ClTATELJTl i ejUns številke poleg i % n, *o Vaša naročnina y % ^ Gasili splošnega povišan V . K°trebu-je list Vaše sodelo.-nje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA 46. — Štev. 46. TJfst slovenskih delavcemr AmerfflL Mtk. lMt m the Pm Office m New lerK N. I, v (Telephone: CHelsea 3-1242) Art al •I March tri 1171. UNDLUTMlOI na dan dobival« •. ■ rC 'GLAS VAB ODA" ro poŠti naravnost na dom ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA f NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 10, 1943. — SREDA, 10. MARCA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL NEMCI V OFENZIVI OBDONECU Poročilo ruskega vrhovnega poveljstva pravi, da so Nemci pričeli veliko protiofenzivo na Harkov-Dnjeper-Donecevi fronti in so rusko črto potisnili nazaj VaiHb 80 milj._ Kot pravijo Rusi, so Nemci dobili ojačenj 25 divizij, ali okoli 375,000 mož. Iz Jugoslavije Rusi priznavajo, da se je rde ča armada umaknila na severni breg Doneča, jugovzhodno od Harkova m so pri tem izgubili 8 važnih mest: Pavlo-grad, Lozovajo, Barvenkovo, Slavijan&k, Kramatorsk, Krasu oarmejsk in Lisičansk. Vsako teh mest je ali veliko industrijsko središče, ali pa važno železniško križišče. Nemško vrhovno poveljstvo naznftnja zavzetje Ljubotina, 12 milj zapadno od Harkova. Rusi pravijo, da so Nemci dosegli svoje uspehe z močno o-fenzivo, ki so jo pričeli koncem feibruarja, ko je rdeča armada prodirala proti Dnjepru. Nemci so skušali rdečo armado obkoliti in zavzeti oelo Barenkovo 16. feibruarja, Kramatorsk 7. februarja t Lozovajo 11. feibruarja, Krasnoarmejsk 12. februarja, Slavi jansk 17. feibruarja ter Krasnograd in Pavlograd 20. februarja. N« fronti okoli Vijazme Ru si še vedno napredujejo ter raz bijajo močne utrdbe okoli mesta. Včeraj so Rusi na fronti pred Vijazmo zavzeli važno železniško središče Temkino, 24 milj vzhodno od Vijazme. Zapadno od Gžadoka so Rusi o svobodili več ducatov obljudenih krajev in stalno prodirajo proti Vijazmi. Na tem kraju Nemci napadajo s tanki, arti-lerijo in infanterijo, da bi vsta- pokrajino okoli Harkova. Bo- vili prodirajoče Ruse. V teh bo-stka armada pa se je na povelje jih je bilo raabitih 15 nemških pred močnejšim sovražnikom umaknila proti severovzhodni in obstala oib gornjem Donecu. Nemci pa niso mogli priti čez I>onee, ker se je rdeča armada trdno postavila v bran. Rusko poročilo pravi, da so sedaj v teku zelo vroči boji, v katerih imajo Nemci velikanske materjalu: (posebno mnogo pa na tankih južno m zapadno od Harkova. Nemci so v svoji protiofenzi-vi izgubili najmanj 20,000 ubitih vojakov, 195 aeroplanov, 650 tankov. 320 topov in nad 1500 trnkov. Rusi so zavzeli Lisičansk in tankov. Na severozapadni fronti, kjer Rusi prodirajo proti Sta-Taji Rusi, južno od Ulmskega jezera, so zavzeli že mnogo obljudenih krajev, med njimi tudi Staro Ramuševo in Novo Ra-muševo, 15 milj jugovzhodno od Sta raje Rose. jggubo jutva jairih i i na vojneml- A tem, da so prijeli Nemci ^ močno protiofenzivo na južni fronti in ker se tako krčevito drže Novorosiska ob Azov-skem morju, so Nemci pokazali, da na" tem kra ju za vsako ceno hočejo ostati, da bodo spomladi zopet mogli pričeti svojo ofenzivo proti petrolej-skm poljem na Kavkazu. Apel za amendiranje naselniškega zakona z ozirom na Kitajce Washington. — Mjgr. John A. Ryan od National Catholic Welfare Conference in Elbert Lee, ameriški državljan kitajskega porekla, ki je trgovec v Bostonu, sta predložila kongresnemu pododseku za naseljniške zadeve bori na svojo lastno pest brez RCTMMEL ZOPET BEŽI Kot poroča zavezniško vrhovno poveljstvo v Afriki, se Rommelov Afrika Korps umika globoko v Mareth utrjeno črto, ko je izgubil 50 tankov in več sto vojakov v ofenzivi prejšnjega tedna. Tudi Francozi zelo ogrožajo Rommelovo desno krilo, ko so zavzeli To-zeur oib Ohott Djerid slanem jezeru. V severni Tuniziji je osiška armada pričela precej močno o-fenzivo okoli Tamere, toda zavezniki so napade odbili in vje-li okoli 200 sovražnikov. Nemci so napadli s tanki, toda zavezniki so poidaili prodi njim bon^bnike, ki so njihov napad odbili. Nad .Sredozemskim morjem so ameriški in angleški bombni- . , . ki uničili 17 nemških Focke-. naselmskih posUv zelo dobro Wuif in Messersehmidtovih ae-vala na klt^sko ljudstvo, k [katero stoji v tej vojni na n*«i JOHN POTUSEK UMRL V BROOKLYNU V pondeljek popoldne 8. mar- oa je v Kings County bolnišnici v Brooklvnu umri splošno poznani John Po tuše t Pustno solboto se je vračal s "Slova-nove" veselice domov in ko je na podul eni železnici čakal na vlak, se je zgrudil na tla — zadela ga je kap. Prepeljan je (bil v bolnišnico, kjer je v pondeljek preminul. Njegovo truplo leži pri' pogrebniku: Anton Kirn, 546 E. 6tih St., kjer se ibo v četrtek zvečer oib 9 "Slovan" z nekaterimi ialost.inkami poslovil od svojega dolgoletnega pevca. Pokojni Potoušek je bil rojen v Kranju pred 77 leti in je prišel v Ameriko pred 33 leti ter je ves čas živel v New Yor-ku. Po poklicu je bil brivec. Umrl je brez vsakih sredstev in nm bo zato "Slovan" oskrbel pogreb. Zato se i 'Slovan" dbrača na rojake, da kaj v ta namen prispevajo, saj nas je pokojni Potušek pogosto razveselil s svojim zvonkim tenor- Pokopan bo v petek, 12. marca s sv. mašo zadušnico na Osmi «b 10. na pokopališče Sv. Trojice. Zapušča sina Johna, sinaho in vnukinjo. Blag rau spomin; njegovim ostalim pa na«« sožalje. AMERIŠKI POSLANIK JE MALO PREVEČ POVEDAL Ameriški poslanik v ploskvi admiral WillW H. Standlev je časnikarskim poročevalcem rekel, da ruska vlada noče ruskemu narodu povedati, kako veliko pomoč dobiva Rusija od Združenih držav, ker se svojemu narodu hoče pokazati, da se priporočilo, da se naselniški zakon popravi v toliko, da, bo a-meriškim državljanom kitajskega porekla dovoljeno dobiti v Ameriko žene, katere so poročili na Kitajskem. "Katerokoli ljudstvo, ki more prodfucirati osebo, kakor je M me. Chiang Kai-shek, je vredno upoštevanja," je rekel mgr. Ryan, ki' je tudi podal ■mnenje, da 'bi taka sprememba i strani. Avstralija bo hranila ameriške čete na južnem Pacifiku Canberra <—• J. A, Beasley, avstralski minister za prehra- Ameriški fantje na Icelandic ji bodo slišali ameriške radijske programe Rejkjavik, 8. marca. — Ameriški vojaki in mornarji, ki se nahajajo na Icelandiji bodo mogli prav kmalu dobili oa svoje no, je naznanil pred nekaj dne-radijske aparate tudi ameriške vi, da je Avstralija prevzela programe, ter bodo lahko sli- nalogo, da zalaga z živili ame-šali Charlie-j a MnCarthvja in riske čete, ki se nahajajo v Av-druge ameriške radijske kome- straliji te* na drugih otokih dijamte m igralce ter pevce, itd. južm>-pacif»§k^ga morja. Mini-Tozadevni dafct>vor je bil na- ster je že odredil vse potrebno rejen med icelandskimi oblastmi 55» nakup živilskih potrebščin v in ameriškim uradom za vojne ta namen in sicer v vrednosti informacije. Programi bodo od- 64 tisoč milijonov dolarjev. — daieni po 4 ure na dan. > , Vsega skupaj bo Avstralija le-' i toe potrošila 220 milijonov do- ^^^ jlarjev za vzdrževanje ameriških united states War savings kakor je to določeno na bonds lo stamps podlagi lend-tease pogodbe. kake pomoči od zunaj. Ko je to poročilo prišlo v "Washington, so 'bili vladni krogi presenečeni in v veliki zadregi. Zato je državni pod-tajnik Sumner Welles na časnikarski konferenci zadevo takoj pojasnil ter rekel, da je poslanik Standley povedal svoje osebno mnenje in da o tem ni pred svojo izjavo ničesar sporočil svoji vladi. Welles je časnikarjem rekel, da je poslaniku brzo javil, da mu posije besedilo svoje izjave in da hoče do tedaj počakati, da poda svoje natančnejše pojasnilo. Pri vsem tem pa je zatrdil, da Združeni narodi popolnoma za upajo Rusiji in da so ž njo v popolnem sporazumu. "Zakaj bi tudi jaz ne bil župan —" Maiden, M-ass. — Ko je Stric Sam vpoklical tulca jšnje,ga župana k vojakom je skušal občinski oziroma mestni svet izvoliti županskega namestnika, toda glasovanje je izpadlo tako, da ni (bil izvoljen nihče pravzaprav in tako je bilo sklenjeno, da bo imenovan vsaka dva meseca nov župan, kar bo dalo seveda marsikomu priliko, da pokaže, kako bi on gospodaril, ako bi bil kedaj izvoljen za župana. Vpoklici na prisilno delo London, 7. marca. (Reuter). — Nemški radio jporOča danes, da čo b li Jugoslovani, rojeni v letih 1017 do 13921, nedavno vpoklicami na prisilno delo in bodo morali nastopiti svojo slu-žlbo že prihodnji torek. Vpoklicani so za štiri' mesece. Drugi letniki Jugošlavnov bodo poklicani na nabor še ta mesec. — JIC. * BOJI V JUOOSLAVUI Jugoslovanski guerilci pognali italijansko divizijo v beg London, 9. marca. — Moskovski radijo je naznanil, da fo jugoslovanski gue rilci v ljuUm boju pri Mostarju, v južnazapadnem deln Jugoslavije, poqmali v beg italjansko divizijo in zajeli 17 tankov. Poročilo pravi, da je bilo u-foitih več sto Italijanov in material, ki so dobili v roke gue-rilci je vključeval, dva milijona nabojev za puške, 16 topov, 8Q strojnic in 6 tisoč topovskih krogeL ____ prizadejali jugoslovanski partizani. Bihač leži približno 25 milj na severu od Vakufa v za-padni Bosni. —JIC. Boji se nadaljujejo London, 7. marca. (Radio pregemna skraba.) — JIC. t—■ Govornik je citiral v teku oddaje v srbohrvaščini članek londonskega lista "Observer", ki piše o partizanskem gibanju v zapadni Bosni in tamošnjih bojih proti nemškim, ustaškim in italijanskim četam. Ofenziva o-sišča ni u&pela, tako da se boji nadaljujejo kljub ponovnim izjavam nemške propagande, da so partizanske čete uničene in ofenziva