Poitnina platana ▼ gotuvluL Leto LXšt. 294 Ljubljana, četrtek 29. decembra lan Gena Dm L- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje is praznike. — Inaiafl do 10 pettt UREDNIŠTVO IN fJFBAVNMTVO * PODEOiNICI: a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din &.—, večji tnaeratt petit tjtthijama Kn*fiw» rMm *» r MARIBOR, Grajski trg SL 8----CELJE, Kocenova nttca 2. — Tet M0, vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratm davek posebej. — >SlovenakJ Narod« wunwana, &nanjBVS ™"___ NOVO MESTO, Ljubljanska c. Tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — *-* — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon SC 8122, 2328, 8194, 3125 za SHi Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ltfrbijani St. 10.351. NOVI ITALIJANSKI NAČRTI Italija bi se odrekla vsem svojim kolonijalnim zahtevam, če ji Francija pusti proste roke na Balkana Rtm, 29. decembra. M. Po izjavah Mussolinija. ki jih je podal te dni novinarjem, predstavljajo ko-lonijalne kompenzacije, ki jih zahteva Italija že od Konca svetovne vojne, ki pa iih do-seda: še nj dobila, življenjsko vprašanje Italije, ki ga hoče fašistični režim rešiti za vsako ceno. V zadnjem času se v diplomatskih krogih zopet mnogo ra^pra\lja o teh kolonijalnih zahtevah Italije. Razpravljalo se je o tem. da bi Društvo narodov izvršilo novo razdelitev mandatov, tako da bi tud: Italija dobila večje mandatarsko področje. Sedaj se zatrjuje, da namerava Italija skupno z Nemčijo to vprašanje pokreniti na prihodnjem zasedanju Društva narodov. Italijanski tisk naglasa potrebo, da se Italrji omogoči kolonijama ekspanzija, vendar pa se vsi listi skrbno izogibajo točnejše označbe kolonij, ki bi jih želela Italija. Povaarja se samo zahteva po novi ra-.meiitvi na rugru Tripolitanije tako. da bi razširila Italija mejo svojega področja do jezera Cad. Obenem po-vdana Italijanski tisk, da nekatere velesile, ki imajo ogromne kolonije, teh kolonij ne morejo dobro in pravilno uoravljati in navaja za vzged zlasti Portugalsko. V diplomatskih krogih sumijo, da se namerava Italija potegovati zlasti za portugalsko kolonijo Angolo, čeprav to službeni krosi v Iv mu zanikajo. Na drugi strani se zatrjuje, da razvija Italija svojo ekspanzijo preko vzhodnega bazena Sredozemskega morja ter da je njen dfj \besinija in deloma tudi Anatolija. V :)aiških krogih pa sodijo, da je italijanska ekspanzija usmerjena tudi na afriško republiko Liberijo. Ita'ijanski trsk beleži vse te verzija in opozarjajoč na obljube, dane z londonskim paktom leta 1914, z ogorčenjem ugotavlja, da ponujajo Italiji ozemlje, U je docela neplodno in ki ga nobena druga država noče prevzeti. »Giomale d' Italia« pa gre še dalje in precej odkrito namiguje, da bi bila Italija pripravljena odreči se svojim kolonijalnim zahtevam, če bi H pustila Francija svobodne roke drugod, kjer je Italija mnogo bolj zainteresirana. Pri tem misli pred vsem na Balkan in Srednjo Evropo, čeravno tega jasno ne pove. Povdarja le. da Italija nikakor ne misli kršiti suverenosti obstoječih samostojnih držav, da pa ji njeni interesi nujno narekujejo, da usmeri svojo ekspanzijo na to ozemlje. Izredni občni zbor Kmetijske družbe Ob veliki udeležbi delegatov skoro vseh podružnic se je danes dopoldne začel občni zbor Kmetijske družbe, ki bo sklepal o preosnovi dražbe v zadrugo Ljubljana, 29. decembra. V ctvoranl Delavske zbornice se je pričel dopoldne ob 11. izredna občni zbor Kmetijske družbe za dravsko banovino, da razpravlja o izpremecnbi pravil, odnosno o likvidaciji sedanje oblike društva ter o ustanovitvi zadruge. Za zborovanje je vladalo veliko zanimanje m se je občnega