoslaviji je izredno ugoden. Prevodi slovenskih knjig so stalni in zajamejo vse, kar je količkaj vredno. Slovenska knjiga je najbolj prisotna v Beogradu in v Srbiji, nato v Bosni in Hercegovini, manj pa pri Hrvatih. Glede razširjenosti po svetu se slovenska knjiga najbolj uveljavlja na Češkem, nato v ZRN, med Slovaki, Italijani in Madžari. Doslej je bilo prevedenih 1052 slovenskih bibliografskih enot v 38 različnih jezikov. Koktajl za nase šolnike Ob uradnem odprtju jubilejnega seminarja je generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič tudi letos priredil sprejem za udeležence in goste Pobudnika seminarja na uradnem odprtju Včerajšnjega uradnega odprtja jubilejnega 20. seminarja za slovenske šolnike sta se med drugimi osebnostmi udeležila tudi bivša načelnika italijansko-jugoslovanske mešane komisije o sodelovanju na šolskem po dročju Giuliano Angioletti (na sliki levo) in Črtomir Kolenc. Delo mešane komisije se je pred dvajsetimi leti zaključilo š sporazumom, ki je bil uvod v kvaliteto rast slovenske šole v Italiji in italijanske v Jugo slaviji. Sporazum je namreč omogočil stik šole v zamejstvu z matično domovino. Leta 1964 so tudi izpeljali prvi seminar za slovenske šolnike, za kar gre velika zasluga prav Angiolettiju in Kolencu, ki sta se včeraj, po 20 letih, ponovno srečala na seminarju. Podražitve jestvin so brez prave osnove Sindikati kritično o težavah v trgovinskem sektorju Na deželnem sedežu sindikalne organizacije CGIL v Trstu je bila včeraj dopoldne sklicana tiskovna konferenca, na kateri so sindikalni predstavniki deželne zveze za trgovino FILCAMS-CGIL, FISASCAT-CISL in UIL TUCS-UIL izrazili odklonilno gledišče v zvezi z izjavami, ki sta jih nedavno tega dala predsednik vsedržavnega združenja trgovcev Confcommercio Giuseppe Orlando in predsednik Zveze tržaških trgovcev Elio Ceppi. Večna tema cen na potrošnjo, ki vsako jesen planejo kvišku in hudo klestijo mesečni proračun brezštevilnih družin z nižjimi mesečnimi dohodki, je ponovno razburila duhove sindikalnih organizacij in združenj za zaščito potrošnikov naše dežele. Vse več novih trgovin in trgovinic pa medtem odpira vrata vse redkejšim kupcem in to neizogibno vpliva na rast cen, ki jih naposled uspešno krotijo le veleblagovnice in podobni veliki prodajni centri. Ugovori Zveze trgovcev, da cene naraščajo kot nujna posledica podražitve delovne sile, so po mnenju sindikalnih organizacij iz trte izvite. Skokovit porast draginje gre torej pripisati samovoljnemu dvigu trgovčeve marže, ki je v minulem letu narasla za okroglo 26%, da bi s tem vendarle zvišala donosnost trgovine. Kapilarno razvejana prodajna mreža pa je le slab zaveznik tem prizadevanjem: statistika pravi, da pride na vsakih 42 deželanov po ena trgovina. Sindikati se zato zavzemajo za čimprejšnjo omejitev števila trgovin ter za razvoj večjih bolje organiziranih prodajnih središč. Govorniki so pri tem imeli v mislih predvsem prehrambeni sektor in težave, ki pestijo prepro-dajno verigo od proizvodnega obrata pa do potrošnika. Odločno obsodbo so sindikalni predstavniki izrekli tudi na račun današnjega zaprtja pekarn na vsedržavni ravni, s katerim nameravajo peki doseči preklic vladnega odloka o zamrznitvi cene navadnega kruha. Sindikati namreč menijo, da gre le za prvo potezo v partiji, ki naj privede do podražitve tudi ostalih vrst kruha. Govorniki so svoje posege zaključili s trdnim namenom, da ne popustijo, čeprav že slutijo, da bodo zasebni interesi znova poteptali družbeno korist. CGIL: Občina dolžna okrepiti pomoč handikapiranim otrokom Sindikat CGIL je v tiskovnem sporočilu ostro obsodil sklep tržaške občinske uprave, da omeji prispevke združenju CEST, ki skrbi za pomoč telesno in duševno hudo prizadetim osebam. Občinski ukrep v bistvu o-kmjuje službo v korist handikapira-nih kot tako, s tem pa možnosti, ki jih imajo zlasti otroci, da se vključijo v socialno, delovno in kulturno stvarnost. Če združenje CEST zaradi pomanjkanja denarja ne more opravljati svojega poslanstva, pripominja sporočilo CGIL, nastaja nevarnost, da handikapirano mladež zaprejo v ustrezne zavode in jih tako docela izrinejo iz družbe. Sklep, s katerim se je občinska u-prava izneverila eni od glavnih nalog, ki ji pri tiče jo, piše nadalje v sindikalnem protestu, ne izpodkopava le temeljev združenja CEST, ampak spravlja v nevarnost številna delovna mesta in veliko strokovno ter izkustveno premoženje zadolženih kadrov. CGIL opozarja, da leži v predalih občinskih upraviteljev lepo število prošenj za nadaljnjo okrepitev službe v pomoč handikapiranih ih da je Občina dolžna zadevne storitve ojačiti in raztegniti, med drugim tudi na osnovi posebnih sporazumov z zadrugami socialnih operaterjev, kakor je to že svoj čas predlagala Občini enotna sindikalna zveza CGH-1 - CLSL - UIL. • Rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto se bo sestal jutri, 13. septembra, ob 20.30 na sedežu v Ul. Co-lautti 6. Govor bo med drugim o davku na smeti in o šolski refekciji. Pod Kalilnikom so do nedavnega lomili kamen Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Samatorca (Prvi del) V Samatórci, samatórski, Samató-rjani, it. Samatórza, 1971: 117 preb., 1981: 135 preb., šola (1. in 2. raz.) Salež — 3 km, (3. do 5. raz.) Zgonik — 4 km, Trst — 17 km. Nadmorska višina 248 m. Razpotegnjeno naselje na južnem vznožju osrednjega mejnega kraškega hrbta ob pokrajinski cesti Gabrovec - Praprot, od katere vodi v kraj odcep. Lokalna cesta povezuje Samatorco s Saležem in Tmovco. Naselje sestavljajo štiri ločeni deli: Grudnov konec nà jugovzhodu, Greta v sredini, Pri fasali ali Pod javo na severozahodu, ter Kresija na jugu ob po- krajinski cesti. Pod naseljem potekata naftovod in plinovod. Bližnje vzpetine so na severovzhodu Ostri vrh (371 m) in Huntovec (353 m), na severu Sv. Lenart (402 m) in Osojna (340 m), Baredi (375 m) na jugovzhodu ter Nabrežinski hrib (275 m) na jugozahodu. Večji vrtači sta Trsteniki na jugovzhodu in Tropale na zahodu. V okolici je mnogo kraških jam, med njimi zelo globoka jama Na kamniti, Njive in vinogradi so na jugu (Bekence), na zahodu (Kamnice), na severozahodu (Lipce) in na jugovzhodu (Brajda). Pridelujejo krompir, stročnice in krmne rastline, delno tudi za prodajo doma in v Trstu. V 60. letih so o-pustili ječmen, ajdo in koruzo. Glavne sorte vina so grganja (domača in vitovska), malvazija in refošk, ki dajejo ok. 400 hi letnega pridelka. Vino se večinoma prodaja po osmi-cah. Govedoreja nazaduje. V kraju je ok. 25 glav živine, nekaj pa je imejo tudi v zadružnem hlevu v Praprotnu. Večina družin vzreja prašiče. Nekdanje pašnike na vzpetinah zarašča hosta. Večje gozdne površine so na Sv. Lenartu. Na Ostrem vrhu so po vojni nasadili borovce. Les daje kurivo, nekaj ga ostaja tudi za prodajo. Med divjadjo so najpogostejši zajci in fazani, do 70. let so bile tu še jerebice in kotor-ni. Od leta 1949 oskrbuje kraj pokrajinski vodovod. V manjših kamnitih jamah na Hrčičih, Peči in Trsteniki h se zbira deževnica. Večina hiš je kamnitih in nadstropnih. Ena, krita s skrlami, je prazna. Polovica bivališč in nekaj po- čitniških hiš meščanov je iz povojnega obdobja. Cerkev Sv. Ulrika je iz 11. stol. Ob njej je majhno pokopališče. V kraju delujejo gostilna, mizar in avtoličar. Ostali prebivalci so zaposleni v tržaški trgovini in pristanišču ter se ob delu bavijo še s kmetijstvom. Pod Kalilnikom je do 60. let ok. 10 delavcev lomilo kamen. Pred zadnjo vojno so se nekateri izselili v Ameriko, po letu 1970 pa se je v kraj priselilo ok. 10 italijanskih družin. Tu je konec 1943 začela na pobudo Lojzeta Kokoravca delovati partizanska šola, ki se je namestila v bivši šoli Italia Redenta in katero je obiskovalo ok. 25 otrok iz Sama-torce in Trnovce. V hiši Gorazdove matere je bila javka za kurirke. Kraj je dal med zadnjo vojno sedem žr- tev. Njim in dvema padlima iz Brisc so postavili spomenik leta 1980. P° zadnji vojni je nekaj let deloval0 pevsko društvo Gorazd in tudi le*® 1954 ustanovljeni istoimenski vaški ansambel je obstajal le nekaj let. (Se nadaljuje) DOPOLNILA - POPRAVKI K gradivu za Leksikon Slovencev v Italiji, ki obnaVnava »Col« (prvi del, izšlo v PD dne 4 . 9. 1984) bi dodala sledeče: »Na eolskem pokopališču je polcS komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja, ki je padel v bojih za osvoboditev Trsta in štirih domačinov padlih v NOB, pokopana tudi PrV°' borka Marica Škabar.« L. Grozdana čebohin Rajonski svet za zahodni Kras zahteva dvojezične napise Bojan Brezigar o vprašanju dvojezičnih tabel Pismo tržaškemu županu Richettiju NADALJEVANJE S 1. STRANI Prebivalstvo zahodnega Krasa že dalj časa zahteva namestitev napisov na tablah z imeni treh vasi v italijanščini in v slovenščini, saj je večina prebivalstva v treh vaseh slovenske narodnosti. Te zahteve je rajonski svet za zahodni Kras sprejel in jih večkrat posredoval gospodu županu. Rajonski svet tudi ugotavlja, da je gospod žu pan pred letom dni obljubil, da bo občinska uprava, povsod kjer bo mogoče, postavila dvojezične napise. Zato rajonski svet za zahodni Kras odločno protestira proti neobčutljivosti občinske uprave do upravičenih zahtev demokratičnega prebivalstva našega območja, ki obenem predstavlja hudo diskriminacijo osnovnih pravic Slovencev in vseh občanov, ki se že desetletja borijo za mirno sožitje med tu živečim prebivalstvom italijanskega in slovenskega jezika. Spričo tega rajonski svet za zahodni Kras zahteva, da občinska uprava namesti dvojezične napise in da odstrani morebitne zapreke, ki bi utegnile onemogočiti njih namestitev. NADALJEVANJE S 1. STRANI Mislim namreč, da nihče ne more oporekati dvojezičnim cestnim znakom v teh vaseh; kontestacije se lahko kvečjemu nanašajo na mesto Trst in področja, kjer — tako pravijo — je številčnost slovenske manjšine manjša ali nerelevantna. V tej »šok terapiji« zasledim torej bistveno pomanjkanje politične senzibilnosti, ki je nasprotno označevala druge občinske in pokrajinske uprave, na primer tiste, ki sta jim načelovala župan Spaccini in predsednik Zanetti, ki sta uvedla, na žalost samo na Krasu, dvojezično signalizacijo. Vendar, boš lahko pravilno pripomnil, kaj ima opraviti Devinsko-nabre-žinska občina z odločitvijo Tržaške občine? Občino Devin - Nabrežina o-dločitev zadeva, kajti Križ je razdeljen na tri občine, med temi tudi našo, ki jo v tej prehodni politični fazi predstavljam. Vas je do povojnega časa sestavljalo skoraj v celoti samo slovensko prebivalstvo in tudi danes so Slovenci številni in izrazito aktivni, tu so otroški vrtec, osnovna in srednja šola s slovenskim učnim jezikom, tu delujejo številna kulturna in športna društva. Vas je dala svobodi in demokraciji velik prispevek: 72 prebivalcev je trpelo v fašističnih zaporih, 168 je bilo partizanov, večina v jugoslovanski osvobodilni vojski, nekaj pa tudi v italijanskih enotah, 22 jih je bilo deportiranih v uničevalna nemška taborišča, 37 ranjenih, od katerih so ostali mnogi invalidi. In nenazadnje tisti, ki so darovali življenje: vsega 65 vaščanov, večina jih je padla na bojnem polju, med temi mnogi mladi, nekateri samo 17 let stari; a tudi mrtvi v koncentracijskih taboriščih; tudi vojak slavne divizije Acqui, ki so jo Nemci pokončali na otoku Kefallenia. Tri srebrna odlikovanja za hrabrost. Vsi ti borci za svobodo so bili Slovenci. Menim, da tudi zaradi skromne oddolžitve njihovemu spominu (mimo interpretacije Londonskega memoranduma) ne bi bilo odveč nastaviti ob poitalijančenem imenu vasi tudi originalen slovenski naziv. Kot rečeno je Križ vas, ki si jo delimo tri občine. Uprava, ki jo predstavljaš, je namestila dva cestna znaka (res je, s tem je zamenjala druge pomazane, vendar mislim, da to ne spreminja bistva) ; enega na svojem teritoriju, drugega na teritoriju devinsko-nabrežinske občine. Obvestiti Te hočem, da sem dal odstraniti cestni znak v naši občini in da bom danes predlagal odboru, naj odobri postavitev dvojezičnega napisa. Vabim Te, da narediš isto s cestnim znakom, ki stoji v občini, katero predstavljaš. Brez vsakršne napihnjenosti smatram, da civilnega sožitja med prebivalstvom ni moč graditi samo z besedami in vedno na račun šibkej- ših. Cestni znaki niso samo zunanji a-spekt, so tudi znak volje, da smo mi, javni upravitelji pobudniki in jamčimo za to sožitje, ker hočemo, da živi naše prebivalstvo v miru in prijateljstvu, brez prevlade enega nad drugim — termina, ki je drugim všeč, za katerega pa menim, da ga gre u-porabiti tudi v nasprotni smeri. S spoštovanjem BOJAN BREZIGAR Veliko zanimanja za Leonardove izume V prostorih Pomorske postaje je še vedno na ogled izredno zanimiva razstava o izumiteljskih delih Leonarda Da Vincija. Pobudo je zasnovala italijanska družba IBM, v Trstu pa so zanjo poskrbele, poleg Turistične in letoviščarske ustanove, tudi tržaška občinska in pokrajinska uprava ter Pristaniška ustanova. Vzporedno z razstavo si je vsak torek ob 17.30 mogoče ogledati v dvorani Baroncini v Ul. Trento 8 serijo daljših in krajših dokumentarcev o Leonardovih delih. Filme so posneli svetovno znani režiserji za televizijske hiše iz raznih držav. Tako dokumentarci kot razstava so vzbudili med tržaškim prebivalstvom izredno živahno zanimanje. Table s samo italijanskim napisom pred Križem ni več. Kaj se bo zgodilo sedaj? Akcija v Briščkih vidno napreduje V Briščkih potekajo že več kot eno leto dela za gradnjo kulturnega doma, •d ga bodo posvetili spominu v NOB Padlih vaščanov. V akciji sodelujejo vsi vaščani. Vsakdo, ki ima kaj pro stega časa, ga prebije na »udarniškem« delu za postavitev stavbe - spomenika. Pred časom je »Odbor za postavitev doma« sprožil nabiralno akcijo, s katero bi si priskrbel finančna sredstva. Akcija je sicer uspela, ker Pa žal, vsota, ki so jo zbrali v vasi, ae zadošča za kritje vseh stroškov, je bil odbor prisiljen, da vpraša za Pomoč razne slovenske ustanove. Nekatere so prošnji ugodile, druge pa so pomoč zavrnile. Odbor upa, da bodo ob napredovanju del, tudi te organizacije priskočile na pomoč. Festival KPI Ha Poncani Na Pončani se danes nadaljuje festival komunističnega tiska. Ob 20.30 k° koncert zbora Tina Modotti, nato k° ples z ansamblom Aries. V posebnem programu, ki je namenjen mladim, bo danes sodelovala glas-kena skupina »Black and White«. Obljuba svetovalcev sindikalni delegaciji GMT: DEŽELNA UPRAVA BO POSEGLA PRI IRI Načelniki političnih skupin v deželnem svetu Iskra in Scampolo (KPI), Cavallo (DP), Fragiacomo (PRI), Carbone (PSI), Longo (KD) in Tassinari (LpT) so zagotovili, da bodo njihove stranke posredovale pri Zavodu za industrijsko obnovo IRI za ugodno rešitev kriznega vprašanja o Tovarni velikih motorjev (GM) pri Boljuncu. Obenem so zatrdili, da bodo omenjene stranke tudi podprle ustrezne sindikalne pobude. Obvezo v tem smislu so sprejeli na včerajšnjem sestanku s predstavnikoma pokrajinskega tajništva enotne zveze kovinarjev FLM Gasivodo in Rutiglianom ter zastopniki tovarniškega sveta GM Batičem, Mosettijem in Škabarjem. Ti so šli na razgovor s svetovalci med demonstracijo prizadetega delavstva, ki je bila v dopoldanskih urah pred sedežem deželnega odbora v Ul. Carducci oziroma sedežem