čiščenja zaključena Videti je tudi, da so čete generala Mihajloviča začele ofenzivo; nemška list 4zen ako ne ali pasivne resistance, kakor on naziva svoj način upora proti oblastim, ki nočejo dati Indiji neodvisnosti. Gtandhi je tekonr svojega dolgega prizadevanja, da pribori Indiji neodvisnost in enako-, pravnost, že večkrat šel na gladovno stavko in je vse srečno prestal, a to pot je zelo trpelo njegovo zdaj že pač od starosti nekoliko oslabelo srce in tudi obisti so mu delale preglavice, tako, da so zdravniki bili nekaj časa prepričani, da ne bo preživel 21 dni prostovoljnega posta. bi se pr'petilo kaj izrednega. Odpoklic italijanskih čet •Osiščna radijska vest zadnjih dni olbelodanja dejstvo^ da je Mnssol;ni odpoklical z ruske fronte 10 italijanskih divizij —osmo italijansko armado—te divizije bodo sedaj doma pokr-pane in poslane v polnem številu nazaj na rusko fronto. Moskovski radio trdi, da so Italijani izgubili 900 tisoč mož na Ruskem in 50 laških divizij so Rusi pognali v beg in jih dobro zredčili. tUKIttl J J trance > F--JA Angleži in Amerik ajici že skoro dva tedna vsak dan bombardirajo razne važne kraje v Franciji in v Nemčiji, kjer so posebno bombardirali DusseMsorf, Emden, Wil-hefonshaven iai druga mesta. AMERIŠKA BOLNIČAR KA-LETALKA NA GUADALCANAL!! Iz neke južno-pacifiške baze dospelo poročilo opisuje začudenje na Guadalcanalu se bo-rečih ameriških vojakov nad nenadnim in nepričakovanim pojavom ameriške bolničarke, ki je pristala na otoku z zra-čuo ambulanco, na katero je bilo v teku pol ure naloženih RUSKE ZMAGE VZROK NARAŠČAJOČIH ODPOROV V TUT.TTftKTH DRŽAVICAH Kakor je poročala pred par dnevi radio z Moskve, se v baltiških državicah šh-i odpor proti Nemcem odkar Rusi podijo nacije nazaj. V nekem beloruskem mestu, je bilo rečeno po radiju, so se vpoklicani Litvinci uprl nacij- ?!fT_:^1k0L1.ranjenih. 7°?}°?* skim vojaškim oblastim in niso hoteli iti na fronto proti ru- ter trije lahko ranjeni in bolni. V teku te pol ure so se naši fantje seznanili z mlado bolničarko, Mae Olson, ki je stara 26 let in ima za seboj dovolj letalske izkušnje, kakor tudi 18 mesecev bolnicarske šole, ki jo je usposobila za njen sedanji posel. Mae nosi sedaj Čin poročni-ce in je dodeljena 24 drugim bolničarkam, ki skižijo blizu fronte in so vse izkušene v letalstvu, kar je nujno potrebno, ker je treba na pacifiških otokih najčešče prepeljevati ranjence na varno z letali. Posebno je mlada poročnica ponosna na to, da je bila ona prva ameriška ženska, ki je pristala na Guadalcanal odkar je začela vojna. Dejala je, da je njen nenaden pojav kar prestrašil mladega narednika z razmršeno brado, ki je odprl vratca bolniškega letala, ko je pristalo. "Moj Bo«?!" — je vzkliknil skim četam. Nemci so jih kaznovali s tem, da lso jih 500 pobili, 425 pa je bilo poslanih v koncentracijsko taborišče v Bara no vicliu. V Volkoviški so naciji pobrali kmetom žito in ga spravili v nekem skladišču, ki pa je 22. februarja zgorelo — patrijotje so na ta način proslavili 25-le-tnioo sovjetsko armade. Pred kratkim so litvinski guerilči napadli nemški motorizirani oddelek, ki je Ibil na poti proti fronti — "oddelku se ni bilo treba spoprijeti z Rusi" — se je glasilo tajno po, ročilo gue rilcev. Radio je tudi dejal, da se bori oib strani ruskih vojakov J mnogo Litvincev, Estoncev in Latvineev, ki so vsi zelo po-gnmni vojaki. Sovjeti mobilizirajo veščake za raziskovanje Uralov ^^^H PH ML Sovjetska komisija za raz- fant, in ^ potisnil čepico nazaj ^kovanje virov naravnih boga-s čela, "v tem letalu je žen-|f.+ev Uralov mobilizira geologi-•'' ( ste, ekonomiste, inženirje, teh- Kmalu so prišli skupaj vsi n;čarje ter razne rudniške ve-vo jaki, ki so bili v bližini in jo i šoake, ki bodo pomagali odkri-v krogu stoječ- gledali, kakor, vati nadaljna bogaatv^ ki leže da je prikazen z neba. kajti; v do^da j v tem pogledu še ma-Gaiadialeaivil imenujejo otok smrti In ni nihče pričakoval, da ibi kaka ameriška bolničarka riskirala svoje -življenje & poletom na otok. Ranjeni vojaki so ji bili globoko hvaležni in so hoteli vedeti, če je še kaj drugih tako požrtvovalnih ameriških deklet, kot je ona. 'Mae je dejala, da je otok ves rftztrgan od bomb, toda iz zraka izgleda vseeno lep in zeleno poraščen z drevjem in zelenjem. lo izkoriščanih TTralov. Rmsi so tekom te vojne bili prisiljeni zaradi nemške invazije njih dežele razviti rudni-štvo in industrijo za Urali in uspehi, ki so jih dosegli, go sko-ro neverjetni, kajti ti vključujejo odkritje številnih novih virov važnih rud, olja, ter zemlje, ki je primerna za pridelovanje bombaža, sladkorja, lanu, itd. Urali Rusom rihetajo neizmerne vire novi-: nnravnih bogastev. WEDNESDAY, MARCH 10, 1943 -GLAS NARODA" _ j, (▲ Corporation) Tnuuct; Joseph Taprtit, See. iddreeoes at tbon W TORE, M. X. 50th Year En «lo leto Ust M Ameriko ta Kanedo $B.