zbora udeležilo toliko delegatov iz vse banovine, da je bila prostorna dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Zastopanih je 182 od 227 upravičenih podružnic, torej velika večina, z nad 247 deleg-ati, ki še vedno prihajajo. Zborovanje je otvoril s pozdravnim na. govorom predsednik KD g. Detela. ki je pozdravil predvsem delegate, zlasti pa ministra g. Ivana Puclja in narodne poslance gg. Petovarja, Mravljeta. Makarja, Dr melja. Ureka, Komana in Zemljica, nadalje zastopnika banske uprave načelnika inž. Zirianska in policijskega svetnika g. Kobala. nato pa predstavil notarja dr. Kuharja, ki napravi notarski akt. Po ugotovitvi aMepčnosta je nato tajnik g. Kafol prečita] vdanostno brzojavko Nj. Ved. kralju, pozdravno brzojavko kmetijskemu ministru Demetroviću in p smeni pozdrav bana dr. Marusiča, ki so bili vsi z navdušenjem sprejeti. Pomen reorganizacije Predsednik g Detela je nato podal kratak nistorijat Kmetjske družbe, poudarja joč. da je zajel to najstarejšo slovensko organizacijo duh časa. ki voda v naročje zadružništva, kar želi tudi večina članov kmetovalcev-, da j5m tako še lažje in uspešnejše priskoči na pomoč v sedanj'h težkih časih, zlasti pri vnovčevanju kmetijskih prdelkov. Težko je to delo, uspelo pa bo le tedaj, če se bodo člani v polni meri zavedali svojoh dolžnosti. Važen korak je storjen s tem, da se KD končno i z premeni v vnOvčevalno zadrugo. Iz pravil je razvidno, da ostane ime neizpremenjeno Tudi namen in delokrog se prav nič ne kipita, temveč le se razširita. KD ostane slej ko prej stanovska predstavnica in strokovna organizacija slo. venskega kmeta. Njeno delovanje se b° poglobilo, da bo predvsem vnovftevaia kme. tijske pridelke in jih po potrebi tudi pre delovala. Njeno sedanje poslovanje ostane neokrnjeno Po pravilih ostanejo zagotovljene vse pravice starim član©m. ako podpišejo pristopno izjavo in plavajo nežna, ten dele* v visini 10 Din enkrat za v*elej. Obveznost vsakega člana znaša samo 20 Din. Vovi člani bodo morali plačati tudi pristopnino v visini SO Din. Preosnova društva je neobhodno potrebna zaradi raznih prednosti, ki j h imajo zadruge po zakonu ker so oproščene davkov itd ter imajo tudi prednost pri dobavah za vojsko in državne ustanove, pri izvozu živine v tujino itd. AJco bo družba organizirala samo prodajo živine ta prašičev v tujino, bo storila gotovo najvažnejše delo. S stalnostjo članstva pri zadrugi je ustvarjen glavni predpogoj, da se bo mogla, družba marno, brez vsake nevarnosti, poglobiti v svoje gospodarsko delo Odprav. Ijeno je enkrat za v*elej nesmiselno pre. rekanje In politično ^-o varjen je med član. stvom ki se je opažalo posebno prt volit, vab delegatov na občnih sberfh. ©lani se bodo morali seveda zavedati principa, da je le v slogi moč in njihov spas iz sedanjega težkega položaja. Njeno glasilo >Kmet©valec< ostane v bistva kakor je, izpopolnilo pa se bo t toliko, da bo imelo posebno kmetijsko-tnrovsko rubriko >Vnovrevaleec. w kateri se bo po. jasnjevalo tri no prilike doma in t tujini za rasne kmetijske pridelke. Naročnina na ta list je določena na 25 Din. Podružnicam ki bodo o*tale kot poslovalnice z vsem svojim imetjem prav tako kakor so bile doslej, je lajrotovljen razvoj v prid svojih članov. Kmetijska družba odnosno njen jilavn odbor bo izdelal poseben pravilnik, ki bo uredil njih poslovanje. V&e premifno in nepremično premoženje podružnic ostane nedotaknjeno in bodo s njim podružnice lahko tudi v naprej svobodno razpolagale. Kmetijsko družbo so ustanovili slovenski kmetje pred 165 leti na izpodbudo tedanjih oblasti, namenjena pa je bila vedno vam kot društvu in tudi kot zadruga mora