deželne skupščine na Trgu Oberdan. Delavci in sindikalisti so mimoidočim delili letake z naslednjo vsebino: »Od 3. septembra je 600 delavcev in 100 uradnikov GM v izredni dopolnilni blagajni. Proizvodna zmogljivost tovarne znaša 800.000 KM, z letošnjimi naročili pa jih je mogoče kriti le 180.000. Leta 1981 je GM zaposlovala 3300, zdaj pa samo 2850 delovnih moči a v načrtu Fincantie-rija je, da se število zaposlenih skrči za nadaljnjih 800. To pomeni, da se bo največja tržaška tovarna spremenila v preprosto delavnico za montažo, ki ji bo zadostovalo največ 1000 uslužbencev. Tega so krivi voditelji IRI in Fincantierija, ki z vpisovanjem delovnih moči v dopolnilno blagajno očitno hočejo njen organik temeljito zmanjšati«. Vse to je delegacija deželnim svetovalcem jasno povedala in odločno zahtevala, naj deželna uprava poseže pri zavodu IRI, kjer se bodo 17. t.m. nadaljevala pogajanja za finančno in siceršnjo ozdravitev ladjedelništva. Delegacija je poleg tega pozvala Deželo, naj čimprej priredi pokrajinsko zasedanje o problemih dizlovih motorjev, pa tudi seveda tretjo deželno konferenco o državnih soudeležbah. Sola Glasbene matice pred novim šolskim letom V ponedeljek se je na sedežu Glasbene matice v Trstu sestal v juniju izvoljeni upravni odbor, ki bo upravljal našo glasbeno ustanovo skozi vso sezono. Člani odbora so si najprej porazdelili funkcije, za predsednika je bil soglasno potrjen Adrijan Semen, ki je že vrsto let v vodstvu Glasbene matice, saj je bil več let tudi njen tajnik, sedaj pa mu je bila poverjena že tretjič, naloga predsednika. Na podpredsedniški mesti sta bila potrjena dr. Gojmir Demšar aa tržaško in Edmund Košuta za goriško območje. Sprememba pa bo v naslednji mandatni dobi v tajniških vrstah, saj bo dolgoletnega odbornika in v zadnjih letih tajnika Mirana Kureta zamenjala Daša Svetina. Miran Kuret pa bo naprej ostal v odboru GM in opravljal funkcije blagajnika. Upravni odbor se je takoj zatem že lotil svojega dela, prisluhnil je poročilu ravnatelja Sveta Grgiča v zvezi s potekom novih vpisov v glasbeno šolo, ki zaenkrat ni še tako zaskrbljujoč, čeprav je bojazen, da bo v prihodnjih letih zaradi izrednega padanja števila rojstev, tudi na naši šoli občutiti padec gojencev. Novo šolsko leto se bo pričelo na Španska orgelska klasika v katedrali Sv. Justa Gost drugega koncerta »Glasbene 9a septembra 84« je bila v ponedeljek v. katedrali Sv. Justa španska orga nistka Montserrat Torrent Serra. U-^etnica namenja pretežni del svoje ^javnosti stari španski glasbi za °rQle, sicer pa je profesorica za ?rgle na konservatoriju v Barcelloni Profesorica za interpretacijo Špan ske glasbe v Santiagu de Compostela. Glede na njeno specializacijo je faranno, da je ves prvi del svojega Koncerta pri Sv. Justu posvetila klateni španski orgelski muziki prete-z”° iz 17. jn 18. stoletja. Tako smo Poslušali dela A. de Cabezona, F. °rrea De Arauxa, Pabla Bruna in uona Cabanillesa, ki izpričuje slog svojega časa in pa zmogljivosti ta potnih orgel, preprostejših od ka-,nejših, saj so orgle inštrument, ki j® skoz čas doživel med vsemi inštru j 'e,nH največjo evolucijo. Preprostost ^strumenta je nujno opredeljevala «H kompozicijske značilnosti, ki pa e vendarle razlikujejo od avtorja do ja tudi kar zadeva samo izkori-canje orgelskih timbričnih in tehnič-sli zrno0ljivosti. Organistka je vse .Ifjadbe, poimenovane »tiento« v raz-,iCnih tonih in registrih (beseda tien-°. Pomeni v približnem prevodu »iska-ali »raziskovanje«) izvajala z r^jstrsko tehniko in interpretativ-n°stjo. .J?ruQi del sporeda je namenila kla-Pcni orgelski glasbi od največjega 0 Istra orgelske muzike Bacha (po- STno en nie0°v koral ter pre-Vdij in jUg0 v fo molu, dve Brahmso-,1 skladbi, Massanov Pastoral in za j(0nec Frančkov koral št. 1 od treh, 1 hh je napisal in ki predstavljajo najlepše strani orgelske glasbe. Če je prvi del nudil izvajalki priložnost za demonstriranje stilnega iz vajanja španske orgelske klasike, ji je drugi dal priložnost za prikaz suverenega obvladanja glasbila, za visoko manualno in pedalno tehniko, za produciranje zvočnega bogastva tako v pianih kot v fortih ob dosledni skrbi za čistost tonov v vseh registrih. Zelo številno občinstvo jo je nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi, (jk) Violinist Goran Končar drevi v Rossettiju Turistična in letoviščarska ustanova prireja danes v gledališču Rossetti s pričetkom ob 20.45 koncert simfoničnega orkestra iz Augsburga (Bavarska). Kot solist bo nastopil priznani jugoslovanski violinist Goran Končar, ki se je uveljavil že po številnih evropskih državah in o katerem glasbeni kritiki menijo, da je med najbolj nadebudnimi izvajalci na mednarodnem področju klasične glasbe. V prvem delu koncerta bo augsbur-ški orkester izvajal preludij prvega dejanja Wagnerjevega »Parsifala«, žalni koncert za violino in godala Karla Amadeusa Hartmanna ter ved no iz »Parsifala« še »Začaranost velikega petka«. Drugi del koncerta bo posvečen 5. simfoniji v e-molu op. 64 Petra lljiča Čajkovskega. Orkester vodi dirigent Alexander Schunnck. Zidar in delavec ENEL ranjena v nesrečah na delu Včeraj sta se na Tržaškem pripetili dve nesreči na delu. Prva nesreča se je pripetila na delovišču v Ul. Caccia, kjer je 52 letni zidar Clemente Sain (Ul. Fonda 42) med delom na strehi izgubil ravnotežje in iz višine približno enega metra nerodno padel na zidarski oder. Pri padcu si je zlomil levo roko in se udaril v o-braz. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice, kjer bo ozdravel v približno štiridesetih dneh. Na delu sc je včeraj popoldne ponesrečil tudi 23-letni delavec Edvard Križmančič, doma iz Bazovice št. 243. Križmančič, ki je zaposlen pri podjetju ENEL, se je poškodoval med raztovarjanjem cementnih drogov v bližini Dakotišča. Udaril se je v roki, zaradi česar so ga sprejeli v glavno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili. O-zdravel bo v približno mesecu dni. V kinodvorani Ariston se je začel »Festival festivalov « Že peto leto zapovrstjo je kinodvorana Ariston tudi letos priredila zanimivo pobudo »Festival festivalov«, med katero bodo predvajali najboljše filme, ki so jih priznani režiserji posneli v zadnjem letu. Serija se je te dni začela s filmom »Locai Hero« (1983) režiserja Billa Forsitha. Film je bil nagrajen na festivalu v La Corani, v New Yorku, predstavili pa so ga tudi na zadnjem festivalu v Cannesu. Septembra bodo predvajali še naslednje filme: »Love Streams« Johna Cassavetesa, »Noi tre« italijanskega režiserja Pupija Avatija in »Servo di scena« Petra Yatesa. Celotni program in abonmaj za 10 predstav (36 tisoč lir) nudijo , pri blagajni kinodvorane. Danes predavanje prof. Naceta Šumija Seminar za slovenske šolnike se bo nadaljeval danes s predavanjem prof. Naceta Šumija o človekovem oblikovanju prostora in kvaliteti življenja. Predavanje bo dopoldne (8.30) v Kulturnem domu. Namenjeno je vsem šolnikom. V Miljah tekmovanje starinskih avtomobilov V nedeljo bo v Miljah tekmovanje med starinskimi avtomobili iz obdobja 1919-1945. Zanimivo pobudo prireja klub Veteran car ob sodelovanju miljske občinske uprave. Ob tej ma nifestariji so prireditelji napovedali tudi slikarski ex tempore na temo: »Starinski avtomobili in Milje«. U-metniki bodo morali ožigosati platna v soboto, 15. septembra, med 8. in 13. uro, oz. med 15. in 19. uro v umetnostni dvorani kavarne Carlini v Ul. Roma 38, izdelke pa izročiti v nedeljo med 14. in 14.30 v že omenjeni dvorani. Nagrajevanje najboljših del bo v nedeljo, 16. septembra ob 17. uri na Trgu Marconi. Glasbeni matici jutri, 13. t.m., zaradi tega so prisotni razpravljali o delu in problemih, ki se pojavljajo na začetku pouka. Precejšen del seje je upravni odbor posvetil še nerešenemu vprašanju publicizacije šole Glasbene matice in sklenil, da bo nadaljeval z akcijami, da bi se vprašanje rešilo. • Na sedežu časnikarskega krožka v Trstu bodo danes zjutraj ob 11. u-ri predstavili javnosti letošnji repertoar Stalnega gledališča Furlanije -Julijske krajine. + Zapustila nas je naša dra- * ga sestra in teta Olga Ravbar Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na repentabrsko pokopališče. Žalujoči: sestra, nečakinje, pranečaki ter drugo sorodstvo Repentabor, 12. septembra 1984 T Nenadoma nas je zapustil * naš dragi Marjo Milič Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Proseku. Žalostno vest sporočajo: sestri Silvana in Marta, bratje Drago, Egon in Bruno, svaki, svakinje, nečaki ter drugi sorodniki. Prosek, Trst, 12. septembra 1984 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Bruna Tomaselle Svojci Sesljan, 12. septembra 1984 Organizzate dai Comuni di S. Dorligo, Trieste, Muggia Duino - Aurisina Sgonico, Monrupino V organizaciji Občin Dolina, Trst, Milje Devin - Nabrežina Zgonik, Repen tabor Kmetijski dnevi 1984 KULTURNO SREDIŠČE FRANCE PREŠEREN - BOLJUNEC JUTRI, 13. septembra ob 17.00 — odprtje kioskov ob 20.30 — Club Diamante standardni in latinskoameriški plesi do 01.00 — PLES z ansamblom ARIES PETEK, 14. septembra ob 10.00 — uradm otvoritev KMETIJSKIH DNEVOV z okroglo mizo na temo: Mešane kmetije v tržaški pokrajini — realnost in razvoj ob 17.00 — uradna otvoritev zadružnega hleva Dolga Krona ob 20.00 — predavanje o užitnih gobah rsa Krasu Zabavni program : od 20.30 — 02.00 PLES z orkestrom WALZER 75 Med odmori nastop skupine modemih plesov KRIK iz Ljubljane VSAK DAN KOSILA, VEČERJE IN PRIGRIZKI IZ DOMAČE KUHINJE Razstava grozdja: vinogradniki naj prinesejo šparone v soboto, 15. 9., med 9,00 in 12.30 v gledališče v Bol junec ali na županstvo v Zgonik. V poštev pridejo sledeče sorte: za Breg malvazija in sovinjon (belo grozdje), merlot in refošk (črno grozdje). Za Kras: teran in vitovska garganja. šolske vesti Zaradi popravil se pouk v otroškem vrtcu na Opčinah ne bo pričel 13. septembra. Datum pričetka bomo javili naknadno. Ravnateljstvo. Osnovni šoli iz Briščkov in Gabrovca sporočata, da bo šolska maša jutri, 13. t.m., ob 9.30 v župni cerkvi na Proseku. Zbirališče pred cerkvijo. Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. t.m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Po šolski maši, ob 10. uri. gredo dijaki v razrede, kjer se bo vršila ena ura šolskega pouka. Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni pouk se bo pričel v petek, 14. t.m., ob 8. uri. Osnovna šola K. Destovnik - Kajuh, Gropada sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9.15 na Padričah. Osnovna šola na Proseku obvešča, da se bo šolsko leto pričelo jutri, 13. t.m., s šolsko mašo ob 9.30. Osnovna šola Boršt sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. t.m., ob 10.30. DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bo začetna šolska maša za šolsko leto 1984-1985 jutri, 13. t.m., ob 9. uri v cerkvi pri Sv. Ivanu. Pouk se prične v petek, 14. t.m., ob 8. uri. Celodnevna osnovna šola Žavlje - Korošci - Milje sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 11. uri v stolni cerkvi. Učenci naj se zberejo v šolskem poslopju ob 10.30. Ravnateljstvo učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. t.m., ob 9. uri v svetoivanski cerkvi. Istega dne ob 10.30 bo seja profesorskega zbora. Reden pouk se začne v petek, 14. t.m., ob 8. uri. Tajništvo je odprto vsak dan od 10.30 do 12. ure. Osnovna šola F. Venturini iz Boljunca sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. t.m., ob 10. uri. Učenci se zberejo pred šolo 10 minut prej. Učitelji osnovnih šol L. Kokoravec -Gorazd in 1. maj 1945 sporočajo, da bo šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9. uri. Vsi učenci naj se zberejo pred šolo 1. maj 1945. Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Po maši bodo dijaki šli v šolo, kjer bodo dobili prva navodila. Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ja kobu obvešča, da bodo šolske maše jutri, 13. t.m., s sledečim urnikom: šola »Ribičič« ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu, šola »Širok« ob 9. uri v cerkvi sv. Vincenca, šola »Kette« ob 8.40 v kapelici pri sv. Antonu Novemu, šola »Gregorič« ob 9.15 v cerkvi na Kolonkovcu, šola »Grbec« ob 17.30 v škedenjski cerkvi. Celodnevna osnovna šola šempolaj -Slivno sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9. uri. Ravnateljstvo Sv. Ivan sporoča, da bodo maše 13. t.m., in sicer: za šolo O. Župančič ob 10. uri; otroci naj se zberejo v šoli ob 9.30; za šolo Bazoviški junaki ob 11. uri; učenci naj se zberejo na šoli ob 10.30, za šolo Finžgar ob 11. uri; otroci naj se zberejo na šoli ob 10.30 ter za šolo F. Milčinski ob 9. uri; otroci naj se zberejo pred cerkvijo. Ravnateljstvo srednje šole F. Levstik s Proseka in iz Križa obvešča, da se šolsko leto 1984-1985 začne jutri, 13. t.m. šolski maši bosta na Proseku ob 8.30 v Križu ob 9.30. Na Proseku se dijaki zberejo v šolski veži ob 8.15. Po maši tako na Proseku kakor v Križu dijaki gredo v šolo, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Osnovna šola F. Bevk - Opčine sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. t.m., ob 9.30 v župni cerkvi na Opčinah. Zbirališče pred cerkvijo. Osnovna šola P. Voranc v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. t.m., ob 9. uri v župni cerkvi. Ravnateljstvo srednje šole Sv. Ciril in Metod sporoča, da bo šolska maša za Sv. Ivan jutri, 13. septembra, ob 10. uri. Učenci se bodo zbrali na šoli ob 9.15 za potrebna navodila. Na Katinari pa bo maša ob 9. uri. Po maši gredo učenci v šolo. Osnovna šola P. Trubar - Bazovica sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. t.m., ob 10.30. Ravnateljstvo srednje šole S. Kosovel sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. t.m., ob 8.15 v župni cerkvi na Opčinah. Zbirališče dijakov pred cerkvijo. Celodnevna osnovna šola M. Samsa ter šola I. Trinko - Zamejski Domjo -Ricmanje sporočata, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 10.30 v kapelici pri Domju. Srednja šola I. Gruden - Nabrežina sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. t.m.. ob 9. uri v župni cerkvi v Nabrežini. Po maši se učenci zberejo pred šolo. Osnovna šola D. Kette sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. septembra, ob 8.45 pri Novem sv. Antonu. Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini sporoča, da bo začetna šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9. uri v dolinski župni cerkvi. Učenci naj se zberejo pred cerkvijo 10 minut pred mašo. Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. septembra, v župni cerkvi v Rojanu ob 11. uri. Dijaki se bodo zbrali v razredih ob 10. uri za potrebna navodila. Redni pouk se prične v petek, 14. t.m., ob 8. uri. Osnovna šola V. šček iz Nabrežine sporoča, da bo šolska maša jutri, 13. septembra, ob 9. uri. Tečaji 150 ur za delavce. Na srednjih šolah I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini se vrši vpisovanje za tečaj 150 ur v šolskem letu 1984-1985 za tiste, ki bi radi dosegli diplomo nižje srednje šole. Na tečaj se lahko vpišejo vsi. ki so že izpolnili 16. leto starosti. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1984/85 sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje: 2. Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje; 3. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tajnice; 4. Tečaj specializacije za programerje elektronskih računalnikov; 5. Izpopolnjevalni tečaj v knjigovodstvu s posebnim poudarkom na davek IVA; 6. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo; 7. Fiskalno ažumiranje za kmetovalce; 8. Tečaj iz vinogradništva (za dolinsko in miljsko občino) ter 9. Tečaj iz vrtnarstva. Vpisovanje in podrobnejše informacije do 15. septembra na sedežu zavoda v Trstu, Ulica Carducci 8/II, vsak dan (razen sobote) ter na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040/62948 (za tečaje iz kmetijstva) od 9. do 13. ure. ŠOLA ZA KROJENJE IN ŠIVANJE E. DESCO Ul. Destriero 11 - Tel. 040/744458 (100 m od Trga Foraggi) DNEVNI IN VEČERNI TEČAJI ZAČELO SE JE VPISOVANJE gledališča PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 12. septembra, ob 10.45: Bul-gakov »Don Kihot«. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v Kanalu ob Soči. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sejna dvorana I. VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom 18. in 25. septembra ob 19. uri. Okrogla dvorana V petek, 14. t.m., ob 20.30: R. Que-neau »Vaje v slogu« - SLG Celje V nedeljo, 16. t.m., ob 20.30: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«. Srednja dvorana Beograjski Festival BITEF 84. V sredo, 19. t.m., ob 19. uri: »Moč gledališke norosti« - Avantgardna skupina iz Antwerpna - Belgija. Predvežje velike dvorane Do 14. septembra od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure: vpisovanje zelenega abonmaja Simfonikov RTV Ljubljana 1984/85 in zborovskega abonmaja ter za modri abonma II. KONGRES SOLARNA ARHITEKTURA 84 Jutri, 13., in v petek, 14. septembra : Prvi jugoslovanski kongres. Organizira Slovensko društvo za sončno energijo. koncerti GLASBENA MATICA - TRST Kogojevi dnevi V Trstu v Kulturnem domu jutri, 13. septembra, ob 20.30 SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent A. Nanut, pianist Riccardo Carramela. Na sporedu : Kogoj - Srebotnjak, Tedeschi, Bartok. Prodaja vstopnic na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. kino Ariston 21.00 »Locai Hero«. Režija Bill Forsyth, igra Burt Lancaster. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Fenice 17.00 — 22.15 »All'inseguimento della pietra verde«. M. Douglas, K. Tumer. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Sensual hard story«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.3d-22.10 »Scuola di polizia«. Dvorana št. 3. 16.00 »Le notti di Salem«. Grattacielo 17.30, 19.45, 22.15 »II Boun-ty«. M. Gibson, A. Hopkins. Mignon 16.30—22.15 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom Aurora 17.00—22.00 »II cacciatore dello spazio«. Capitol Danes zaprto. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »La notte inquieta«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 17.00 — 22.00 »Tutto quello che avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chiedere«. Woo-dy Alien. Radio 15.30—21.30 »California estasi girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30—22.00 »Cenerentola«. W. Disney. razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, skupinska grafična razstava. V galeriji Loža v Kopru je odprta razstava risb slikarja Zmaga Jeraja. V galeriji Rossoni na Korzu Italia 9 je do 20. septembra odprta razstava slikarke Licie Cioni. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij Moški pevski zbor F. Venturini vabi nove in stare pevce na 1. pevsko vajo v torek, 18. t.m., ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. izleti Obrtniška sekcija SDGZ vabi člane in sorodnike na 2-dnevni izlet v Celje, ob priliki obrtniškega sejma. Odhod v soboto, 15. t.m., ob 7. uri. Povratek v nedeljo, 16. t.m., zvečer. Prosimo, da člani čimprej potrdijo rezervacije. Mesta so omejena. Tel. 040/62953. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v torek, 18. t.m., izlet v Kostanjevico na Dolenjskem (galerija in Forma viva). Potovali bomo po dolini Zgornje Krke skozi Novo mesto in mimo Otočca. Vpisovanje še danes, 11. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu v Ul. Cicerone 8. SK Devin in ŠZ Sloga organizirata v nedeljo, 16. t.m., enodnevni avtobusni izlet v Celje na obrtniški sejem in v Logarsko dolino. Cena izleta s kosilom je 18.000 lir. Za vpis in informacije obrnite se na telefonsko številko 040/ 226283 - Viktor Stopar in na 040/200494 -Mirko Škabar. Ura odhoda bo javljena pravočasno. čestitke Včeraj je praznovala MARIJA ŠKABAR iz Repna svoj rojstni dan. Vse najlepše ji želi sin Sergij z družino, mali Peter pa ji pošilja koš poljubčkov. KD Union — KD Škamperle — Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja, z Vrdele in od Sv. Ivana ter Ljudski dom Podlonjer vabijo na gledališko predstavo BURKAŠKI MISTERIJ (Dario Fò - Mistero buffo) Režija: SERGIJ VERČ Vstopnice 3.000 lir. V soboto, 15. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu - Ul. Masaccio 24 - PODLONJER. KD UNION - KD ŠKAMPERLE s sodelovanjem Skupnosti vmarjev in vinogradnikov p ri r e j a t a PRAZNIK MANDRIJERJEV v nedeljo, 16. septembra Ob 17. uri bo nastopila Folklorna skupina iz Mengša, v večernih urah bodo igrali VESELI GODCI iz Boljunca. Delovali bodo dobro založeni kioski. Narodnim nošam bo postreženo zastonj. Vabljeni! razna obvestila KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem sporoča, da se začne v četrtek, 4. oktobra tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in potrebne informacije na začasnem sedežu Kruta v Ul. Montec-chi 6, IV. nadstropje, tel. 040/795136 vsak dan, razen sobot. darovi in prispevki Nini, Marička, Gizela in Petrina Košuta darujejo ob 20-letnici smrti drage matere 20 tisoč lir za kriško godbo »Vesna«. Anton Bersenda daruje 10.000 lir za KD F. Venturini. Ob 5. obletnici smrti Rudija daruje Giustina Sossi 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Dolfo Bortolotti daruje 25.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Devin - Nabrežina. Ob 20. obletnici smrti matere Marije Košute (Križ 173) darujejo v njen spomin Nini, Marička, Gizela in Petrina 15.000 lir za ŠD Mladina. Ob 1. obletnici smrti mame Gizele daruje sin Leopold Gruden 20.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Albina Pentola darujeta Valerija in Nada Pertot 20.000 lir za SKD I. Gruden. V spomin na Zofko Križmančič vd. Kalc darujeta družini Zobec (Boljunec 153) in Hrvatič (Boršt 27) 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič. Namesto cvetja na grob Kristine Ole-nik vd. Tul daruje družina Dobrigna 10.000 lir za KD Primorsko in 10.000 lir za pihalni orkester Breg. Namesto cvetja na grob Zofije Kalc daruje Kristina Kalc 25.000 Ur za pevski zbor Lipa. Namesto cvetja na grob pok. Ide Rebula vd. Gruden daruje učiteljstvo šol M. Samsa in I. Trinko - Zamejski 45 tisoč lir za istoimenski šoli. V isti namen darujeta Lovrenc in Marija Žerjul 20.000 Ur za šoli M. Samsa in I. Trinko - Zamejski. V počastitev spomina Albina Filippija darujeta družini Žerjul in Žerjal 20.000 Ur za PD Rovte - Kolonkovec. Ob obletnici smrti Stojana Caharije darujeta Hadrijan in Lina 20.000 Ur za ŠD Sokol, 20.000 Ur za VZPI - ANPI De vin - Nabrežina in 20.000 Ur za dekliški zbor Devin. Ob priliki vaškega izleta daruje Rafael Grgič (Padriče 52) 10.000 Ur za KD Slovan in 10.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na Emila Emilija daruje družina Ukmar (s placa) 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek. E.Fermi Aranžerji Programaterji Finančni izvedenci Uradniško knjigovodstvo Stenografija in strojepisje Tajništvo Slikarstvo TRST - UL. CORONEO 1 TEL 732042 732423 včeraj-danes Danes, SREDA, 12. septembra SILVIN Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.22 — Dolžina dneva 12.42 — Luna vzide ob 20.31 in zatone ob 8.30. Jutri, ČETRTEK, 13. septembra FILIP Vreme včeraj : temperatura zraka 19,8 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb raste, brezvetrje, vlaga 57-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 22,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Emanuele Crevatin, Paola Calabrese, Brian Stocovich. UMRLI SO: 92-letna AdeUa Stokel vd. Tachauer, 74-letna Ida Zorco, 77-tetna Maria Curek vd. Bevilacqua, 16-letni Luca Toffolet, 48-letna Gioiana Scucci-marra por. Zucca, 56-letna Giuliana Marchio por. Santorini, 65-letni OUvie-ro Parenzan, 87-letna Maria De Brumali vd. Planinz, 64-letni Giuseppe Palčič, 70-letni Pierino Carparli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. delVIstria 35, Mirama rski drevored 117. Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. é ------------------------------------ V ponedeljek, 10. t.m., je na videmskem konservatoriju diplomirala (iz Sole prof. Cirila Ve-roneka) JAGODA KJUDER Kolektiv TPPZ P. Tomažič čestita mladi violinistki in želi svoji članici mnogo sreče in uspehov v življenju. mali oglasi VARSTVO 7-letnemu fantu nujno iščemo za spremstvo v in iz šole pri Sv. Jakobu ter varstvo v popoldanskih urah z možno pomočjo pri šolskih nalogah. Tel. 040/744-897 od 15. do 20. ure. PRODAM Talbot Horizon, 49.000 km, radio, priključek in napeljava za plin, Tel. 040/213-837 zvečer. VISOKOŠOLKA vpisana na ljubljanski univerzi išče sostanovalki. Tel. na št. 040/948-080. PRODAM otroško posteljico in voziček. Tel. 040/730-495. PRODAM fiat 500 v zelo dobrem stanju. Tel. 040/228781. PRODAM 3-sobno stanovanje v centru mesta. Tel. 040/793364. ODDAM zelo lepo tigrasto mucko in mucka črne barve z beUmi tačkami in gobčkom. Telefonirati v večernih urah na št. 040/274995. OSMICO sta odprla Meri in Lojzi v Zgo-niku. Točita belo in črno vino. KUPIM zložljiv otroški voziček. Tel. 040/ 213410 ob večernih urah. OSMICO je odprl Alojz Škrk, Salež 33. Toči belo in črno vino. DELAVEC tvrdke Fiat proda Regato, staro 4 mesece po stari ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 040/229224 PRODAM veliko kosilnico Vaipadana. Tel. 040/228547. IŠČEM knjige za prvi razred znanstvenega Uceja F. Prešeren. Tel. 040/ 753938 po 20. uri. OSMICO je odprl v Sabljičih Virgil Ra-detič. OSMICO je odprl v Zgoniku št. 34 Stanko Milič. Toči belo vino in teran. ZLATO, zlate kovance kupi ah ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uUca 44, Opčine - Trst menjalnica 11. 9. 1984 Ameriški dolar . Kanadski dolar . Švicarski frank . Danska krona . . NorveSka krene . •vedska krona. . Holandski flortnt . Francoski frank . Belgijski frank. . Funt Iterila! . . Irski «terling . . Nemška marka . Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski Jen . . Španska peseta . Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . Drobni dinar . 1.835.- 1.385.- 739.— 168.50 212.— 212.— 543.— * 2.330.- 1.890.- 613.50 87.- 11.- 6.- mm BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. ' i-U:r - UI ICA K-KiLZMO 'S*.' CI-AdS. Fordov malček z velikim srcem ITALIJANSKA TELEVIZIJA Še ta teden bodo v Italiji začeli prodajati najhitrejšo različico Fordovega malčka, fieste, tokrat z vzdevkom XR2. Gre za športno verzijo fieste, ki ima že vse izboljšave, ki jih predvideva tovarna za modele 1984. Tako so nekoliko spremenjene prednje obese, nekaj se je spremenilo tudi pri volanu, predvsem pa gre tu za estetske spremembe, ki so še zlasti vidni v Prednjem delu avta. Spričo zmogljivosti (najvišja hitrost J80 km/h, od 0 do 100 km/h pospeši fiesta XR2 v pičle 9,9 sekunde, medtem ko je normalizirana poraba pri 90 km/h samo 5,7 litra za 100 km) je fiesta XR2 namenjena predvsem mladim ljudem, ki so bolj dovzetni za majhne in poskočne avte. Da pa bi si zagotovilo čimširšo paleto odjemalcev so pri Fordu posvetili tudi dokajšnjo pozornost podrobnostim in udobju. Motor, ki poganja najnovejšo fiesto je znan 1600-kubični štirivaljnik, ki poganja tudi escort XR3. Fiesta XR2 ima petstopenjski menjalnik, servoza-vore, kolutne zavore spredaj in bobne zadaj. Pogon je seveda na prednji kolesi. Avto bo veljal 12,5 milijona lir ključe v roko. Jugo 65 na ameriškem tržišču KRAGUJEVAC Zavodi Crvena zastava v Kragujevcu so z ameriško nrmo International automobile importers iz New Yorka podpisali pogodbo po Katen bodo že prihodnje leto v ZDA izvozili 20.000 vozil jugo 55 v naslednjih letih pa naj bi količino povečali na najmanj 35.000 vozil letno. Vrednost posla vec kot 100 milijonov dolarjev se bo po trditvah iz Kragujevca splačala saj Pravijo, da ne bodo dobili manj, kot za jugo plačajo jugoslovanski kupci. Osem ^astavinih avtomobilov se že več mesecev prebija po ameriških cestah in Preizkuševalci so v glavnem zadovoljni, našteli pa so vseeno kakšnih sto izboljšav oziroma dodatkov, ki jih bo morala Zastava vgraditi, če želi prodajati na ameriški trg. Za zdaj so zagotovili 90 prodajnih mest ter 300 servisov, (dd) ti in morje Manj znani italijanski napihljivi čolni »Mirage 400 supercomfort« » Napihljivi čoln ali gumenjak je v taliji najbolj razširjeno plovilo, po-, .je pravi sinonim ljudske navtike, Krajših nedeljskih potepov in zvesti Premijevalec na poletnih dopustih. 1 'c čudnega torej, da se v Italiji to-k°. podjetij ukvarja s proizvodnjo apdhljivih čolnov. V poplavi znamk se kupec le težko znajde in se P? navadi odloči za najbolj razširjene bdele. Nedvomno je taka izbira motrna, a ne povsem utemeljena, julijanska proizvodnja je v zadnjih desetih letih dosegla takšno kakovostni raven> da je kupec varen pred , ^ Prijetnimi presenečenji tudi pri pro--vodih manj reklamiranih obratov, i? t temi spada tudi obrat Axemar -mtre ob jezeru Lago Maggiore. W*ed njegovimi različnimi modeli je /*orda še najbolj zanimiv »mirage j/’ supercomfort«, saj je kot nalašč va 'jse tiste, ki napihljivi čoln rabijo j Slavnem le med letnim dopustom ..se kako nedeljo, nato pa ga spra-Jo. »Merage 400« je namreč dolg -etro, kar je idealna dolžina, že Jv krat smo poudarjali, da je nesmi-•no kupovati napihljivih čolnov ^Jsih od 3,80 metra, daljši od 4,20 t(Vra Pa postanejo preokorni in pre-lj. ki. Povsem nepričakovano za ita-jansko proizvodnjo ima »mirage 400« napihljiv gredelj. V Italiji so v glavnem gredlji napihljivih čolnov leseni. Taka izbira zagotavlja stabilen kurz in plovbo tudi v slabših vremenskih razmerah, je pa zato čoln težji, sestaviti in razstaviti gredelj ni povsem enostavno, da bi morali taki čolni ostati napihnjeni tudi med zimo. Obrat iz Litre se je torej odločil za klasično francosko izbiro napihljivega gredlja, ki je kot nalašč za nezahtevne dopustiške kapitane. Kljub temu pa nam tudi napihljivi gredelj zagotavlja dobro plovbo, v marsičem je celo prijetnejša, saj napihljivi gradelj amortizira pregrobe udarce med glisiranjem. Po vsem tem še nekaj tehničnih podatkov. Kot rečeno je čoln dolg 4 metre, širok je 1,80 metra, premer napihljivega dela je 0,45 metra, čoln pa tehta 71 kilogramov. Cena je še kar zmerna, saj stane brez davka IVA 2.380.000 lir. Pri tem je treba navesti, da je ročno zalepljen z dvo-komponentnimi lepili, proizvodnja je torej klasična. Platno je dovolj debelo in odporno, da ga lahko primerjamo z materiali bolj znanih obratov. Že dejstvo, da proizvajalec jamči kakovost za dobo treh let, je zgovoren dokaz o kakovosti. Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 1 13.24 Rascel - Fifi - film Nastopa Renato Rascel 15.10 Velike bitke preteklosti: Waterloo (1815) 16.05 Risanka 16.20 Tarzan contro gli uomini blu -2. del TV film 17.00 II ritorno del Santo - TV film 17.50 Risanka 18.35 II barene e il servitore - TV nadaljevanka 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.30 Professione: pericolo! - TV film 20.00 Dnevnik 1 21.25 Lov na zaklad - nocoj ZDA: New Orleans 22.35 Dnevnik 1 22.45 Športne vesti Milan: kolesarstvo Ob koncu Dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva Poldark - 10. nadaljevanje 14.20 Questestate - kvizi, glasba, filmi. . . 16.50 Fantomas 70 - film Nastopa Jean Marais 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 I professdonals - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 La casa del tappeto giallo -film Režija: Carlo Lizzani Nastopa : Erland Josephson 22.05- Sindikalna tribuna 22.20 Dnevnik 2 - Nocoj , 22.30 Glasbena oddaja z Albertom Fortisem, Kingom Sunny Adè-jem in Edoardom Bennatom 23.30 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 Dnevnik 3 19.25 Tisti prelepi november - Spomin na Ercoleja Pattija 20.00 šolska vzgoja : Evropska panorama XX. stoletja 20.30 All’ultimo secondo - film Nastopa : Peter Fonda 22.05 Delta - znanstvena oddaja Divje življenje v Avstraliji 22.35 Dnevnik 3 23.00 Kamera in spomin - dokumentarec 23.10 Chianciano: včeraj, danes, festival - 1. del 23.40 Pojeta Jo Squillo in Edoardo Bennato JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.45 10.35 TV v šoli 17.45 Teletekst RTV Ljubljana 18.05 Ciciban dober dan: Že jeseni poskrbimo za mrzlo zimo 18.25 Obalno-kraški obzornik 18.40 Čez atlantski ocean - potopisna reportaža 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Grožnja - film 21.55 Kulturne diagonale 22.25 Dnevnik II. Zagreb 17.30 Videostrani 17.40 Poročila 17.45 Moja sestra Camille 18.15 TV koledar 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Obarvana svetloba in Požgani divji veter - film Koper 14.00 - 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini 17.00 TV poročila 17.05 TV šola Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednji prispevki : TRST — Uraden začetek seminarja za slovenske šolnike TRST — Seminar za vodje otroških pevskih zborov TRST — Nova sezona skupine »La Contrada« TRST — Festival festivalov v Ari-stonu TRST — Velika razstava o laboratoriju Leonarda RUTARJI — Enogastronomski natečaj Človeško telo - dokumentarec 17.30 Pustolovščina v Malagi - film Nastopa : Trevor Howard 19.10 Risanke 19.30 TV Stičišče 19.50 II fiume San Lorenzo - dokumentarna oddaja 20.20 Ryan - TV film 21.10 Komike 21.30 Turistični vodič 21.40 TVD Vse danes 21.50 YU made music - glasbena oddaja 22.20 Zeit im Bild - Čas v sliki ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis - TV film 9.30 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Tu sei il mio destino - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital TV roman 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baratta TV film 20.25 II cervello - film 22.25 Kojak TV film 23.25 Canale 5 - News 00.25 Contrabbandieri a Macao -film - Nastopa: Tony Curtis RETEQUATTRO 10.10 Giorno dopo giorno - TV nadaljevanka 11.00 Fantasilandia - TV film 11.50 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Scobby Doo - risanka 12.40 Goldie gold - risanka 13.10 Pronto video - glasbena oddaja 13.30 Fiore selvaggio - novela 14.15 Giorno dopo giorno - TV nadaljevanka 14.45 II caso Paradine - film 17.00 Scooby Doo - risanka 17.30 Giatrus - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips TV film 20.25 Mai dire si - TV film 21.30 La polizia li vuole morti - film 23.20 Quincy - TV film 00.50 B falso traditore - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 10.30 La Pica sul Pacifico - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Il magnifico dottor Dolittle -risanka I fantastici viaggi di Fiorellino - risanka 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.40 La casa nella prateria - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 OK! Il prezzo è giusto - vodi: Gigi Sabani 22.20 Camorra - film Nastopata : Fabio Testi in Jean Seberg 00.20 n grande Niagara - film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - novela 15.00 Lancer - TV film 16.00 Cara a cara - novela 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Risanke 19.30 Mama Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono - novela 21.20 L’awenturiero di Macao - film 23.00 Poliziotto di quartiere - TV film 24.00 Nel tempio degli uomini talpa film triveneta 13.15 Dossier: pericolo immediato TV film 14.15 Capdtan America - risanka 14.30 I fuorilegge - film 16.30 Edgar Wallace - TV film 18.00 L incredibile dottor Hogg -TV film 18.30 TV film 19.30 QP Coupon estate 19-30 Dossier : pericolo immediato TV film 20.30 Sua maestà non concilia -film 22.00 I naufraghi - TV film TELEFRIULI 22.30 Film 16.30 Roma come Chicago - film 18.00 L’ora di Hitchcock TV film 19.00 Cara a cara - novela 19.30 Dnevnik 20.25 Mariana, il diritto di nascere novela 21/10 Furia dei tropici - film 23.00 II richiamo della foresta -film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik- 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Rekreacije, koristni nasvet, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenozabavnih melodij in pesmi; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.15 Iz našega vsakdana; 9.45 Pesniki; 1.10 Koncert RAI iz Milana : Georg Friedrich Haendel: Rodelinda (1. dejanje opere). Pojejo Lella Cu-berli, Anne Murray, Nora Jankovič. John Angelo Messana, Philip Lang-ridge in Giancarlo Lucardi ; simfonični orkester RAI iz Milana vodi Char les Mackerras; 11.15 Glasbeni pot puri; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Tone Partljič: »Volk na madridskih ulicah«; Glasbeni potpuri; 13.20 Zborovska glasba s koncertnega odra: Mladinski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret, v Kulturnem domu v Trstu ; Glasbena priloga ; 14.10 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 16.00 Folklora narodov Jugoslavije; Glasbeni listi ; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 »Trst by night« (ponovitev) ; Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev Danes na valu radia Koper; Med glasbo; 14.00 V znamenju rocka; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna radia Koper; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah ; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Gro-žnjan mesto mladih ’84: z zaključnega koncerta flavtistov; 18.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vrtiljak motivov; 1.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Popoldanski spored - Poročila v nemškem jeziku -Pesem tedna; 16.15 - 18.00 Glasba; 19.00 Jazz glasba ; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbena matineja ; 9.00 Glasbenogovomi program; 11.00 Radijska nadaljevanka ; 11.20 Master -glasba ; 11.30 Mala Italija - jutranji variete; 13.15 Master - glasba dan za dnem; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Ellingtonova zrela leta - radijska nadaljevanka; 18.00 Objektiv Evropa; 18.26 Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.27 Audiobox Urbs; 20.00 Srečanje z gledališčem; 21.00 Rad. priredba; 21.30 Glasba; 22.00 Glasbenogovomi program; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Izbor v sredo; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Veseli napevi; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Minute za EP (prenaša tudi II program); 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba ; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Pojeta ženski zbor Akademije znanosti Estonske SSR in Slovenski oktet 18.30 S knjižnega trga; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci; 20.00 Koncert za besedo -Ljubezen II; 20.25 Minute s slovenskimi interpreti Lidija Pfeifer - klavir (J. S. Bach, M. Lipovšek, F. Chopin); 21.05 Richard Wagner: Dva prizora iz glasbene drai>2 »Valkira«; 22.15 Informativna odaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno Stanoje Makragič: Pesmi o velikem očetu; 23.15 Jazz za vse; 24.00 Poročila. Mladi violinisti iz vsega sveta na 3. natečaju » Rodolfo Lipizer« Krvodajalci sovodenjske sekcije so si vendarle uredili sedež Po folklornem in zborovskem natečaju se je v Gorici pričela tretja pomembna kulturna prireditev v okviru goričkega septembra. Gre za mednarodni violinski natečaj »Rodolfo Lipizer«, ki se sicer ne more ponašati z dolgoletno tradicijo kot drugi dve omenjeni prireditvi, ki pa je v samih treh letih po kvaliteti in mednarodni odmevnosti gotovo dosegel, ali celo presegel drugi dve. Na natečaju bo letos nastopilo 28 mladih violinistov, v zastopstvu 15 držav iz vseh petih kontinentov. Včeraj popoldne so se že pričela izločilna tekmovanja, ki bodo na sporedu še danes in jutri, od petka dalje pa bo na vrsti finalni del. V Prva seja goriškega občinskega sveta po poletnem premoru je potekala povsem mimo in brez kakih pomembnejših polemičnih prizvokov ali političnih razprav. Tako je tudi bilo pričakovati, saj je dnevni red obsegal izključno odobritev vrste u-pravnih sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel na svojih avgustovskih zasedanjih. Tudi v začetku seje ni bilo pomembnejših interpelacij, če izvzamemo pismeno interpelacijo, ki jo je vložila svetovalka Arditova (KPI) o problemu stanovanjskih izgonov. V njej ugotavlja, da zajema ta problem kakih sto družin v našem mestu in zato poziva občinsko upravo, naj se aktivneje postavi kot posredovalec med lastniki stanovanj in izgnanimi najemniki ter naj poskrbi za potrebna jamstva, ki naj omogočijo večje izkoriščanje stanovanjskega premoženja s strani zasebnikov. Obenem poziva upravo, naj v največji meri izkoristi vse javne stanovanjske zmogljivosti. O teh vprašanjih bo občinski svet predvidoma razpravljal na eni od prihodnjih sej. Arh. Brunello (PSI) je župana vprašal, kaj namerava občina ukreniti, da ne pride do prevelike koncentracije prevozniških in Spedi terskih uradov na obmejnem postajališču v Štandrežu, medtem ko bo tem službam v prvi vrsti namenjen bodoči avtoport. petek in soboto ter m zaključnem nastopu zmagovalcev, ki bo v nedeljo po nagrajevanju, bo violiniste spremljal simfonični orkester ljubljanske Opere, ki ga vodi priznani dirigent Milivoj Šurbek. Mednarodni violinski natečaj »Lipizer« so uradno otvorili s kratko svečanostjo včeraj opoldne v Avditoriju v Ul. Roma. Istočasno so tudi odprli razstavo godal. Kot je povedal predsednik društva »Lipizer«, prof. Lorenzo Qualli, poteka letos 10. obletnica smrti velikega goriškega violinista, dirigenta in skladatelja Rodolfa Lipizerja. Zato so letošnji izdaji natečaja želeli dati še večji pomen. Poleg tekmovanja samega Med raznimi točkami na dnevnem redu je bila ponovno na vrsti stanovanjska politika. Šlo je pravzaprav samo za sklepe upravnega značaja in sicer za dodelitev zemljišč nekaterim stanovanjskim zadrugam. Tako ja svet odobril dodelitev zemljišča za gradnjo 24 stanovanj v Pevmi slovenski zadrugi »Ivan Cankar«. Druge zadruge bodo v ulici Palladio, Cordatoli, Brig. Pavia in Lungo Isonzo lahko zgradile skopno 36 stanovanj. Med drugimi odobrenimi sklepi naj omenimo popravilo Pacassijeve lože na dvoriščni strani občinske palače v vrednosti 135 milijonov lir, poleg tega pa je svet odobril še vrsto manj pomembnih sklepov upravnega značaja. Na seji je tudi župan Scarano poročal prisotnim o skorajšnjem povratnem obisku predstavnikov iz Sassarija v našem mestu, s katerim bodo sklenili pobratenje, ki se je pričelo maja, z obiskom goriške delegacije v sardskem mestu. Prireditve bodo na Gradu in v Avditoriju od 27. do 29. t.m. Župan je tudi napovedal obisk delegacije iz Niša, s podpredsednikom Srbije Bulatovi-čem, do katerega naj bi prišlo oktobra. Med Gorico in Nišem se v zadnjem času spletajo zanimive kulturne in športne vezi, ki jih želita obe mesti v bodoče še razširiti. in razstave dragocenih glasbil bosta namreč tudi simpozija o goslarstvu in o violinski tehniki in umetnosti. Prvi je tesno povezan z razstavo, ki je priklicala v Gorico najboljše italijanske in tudi nekatere evropske izdelovalce violin, drugega pa prirejajo že drugič ob natečaju in je izjemna priložnost za poglobljeno izmenjavo mnenj o violinski glasbi danes v svetu. Oba simpozija bosta v pokrajinski sejni dvorani, prvi danes in jutri, drugi pa v petek in soboto. Na včerajšnji slovesni otvoritvi so spregovorili še odbornik Obizzi v zastopstvu goriške občine, predsednik turistične ustanove Moise in deželni odbornik Brancati. Predsednik med narodne žirije, ki bo ocenjevala tekmovalce, Giorgio Ferrari, pa je v kratkem pozdravu izrekel pomembno misel, da je Gorica stičišče različnih kultur in civilizacij in da je kot taka idealen kraj za kulturno srečanje mladih glasbenikov. Glasba je namreč med najbolj posrečenimi in simpatičnimi sredstvi za prenašanje sporočila prijateljstva ih želje po miru v svetu. Po otvoritvi je bil na vrsti kratek ogled razstave dragocenih godal v preddverju Avditorija. V razstavnih prostorih v pritljičju iste stavbe pa je znamenita goslarska šola iz Cre-mone pripravila laboratorij, kjer lahko obiskovalci v živo sledijo nasta-janiu violina. (Na sliki: občinstvo med včerajšnjo otvoritvijo). S pričetkom pouka v šolah stopa jutri ponovno v veljavo zimski urnik avtobusov na medkrajevnih progah. Tako sporoča pokrajinsko avtobusno podjetje APT, ki obenem obvešča uporabnike, da je sedanji urnik začasnega značaja in da bodo po potrebi v teku meseca oktobra uvedli manjše spremembe v voznm redu. Novi urniki na nekaterih pomembnejših progah so sledeči: (navedene so jutranje vožnje proti Gorici, ki pridejo v poštev za dijake) : Proga ČEDAD - KRMIN - GORICA: odhod iz Praprotnega ob 7.20, Dolenje 7.29, Bračan 7.44, Krmin 7.49, Koprivno 7.57, Šlovrenc 7.59, Moš 8.03. Proga TRŽIČ - GRADIŠČE - GORICA: odhod iz Tržiča ob 7.30, Ron-ke 7.37, Redipuglia 7.40, Foljan 7.44, Zagraj (center) 7.46, Zagraj (pri mostu) 7.48. Proga TRŽIČ - SOVODNJE GORICA: odhod iz Zdravščin ob 7.50, Fetovlje 7.54, Rubijski grad 7.56, So-vodnje 7.58. Proga TRST - TRŽIČ - DOBERDOB - GORICA : odhod iz Trsta ob 6 50, Sesljan 7.13, Devin 7.16, Štivan 7.19, Jamlje 7.23, Boneti 7.27, Doberdob 7.39, Poljane 7.42, Devetaki 7.35, Vrh 7.25, Martinščina 7.33, Gabrje 7.45, Sovodnje 7.50. Za dijake, ki o-biskujejo agrarni tehnični zavod v Čedadu odide avtobus iz Gorice ob 6.55, iz Gradišča ob 7.07, iz Krmina Po sedmih letih od ustanovitve, je sovodenjska sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev vendarle prišla do lastnega sedeža. Slovesno so ga odprli v nedeljo dopoldne v Ga-brjah, ob vsakoletnem dnevu krvodajalcev. Sedež je v poslopju, kjer so tudi prostori KD Skala. Pravzaprav bi veljalo zapisati, da je to lep primer sodelovanja med društvoma, ki sicer delujeta na dveh različnih področjih, vendar imata tudi nekakšen skupen imenovalec. Tega predstavljajo člani. Precej skalašev namreč je včlanjenih tudi pri