-S M pot leto How lort celo leto ; trn pol leto $SA0i m celo leto »7.— ; a pol teta *&BQi •Glos Narode" vsolf du sobot, nedrij in prfcanttn*. "GLAS NAROD A", ti« lflth STREET, NtW YOKE. M. I ssssBOBssaSšSBse^Saš TBTAKOYUEN L. UW Pro eksekutive Slov. Amer. Slreta ^- vWeda to 28. deoeifibra 1942 na 1904 W. OenSiik Ro&d Chicago, BL (Predsednik odpre sejo ob 10, tiri dopoldne. Navzoči so Sle- deči: preds. Etbin Kristan, L lahko zelo veliko sa našo prc- AMEREKA MORA BITI Z RUSUO V PRIJATELJSTVU V pondeljek je podpredsednik Henry A. Wallace na We-sleyan University v Delaware, O., imel vekvažeo govor, v katerem je pojasnil bodoče potrebne od&ošaje med Združenimi driAvami in sovjetsko Rusijo. Kot podpredsednik ZdružAib držav nima iasvrševalne oblasti, — povedati, pa sme svoje 4'osebno" mnenje, ki ga kot podpredsednik ne more »zvesti. Wallace pa more nastopiti kot prerok politike predsednika Roosevelta, ne da bi Roo-seveita postavil na odgovorno klop. V svojem govora se je Wallace poslfužil te svoje lastnosti in je jasno povedal, kako stališoe morajo Združene države'ga sta imela v skrbi brata Ja-obdržati s Rus jo. Rekel je med drugim: |kob Zupančič in Rev. A Uran- '' Enkrat v letu 1943 ali 1944 se moramo odločiti, ako bo- kar. Brat Urankar £&vak se je bavil z zapisnikom del j časa, in sedaj je tu, da ga prečita. Br. Zvonko Novak nato prečita obširen zapisnik prvega S oveuekega narodnega kongresa v Ckvelandu dne 5. in 6. decembra 2943. Med črtanjem in po čitanja zapisnika ee sprejmejo raom popravki, pojasnila in priporočila. Zaključeno je. da se za-va v točke Rev. Zalkrajsek omenja, da ima Jugoslovanski informacijski center precejšnjo vsoto na razpolago za propagandne s vrhe, mogoče bi nam gotova vsota iz tega vira bila na razpolago vsaj za stroške tiskanja. Že-*amgron ugotovil, aa so naše,^ da to sugestijo pravilno za- Kasc resolucije v rokah zastopnikov'stopamo, kJer noče ustvarjati zdravnik^ da zeskoro vseh vlad, kakor tudi mišljenje, da bi iskali financ iz koTTTnr izdal tajnosti, ki mora-id^žavnega departeienta, urah virov, ki mogoče niso naklonje- vedno a**1 zdrav" . .. da vojnih informacij, justice- ai vsemu, kar je kongres za- • • • *>» Bodstvo je »rofal ga departenenta itd. Kako so'«^, a^ti Hn tja dospela, mu ni znano. tJver-j ^ ' jen pa je, da je eloga in har- Rogelj odločno nasprotu- monija našega kongresa na-'i® ^aki subvenciji iz vitevy ki pravila sijajen vpliv na uradne jih omejnl prejšnji govornik, osebe, ki so preje dvomile o ^ hočemo, da bo SAtfS rea- kakem uspehu. Tudi on pri- nično napredoval tako, kot želi' pralno razumel, naj povem, da poroča tiskanje zapisnika v ob-'----— --•iJ ----------'-------- kjer nameni posvečujejo sredstva^ tam ni iskrenosti doma, ne glede kako krpe so besede, ki se blišče v ospredju. sem zase prepričana, da želim našemu človeku najboljše in prav tako si nemalokrat že- liki brošure. Br. Zaitz je mnenja, da bi mogoče bilo priporočljivo izdati mkneografiran zapisnik v taki obliki kot na primer Fur-lanova "Slovenija v borbi", ki se naj raadeti med slovenske liete za tisk. Smatra, da bo zapisnik bolj čitan, ako bo pvi~ občen v časopisih v odlomkih kot pa, če ga kdo prejme v celoti. Br. Cainkar pravi, da je bil vedno pod vtisom, da zapisnik izide v obliki knjižice, bodisi kongresa znesejo v pravo kro- tisikan — in če bi ne bilo drugače — mimeografhan-pisnik imora biti zelo razširjen delegacija, ki je tvorila prvi I jaz vsakemu priznavam svobo-Slovenski narodni kongres, te-'do, da veruje, kar mu narekuje daj moramo ostati samostojni. Ako ne, bomo pkvarild vse, kar je kongres dobrega storil. (Nadal jevanje.) 3. Raa^ejai^m evropskim deželam je . treba pomagati Obnoviti industrijo m pol jedel j s tve. Tajnik ReV K. Zakrajšek poroča, da bomo v vladnih de-partmentih znani kot Šloven-Treba je sodelovati a drugimi narodi v zrakoplovstvu ^fci Ameriški Narodni Švet — 4. Postaviti je treba pravične mednarodne trgovske od-r tSftSaje. 5. m. ibtodarstvu, ne pa iskatž imperjalisticne ameriške nadvlade v zraku m aa morju. • " Wallace je zarisal veMko razliko med sedanjim fctnuuni-zmoca v Rusiji podf Josipom Stalinom in med komuniaftiom, Srt ga je tnčil Leon Trocki, ki je propagiral svefovno tetcH- djA. ,.. ~ . 