ostati vaša. Čim ve5 nas bo. tem več bo uživala ugleda pri oblasteh in drugih stanovih. Po viharnem odobravanju je predsednik imenoval za overovatelja zapisnika gg Ažmana in Pipana, nato je pa podpredsed- nik, narodni poslanec g. Petorar obširno utemeljeval potrebo izpremembe. Odpraviti hočemo politične boje! (Živahen aplavz.) Nam se je tudi očitalo, da ne spoštujemo starosti drmštva. ker hočemo napraviti nekaj dragega. Vendar so pa t temeljih Kmetijsko družbo izpremonili pred tremi leti že tisti, ki na« niso več smatrali za člane. Tako da je KD od 15.00(1 članov padla le na 20 članov-ustanoviteljev! Nadalje je govornik opisal formalnosti, ki z njimi vsakdo postane član zadruge, razen tega je pa ponovno poiaenjeval. da se lastnine podružnic nikdo ne dotakne. Kot zadruga bo KD imela velike ugodnosti davčnega zakona, sato bo blago tudi lažje spraviti v denar. Od zadruge bo nas kmet imel vsestransko korist, zato soglasno sklenimo likvidacijo društva in ustanovimo zadrugo! Ko se je poleglo odobravanje, je govoril bivši drž. in dež. poslanec g Fran Demšar, ki je priporočal temeliito razpravljanje, češ, da je treba slišati oba zvona in ima sam o nekaterih podrobnosti pomisleke, ker je ta izprememba v nekaj letih že tretja. Končno je pa govornik pozival k slogi in edinosti ter za to žel spošno odobravanj«. Zborovanje ob uri, ko to poročamo, še traja. Cheronov program pred senatom Senatni odbor je znižal državne bone od 5 na 3 milijarde. - Politične rezerve za avstrijsko posojilo Pariz, 29. decembra. AA Senatni odbor za finance je po zaslišanju finančnega ministra Cherona znižal znesek državnih bonov s 5 milijard na 3 milijarde. Nato je sklenil pristati na posojilo Avstriji v znesku 350 milijonov frankov, vendar s političnimi in diplomatskimi pridržki. Pariz, 29. decembra. AA. Danes bodo v senatu važne debate Kakor znano, je senatni odbor za finance skilenil znižati znesek zakladnih bonov na 3 milijarde dočim zahteva finančm minister Cberon pet milijard. V torek je Cheron v poslanski zbomici dvakrat zahteval glasovanje o zaupnici v vprašanju teh bonov in obakrat dobi! večino. Zato se bo tudi v senatu z vsemi silami uprl redakciji zahtevanih milijard. Vlada bo morala zatorej postaviti v senatu vprašanje zaupnice Listi so mnenja, da senat ne bo hotel ob sklepu leta izzvati nove krize vlade in da zato ne bo ravnal po predlogu svojega finančnega od*hora. Predlog fnančnega odbora pa v bistvu ni naperjen proti vladi in proti Cheronu. Predlagatelji so hoteli s temi oredlog: le opozoriti javnost na važnost tega vnašanja. Danes bo v palamentu tudi razprava o posojilu Avstriji Kakor znano, sta se finančna odbora poslanske zbornice in senata izjavila za to posojilo, vendar s pridržki. Zdi se. da parlament tega posojila ne bo dovolil brez vsake omejitve. Listi poročajo, da bo vlada sicer svetovala parlamentu, naj to posojilo dovoli, da pa zaradi tega ne bo stavila vprašanja zaupnice. Pariz. 29. decembra. AA. Senatni odbor za zunanje zadeve, je snoči razpravljal o avstrijskem posojilu. Govorniki so zahtevali pojasnil o nemški in italijanski politiki napram vprašanju vAnschlussa« Avstrije. Francija naj dovoli Avstriji to finančno posolilo le proti novim političnim jamstvom. Odfbor bo imenoval svojega poročevalca šele, ko dobi od vlade zadevna pojasnila. w m ♦Ti i M Spremembe v mednar diplomaciji Berlin, 29. decembra. AA. Za nemškega poslanika v Parizu bo po vsej priliki imenovan b'vši državni kancelar von Papen. London. 29. dec. s. Avstrijski poslanik v Londonu Phipe bo imenovan za poslanika v Bruslju. paril. 