krvodajalcih. Poudariti velja tudi, da so za ureditev sedeža člani sekcije žrtvovali veliko prostovoljnega dela, na pomoč pa so priskočili tudi nekateri domači obrtniki. Rezultat takega sodelovanja je lepo urejena soba, s posebnim vhodom, kjer se bodo odslej zbirali odborniki in kjer bo tudi najbolj primeren prostor za administrativne der javnost, brez katere tudi pri društvu krvodajalcev ne morejo. K uspehu nedeljskega praznika je nedvomno prispevalo tudi lepo vreme, čeprav je zjutraj grozil dež. Slovesnost se je pričela z verskim obredom, zatem so se krvodajalci s položitvijo venca pred spomenikom poklonili spominu padlih. V sprevodu je sodelovala godba na pihala iz Vileša, pel pa je zbor KD Skala, ki je sodeloval tudi v kasnejšem kulturnem sporedu, pred novim sedežem. Praznika sovodenjskih krvodajalcev so se udeležili predstavniki vseh sekcij goriškega območja, predstavniki doberdobskih in tržiščih ob 7.22, iz Tržiča (potniki presedlajo v Gradišču) ob 6.30. Avtobusno podjetje nadalje obvešča dijake, ki razpolagajo z abonmajsko vozovnico za drugo polovico meseca septembra, da se bodo z omenjeno vozovnico lahko brezplačno peljali tudi v dneh 13., 14. in 15. septembra. Nad 600 podpisov za Pacassijev vodnjak Pred meseci je rajonski svet za Placuto in svetogorski okraj sprožil pobudo, da bi Pacassijev vodnjak iz dvorišča pokrajinskega muzeja prenesli na Koren. Pobuda je naletela na odobravanje zlasti med občani, ki živijo v tem predelu mesta. Doslej so namreč zbrali že nad 600 podpisov, kar je vsekakor zelo vzpodbuden rezultat. Koledar kulturnih prireditev v Krminu V Krminu se ie te dni sestala občinska koordinacijska komisija za kulturne dejavnosti. Dogovorili so se o glavnih prireditvah v novi sezoni. Tako načrtujejo nekaj literarnih večerov, med drugim tudi srečanje s pisateljem Tomizzo, glasbene prireditve, razstave ter seveda tudi gledališke predstave. Koledar posameznih prireditev bodo objavili v kratkem. Na seji koordinacijske komisije so razpravljali nadalje o nakupu audio-vizualnih pripomočkov za občinsko knjižnico ter o predlogu, da bi na primeren način nagradili dijake višjih srednjih šol, ki so z odličnim u-speham opravili maturo. Posebno pozornost so namenili obravnavi vprašanja organiziranja tečajev tujih jezikov, zlasti slovenščine in nemščine. V prejšnjih letih je občina redno organizirala tečaje, vendar so stroške v glavnem plačevali tečajniki sami. Da bi povečali zanimanje bo letos celotni strošek prevzela občina. Nesreča pri Koprivnem Precej sreče je imel voznik Ford escorda goriške registracije, 20-letni Leonardo Famea, s stalnim bivališčem v Gorici, Ulica Gamia 13. Včeraj, okrog 3. ure zjutraj, je z avtom zavozil s ceste v bližini Koprivnega. Kljub precej hudim poškodbam se je pravočasno izvlekel iz vozila, ki so ga kmalu za tem zajeli plameni. Zdravil se bo 30 dni. Kljub hitremu posegu gasilcev, je ogenj skoraj povsem uničil avtomobil. krvodajalcev ter gosti iz Ajdovščine in Škofje Loke. Ajdovci so pripeljali s sabo tudi skupino recitatorjev in godcev, ki so lepo dopolnili kulturni program. Po pozdravnih 'nagovorih predsednika pokrajinskega združenja krvodajalcev Bragagnola, gostov iz Ajdovščine in Škofje Loke ter sovodenjskega župana Primožiča so novi sedež, po blagoslovu župnika Juraka in simboličnem prerezu traka, izročili namenu. Na nedeljski slovesnosti so podelili tudi priznanja članom ki so doslej največkrat darovali kri. Srebrno priznanje je prejei Graziano ^.a-ron, ki je daroval kri že petintridesetkrat. Priznanje pa so prejeli še Natalino Culot, Darko Devetak, Ivan Kovic. Joško Peteani in Srečko Tomšič. Doslej so darovali kri že desetkrat. Jutri začetek pouka na vseh šolah Poletne počitnice za učence in dijake so se iztekle, saj se bo jutri že pričel pouk na vseh šolah in tudi v otroških vrtcih. Tako kakor običajno, se bo šolsko leto pričelo z verskim obredom. Dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Gorici bodo imeli mašo ob 9. uri, v Ulici Alviano. Zbrali se bodo v razredih ob 8.30. Ob 10. uri pa bo maša za dijake nižje srednje šole Ivan Trinko, ki se bodo uro pred tem zbrali v telovadnici šole. Tečaj prve pomoči Društvo prostovoljnih pionirjev prve pomoči prireja tečaj za prvo pomoč v sili. Tečaj bo obsegal pet srečanj s teoretičnim in praktičnim poukom. Odvijal se bo na sedežu društva v Ulici Orzoni 58 v Gorici, vsak ponedeljek in četrtek od 20.30 do 22. ure, od 7. oktobra dalje. Prijave sprejemajo na sedežu, vsak dan od 9. do 12. in od 15.30 do 17.30, do 22. septembra. Zborovanje jehovcev V Gorici se je v nedeljo popoldne zaključUozboravanje jehovcev. Zborovanje je potekalo v dvorani Unione ginnastica goriziana in se ga je udeležilo lepo število pripadnikov te vere iz Trsta in Gorice ter drugih krajev dežele. Zaključni poseg je imel Karlo Nichetti. razna obvestila Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da se bo pouk v otroškem vrtcu v Sovodnjah pričel v ponedeljek, 17. t.m., in ne jutri, 13. t.m. Prostore so med počitnicami namreč preuredili in prepleskali in te dni dokončujejo čiščenje. izleti Kulturno društvo Danica obvešča, da imajo še nekaj prostih mest za tridnevni izlet na Dunaj 28., 29. in 30. t.m., ki ga prirejajo skupaj s turistično agencijo Gotour. Prijave pri odbornikih društva ali neposredno v agenciji Gotour. Cena izleta je 150.000 lir. SPD Gorica priredi v nedeljo, 16. t.m., izlet na Komno, oziroma v dolino Triglavskih jezer. Izlet vodi Ivo Berdon. Odhod ob 6. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Pojasnila pri odbornikih društva. kino Gorica VERDI 18.00—22.00 »La gita scolastica« VITTORIA 17.a0-22.00 »Sex erotto feelling«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO Danes zaprto Tržič PRINCIPE Danes zaprto EXCELSIOR 18.00—22.00 »Guerre stellari: L’impero colpisce ancora« Nova Gorica in okolica SOČA 16.30-18.30 »Oficir in gentleman« SVOBODA 20.30 »'Rdeči« DESKLE 19.30 »Bojevniki iz templi3 Kung-Fu« DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38. Telefon: 842-68. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti. Telefon: 72-701- Na skupščini pokrajinskega združenja trgovcev so podelili priznanja za zvestobo delu Pomemben delež v gospodarski strukturi na Goriškem pripada trgovini. Na tem področju je zaposlenih nad 10 tisoč oseb, nad tri tisoč podjetij deluje na različnih sektorjih. Torej realnost, ki jo ni mogoče prezreti. Vendar pa preživlja tudi terciarni sektor dokaj težavno obdobje, kot posledico vse hujše splošne gospodarske krize v državi in specifičnih pogojev v naših krajih. O številnih vprašanjih je tekla beseda na ponedeljkovi skupščini pokrajinskega združenja trgovcev Conf-commercio v Gradišču. V tem kraju so v ponedeljek tudi odprli nove pro store področnega centra združenja v Ul. Venezia 4. Podoben center bodo v prihodnje uredili tudi v Krminu, kakor je povedal predsednik goriških trgovcev Mario Morassi, v svojem dokaj izčrpnem poročilu. Novi področni center bo po eni strani približal gospodarskim operaterjem trgovinskega sektorja razli čne storitve, ki so jih doslej opravljali le v Gorici, Tržiču in Grade-žu, po drugi strani pa pomeni odraz volje po reorganizaciji, ali vsaj bolj- ši organizaciji strokovnega združenja, ki je bilo menda preveč osredotočeno na glavni središči pokrajine. V obsežnem in izčrpnem poročilu je predsednik Združenja trgovcev goriške pokrajine Mario Morassi opozoril na številna vprašanja splošnega in specifičnega značaja. Tako je kritiziral vse pogostejše ukrepe vlade, zlasti na davčnem področju, proti trgovcem in drugim samostojnim delavcem. Morassi je opozoril nadalje na pojav različnih oblik trgovine na čmo, ki je menda tudi v naših krajih zelo dobro organizirana. Trgovina torej preživlja težavno obdobje, za premostitev katerega je potrebna učinkovitejša družbena pomoč. Morassi je posebej navedel obstoječe ugodnosti (v okviru deželne zakonodaje) s področja kreditiranja, vendar ob tem opozoril, da je učinkovitost skoraj izničena zaradi zapletenega in dolgotrajnega birokratskega postopka. Morassi se je v poročilu dotaknil tudi vloge Goriške proste cone in blagovne menjave v okviru avtono- mnega računa. Sistem proste cone (zakon zapade konec prihodnjega leta) naj bi ohranili v glavnem v sedanjih okvirih, glede blagovne menjave po avtonomnem računa pa go-riški trgovci zahtevajo zase večjo, bolj enakopravno vlogo. Ob koncu ponedeljkove skupščine, ki so se je udeležili tudi vidni predstavniki družbenega in političnega življenja, so podelili priznanja trgovcem, ki že 30, 40 in 50 let delajo na tem področju. Srebrnega orla, za 30 let dela v trgovini, so prejeli : Giovanni di Gregorio, Ludvik Lah, Antonia Persoglia Brumat, Carlo Pi-ciulin, Anna Puia Bressan, Cornelia Spessot Simenko. Zlatega orla, za 40 let dela, pa so prejeli Andrea Abuja, Walter Calligaris, Olivio Gozzuto, Santina De Michelis, Stefania Lenardis, Ivan Makuc in Elvira Vi-sintin. Najvišje priznanje, diamantni orel, je bilo podeljeno petim trgovcem : Edoardu Bauconu iz Gorice, podjetju Giuseppe Borghes iz Gradišča. Mariu Bressanu iz Gradišča, Santi Germ Portelli iz Vileša in Tereziji Petejan Brecelj iz Gorice. Razna stanovanjska vprašanja na seji občinskega sveta S pričetkom pouka v šolah zimski urnik avtobusov Kljub nasplošno neugodnemu trenutku narašča zanimanje za gojitev čebel Letna skupščina članov konzorcija čebelarjev na Goriškem Obrtniki v novogoriški občini predstavili svoje glasilo V prostorih področnega središča deželne ustanove za razvoj kmetijstva (ERSA) v Gradišču je bila v petek zvečer letna skupščina članov pokrajinskega konzorcija čebelarjev. Ni bila to zgolj formalnost, kakor bi bilo mogoče soditi na prvi pogled, ampak pomemben dogodek na katerem so razpravljali o številnih vprašanjih, ki tako ali drugače zanimajo širši krog občanov in tudi celotno skupnost in ne samo tistih 120 ali 130 zanesenjakov, ki se ljubiteljsko ali Pa tudi iz gospodarskih razlogov še ukvarjajo s čebelami. Pravzaprav preživlja čebelarstvo dokaj težavno in obenem čudno obdobje. Kljub temu, da je varoza v zadnjih dveh letih opustošila kakih 30 odst. panjev, da so precej težavni odnosi med čebelarji in sadjarji ter vinogradniki, zanimanje za čebele zelo hitro narašča. Iz nepomembne in skoraj pozabljene dejavnosti se čebelarstvo na Goriškem v prihodnjih letih utegne razviti na zavidljivo raven. Podobno usmeritev je opaziti tudi v drugih pokrajinah naše dežele, kjer so menda šele prav pred kratkim odkrili možnosti razvoja ter dobesedno razgrabili denarne podpore, ki jih za to namenja deželna uprava. Kakor je bilo na skupščini slišati, so za letos razpoložljiva sredstva že izčrpana, s ponovnim finansiranjem zakona pa bo treba v naslednjem triletju zagotoviti večjo razpoložljivost. Pri vzpodbujanju zanimanja za gojitev čebel pa tudi pri reklamiziranju medu in drugih čebelarskih proizvodov je treba vsekakor omeniti pomembno vlogo Pokrajinskega konzorcija, ki je v zadnjih letih, posebej pa še lani in letos dal pobudo in tudi u-spešno izvedel nekaj manifestacij, od pokrajinske razstave medu v Gradišču, do razstave in pokušnje medu v Krminu, do organizacije mednarodnih strokovnih posvetov v okviru sejma kmetijskih strojev v Gorici. To vlogo nameravajo še popestriti z ureditvijo vzorčnega čebelnjaka v nekdanji drevesnici v Grojni. Eno od osrednjih vprašanj na petkovi skupščini je bilo namenjeno va-rozi, zlasti ukrepom, ki naj bi omejili že do zdaj dokaj visoko škodo. Zajedavca ni mogoče uničiti, zato pa je treba storiti vse, da bi bila njegova prisotnost kar se da nizka. Za dosego tega cilja bo najbrž treba stimiti prizadevanja posameznikov, čebelarjev, konzorcija, KZE in tudi dežele. Zanimivo je bilo prisluhniti poročilu pokrajinskega živinozdravni-ka dr. Alimerigogne o dosedanjih preventivnih ukrepih, o uspehih dimljenja s folbexom itd. Strokovnjaki so pregledali nad 70 čebelnjakov in okrog 700 panjev. Eno od vprašanj, ki posebej zaskrbi ja čebelarje in funkcionarje konzorcija je nenadzorovana oziroma neprimerna raba različnih pesticidov, zlasti v sadovnjakih in vinogradih. Letos je bilo zaradi tega precej škode v čebelnjakih med Krminom, Gradiščem in Gorico. Konzorcij je v zadnjem času, kakor je povedal predsednik dr. Luigi Marizza, še utrdil sodelovanje z nekaterimi znanstvenimi ustanovami in strokovnim’ službami, zlasti pa še z entomološkim institutom fakultete za veterinarstvo v Bologni. Za dosego ustreznih rezultatov — ugotavljanje vrste pesticida in posredno tistih, ki tako neodgovorno ravnajo z nevarnimi snovmi — pa je potrebno najširše sodelovanje vseh članov konzorcija. Naj ob koncu povemo še, da se je skupščine udeležil predstavnik pokrajinskega nadzomištva za kmetijstvo dr. Zorzut in da so na skupščini tudi izvolili člane statutarnih organov. Za predsednika konzorcija je bil ponovno izvoljen dr. Luigi Marizza. NOVA GORICA — Samostojni obrtniki v občini so dobili svoje glasilo, ki je po zasnovi, vsebini prve številke in tudi po likovni in tehnični opremljenosti izvirno in bogato. Predstavili so ga v petek zvečer na sedežu Obrtnega združenja, dogodek pa je vzbudil odmevnost in zanimanje. Glasilo je bilo potrebno že zaradi razširjenosti in gospodarske vloge zasebne obrti v novogoriški občini. Naj omenimo, da ima Obrtno združenje 780 rednih članov, nad 500 je takoimenovanih dopolnilnih ali popoldanskih obrtnikov, 400 pa je delavcev, ki so zaposleni pri privatnih obrtnikih. Zelo pomembna dejavnost torej, o čemer v uvodniku piše tudi glavna urednica Goriškega obrtnika, diplomirana pravnica Klelija Rožič. Dala mu je pomenljiv naslov »Delati, misliti, zapisati«. Rožičeva je med drugim zapisala, »da je novo glasilo kakovosten premik v življenju in razvoju obrti na Goriškem, saj ni mogoče več ostajati pri doseženem. Obrt se ne sme več zadovoljevati sama s seboj, ampak se mora oplajati tudi z dosežki drugih«. Vsebina prve številke Goriškega o-brtnika je zelo pestra in aktualna. Tako objavlja sestavke o sedanjih vprašanjih te dejavnosti, inovacijah v obrti, delu strokovnih sekcij, o obrtnih zadrugah, športu in rekreaciji, nadalje anketo in pogovore z obrtniki, rubriko s pravnimi nasveti, seznam obrti in obrtnikov in podatke o razvoju obrti v preteklih petih letih. Novogoriško občino predstavlja članek pred- sednika Skupščine Danila Bašina, o razvojnem programu za obrt pa piše predsednik Izvršnega sveta Albert Bevčič. Ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič je prispeval članek o zgodovini obrti na Goriškem. Naslovno stran upodablja lep posnetek starega in novega mostu čez Sočo v Solkanu. Naj opozorimo, da je v prvi številki Goriškega obrtnika objavljen tudi informativni zapis o delovanju in pomenu Slovenskega deželnega gospodar-združenje v Novi Gorici in slovenski gospodarski operaterji, tako tudi o-brtniki, v Gorici imajo namreč tesne stike in želijo, da bi se ti stiki hitro razvijali v smeri pravega poslovnega sodelovanja. darovi in prispevki V sklad za postavitev partizanskega spomenika na Jazbinah so darovali: N.N. z Gradiškute 20.000 lir, Aleksandra Devetak 10.000 lir, N.N. 103.850 lir, Jožefa Maraž 10.000 lir, Giuseppe Susterini 30.000 lir, Eugenio Tamia ri 50.000 lir, N.N. 100.000 lir, družina Humar (Klanec št. 13) 20.000 lir, Zorko Maraž 50.000 lir, Bruno Štekar (Klanec 6) 50.000 lir, družina Štekar (Valerišče 12) 100.000 lir, Marcelo in Marino Humar 50.000 lir, Anton Pintar 50.000 lir, Darinko Terpin 50.000 lir, Remigij Velušček 30.000 lir, Kajtimir Komic 50.000 lir, Franc Komic 30.000 lir. odki v slikah V Doberdobu so imeli že drugič v kratkem času ptičji sejem. Tokrat so ga priredili kraški ptičarji. Sodelovalo je okrog 300 razstavljalcev iz raznih dežel severne Italije, obisk s strani občinstva pa je bil tokrat nekoliko P°d pričakovanjem. Na sejmu so pripravili tudi nastop izurjenih nemških ovčarjev, ki so se izkazali z marsikatero tudi precej težko vajo. V Moraru so v soboto predali namenu novo občinsko telovadnico. Od Prvega načrta je minilo že 10 let, objekt pa je stal približno 500 milijonov, ki •tih je prispevala dežela. Uporabljali ga bodo lahko v športne (dovolj je velik za košarkarsko igrišče) in kulturne namene, saj razpolaga tudi z odrom, bodo prihajale tudi šole, športne ekipe in kulturni krožki iz bližnjih občin. Z lastnimi čuti do imaginarnega sveta V nekoliko hladnem prostoru stare šolske telovadnice sedi po stolih skupina kakih dvajset, povečini mladih ljudi. Roke jim ohlapno visijo ob telesu, pogledi pa so pozorno uperjeni v vaditelja. »Sedaj, ko ste sprostili roke, začnite vrteti z glavo. Počasi. Zaznavate težo glave . .., glava je težka . . .« Se ustavi za hip in nadaljuje: »Sedaj z očmi. Oči postajajo težke, čutimo njihovo težo, čutimo, kako nam pritiskajo na očesno votlino. Predajmo se percepciji čutov iz okolja. Ali na primer kdo od vas lahko zaznava razliko v temperaturi med očema? Kdor jo, naj dvigne roko . . .« Govori Janez Vajevec, pedagog in učitelj igre, ki vodi letošnji četrti seminar umetniške dramske igre v Gorici. Prizor, ki smo ga opisali, je iz uvodnega dela ene od voj, ki se vrstijo vsak popoldan v teh dveh prvih septembrskih tednih. Tečajniki se seznanjajo z osnovnimi elementi igralske psihotehnike Konstantina Stanislavskega, ki je zaslovela po zaslugi Leeja Strasberga in drugih u-stanoviteljev znanega ameriškega Ac-tor’s Studia. Če kdo ob prvem stiku s to tehniko pomisli, da gre za neke sorte avto-hipnozo, ga Vajevec takoj prehiti. »To ni hipnoza, ni transa odtujenosti, čuti so izredno budni. Te vaje uporabljamo za relaksacijo. Ponavadi nas preveč pogojuje glava, zato skušamo njen vpliv odstraniti in se predajamo percepciji čutov iz okolja. Za igralca je važno, da izostri vsak svoj čut, da se zaveda vsakega dela svojega telesa.« Tečajniki so razumeli in pozorno nadaljujejo s sprostitvenimi vajami, za novinarja pa so te besede nove in nekam skrivnostne. Zato smo se Janez Vajevec po vaji srečali z Janezom Vajevcem in pobudnikom goriških seminarjev, Dariom Frandoličem, da bi pobliže spoznali to gledališko tehniko. »Relaksacija je za igralca kot u glaševanje violine pred koncertom. Veliki igralci so najboljši tedaj, ko so popolnoma relaksirani, samo tedaj pridejo do izraza tudi najmlajši notranji vzgibi. Igralec ustvarja imaginarni svet preko čutil. Ta imaginarni svet mora doživljati, kot če bi bil realen.« — »Gre torej za neke vrste sugestijo?« »Ne, to ni sugestija, ampak veščina. Kot pri otroku, ki v igri naredi iz opeke tovornjak in se zato obnaša, kot če bi imel v resnici tovornjak. Otrok tako spoznava svet, mi pa ga skušamo interpretirati. V imaginarnem svetu mora igralec ustvarjati določene učinke.« — »Že, toda kako dosega te ličinke?« »Tu pridejo v poštev vaje čutnega spomina, ki jim posvečamo veliko pozornost na seminarju. Če hočem izraziti na primer občutek mraza, si prikličem v spomin trenutek, ko sem sem doživljal mraz. Tako lahko izrazim mraz, kot da bi ga med igro res doživljal.« — »Toda, ali to ne omejuje igralca? S to tehniko ne more ustmrjati u-činkov, ki jih ni nikoli prej sam izkusil v življenju.« »Motiš se. čutne spomine lahko združujemo in z njimi sestavljajmo čisto nove učinke. Vzemimo na primer problem, ki si ga je nekoč postavil Marion Brando, ko je moral ponazoriti smrt v nekem filmu. Pozanimal se je pri zdravnikih, da bi izvedel, kaj človek čuti, ko umira. Povedali so mu: mraz, drhtenje, o-motico, kot kadar si pijan. No, to so že enostavni čutni spomini, ki jih je vsakdo gotovo preizkusil. Brando jih je samo združil v celoto in čudovito zaigral človekovo smrt.« Povedano tako, se zdi dokaj enostavno, v resnici pa zahteva ta tehnika resnih vaj in precej truda. Na goriškem seminarju, ki je letos že četrti, vadijo poleg relaksacije in čutnega spomina tudi z delom na scenah iz raznih modemih avtorjev, ki se z drugačnim pristopom do dela nekoliko oddaljijo od običajnih shem. »Občutek imam, da tudi tukaj doživljate kulturo preveč prosvetarsko, da manjka več kreativnosti, pri kateri bi izpovedali sami sebe,« pravi Janez Vajevec. »Gre za to, da začnemo ljudje gledati in doživljati z lastnimi čutili, obuditi moramo sedaj nekoliko zakmjeno percepcijo svojega časa in prostora, saj je ta čas in prostor edini, ki ga imamo na razpolago. Pri tem vidiš, da nismo nobeni idealisti, kot nam kdaj očitajo, ampak smo povsem praktični in pragmatični.« Marko Marinčič TONE SVETINA Med nebom in peMom -_______________ 243._________________ T »Frane, umiram...« je dejal Edvin. »Ustreli me! *ako smo se zmenili bratje, ko smo šli v boj.« »Ne morem, Edvin. Kako naj bi ubil svojega bra-ta? Nikoli ne bi ubil človeka, nikoli, če ne bi bili fausti začeli te nore vojne.« Edvin je že taval po sivih poljanah večnosti. Bra-besede so plavale skozenj in mimo. Počasi je z ^dravo roko odpel tok s pištolo, ki mu jo je bil pobril Frane. Izvlekel jo je, premaknil zaklep. Nameril 1 jo je v sence in rekel: »Zbogom, Frane.« .. Votel pok je presekal tišino. V senceh mu je za-zdala luknja, po licu mu je drla kri. Naslonjen na skalo je kamnel s pogledom, uprtim v begotne oblake ln sončno luč, ki je temnela. .. Pok pištole je sprožil vrišč med Italijani. Z vpi-,eRi so krenili naprej, previdno se skrivajoč za kamenje. Frane se je pomaknil k bratu. Zatisnil mu je oči !_n ga nežno pobožal po laseh. Naslonil se je k njemu, Qa sta si bila blizu, kot sta si lahko samo brata. Sen-Ca z neba je zagrnila hrib. V glavi mu je šumelo, kot so šumeli valovi reke, čez katero niso prišli. Domačija v soncu, otroci z živino pa beganje preko meje, utrdbe kot oči smrti... vse se je pomešalo in gostilo. Katica, njegova velika ljubezen... tudi njo so uničili... pa mamo in očeta. No, Karlo jih bo maščeval. Vseh Maslovih ne morejo pobiti in vseh Slovencev tudi ne! Od Urala do Triglava čuva narod majka Slava! Mogočna pesem se mu je zdramila v duši in se spreminjala v orkan. Smrti ni, samo boj je, odhajanje in prihajanje novih, ki bodo stopili na mesta mrtvih. Italijani so bili že blizu. Slišal je njihove mačje korake, vohal smrdljivo sapo in strah, dišeč po kislem. Nori svet, nori svet, nori ljudje, vse noro... Nora, nora, nora vojna! Poškilil je skozi režo ob skalah. Tu so, svinje! Vrgel je mednje poslednjo bombo. Potem se je zagledal v cev pištole. Vse življenje se mu je zožilo v ozkem obodu jekla. V njem so se pomešale vse barve, vsi zvoki, vsa čustva in misli v eno samo željo za popotovanje onkraj vseh stvari. »Odhajam, vendar po svoji volji. Zbogom žalost — zbogom norost. Morda bo kdaj na svetu bolje. Želim, da bi bilo zanamcem lepše!« Pok je presekal željo. Nagnil se je k bratu. Njegove odprte oči so strmele vanj začudeno, na ustih mu je obležal nasmešek, ki je namenjem samo najboljšim prijateljem. Minila je ura, preden so Italijani z gromozanskim vpitjem pridrli na vrh. Eksplozijo bombe in zadnja dva strela so si razlagali kot ukano. Partizana bi se lahko potuhnila in vrgla bombo... Temnolasi narednik, ki ju je pozival k vdaji, ju je prvi zagledal. Krvava, raztrgana od granatnih drobcev, bela od prahu, sta bila naslonjena na skalo v jami. »Attenti ragazzi!« je zavpil in se razkoračil na robu okopa. Dvignil je pištolo in v trupli izstrelil poln saržer nabojev. S histeričnim glasom je oznanil, da sta mrtva, kot bi jima on vzel življenje. Za njim so pridrli njegovi vojaki. Tako kot on so streljali v trupli in vpili: »Prekleta bandita slovenska!« Vojaki, ki so preživeli dve uri strahu, bi ju bili v besu razmrcvarili, če ne bi častnik, ki je prisopihal za njimi, zavpil: »Nehajte! Ne junačite se zdaj, ko sta mrtva. Dovolj je komedije!« Vsi, ki so sodelovali v napadu, so lezli kot kobilice na vzpetino. Vsak je hotel videti mrtva partizana na položaju. • Prišla sta tudi major in general. Vojaki so jima spoštljivo napravili prostor. General se je odkril, rekoč: »Bila sta vse časti vredna nasprotnika.« S škornjem je sunil v kup tulcev, da so zažven-ketali po kamenju. Sklonil se je in vzel na roko zbro-jevko. Čudil se je pravemu češkemu mitraljezu. V leseno kopito sta bila vrezana peterokraka zvezda s srpom in kladivom in ime E. MASLO. Generalu so se razlezle ustnice v zadovoljen nasmeh. Morda smo ubili poveljnika partizanov in njegovega brata, je pomislil. Potem je velel, da potegnejo trupli na piano in pregledajo njune žepe in nahrbtnika. Drevi prijateljska nogometna tekma Škotska-Jugoslavija Ameriški center naposled podpisal pogodbo Prvi Milutinovičev izpit GLASGOW — V okviru priprav na prvo kvalifikacijsko srečanje za svetovno prvenstvo leta 1986 proti Bolgariji bo drevi jugoslovanska nogometna reprezentanca igrala v Glas-gowu prijateljsko tekmo proti Škotski. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri. To bo tudi prvi uraden nastop jugoslovanske reprezentance pod vodstvom novega selektorja Miloša Milutinoviča, ki je praktično prvič treniral svoje nove varovance sinoči na stadionu v Glasgowu. Milutinovič ob svojem prvem nastopu gotovo ni imel srčne roke. Baždarevič je bil namreč v nedeljo na derbiju Željezničar -Sarajevo izključen in je tako avtomatično izločen tudi iz reprezentance. Selektor je hotel Baždareviča zamenjati z Gudljem, iz Splita so mu odgovorili, da je njihov nogometaš poškodovan in tako je Milutinovič odpotoval v Glasgow z igralcem manj, kot je predvideval. Miloš Milutinovič Jugoslovanski zvezni trener bo o-bjavil postavo, ki bo drevi stopila na igrišče v Glasgowu, šele danes. Na razpolago pa ima naslednje nogometaše: Panteliča, Stojiča, Miljuša, Radinoviča, Baljiča, Jožiča, Matijeviča, Jesiča, Sliškoviča, Gračana, Georgi jevskega, Bahtiča, Pančeva, Vo-krija in Batroviča. S Škotsko bo igral tudi sedanji član Sampdorie Souness. Partizan že danes v pokalu UEFA RABAT — Beograjski Partizan bo že danes (17.00) igral v prvem kolu evropskega nogometnega pokala UE FA. V Rabatu bo igral proti malteškemu moštvu Rabat Ajax. Čeprav bo Partizanovo moštvo nastopilo brez reprezentantov Radanovi-ča in Jesiča, pa je v tem srečanju nesporni favorit, saj Maltežand še krepko zaostajajo za »evropskim nogometom«. Naj omenimo, da je trener malteškega moštva bivši bolgarski reprezentant Jordan Filipov. Coleman pri Stefanelu Ameriški temnopolti košarkar Ben Coleman je za 90 tisoč dolarjev pod- . pisal enoletno pogodbo s tržaškim prvoligašem Stefanelom. Moštvo je torej okrepil prav tisti igralec, ki si ga je trener De Sisti strastno želel v svoji peterki. Preden so Colemana prepričali, da ostane v Trstu je trajalo nekaj dni, saj so se zanj potegovala nekatera ameriška profesionalna društva, v zadnjem hipu pa je veliko zanimanja pokazal tudi milanski Si-imac. Neki znani vsedržavni italijanski športni dnevnik je včeraj celo pisal, da je Coleman z milanskim klubom že opravil poskusni trening. No, kaže, da je obljuba Colemanove-ga odvetnika Pollacka tržaškemu Stefanelu vendarle obveljala in temnopolti center se bo že danes pridružil Vitezu in tovarišem. Coleman je star 22 let, visok 203 cm, pri izbirah NBA pa je bil poklican kot 34. v drugem kolu od ekipe Chicago Bulls, v zadnjem letu univerze pa je pri peterki Marylanda dosegel v povprečju 15,3 odsto košev na tekmi in lovil 8,4 odbitih žog. Če se bo izkazal za resnega igralca in če ne bo, kot nekateri pred njim v zadnjem hipu »zbežal« nazaj v ZDA, je Coleman za tržaško ekipo prav gotovo pomembna okrepitev. O-meniti velja, da je v pogodbi s Colemanom zapisano, da lahko obe strani enostransko in kadarkoli prekineta delovno razmerje. Gre za tveganje, ki pa je edino omogočilo Stefanelu, da se dokoplje do tega izredno močnega igralca. Pri tržaškem klubu sicer pravijo, da se Colemanu takojšnji povratek v ZDA letos najbrž ne izplača, zato upajo, da se zadeva Cureton ne bo ponovila. Ferrari na prazniku »Unità šport« Znani konstruktor bolidov Enzo Ferrari se je včeraj na' komunističnem prazniku »Unità šport« dve uri govarjal z novinarji in poslušalci. Danes bogat mednarodni nogometni spored Tudi kvalifikacije za SP Sinoči v velikem finalu nogometnega memoriala Race Veliko presenečenje na Proseku Zarja premagala S. Giovanni Danes se bodo spet vneli boji na mednarodnem nogometnem prizorišču: na sporedu je namreč več tekem v kvalifikacijskih skupinah za svetovno prvenstvo, ki bo v Mehiki leta 1986 in nekaj prijateljskih tekem. Na teh tekmah bo nastopilo tudi več nogometašev, ki igrajo v Italiji. To so Brady (Irska), Laudrup, Elkjaer in Bergreen (Danska), Francis, Ha-, teley in Wi'kins (Anglija) ter Souness (Škotska). Ne bosta pa nastopila Schachner (Avstrija) in Rumme-nigge (ZRN), ker sta poškodovana. Spored tekem je naslednji : SKUPINA 2: Švedska - Portugal- SKUPINA 3: Severna Irska - Romunija. SKUPINA 6: Irska - Sovjetska zveza in Norveška - Švica. SKUPINA 7: Islandija - Wales. V prijateljskih srečanjih pa bodo, poleg Škotske in Jugoslavije, igrale še ZRN z Argentino, Danska z Avstrijo in Anglija z NDR. DANES V TRSTU Žreb sodnikov v A in B ligi TRST — Danes bo v nekem hotelu na tržaški rivieri žreb sodnikov za prvo- in drugoligaško prvenstvo. Doslej je sodnike določala zveza, zato bo žreb pomembna novost. Tekme bodo razdelili po posebni »težavnostni lestvici« v razne kategorije, v okviru vsake kategorije pa bodo izžrebali sodnike. Medtem se v Trstu nadaljuje seminar za sodnike. Včeraj so bili na sporedu atletski testi za stranske sodnike, popoldan pa so le-ti imei predavanje, kjer so tudi predvajali filme o najpogostejših napakah, ki so jih stranski sodniki zagrešili v zadnjih letih. Danes popoldan se bodo sodniki srečali s kapetani prvo- in drugoliga-ških ekip. Zarja — S. Giovanni 5:3 po streljanju 11-metrovk (1:1, 1:1, 1:1, 1:1) STRELCA : v 14. min. D. Fonda, v 29. min. Francini. 