44Bodoče svetovno blagostanje," je dejal, "je odvisno od tega, ako moreta markeiaem,. ki je bil postopno olajšan v Rusiji, in demok»o^ja, ki m** jo prilagOdiH razmeram dvajseta ga stoletja, sknpoj živeti v miru." Zapadne demokracije se- morejo po Wattaeevem zatrdilu obvarovati komunizma samo, če bodo skrbele za dele, tako da 'bo vsakdo zaposlen in bo moget Človeško iiVeti. "Ako ne zagotovijo popolne zapoS!teiIosfi,M je rekel, "je komunistična propaganda neizogibna in je lie bodo mogle vstaviti ne rueka* ne naša iu .ne katera di-uga vlad*. Ako bo naspala dolga nezaposlenost, tedaj bo nastalo edino vprašanje: ali bo pruski aH pa Jfarksov nauk pti&t na površje/' Po Wallaaenm moenju ni dovolj, da je vršen na tla Hitler, tem ve« praeijanwaaa, k» uč: in poveličuje vojno kot ©dioo sredstvo za vad*iomj* i&e*i is Mtfrkaiaem no nikdar nčiK da se medaarodne vodne potrebne in ni naitdna- s»Mt»l enega naroda- tiijega od dragega. Po Marksovem nauku so vsi ljudje eaaki. profesionalcev, ki so tvorili gotovi del kongresa. . Br. jurjevec predlaga, da se zapisnik s tetoi popravki sprejme. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. . RABIMO ŠIVALKE služabnik sv. cerkve, — ne to lim, da bi imela moč videti v priseže, kakor priseže reeime' vsem, ki trdijo, da Žele ne bo nikoli ni- narod« debro, a ttjih dejanja niso docela ali pa celo nič v skladu z njih besedami. Preden grem dalje,,. naj povem, da bi najrajše. pustila vso godljo, naj se meša po sveje, ker jaz sem 'brez vsake reklame m tudi že v veliki bridkosti in nesreči delala za ljudske interese in pravice čieveka-delavca in sem, po pravici povedano,, že kar naveličana vednega boja, toda uvidim pa, da danes obstoja med nami potreba, da stopimo na plan vsi tisti, ki fihčalO marsikaterega zdravnika, ki na klinikah izkazuje svoje "ufcmiljenje" do revnega ljudstva s tem, da rabi ubogo gmajno za učni materijal. Ker nočem, da bi me kdo na- ki se včasih skriva za masko vere ali pa kakega prepričanja. Da grem Še dlje, naj povem, da sem bila kot čl«niea resolu-eijskega odbora no Zato, da se predn&se Zbornici resolucija, ki je predlagala, da dona moške klobuke, dolga se- kongres dan molitve za Slo .. _ .__, , . _. 'vence v domovini. Moje nme- ^ja. Vsaka dobi oae vrste ^^^ "eleme«tu ni prišlo sWbo, ko se je molilo Ob otvoritvi zbora, bo njegova ali njeno vera ali Prepričanje in imam tudi reŠpekt do prepričanj« ali vete katere- nam ni ne za denar, ne za sla-gafcoTt človeka, nimam pa naj-j vo in ne za nobeno politično aH manjšega rešpekta do htlimbe, drugačno šanso, kakor tudi ne med našo javnostjo, kajti vsebuje našo glavno propagando, naš program in sploh v«e naše stališče in nazore za bodočnost Slovenije in Jugoslavije Tiskan pa mora biti v obeh jedkih, v slovenščini v celoti, in v Slovenian American National CSotincal — pa priporočajo, da nastopamo pod tem imenom. angleščini pa vsaj v iačrpkih. Že na kongresu je opaeil veliko zanimanje za naše probleme med tu rojeno mladino, po kongresu pa še veliko več. Propagandnega čtiVa v angleščini nimamo. Mladrna pa M rada „ . delala z nami in nam veKko Z oeirom na pojae»k> je so- pripomogla, ako bi se o zade-glaeno zaključeno, da ae Ume vaM še bolj seznanila v aAgle-spremeni iz Slovenskega nar. 55ini. sveta, na Sioyweki ^nerišld Br. Novak omenja, da bi po-Wedza Svet (Slovenian Ame- Ieg izčrpkov resolucij bilo pri-rican National Council porogljivo natisniti v brošuri Predsednik br. Kristan sma-.tndi Furlanov© študijo "Slove- AKO PRISPEVATE ZA u.aa Zahvala e» IZGUBI NAŠE BRAGG SESTRE IN TETE CECfLUE PFEKFER u J« a vedno -ntlmi!« svoje oii ' DNE S3- FEBRUARJA, 1943, t rtareetf 57 let. M iakw»o xefavolbne vsem sorodnikom, znoneetn in sa sointje io noUooJmt, izkozano v njeni M|I bolsai; M obiske no ■MVoŠoeoi odra, so evetje in svet« m*Se. -Hvala vmm, U se Jo spradl}. k zodnjetmi poiUka. -r Posebno zn-Hm* gospoda fupolku cerkve Svete«* dKfr, iosMemn Pfais fetrlen sir tat«* Je oprovB da dn«o pohojnlea j Noj v odra pofivoT f Žolujoti ootoli: KA7ARZNA PFBIFER In IVANA OVCA, sestri; JtmS* C*€A, aeMi; FTANKA OVCA, KARilA PBMSaR, New tecft. kito in block za eelo bombo. Najvišja plača. Good Value Hat & Cape Compaftjr, Inc., 19 West 4th Street New York City lahko prenesel tudi glasovanje o resoluciji za dan molitve. In d as i je bila tista resolucija med mojo odsotnostjo umaknjena, še vedno smatram, 8Itc*e, eperodje. proti Mesni h K. a K. JEDNOTA sprejem oMike in tanke od II do M. tata; etroke po iokoj po rojstvu In do 1R Ms *0d Aroje ekrOJn K- & JEBNOTA ^'hk Eo polsoriSO o snvorevtfninl In sn vso ■e okrnite na ofadnflrt in oroddeo MJeiik AL & K. MmH all pa m: &LAVNI FEAD 351-388 Jfe. Okiesgo Street^ Joliet, Btfaeis za kake sirkove lavorike, ki človeku, ki resno gleda na današnjo situacijo, ne pomenijo nič. Keoi moram, da sem kitalo vsega, kar se nam je serviralo v zadevi borbe v domovini še toliko, da smatram, da je moja dotšnost, da kot č&miea širšega odbora SANS-a spregovorim nekaj prav resnih m jasnih besed o naši slogi, katere ne mislim nikdar in na noben nažm oodpiwrti zato, da bi se jo rabilo direktno ali indirektno v s vrbo blatenja in poniževanja našega borecega se naroda