29- decembra. Vlada je zahtevala v Rimu agrement za novega francoskega poslanika senatorja Heorrja dr. Juvenella Juvenell je sedaj Mas francoske delegacije na razorožitveni konferenci. Pobožne že!|e Italije in Nemčije Pariz, 29. decembra. AA. Poučeni krogi trde. da sto Nemttja is Italija zahteval* od Frartcrjc; naj poruši svoje utrdbe na Hripa zopet razsaja London, 29. decembra. AA. Kakor v VeLki Britaniju, tako divja zdaj epidemija gripe tudi v Zedinjenih državah severne Amerike. Po podatkih higijenske službe je obolele v 35 državah USA 43.997 ljudi na gripi. V samem Newyorku je nad 10.000 bolnikov. London, 29. decembra. V Birmongfcamu je v teku zadnjega tedna zbolelo nad tteoc ljudi na hripi. Skoro v vseh slučajih se Je pridruAOa pljučnica. 30 ljudi Je umrlo. Potres t lfew Terk, 29. decembra. Po zakasnelem poročilu is Mehike je potres 19. decembra popolnoma uničil naselbino Tomatlan v pokrajini Jalisco. 29 oseb Je pri tem smrt, kakih 50 Jo zadobilo hnds za« Nemško - angleški trgovinski odnosa ji Trgovinska pogajanja so bila začasno prekinjena. - Odpor nemške veleindustrife Rerttn, 29. decembra. AA. Pred kakimi I strašni pa ne pridejo direktno v podrobno 15 dnevi so bila začasno prekinjena trgovinska pogajanja med Anglijo in Nemčijo. Pogajanja se bodo nadaljevala prve dni januarja. Nem&ki gospodarski krogi trde, da je Nemčija pristala na važne koncesije Angliji. Tako so nemški zastopniki pristali na povišanje kontingentov angleškega premoga, ki naj se uvaža v Nemčijo. Vse pa kaže da Angleži niso povsem zadovoljni z načinom, kako se bodo te ugodnosti izvajale. Ti dodatni kontingenti po drugi trgovino. 2 njimi bo razpolagal sindikat nemške premogovne industrije, ki Je odBo-čen nasprotnik vsakega angleškega uvoza. Sindikat bo na ta način direktno nadzoroval uvoz angleškega premoga. Zdi se, da Angleži s tem postopkom ne bodo zadovoljni. Nemci zahtevajo naj Angleži znižajo nekatere carine za uvoz iz Nemčije, zlasti carine za optične instrumente, za ;gracke, za tekstilne proizvode m za neke proizvode kovinske industrije. Japonska reorganizira svojo armado Tokijo, 29. decembra. Vojno ministrstvo je objavilo komunike, da pripravlja obsežno modernizacijo japonske armade. Vojska bo reorganizirana tako. da bo mogla zadostiti vsem zahtevani, zlasti pa svoji nalogi v Mandžuriji, število japonskih čet v Mandžur.'ji se bo v teku dveh let povišalo na 46 tisoč mož Te izpremembe bodo stopile v veljavo, čim oo parlament sprejel novi državni proračun. Naloga teh reform je ta, da obnovijo japonsko vojsko, jo modernizirajo in postavijo na enako stopnjo, kakor vojske drugih držav. Vrhu tega bodo efektivi povećani, tako da bo mogla japonska vojska vzdrževati red in mir tudi v novi mandžurski državi. Kitajska bo napovedala Japonski vojno Pariz, 29. "decembra. AA Poučeni krogi trde, da bo Kitajska v primeru, da Društvo narodov ne prisili japonske k spo§to_ vanju mednarodnih pogodb, proglasila vojno na življenje In »mrt zaradi Mandžurije. Lastna varnost pred vsem Bruselj. 29. dec. A A. V zbornici je o priliki razprave o vojaškem proračunu za L 1933. izjavil minister za narodno brambo, da obstaja vojna nevarnost neizpodbitno vse dotlej, dokler ni preskrbljeno vse po>ebno za varnost meja- Zato je minister proti vsakemu znižanju vojaških čet Organizacija narodne obrambe v Rumunifl Bukarešta. 