11-METROVKE: Piscanc - Ramani ubranil, Gerin 0:1, Fonda 1:1, Stigliani 1:2, Udovicich 2:2, Nicotera - Puzzer ubranil, Puz-zer 3:2, Mentitila - Puzzer ubranil, Sossi 4:2. ZARJA: Racman (od 119. min. Puzzer), Gotti (od 119. min. Bencich), Tognetti, Franco, Borelli, Grgič, U-dovicich, Bon, Piscanc, Sossi, D. Fonda. S. GIOVANNI: Ramani, Burgher (od 69. min. Degano), Stigliani, Fa-bris, Francini, Zaechigna, Favento (od 69. min. Sambuchi), Zurini (od 69. min. Gerin), Mendella, Romano, Nicotera. SODNIK: Formica iz Trsta. Neverjetno! Bazoviška Zarja je sinoči v velikem finalu premagala nespornega favorita, moštvo S. Giovan-nija, in osvojila prvo mesto na nogometnem turnirju za memorial Race. Varovanci trenerja Vojka Križman-čiča so si zmago povsem zaslužili in ko bi imeli več športne sreče, hi slavili že v regularnem času. Pokazali so namreč mnogo več od bolj reno-miranih tekmecev, ki nastopajo v dveh kategorijah višje od Bazovcev. Bili so predvsem bolj požrtvovalni od Sve-toivai čanov, ki so verjetno v začetku nekoliko podcenjevali naše nogometaše, kaj kmalu pa so uvideli, da imajo pred seboj enakovrednega tekmeca in so tudi poostrili tempo svoje igre, toda zaman. Zarjam so igrali zares odlično in so povsem popravili nedeljski spodrsljaj, ko so nerodno izgubili v deželnem pokalu. Bazoviški nogometaši so srečanj začeli poletno, odločno in so že v 14. minuti povedli po lepi skupinski akciji, ki jo je z močnim strelom zaključil Damjan Fonda, ki je bil, po našem mnenju, skupno s Tognetti jem eden najboljših v Zarjinih vrstah. Svetoivančani so izenačili 15 minut pozneje s Francinijem. Tudi v nadaljevanju smo bili priča živahni in dopadljivi igri z vrsto lepih priložnosti. Izid pa se m spremenil tudi po dveh podaljških. Pri streljanju enajstmetrovk so bili Bazovci spretnejši in so tako poskrbeli za veliko presenečenje, obenem pa tudi za zasluženo slavje. Po tekmi je sledilo nagrajevanje, (bi) Drevi Venezia - Gorizia BENETKE — Drevi ob 20.45 bodo odigrali posticipirano tekmo, veljavno za italijanski pokal za tretjeliga-ške ekipe, med Venezie in Gori zio. Naši košarkarji so bili teden dni na pripravah Jadranovci so se vrnili iz Kranjske gore V nedeljo se je Jadran vrnil z enotedenskih priprav v Kranjski gori. V slovenskem letoviščarskem kraju so se Jadranovi košarkarji imeli odlično, kot nam je potrdil tudi kapetan Peter Žerjal: »V Kranjski gori smo imeli optimalne pogoje za delo. Prve tri dni smo imeli krasno vreme, v sredo se je nekoliko poslabšalo, zadnje dni pa je bilo spremenljivo in bolj hladno. V glavnem smo bili vsi zdravi, le Danev je zbolel za lažjo obliko gripe.« Tehničnega direktorja Rajmunda Kralja pa smo zaprosili, da bi nam orisal program Jadranove ekipe do začetka prvenstva, ki bo, kot smo že poročali, s tarlalo 29. septembra. »Včeraj so naši fantje prvič trenirali po prihodu iz Kranjske gore. V soboto in nedeljo bomo igrali na turnirju »Del Negro« s Servolano, z Italmonfalco-nejem in ekipo Udine Nord. 22. in 23. septembra bomo verjetno šli na gostovanje v Jugoslavijo, kjer naj bi igrali z Željezničar jem iz Karlovca in neko ekipo iz Zagreba. V torek, 25. septembra, pa bomo igrali ob 20. uri v športni palači proti Stefanelu.« »So v igralskem kadru kake spremembe?« »Edi Kraus bo skoraj gotovo stalno igral v ekipi, medtem ko ne bo verjetno Branka Hrovatina, ki je odšel na služenje vojaškega roka v Salerno. On bo verjetno igral s Poletom v promocijskem prvenstvu.« Posnetek s prijateljskega srečanja na Opčinah med Jadranom in Poletom šport na primorskem Vrsta zanimivih prireditev Konec preteklega tedna so se na Primorskem zvrstile številne kakovostne športne prireditve, ki so lahko skupaj z ligaškimi boji zadovo'jile še tako različne okuse. Največja se je začela v nedeljo, ko je v Portoroškem zalivu s tarlalo 55 posadk v jadrnicah razreda »tem pest«, udeležencev letošnjega svetovnega prvenstva. Med nastopajočimi je največ zastopnikov ZRN, svojo posadko pa i-ma tudi Jugoslavija: prvič se v tej konkurenci namreč preizkušata domačina Dušan Puh (sicer znani jadralec na deski) in Marjan Matevljič. V Novi Gorici so na republiškem prvenstvu za mlajše mladince in mladinke nastopili atleti. Osnovna značilnost prvenstva je bila skromna u-deležba primorskih atletov, kar kaže na globoko krizo v tej panogi. Ob atletskih izidih velja omeniti tudi dokaj uspešen nastop tričlanskega Na pobudo Tržaške hranilnice Dijakom abonmaji Triestine Včeraj so v Avditoriju predstavnik Tržaške hranilnice, predstavnik CO NI in ekipa Triestine s trenerjem pozdravili vse dijake višjih srednjih šol, ki so se letos udeležili mladinskih iger. Tržaška hranilnica že vrsto let finančno podpira mladinske igre, tu- * di letos se je odločila za pobudo, / ki zelo razveseljuje dijake. Dijaki, ki so se udeležili mladinskih iger in dobro izdelali, so namreč dobili a-bonma za prvenstvene tekme Triestine. Abonma je dobilo okrog 750 dijakov. Tudi slovenski dijaki so bili nagrajeni z abonmajem, vendar sta se včerajšnjemu povabilu odzvala le dva slovenska dijaka: Gabrijel Rase-ni, dijak znanstvenega liceja »Prešeren« in Pavel Lipolis, dijak trgovske- ga zavoda »Žiga Zois«. Nagrajevanje so zaključili z željo, da bi bilo drugo leto še več dijakov, ki bi dobro izdelali in se hkrati udeležili mladinskih iger, saj je že vsem znano, da šport ne ovira študija. O aferi Dirceu Napoli in brazilski nogometaš Dirceu, ki ga je neapeljski klub po nakupu Maradone in Bertoni ja odslovil, se še nista sporazumela. Dirceu še naprej izsiljuje klub, da noče sporazumno razvezati svoje večletne pogodbe, kar bi pomenilo, da Napoli bi moral v nedeljo nastopiti brez Berto-nija in obdržati Dirceua. Vsekakor kaže, da se bo afera vendarle končala, tako da bo Napoli Brazilcu plačal 350 milijonov lir odškodnine. kratke vesti - kratke vesti Ježica presenetila Ljub’janska Ježica je presenetljivi zmagovalec bezbolskega pionirskega turnirja Julialpine, ki je bil na pro-seškem igrišču. V finalu so mladi Ljubljančani premagali Američane o-porišča NATO Setaf iz Vicenze. Glede na razvitost bezbola v Jugoslaviji je njihov uspeh res nepričakovan. Pecci izločen V drugem dnevu teniškega mednarodnega prvenstva Sicilije je Avstralec Allan s 6:3, 6:0 nepričakovano izločil nosilca skupine dva, Paragvajca Peccija. Zmagal pa je Italijan Cancellotti, ki je s 3:6, 6:1, 6:3 odpravil Južnoafričana Taira. Ocleppo izločen TEL AVIV — Na teniškem turnirju v tem mestu je skoraj neznani Američan Marc Flur v prvem kolu izlo- čil nosilca skupine št. 2, Italijana Gianmja Ocleppa. Flur je zmagal s 6:4, 1:6, 6:3. Umrl boksar Villemain PARIZ — 4. septembra (novico pa so sporočili šele včeraj) je v Parizu umrl bivši evropski prvak srednje kategorije Robert Villemain. Bivši boksarski as, ki je bil star 60 let, je dosegel višek svoje kariere v zadnjih štiridesetih letih. Zanimiv miting COMO — Na atletskem mitingu, ki bo na sporedu v soboto v Comu, bo tudi več znanih imen. Med drugimi so zagotovili svojo prisotnost skakalec v višino Mogenburg, sprinter Mennea in svetovna rekorderka v skoku v višino, Bolgarka Andonova. primorskega zastopstva na balkanskih igrah v Atenah : Pertotova je bila na 400 metrov z ovirami četrta, vendar je s časom 58”28 postavila nov državni rekord, Makarovič je v deseteroboju zasedel šesto mesto, enako u-vrstitev pa je v teku na 110 metrov z ovirami dosegel Koprčan Pekiča. Obilno bero kaajn so na republiškem prvenstvu v kajaku in kanuju na divjih vodah osvojili člani Kajakaškega kluba Soške elektrarne, med njimi pa je bilo kar sedem zlatih. V Postojni pa so se na državnem prvenstvu pomerili lokostrelci v disciplini »hunter & field«. Rezultati so bili glede na spremenljivo vreme kar solidni, največji napredek pa so pokazali tekmovalci v instinktivnem slogu, ki že sodijo v svetovno elito. Med primorskimi lokostrelci so se najboij izkazali Natlačen (Postojna), ki je v prostem slogu zasedel tretje mesto, med instinktivci je bil domačin Merhar drugi. Rosa (SD Ankaran) pa četrti. V nogometnih ligaških tekmovanjih predstavlja največje presenečenje e-kipa novogoriških Vozil, ki je tudi v tretjem kolu zmagala in tako s polnim izkupičkom ostala sama na vrhu lestvice. Uspešni so bili tudi nogometaši Izole, ki so doma gladko premagali Šmartno, Koper pa je v Brežicah nepričakovano, toda zasluženo izgubil proti novincem v ligi- Že prvo kolo v republiških rokometnih ligah pa je pokazalo, da y° letošnje prvenstvo izredno izenačeno in kakovostno, saj v obeh konkurencah nastopa vrsta bivših drugoh" gašev. Med moškimi je bil izkupiček prvega kola polovičen: zmagala je }e. izolska Jeklotehna, Lipa je v Ribnici igrala neodločeno, hrpeljska Astra-Jadran je doma proti Šoštanju teff*' bila obe točki. Uspešnejša so bua dekleta: v derbiju nekdanjih dru£?\^ gašic je Mlinotest s pomlajeno ekip" uspel iztržiti točko proti Braniku. Burja in Jeklotehna pa sta doma P1"6 magali Alples oziroma Fužinar. Miran Kljun Drevi ob 19.30 na stadionu »1. maj« Odbojkarske ekipe že sredi priprav Odbojkarice Mebla z Volanom Po uspešnem nastopu na turnirju za pokal Bazoviških žrtev čaka odbojkarice naše združene ekipe Meblo danes še en zahteven nastop. Na stadionu »1. maj« se bodo ob 19.30 pomerile z madžarskim prvoligašem Volanom iz Szekesfehervarja, ki po kvaliteti sodi v sredino madžarske prve lige. Nedvomno bo drevišnja tekma za Drasičeve varovanke izredno zahteven test, saj madžarska ženska odbojka sodi med boljše v Evropi. Naša ekipa bo nastopila v popolni sestavi, tako da lahko upamo, da bodo gledalci imeli priložnost videti zanimivo in kvalitetno odbojko. Drevišnje srečanje pa bo le uvod v nadaljnja srečanja teh dveh ekip, saj se bosta obe ekipi ponovno srečali že na mednarodnem turnirju na Reki, ki bo to soboto in nedeljo in kjer bodo poleg teh dveh ekip nastopili še ekipi domače Rijeke in jugoslovanskega prvaka Mladosti iz Zagreba. Posnetek s finalne tekme turnirja za pokal Bazoviških žrtev med Meblom in Novo Gorico Startal tudi Naš prapor Prejšnji teden so tudi odbojkarji Našega praporja z vznožja goriških Brd pričeli s pripravami za novo tekmovalno sezono, šesterka Našega praporja je namreč lansko leto o-svojila prvo mesto v prvenstvu 1. moške divizije in torej bo letos nastopala v D ligi. Prvenstvo bo gotovo precej naporno in zahtevno, zato se je treba dobro pripraviti, da bi v prvenstvu štartali v dobri formi. Ta predpostavka torej velja tudi za odbojkarje z vznožja Brd, ki bodo letos prvič sodelovali v tej ligi. Zato so predprvenstveni programi dela točno definirani, obenem pa tudi zahtevni. Cilj ekipe je, da v prvenstvu uspešno starta in dostojno zastopa našo odbojko. Pri sami ekipi je letos prišlo tudi do mnogih sprememb, med katere sodi zlasti zamenjava trenerja. V letošnji sezoni bo namreč šesterko vodil trener Danilo Berdon iz Kanala, ki ima na trenerskem področju že dolgoletne izkušnje, obenem pa je bil tudi odličen igralec pri Sester ki Salonita iz Kanala. Poleg tega pa so šesterko okrepili še nekateri izkušeni igralci, ki so v prejšnjih sezonah igrali pri Valu, postopoma pa se predvideva tudi vključitev mlajših igralcev v prvo moštvo. Po vseh predvidevanjih lahko trdimo, da razpolaga Naš prapor s solidno šesterko, ki naj bi v novi sezoni dosegla zastavljen cilj: obstanek v D ligi. Začetek priprav predvideva v glavnem kondicijski trening, katerega moštvo opravlja na novi trim stezi na področju griča Šanca. Po tem delu priprav bo nadaljnji del potekal v telovadnici, kjer bo na programu piljenje individualne tehnike ter igra z žogo. V dosedanji fazi priprav so i-gralci pokazali veliko mero dobre volje ter navdušenja, kar je prav gotovo vzpodbudno za uspešno delo v novi sezoni. Kolesarska prireditev na Goriškem Soliden nastop naših Končane priprave najmlajših nogometašev Brega Iz Kočevja z nepozabnimi vtisi V dobri organizaciji športnega društva Meblo je bil v nedeljo v Novi Gorici kolesarski »Juriš na Lokve«, ki je bil letos na sporedu že četrtič. Na štartu v Novi Gorici se je zbralo rekordno število 135 kolesarjev in na 23 km dolgi progi so se morali po izredno strmi poti povzpeti mimo Ravnice do Trnovega in nato nadaljevati Pot do Lokev, kjer je bil postavljen cilj. Lokve stojijo na nadmorski višini 965 m in kolesarji so morali premagati kar 840 m višinske razlike. Brez dvoma je to ena najbolj zahtevnih kolesarskih dirk, namenjena rekreativcem. Nekateri kolesarji, ki so v nedeljo predskusili moči proti Lokvam so se dan prej udeležili 12 km dolge kolesarske preizkušnje na Vršič in so bili mnenja, da je lokevski juriš težavnejši od onega na Vršič. Nedeljske zelo zahtevne preizkušnje so se udeležili tudi trije zamejski rekreativci in sicer Oskar Rustja, Jordan Purič in Zdravko Skupek. Prva dva sta letos opravila krstni nastop, tretji pa je sodeloval že na lanski izvedbi. Najboljši izmed zamejcev je bil Rustja, ki je s časom 1.10’20” zasedel 31. mesto in kot najboljši zamejski kolesar dobil poleg spominske medalje tudi pokal. Skupek je pristal s časom 1.12’35" na 44. mestu, Purič pa je dosegel čas 1.28’55”, kar mu je zadostovalo za 100. mesto. Zmagal je 21-letni Danijel Jelen iz Vrtojbe s časom 58’34”. Najmlajši in najstarejši kolesar, ki sta privozila skozi cilj, sta bila 8-letni Primož Bizjak in 63-letni Evgen Petris. Najmlajši cicibani in cicibani nogometne sekcije ŠD Breg so se preteklo nedeljo vrnili po osemdnevnih pripravah iz pobratene občine Kočevje. Petnajst mladih nogometašev je pod vodstvom trenerja Mirana Švare in tajnika Brega Borisa Gombača preživelo osem nepozabnih dni med prijatelji iz Kočevja. Letošnje priprave so bile res izraz pobratenja in prijateljstva, ki veže vrsto let športnike obeh občin. V Kočevje so se mali Brežani napotili ne samo zato, da bi se fizično dobro pripravili na prihodnje nogometno prvenstvo, ki se bo začelo že 22. septembra, ampak tudi zato, da kot otroci spoznajo neposredno kočevsko stvarnost in že v mladih letih navežejo prijateljske stike s tamkajšnjimi vrstniki. Priprave, ki so potekale na čudovitih športnih objektih, so bile razčlenjene tako, da so se otroci obenem zabavali in sprostili. Dvakrat dnevno so se podali na nogometno igrišče, okrog katerega teče tekaška proga ter je poleg tega zgrajena še cela kopica športnih igrišč. Dvakrat pa so si v spremstvu tamkajšnjih otrok peš ogledali naravne lepote kočevskih gozdov ter razvaline gradu Friedrichstein v katerem sta se srečavala Veronika in Friderik celjski. V sredo, 5. t.m. so Brežani v dveh skupinah obiskali četrti in peti razred kočevske osnovne šole ter preživeli celo uro v klopeh vrstnikov. Prejšnji petek pa so prijatelji kočevskega nogometnega kluba priredili turnir v malem nogometu na katerem so nastopile štiri ekipe in si- cer dve ekipi najmlajših cicibanov ter dve cicibanov. Izid medsebojnih srečanj je bil v celoti v dobro Brežanov, ki so prikazali res dobro skupno igro ter fizično kondicijo. Turnir je zaključilo nagrajevanje na katerem sta predsednik nogometnega kluba Kočevje Pregelj in tajnik Gorše podelila priznanja nastopajočim. Ciciban Brega Ravel Gombač, pa je prejel priznanje za najboljšega igralca turnirja pobratenih občin »Dolina - Kočevje 84«. Priprave so zaključili mali Brežani tako, da so si v soboto in nedeljo v spremtsvu staršev ter predstavnikov krajevnih telesnokultumih organizacij ogledali kočevski Rog, Bazo 20 in druge naravne in zgodovinske zanimivosti tega slovenskega predela. Boris Gombač KOŠARKA: PROPAGANDA Prvi letošnji nastop Sokola Sokol - Servolana 39:52 (21:28) V okviru praznika Acega v Nabrežini so mladi Sokolovci opravili krstni nastop proti ekipi Sorvolane in doživeli poraz. V prvih desetih minutah se je poznala premoč Sorvolane, ki je povedla kar z 20:4. Po slabem začetku pa so si sokolovci kmalu opomogli in z nekaterimi dobrimi protinapadi in s požrtvoval nostjo v obrambi do konca prvega dela znižali rezultat na 28:21. V drugem delu pa se je poznala u-trujenost nabrežinskih igralcev in Servolana je tako zlahka povečala vodstvo, ki ga je obdržala do konca tekme. V vrstah Sokola so se vsi izkazali, izstopala pa sta Rudi Sta niša v na-Padu in David Sosič v obrambi. Končni rezultat je bil 52:39 v korist Sorvolane. obvestila Jadralni klub Čupa organizira v nedeljo, 16. t.m., jesensko društveno regato za kajutne jadrnice. Start ob 11. uri pred sesljan-skim zalivom. Nagrajevanje ob priliki društvenega večera, ki bo 19. oktobra. Vabljeni Košarkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu : propaganda (letnik 1972) vsak dan do vključno srede, ob 9. uri (trener Furlan), dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 15. uri (trener Vascotto). Gimnastična sekcija ŠD Dom Gorica vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se je pričela 3. septembra. Do pričetka šolskega leta bo vadba na spo- redu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma. Košarkarska sekcija ŠD Breg obvešča, da bodo treningi za mini-basket ob torkih in petkih, ob 16. uri v občinski telovadnici v Dolini. ZSŠDI obvešča, da bo do nadaljnjega urad ZSŠDI v Trstu odprt v popoldanskih urah le ob torkih in četrtkih od 16.30 do 20.00. ŠD Sokol sporoča, da bodo odbojkarski treningi za dekleta, rojena do leta 1972 in kasneje v ponedeljek, torek, četrtek in petek ob 18. uri na odkritem Igrišču Sokola v Nabrežini. ŠD Primorje obvešča, da so se pričeli treningi za mlade nogometaše, rojene v letih od 1970 do 1976. Treningi so vsak dan na proseškem igrišču ob 17. uri. Gaja na več frontah Nogometaši padriško-gropajske Gaje sc vestno pripravljajo na bližnje prvenstvo v tretji amaterski ligi. Nastopili so že na turnirju za »memorial Race« in igrali tudi v deželnem pokalu. Na sliki: gajevci med treningom s trenerjem Kozino Odbojkarji Vala nabirajo kondicijo za novo tekmovalno sezono Ivan Plesničar: »Izboljšati lansko uvrstitev« Kot vsi naši odbojkarski ligaši so mdi odbojkarji Vala že začeli s prijavami na prvenstvene napore, ki lih čakajo v novi sezoni. Kot že nehaj zadnjih let bodo tudi letos nakopali v moški C 2 ligi, v kateri se ?