v domovini. Oton 2žopa važno <ža nas, če bi nas jugoslovanska propagandna mašina obve&tila o tem, kdo so njeni reporter j i na terenu, ki pošljejo med nae fraaAensteinAe opfee zlobno v, B so baje delo Osvobodilne fronte. Da se ne bo našega naroda pred svetom zaradi ihordbitnrh mte'fesov, M nišo scenski, blatilo in mazalo, je dofinoet našega kongresa, ne da se u-kvarja s puhlimi izjavami id hi-sterižnimi izlivi gotovih pesa-meraiikov, anipalk. da gre lia delo in prei§6e obisti jugbslovas-&ke propagande, ki je fžuašla nied našim narodom danes naj-grSe m najostudnejše alo^ince podt solncem. (Dalje sledi.) ADVERTISE iK "GLAS NAROD V' / -GLAS NAHODA« WEDNESDAY,,MABCH ID,-1943 --------' I I --^ VSTANOI V TA&l KJftMl JE ROJAK, KI KI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. - KOT ZAVžŽ^ŠtoVE»EO;AIJ ^ yE BI IZROČILI TO ŠTEVllio V SVRHd, DA &£ H, Poročila iz raznih naselbin, kjer Uvaja in delajo Slovenci Veliko dav čno breme Ottawa. — Ako bi ne bili J T ~ * r Kanadčani tako gotovi in pre- to pa samo 49.5 odet., ostalo je leti z nado, da bo ta zmaga posodilo ljudstvo, kar pomeni, zavarovalnine, itd. Spričo tega težkega bremena, ki ga nosi kanadsko ljudstvo, je razumljiva zaskrbljenost, ki včaaih zajame odgovorne vladne oblasti^ ki skušajo že sedaj izdelati načrte za povojne splošno socialno zavarovanje in za vzpo- ---— — 7 -----'""P — » » ' * skoro dosežena, tedaj bi gotovo da so K&aadeani investirali v mrko gledali v bližnjo bodoč- svojo domovino v dveh letih ne-1, ki jim bo naložila še več- čez dve milijardi dolarjev, kar je davčno breme, kakor so ga je obenem pomagalo vojnemu nosili do sedaj. > j naporu Anglije in drugih za^ Tinančni minister J.L. Ilsley vezniških narodov, je pocukral davčno pilulo, ki Kanadčani so se izkazali te- stavitev narodnega sistema' jo je vlada predpisala kanad- kom te vojne za izredno lojalne zdiavstvenega zavarovanja kar skemu prebivalcu za tekoče le- »» požrtvovalne, a pri tem je vse bi pomagalo preprečiti po-to in za vojno dobo sploh, toda treba vedeti, da plačujejo pri- vojno depresijo . kljub temu ostane nesipremen- Mižao eno tretjina od svojih Kanadčani upajo, da prispe-Ijiv fakt. da bo moralo enajst dohodkov in pl#č za davke, in pol milijona prebivalcev, ki diiugo tretjino posodijo vladi z .jib fma Kanada, in od katerih nakupovanjem bondov in pla-,fe dva milijona delavcev, ki čevanjem posebnega hranilne-plačujejo dohodninski davek, vojnega davka, zadnjo tre-plačati vladi nad dve in pol tjino pa imajo za svoje potre-milijardi dolarjev davkov. Flo- be* ter ®a vzdrževanje raznoterih pomožnih organizacij in reliefov, za plačevanje socialne VELIKA SNEŽENA NEVIHTA V MOWTREALU. Montreal. — Zadnjih 40 let ta kraj ni videl tako hude snežene in ledene nevihte, kakor je fazsajalfl v Montrealu in okoliškem okrožju preteklo nedelo, Nevihta je pustila za seboj toliko .^nega in ledu, da je bil sfc6i'o da .ustavljen veš pro-ftiet in je bilo delavcem v voj- SiovsmcL 7 JicuiadL KANADČANI ZA POMOČ / DOMOVINL ______„______________ Da se tudi Od tulkaj malo ogla nih tovarnah težko iti na delo, -i*110 ™ velikega industrijskega ker ni bilo skoro nobenih trans- mesta Itamilton, vas prosim, porfbih vez.„v >eg tega bodo morali Kanadčani posoditi vladi skoro tri milijarde dolarjev, da bo tako mogla plačati vojne in druge stroške. Minister Ilsley je dejal, da se je tieba zavedati, da rzlio o-gromnemu davčnemu bremenu, je Kanada v resnici zabeležila vek Kanade k zavezniškemu vojnemu prizadevanju ne bo pozabljen po tej vojnit ampak, da bo dana Kanadi prilika, da ho deležna vseh priložnosti sodelovanja- pri rekonstrukciji sveta in v povojnem trgovanju, kakor to predvideva za V6e narode in dežele Atlantski carter. da, priobčite ta moj dopis. Sc-m še je priselilo iz daljne-* ga seVera že tudi nekaj naših rojakov, kateri So se zaposlili tr j i_ ii- y-i P° raznih tovarnah. Največ »anmu vlada je naročila ^ rojakov pa je za stalno na&Tjenih po tukajšnji obsežni okolici po farmah. i TD JM PA ŽE UtPO POROČILO. DELAVCI ZA KANADSKE FARME. VOJNI VRTOVI. V Kanadi bodo, kot drugod, pridno obdelovali vojne vrtove ali fakosvane "vrtove zmage" in ako se hočejo Kanadčanke potruditi, da pregledajo vrtne priloge listov, bodo našle veliko gradiva, ki jim bo pomagalo da bodo res imele lep in dobič- 10 milijonov kosov volnene spodnja obleke za vojak^in mornarje, letalce itd. NeMOo, ki se najbrž rad ukvarja s številkami je izračunal, da bi bilo tieba napeti sušilno vrv od Montreal a do Liverpoola na Angleškem, če bi hoteli, recimo obtsiti vse to spodnje perilo naenkrat — koliko peric bi bilo za to pranje in £usenje treba, pa ni povedano, je pa prr pomnjeno, da bo vzelo 1.460 milj dolgo verigo vojnih znamk za kritje cene tega obilnega naročila. Tudi nam »e je vzbudila misel, da gmo pričeli nabirati prispevke za. pomoč junaškemu narodu v Rusiji, kateri se tako junaško bori in irlvnje za rešitev civilizacije, posebno pa za rešitev našega cc'okupnega slovanskega naroda. "V ta namen so darovali eledefi: Vlada v Ottavi bo podvzela korake, da se bo vrnilo na farme in k poljedelstvu sploh o- tekem te vojne velike uspehe tisoč Poljedekkih de- na polju splošne prod«k .. . . i iiauiub* ?o pTvoroieiiko. Mamica m o-'TjfyV)giT) _ trok se počutita prav dobro.| Bpftm^ilV: DOMOVINI PRED NACI FAfilSTIČNBi VPADOM IN PČZNEJTE Sf H MKt> smo šli v Spisal Rev. K. Zakrajaek Knjiga "Ko ano Sli v morje bridkosti" pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal iimanice in zanjke" in pripmvljal "strup" za Jugoslovane itf njihovo drŽavo le M|o prej Uot jo j* tapttfel. Z napadom Je odprl zatrorniee. skozi katere se Je pričelo razliva-tr * morje bridkosti" na Slovenijo in ostalo Jugoslavijo. Kakor *trasni Imt verni" so Nemee. ItaUjan in Madžar planili n» naSe IJndl fn njihovo zemlja Pisatelj pravi: — Prpprifan sem, da sem srojlia ameri-Sklm rojakom telo utrtregel s tem. da sem to popisaL kako je do vsega tega prifllo in kako se Je godDo. Kjer po Ameriki sem o tem predaval, so ml bUi poslušalci hTaieini za ta pojasnila. Ta knjiga pa omopočuje. da bodo ta pojasnila prMa v vse naseIMne. Knjiga je fino izdelana, ima 207 stran! in ie vtf-zana v platnu. Stane $2.50 LOV NA KITE. Srečni oče prihaja iz poznane in spoštovane slovenske drieii-: ne Mr. -in M s. August Kcnchar Po $5.00: J. Bolfca in Philip Ste k lasa; $4.00: P. Žalec, Grimsby Beach. Po $2.50 Frank in Mary BeČek, Beamsville; J. Cesar, St. Catherines. Hamilton, Po $2.00: J. Oastelic, M. Mik-lieh. J. Starežini", L.'Brajer, Stoney Creek. Be^vilie: F. Mežina, V. Po^ačar, T. Peče-var. Grimsby, G. T.ev-tek, V. Poea^aT, Orrmfhv B ach, J. Žalec. Jo'dan: F. Simovid!. St. Catherine«: A. Hoy-var, J., Onreh, P. Gersich. — Po $1.00 |Hamilton: M. Bclha, N. Fof. J. Grimsbv V. Rak. nekoliko olajšamo njihovo živ-|Tudi snega ni veliko po doli Pro- liemV. krt nriCi.l .Inn V1---___X__-___. Poitnina in anraravalntes * Naročite knjigo — "KO SMO Slil V MOVE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec fci moral čittfU to ialostno zgodovinsko zgodbo ^ovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri; . : SLOYENiC PUBLISHING ČO 216 West 18th Street. Ifew York City F. Rofl, .1. Pro- ljenje, ko bode prU«l .lan, kol nah, pač pa je malo vec pe 'h. .T PrimnJi/! .T KnJ« -7ociid __t_ ™ Kakor je razvidno iz poročil raapravah je ta, da se plačuje tekoče stro- 0 raapravah in zaključkih v ske vz tekočih. dohodkov, kar parWu, se b» tndi leto« pdmeni, da se^naj vladi posodi; poskrbelo, da bodo farmarji vsak odvisen denar, ki m nujno' dobili čimveč delovne sile iz šol, potrjen za pravljanje in kole^ univera m iz trgov vsakdanje potrebdeme. Ta me- in mest in to v več^ meri ^ toda in pa atroga kontrola cen1 preteklo leto, ko *e je i^arL a J??*8*?da se 3® lo, da je delovna sila iz teh vi-dozdaj vzdrzala rinaneno na rov pomagala pospraviti ve-povrsju m to k^ub temu, da je Uke kolfcine 5e vedno v mrJrekaciji več na- lrridelkov in sadja, i knpne sile ket pa je na trga f\>da tudi proučnje možnost ' . . , I uposijevanja vojnih ujetnikov i^artament je v splofcem e- m pa onih. ki bodisi iz verske-dobraval tezo in zaključke fr ga ali kakega dragega prepri-nanenega ministra, kljnb temu eanja nočejo biti vkljnčeni v pa je njegova aizjava povzro- armado, kjer bi morali sodelo-č^la nekoliko zaskrWjenoetl vati pri bojevanjp. Ti protiv ^^govo poročilo je namreč niki bodo morda poslani na predvsem pokazalo, da Kanada farme, da tako brez prelivanja ne more veo ^roti plačevati o- krvi doprinesejo svoj delež k grommh vojnih stroškov, kot vojnemu prizadevanju. Moglo! je to delal* apočetka in kot je ee bo^obiti za delo na farmah menila, da bo delala do kosca tudi Indijance in pa seveda IT a letU je pUžaIa število Ženskih delavk, 87 odstotkov vseh krožkov in kot v prednjih letih. Bavno je megla poravnati iz svo-.bilo civilin interniram« in Ja-Jih dohodkov samo 66 odstop ponoe, kakor tudi deta*oe, ki v kov str^ov; v letu 1941 že sa-f gotovili letnih dobah nimajo mo 51 odstotkov in preteklo le- dela v industriji V letu 1M2 so ribiči na za- ^T™ ^ padnem obrti* Kanade ujeli Tvan Cop r, Fly Creek X 164 kitov, ki so v skupni t^i T' ~^ P^v skrene cefitit-predstav^jaK ^č tisoč ton ribje *e' ^ ^" masti in olja. . * - I - A-P.-^vet; far,, J. Ba^h. J. P:imoži5. J. bode zasijalo solnce svobode 8iie. F. Mikolich, T. Lovšin, ker bodejo pregnane ali uni-i7 \f«^vland V Y Mla^n i*fordan: J- Kump. ,T. Plut. St. čene krute roparske tolpe. 