°do skušali potegovati za čimbolj so uvrstitev. S pripravami so začeli Ptojšnji teden, že v kratkem pa jih čakajo prvi nastopi na prijateljskih tekmah in raznih turnirjih. Ker je \ ekipi prišlo do raznih sprememb, smo za razgovor zaprosili standardnega igralca in odbornika štandreš-kega društva Ivana Plesničarja, da nas seznani s potekom priprav in načrti za bližajočo tekmovalno sezono. »Kdaj .ste začeli s pripravami in čemu posvečate v prvi fazi največji poudarek?« _ ......... »S pripravami smo pričeli prejšnji ponedeljek. Program priprav, ki ga je pripravil trener Markič, je obširen in zahteven. Trenirali bomo štiri do petkrat tedensko in do 6. oktobra bomo imeli le telesno pripravo nato pa bo prišla na vrsto žoga.« »V primerjavi z lansko sezono je v ekipi prišlo do precejšnjih sprememb . . .« »Moram reči, da je bilo letos mnogo sprememb. Kaže, da bo Igor O-rel zares končal s tekmovalnim športom. Pozitivno pa je, da bo ostal pri Valu in treniral najmlajše. Nadalje je Renzo Faganel, ki se_ je v prejšnjem prvenstvu hudo poškodoval, okreval in bo spet igral. Ekipo pa je zapustilo veliko igralcev, ki so bili preusmerjeni v druge klube. Marko Jarc in upamo tudi Loris Na nut bosta šla v Sovodnje, iz Sovodenj pa se je vrnil po enoletnem posojilu Ivo Devetak, z Našim praporjem smo se tudi dogovorili za izmenjavo igralcev, tako da so zapustili ekipo Mervič, Malič in tudi Lucijan Černič, čeprav že lani ni igral več pri nas. Iz ekipe od vznožja brd pa je pristopil Valter Prinčič, ki bo za- časno igral v naši mladinski vrsti. Vse te odhode pa so nadoknadili mladi in obetajoči igralci naše druge ekipe, Mučič, Zavadlal, Vogrič in tipamo tudi Brajnik, čeprav trenutno služi vojaški rok. Odprto pa je vprašanje glede Visintina.« »Nedvomno ste pripravili tudi program raznih predprvenstvenih turnirjev in prijateljskih tekem. Kateri nastopi vas čakajo v tem obdobju?« Seznam igralcev Vala za sezono 84/85 Andrej VOGRIČ 1966 1,80 podajat- Ivan PLESNIČAR 1954 1,77 podajač Livio MUČIČ 1967 1,78 podajat' Rajko PETEJAN 1960 1,84 univerzalcc Maurici) ČERNIČ 1960 1,85 center Peter BRAJNIK 1965 1,85 center Renzo FAGANEL 1958 1,86 krilo David MUČIČ 1958 1,80 krilo Rado LAVRENČIČ 1956 1,83 krilo Marjan ZAVADLAL 1967 1,86 krilo Igor J UREN 1963 1,80 krilo Ivo DEVETAK Trener: Ivan MARKIČ 1963 1,91 krilo »Predprvenstveno obdobje smo razdelili v dve fazi. Prva faza bo trajala do 7. oktobra in v tem obdobju imamo v programu tudi nekaj turnirjev. Že 22. in 23. septembra bomo nastopili na finalu letošnjega turnirja prijateljstva, ki bo na Reki, 29. 9 bomo sodelovali na turnirju v Izoli, 6. in 7. oktobra pa bomo gostje ČIB Bovec, ki bo priredil tradicionalni »Ivov memorial«. V drugi fazi predprvenstvenega obdobja pa bomo odigrali vrsto prijateljskih tekem z ekipami iz naše dežele.« »Kakšni so cilji Vala v novem prvenstvu?« »Odkar gojimo dobojko pri Valu. smo vsako leto dosegli boljšo uvrstitev in upamo, da bo tako tudi letos. Ambicioznejših ciljev pa nimamo.« »V isti ligi bosta vaša konkurenta tudi goriška Olympia in tržaški Bor. Kaj menite o teh dveh ekipah?« »Pozitivno je, da sta se oba kluba okrepila in da se vestno pripravljata na novo prvenstvo, v katerem bi morala uspešno nastopati.« r Gruden No roč ntno Mesečno 10 000 lir • celoletno 120 000 lir. V SFRJ Številko 20 00 din. naročnino z a zaseb mke mesečno 180 00. letno 1800 00 din. zo argo nizacije in podietjo mesečno 250.00. letno 2.500.00 Po*tnl tekoči račun za ltolt|o ZoložniStvo tržoSkega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (Sir 1 st. viS 23 mm) 43 000 F mončni m legalni oglasi ? 900 lir za mm viSme v Sirim 1 stolpca Mah oglasi 550 lir besedo Ob praznikih poviSek 20'- IVA 18 : Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julnske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PU8LIEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I iz vseh drugih dežel v Italiji pn podružnicah SPI 12. septembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L JZTT član kaltsmke m tiska J ^ Trst F|laH zveze Časopisnih ' * uéoZrakov FIEG Ob rastočem odporu vseh ljudskih slojev Čilska diktatura osamljena slavi krvavo obletnico državnega udara SANTIAGO DE CHELE — Medtem ko se v vsej južnoameriški celini postopoma in čeprav boleče vračajo k demokraciji — zadnji je primer — Argentine — so včeraj v Čilu po dvodnevnem krvavem protestu proti vojaški diktaturi in ob izrednih varnostnih ukrepih »praznovali« obletnico krvavega državnega udara, s katerim je pred 11 leti Pinochetova vojska zrušila zakonito vlado ljudske enotnosti in med napadom na predsedniško palačo Moneda ubila predsednika Salvadorja Allendeja in s tem nasilno prekinila izviren čilski poskus socialistične vlade. Kljub brutalni represiji generala Pinocheta se pa vendar vojaški diktaturi, kakor pričajo dogodki zadnjega leta, majejo tla. Enajsto leto vojaškega režima je namreč potekalo ob številnih neredih in demonstracijah, pri čemer se je Pinochet prvič moral soočati z odkrito, načrtovano in enotno o-pozicijo. Tudi srednji sloj, sredinskodesničarsko usmerjene politične sile in določeni gospodarski in sindikalni sektorji, ki so svojčas podprli vojaški udar se počasi distancirajo od režima. Vse stranke opozicije in v prvi vrsti zveza zmernih demokratov in ljudska demokratična stranka ter sindikalne organizacije pozivajo vse čilske državljane k demokratičnemu uporu in k državljanski nepokorščini, vse to pa pod geslom »Demokracija takoj«. Niti poskusom vojaškega režima kriminalizira-ti vso opozicijo, češ, da gre za nasilje marksistično usmerjene skrajneže nihče ne verjame več. V delavskih, sindikalnih, študentskih in političnih krogih se pa pripravljajo na splošno državno stavko, ki naj bi odločno prispevala k utrjevanju poti k svobodi in demokraciji v Čilu. Ob precej napetem ozračju, ki se je še bolj zaostrilo po brutalni represiji zadnjih dni, je čilska vojska, ki po lastnih izjavah »ni bila nikoli tako strnjena kot sedaj«, politično osamljena. V tem pogledu precejšen poudarek zaslužijo nova stališča katoliške Cerkve, s katero režim ni imel še tako slabih odnosov. Ob naraščajočem valu organiziranih protestov v Čilu je Cerkev danes edina sila, ki išče vse možne poti za dialog med opozicijo in vojaško hunto. Kljub pozivom k spravi in prekinitvi nasilja z obeh strani, pa se katoliška Cerkev jasno in odločno oddaljuje od režima, kakor dokazuje tudi odločitev, da se ne bosta nadškofa iz Con-ceptiona in Copiaca udeležila proslav, ki jih Pinochetov režim pripravlja za 18. september ob obletnici neodvisnosti Čila. Italijan vohunil v SZ MOSKVA — V železni logiki hladne vojne in propagandnih salv sovjetski časopisi stopnjujejo napade proti »gnilemu zahodu«, ki je začel pravo vohunsko vojno proti »domovini socializma«. Nikogar zato ne sme presenetiti včerajšnje pisanje »Sovjetskaje Rosije« o zajetju nekega italijanskega vohuna, ki je svojo protisovjetsko dejavnost vestno priznal. Iz članka je razvidno, da so strojnega podčas-nika na panamski ladji »Kate-rine« Primaria zajeli »nekega poletnega dne«. Italijansko veleposlaništvo v Moskvi je ob taki časopisni vesti takoj zahtevalo od sovjetskega zunanjega ministrstva, naj da vsa pojasnila, saj bi morale oblasti ob aretaciji takoj obvestiti veleposlaništvo. »Poletna« ura se izteka Koristi predvsem v turizmu RIM — Da nas poletje počasi zapušča, priča tudi dejstvo, da se bomo konec septembra odpovedali legalni uri, ki je za vse pomenila »uro sonca več«, pa tudi poletje, brezskrbnost ali pa dopust. Kazalce m uri bomo. spet pomak nili mzaj za šestdeset minut dne 30. septembra ob 3. ponoči, takrat pa bomo pridobili tisto uro spanja, ki smo jo izgubili 25. marca. Poletna ura je skupno trajala 182 dni, najbolj pa so je bili zadovoljni turistični delavci. Turizem je namreč to poletje prinesel Italiji okoli deset tisoč milijard lir, lani pa »le« devet tisoč. Sicer se je že 75 odst. italijanskih dopustnikov vrnilo domov, lep del ostalih pa se bo še do četrtka, ko začne šolsko leto. Le redki bodo še uživali v miru »septembrsko sonce«. Poletno uro bodo mto leta 1985 spet vzpostavili ob 2. uri dne 31. marca, trajala pa bo do noči med 28. in 29. septembrom. Sicer pa za prihodnja leta mpovedujejo več novosti. Skoraj gotovo je, da bodo obdobje legalne ure še podaljšali, padel pa je tudi predlog, da bi poenotili obdobje legalne ure v vseh državah Evropske gospodarske skupnosti in da bi ga tako v Italiji podaljšali do konca oktobra, kot je npr. že v Angliji in v Irski. Obdobje legalne ure se v EGS začne za vse države istega dne. Obstaja celo predlog, da bi legalno uro razširili kar čez celo leto, vendar pa zanj ni dosti navdušenja. Proti so se mmreč izrekli nekateri indù-strijci in sindikalisti, poleg njih pa še celo zdravniki, ki trdijo, da legalna ura pospešuje nervozo in nespečmst. Potem ko je neurje razklalo ladijski trup Nevarnost jedrske onesnažitve? OSTENDE — Člani mednarodne e-kološke skupine Greepcacc so na belgijski obali v neposredni bližini mesta Ostende našli 3,8 tone težak kontejner z izredno strupenim uranovim heksafluoridom, ki je po vsej verjetnosti del preko 200 ton težkega jedrskega materiala z nedavno po- topljene francoske trgovske ladje »Mont-Louis«. Po napisih na rumenem kontejnerju sodeč, je le-ta last francoske državne družbe »Cogema«, ki deluje na področju jedrskih mešanic. V tej zvezi je odgovorni francoski minister Lengagnc zagotovil, da je nevarnost, ki jo predstavlja potopljena ladja zelo omejena in da bo Francija sodelovala z Belgijo pri omejevanju nevarnosti onesnažitve morja, ki ga poleg nafte ogroža tudi uranski tovor, saj je neurje ladjo razklalo na dvoje. Glede kontejnerjev pa francoske oblasti zagotavljajo, da so dovolj močni in bi torej vzdržali korozijsko moč morske vode. Na sliki (telefoto AP) : 2r(. avgusta potopljena francoska trgovska ladja »Mont-I.ouis« in belgijska reševalna ladja »Titan 8«. |yic divjine mmm SO IMELI v WMEM t_E E5-IŠKE PSE, V re.: UH OE BIL CMIN mA VOL- »Čisti bencin« precej dražji RIM — Po mčrtih EGS, naj bi se z uvedbo »čistega bencina« to je bencim brez svinčevega tetraetila povečali stroški za porabo bencina od 34.000 do 50.000 lir letno. K temu je treba dodati še povišek k ceni avtomobilov, saj bodo morale razne tovarne prilagoditi svoje motorje na nov tip ben cina. Ta podražitev bi znašala od 0,2 pa do največ 1 odst. Precejšnje breme bo ta novost predstavljala tudi za rafinerije mfte, saj bodo inorale povečati svoje naložbe od 2700 do 8600 milijard lir. Komisija EGS, ki proučuje sestavo in učinke novega bencina predvideva štiri možnosti za sestavo bencina glede na število oktanov. Prva možnost predvideva bencin z 92 oktani, druga s 94 oktani, tretja s 96 oktani. četrta pa dopušča izbiro med 92 in 96 oktani. Po študiji komisije EGS, bi bila za avtomobilske hiše najdražja prva možnost, najcenejši pa tretja in četrta. Za naftne družbe pa velja nasprotno: večje je število oktanov, bolj se povečajo stroški. Ne glede na izbiro, pa se bo vsekakor zvišala poraba goriva. Ob vseh teh številkah in poviških pa moramo upoštevati dejstvo, da bomo imeli z bencinom brez svinca nekoliko čistejši zrak, saj je prav v tem bistvo vsega. Pretežka podmornica OSLO — Prometna policija je v južni Norveški ustavila nizozemski tovornjak, ki je prevažal italijansko mini podmornico, usposobljeno za nadzor naprav za črpanje nafte. Izkazalo se je namreč, da je nenava dni tovor prikoličarja precej težji od največje dovoljene teže 53 ton. Tovornjak s podmornico je namreč tehtal celih 64 ton in voznik je moral plačati mastno globo dveh milijonov lir. Mini-podmornico so izdelali v Italiji in jo brez težav prepeljali čez pol Evrope, vse do zahodnonorve-škega mesta Stavanger, kjer so jo razstavili na jesenskem naftnem velesejmu. Na povratku pa se je pri; petila omenjena nevšečnost, zaradi katere so morali nemudoma zamenjati tovornjak, ki jo je prevažal z drugim, lažjim vozilom, s katerim je mini-podmornica nadaljevala pot proti Italiji. Lovci se branijo PRATI Dl T1VO (TERAMO) — Na vsedržavnem srečanju lovcev v kraju Prati di Tivo (Teramo) je bila med drugim tudi izražena misel, da lovci osemdesetih let nočejo ogrožati narave, da čutijo pomanjkanje neke strategije za zaščito okolja in da igrajo podobno vlogo kot ekologisti. Srečanje ni potekalo v znamenju »za ali proti lovu« temveč na temo »globokega« odnosa, ki ga ima lovec do narave. Lovci se na vse kriplje trudijo dokazati, kako so potrebni za obrambo naravnega ravnotežja. Dokazati skušajo, kako so ohranili nekaj vrst divjadi, ki bi jim sicer grozilo iztrebljenje-Kar je logično, saj ne bi imeli v nasprotnem primeru več česa pobijati. Pa tudi težke milijarde, ki se zlivajo v žepe raznih izdelovalcev in prodajalcev orožja, municije ter druge lovske opreme, bi v tem primeru izbrale drugo, mogoče boljšo smer. Nekoliko bi pri tem trpela tudi držama blagajna. Zato kar naprej z lovom, da bodo čimveč zaslužili: država in določeni izbranci-Saj narava lahko počaka...