7; inTJi^Catherine,: V. I^ak. V. Ho- if m KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali RECEPTI VSE1H NARODOV Statoe samo $y - i ■ »-Knjig* je trdo vezana in ima 821 atrani^tl B^ti^anajj^ni v angleškem jeziku ponekod pa so tudi t Mfc.ii iiaiula klmtjelnjtejan St^^i6 ta oni m « miniajo ta te^u, M0 hofcjo v njem tobolj izva« m KNJIGARNI SLOVENK: M l§th Štrmmt ZIMSKO ŽITO V KANADI. V svoj vrt tu na pdbocju hriba -sem zimsko žito si vsejal, ' in ko je leto izžarelo v ognjenih barvah na jesen — moj vit je bil ie.e v&s zelen! Zdaj trho čaka na spomlad in meni vliva t??oč nad, ko gledam bPko te zelene, ki smelo zrejo pod nebo, kot vrlii am rek tam za goro. Pa ko zemlja v mrazu dreveni, me včasih vendar zaskrbi^ kako je bilkam tem zelenim — vetrovom snežnim prepuščenim — in čakajočim na pomlad « . . Če zmrznejo., kaj bo ia vseh nad? A ko se be« neviht potega iznova spet in spet spoznam, da-so bilke te, kakor srce, ki mirno preko teženj gre z veliko vero, ki ie v kali svoj zlati žitni klas »i ustvari! Prevedla A P. K. oovar, .T. Barich. J. Crrbanieh. J. Bavdek. Chipnawa. P. Sty-dohar. —Po 50 esut. Giimsby: M. Mestek. — hrupna vsota ^6700 jp bila oddana proti^po-trdiln na pnptoin« mesto ▼ tukajšnji City Hall. Hvala vsem rojekr.m, kateri ste darotali za tako pomembno ^tvar, da tako z združenimi močmi čimrpreje »tremo glavo kruti in krvoločni naziiašistič-ni pošasti. Končno bi bilo tudi zelo potrebno, da bi se ustanovil odbor, ker je tudi na-^a. narodna dolžnost, da nabiramo prispevke za pomoč našemu mučeni-škemu narodu v stari domovini. Torej rojaki, se še naprej naprošate, da bi prispevali vsak po svoji moči, da pomagamo bratom trpinom, kteri se tudi hrabro borijo, krvave in umirajo tudi za našo stvar. Zatorej rojaki, pomagajmo svojim bratom, koHkor jih bode ostalo pri življenju in bede jo v obupnem položaju, da jim vsaj Z rojaškim pozdravom, Philip Ste klasa, Hamilton, Ont, Can. rah. Tukaj je zdrav kra; itf tudi smrtnih slučajev ni mrogt*. lo leto so trije umrti, ^o eez 60 l^t in ena žena, st«M 90 let. Lep pozdrav vsem; posebno pa želim "-Glasu-Naroda":velik uspeh. - v -Andro if rak Hilcrest, Alta^ Can, - RAZNO Z VISOKEGA SEVERA. Priloženo vam pošiljam na--ročnino za nadaljnega pci leta, ker mi je potekla 28. februarja. Brez "Glasa Naroda" ne bi ne mogel biti in vedno težko'Knji ' pwehno čakam da mi pride v loke. In< * * ^^ ko ga dobim, ne preneham, do-j vlacna kot aarilo zA ifflt-kler ne prečitam do konca; še deniča, Id te wtntiitt zk glada ne čutim, dokler vsega ne preberem. Najprej preberem poročila o vojni, potem pa drugo. Vsakdo, s komur govorim, ne glede na narodnosti, hvali Ru?e. Če se ne motim, sem že enkrat pisal, da se bo s Hitlerjrm zgodilo isto, kot z Napoleonom. Toda ja Hitler-ia bi bila taka kazen premila. Dal Bog, da bi bilo to klanje že enkrat končano. . Zimo smo imeli še preej u-godno. Nekaj časa je bil hud mraz, sedaj pa je zopet dobro. naravo AMEMČAH —— &0ST0V - NAJVAŽNEJŠE ilUSKO PRISTANIŠČE V AZOVSKEM MORJU V knjigi Je natanCno ljenje posamesolb ti Tali, ■mbein. t morja to t Brun, bo vsakdo, ki UabI bmto pestro Uvalstro. knjigo bnd ■ zanimanjem, ker bo t njej rfkaj i* firtjenja dfr^Ih oni doaetfAj le n» btto Bnrto. Prvotno Je bilo namer^nna |i» t^ liko delo izdati ▼ petih kaj] Je slednji« laSla ? eni tkal pa pri vsem svojem ski&ujo v POPOLM POPIST ŽIVIaTENJA K1ŠKE DIVJAČINE. Knjigo bo s aiitksa bral km A dovoljeno Itt prepoved^ae ' ^ navaja in popisuje vse flvaH, j?ogi«d na veieivatžno nislro pnstadšce Rostov, ki je ključ popisne Hvali. I* a* polju koristijo ali ftodujajo ter sied> njrr rmi«, ker to r knjigi naštete všci KIBE. KJ ŽIVE V VO- DAH. Poleg poljudnega popfa* fat dovanja vsebuje knjiga m tlifraflj); 8 slik v oaftiva. v veRkosti eefe strani, ter strani. Velikost kaJI^JP t! Knjiga opisuje seacvte, pUte, fe in živali Id s« rsTUotaka _ kot v vodi doma. Vezana Je 4 motno nlatno z zla rim f sdtant. POMISLITE, TO KNJIGO' LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO: NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WS8T IStb kiwtosk t •GLAS NARODA" —. New lecfc .WEDNESDAY, MARCH 10, 1943 nuNOTun i* vm B-T a š k e n t-H Euska povest iz dni velike lakote. Napisal: ALEKSANDER NEVEEOV .........16 Moji prijatelji in kaplanov žegen Piše: IGNAC MUS1CH, Brooklyn, N.Y. Jaz sem imel' dobrega prijatelja v prvih letih, ko sem odložil kikljo. V šolo sva hodila ** In kaj je pa potem princip?" sem ga vprašaL ".Kaj je princip? No poča- A usta «o se mu sama od sebe odprla in lačna lica so se zgubančila. Pojem. Riba ne okuži. Kost je zahrustala med zolbini in po ustnicah al hiti živahen ali zanimiv'kravato?" sem poizvedoval Risanje mu je šlo v glavo in J'Ne vsak, nekateri tudi no-žaganje v fanir različne oblike,! sijo rdeče, drugi pa zopet kakš-la katerih je potem se