29. decembra. V okviru nove organizacije rumun9ke vojske pripravlja vojno ministrstvo zakonski načrt, kj se nanaša na organizacijo naroda za obrambo državnih meja. Po tem načrtu bi se vse prebivalstvo pritegnilo k obrambi po najmodernejših vojaških principih. Notranji potni listi v Sovjetski Rusiji Moskva, 29. decembra AA. Listi prt-obcujejo komentarje o uvedbi potnih listov v Sovjetski Rusiji za promet v notranjosti S pomočjo teh potnih listov naj se iz mest in podjetij, ki se pravkar grade, odstranijo vse tiste osebe, ki niso zaposlene pri teh delih. Razen tega se bodo iz mest odstranjevali vs; tisti, ki so brez dela in ki ne opravljajo socialno koristnih poslov. Ta anti socialni elementi bodo odstranjeni in izgnani v domovinske občine. Francoski dokumenti o svetovni vojni Pariz, 28. decembra. A A. Tzšel je 4. zvezek fran»ooslrih diplomatskih dokumentov o vzrokih svetovne vojne L 1914. Dokumenti obsegajo dobo od 15. maja 1881 do 20 februarja 1883 in se nanaisajo v glavnem na vprašanja, nastala po francoski okupaciji Tunisa in angleškem zavzetju Egiipta. Vrhu tega so v zvezku dokumenti o raznih kodo* nija-Inih vprašamnl«h v zvezi z Novo zemljo, Haiti, Indokino, Madagaskarjem, zapadno obalo Afrike tod., ki oo vsa vrpre*ainda vplivala na medsebojne odnosa je velesil. Huda železniška nesreča v Španiji Madrid. 28. decembra g. Blizu Cordobe se je pripetila huda železniška nesreča. V nekem predoru je skočffl s tira tovorni vtafc, pri čemer se je razbilo 32 vagonov. Dosflej so potegni M izpod raavalSn 5 mufevfli, veliko dtevifto ljudi pa je ranoenah. Reden zrakoplovni promet preko Atlantika Rim, 28. decembra AA. Z dr. Eckaner. jem so bili zaključeni uvodni razgovori o rednem prekooceanskem prometu z zrakoplovi tipa >Zepjpetrnc. Glavno pristajaRšee bo v OardmgtODU- Povratek t JRKD Bsoarad, 28. deeemora. Narodni porf** ne eJovstn Voinor*. ki j« etojc&asuo izstopil Is poatenekega kluba JRKD v jogoelovenski narodni kUb, a bil pozneje is tega khioa tefcJ juoen. ss je poaovno posmfl t poslanski Ukinitev zlatega standarda v Južni Afriki Protona. 28. decembra. A A. EVržavn« blagajna je snoći objaviLa odlok, 8 katerim odvezuje rezervno banko izdajanja :data za predložene bankovce. JohanneSburg, 28 decembra. AA. Borza je silno reagirale na vesti o najnovejš-h. finančnih ukrepih, viade Darvi je bilo tako živahno, kakor še nifedar. odkar je Velika Britariia opustila zlati standard. V f>* nančnih krofih vledn velilka nervo^nost. Papirji zlatih rudnikov stalno naraščajo. Organ vlade komentira sklep vlade o opustitvi stotega standarda takole: Južnoafriška unija je bila prisiljena opustiti zlati I standard, ker smo danes v istem položaju, kakor je bila Ve'fika Britanija septemibra 1. 1931. London, 28. decembra AA. Na otvoritvi današnje borze se ni vide bil ta predlog CKSkfton^en. Naloge svetovne gospodarske konference Pariz, 38. dec. d. Generalni ravnatelj banke za mednarodna plačila, Pierre Que-snay, ki se mudi trenutno v Parizu, je iz-javU zastopnikom pariškega tiska glede nalog bodoče lonoVmske svetovne gospodarske konference, da je njen glavnri cirj zajeziti vee večjo avtarkijo v mednarodnem gospoda rs tvu ter ustvariti večje gospodarske enote. Program konference mora po njegovem mnenju vsebovati tri glavne točke: mednarodno pogodbo o zopetni oibnovi zlatega standarda, dat se a tem prepreči nadaljnje nazadovanje cen, revizijo dolgov ter program za racionalizacijo in rorgan^acijo svetovne produkcije, da se napravi konec brezposelnosti in stalnemu nazadovanju cen. Ta reorganizacija pa je izvedljiva samo a temeljito revizijo carinskega sistema ter z odpravo klavnrle o največjih ugodnostih. General Berenguer svoboden Madrid, 28. decembra. AA. Gendrrai Be-renguer je hfl izpuščen te zaporov. Mffijanfrri dolgovi berlinske občine BerBn, 28. decembra, g. Celoten dolg mesta Berlina znaša pc nadnovejgi uradna statistiki 1 225 450.000 mark, to je četrtino dolga, ki ga je imela vsa nemdka država leta 1923. Za to ogromno vsoto mora mesto plačevati na obresti In amortizacijo 108 nooBfJooov mark letno. Potufoče JcobiRce v Argentini P&rtK, 28. decembra.. AA. Kakor poroča >New York Herald*, so prišli nad pokrajino ofeoii retke Bermeja v Aj^entini veli-kanefei roji kobilic, ki so uničaM vse nasade. Roj kobilic je bM dolg več ko 300 tem in ponekod širok 6 kilometrov. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devi se: Amsterdam 3316.40—2326.76, Berlin 13691380.6«, Bruselj 799.86 do 806.«2, Carin 1108.35—1113.86. London 191.29—192.79, Newyork ček 5738.81 do 57G7.07, Pariz 224.86—225.47, Praga 170 45 17L*1, Trat 294.46—296.86. INOZEMSKE BORZE. Cnrih: 20.2837, London 17.28. New-joric 510.75, Bruselj 71.95. Milan 26 61, Madrid 42.45, Amsterdam 208.90, Berlin iat.7760, Sofija Praga 16.38, Varsa- 1A8S4, SLOVENSKI NAROD«, dne 29. decembra 1932 Načrt združitve dolenjskih občin Od as občin novomeškega novega Trebnje, 28. decembra-Beneka uprava je odredila, naj se livrse ▼se priprave za združitev občin ic napravi načrt, kako ki katera občina naj se združi ter kje naj bo uradni sedež. Z« komasacijo občin je predpisana sledeča smernica: Bodoče občane naj bodo krepke gospodarske edinioe. Biti morajo po naravni gravitaciji zamljepisno strnjene celote, enotne v norodnostnem, prometnem in pridobit-venem pogledu- Pri tom se morajo meje sedanjih davčnih občin upoštevati in naj se križajo le v nujno potrebnih primeri h. Meje sedanjih upravnih občin sodnih in upravnih srezov naj se ne upoštevajo, če ne ustrezajo tem smernicam. 2000 prebivalcev je najmanjše Število za obstoj oziroma za ustanovitev občine. Meje upravne, župne in 5ofe»ke občine se morajo skladati. Paziti je na interes skupne dobre administracije. Za vsako spremembo mej davčne občine oziroma za ustanovitev novih davčnih gbcin je treba plačati finančni in pravosodiri upravi v« stroške, ki nioo malenkostni glede na ogromno delo. ki ea povzročajo take sprr*-■»embe. Po osnutku novega občinskega zakona je naložena občinam dolžnost zgraditi v 15 letih občinske domove z vsemi potrebnimi prostori (sejna dvorana, pisarne, stanovanja, zapori itd). Občine bodo morale imeti stalnega tajnika, izvršilnega organa, hišnika, potrebno število »stražnikov in slug. Prevzeli bodo morale izvršilne posle finančne uprave ter vojaško evidenčne posle v vsem obsegu. ^T novomeškem upravnem srezu ne ustrezajo gornjim načelom občine Ajdovec, Ambru*s Bela Cerkev. Brusnice, Crnmošnji-ce. Dvor. Gor Polje. Orehoviea. Poljana, Sela-Šumperk in Zauradac (od 23 občin 11). Upoštevajoč predp^ana načela, posebno pa intpr s dobre :nlministracije, je sresko nač^l^tvo |x> razpravi z zastopniki občin 20. t. m. *e*tav!lo bedeči načrt za združitev obč'n v novomeškem upravnem srezu: Nespremenjene (vstanejo občine: Mestna oblina Novci mes»to 4045 prebivalcev, 50 ha ploščina. > s«*dežem v Novem mestu. Občina Mirna peč s sedežem v Mirni peči, 3242 prebivalcev, 5780 ha ploščine. Občina Dobr-rtice s sedežem v IK>brnicah, 2202 prebivalcev, 4292 ha ploščine. Združile bi se sedanje občine v vsem obsegu: Ornmošnjire, Poljane novomeškega sreza in Planina črnomaljskega sreza, s sedežem v Onimošnjicah (eca 2500 prebivalcev, 13.725 ha ploSčine). Ta občina bi b la v narodnostnem pogledu enotna s kočevsko nemškim prebivalstvom. Združitev občin črumošnjice in Poljane se predlaga po sporazumu z občinskima upravama- Občina Planina iz črnomaljskega srr-sa pa je poslala izjavo da želi združitev s toma dvema občinama. • m zakona 11 dL Jernej ha Orehoviea s sedežem v 31, Jerneju, eca 5800 prebivalcev, 8688 ha ploščine. Občina Št Jernej je aedaj upravno dodeljena krškemu arezu, a je sedež občine oddaljen od Krškega 23.7 km, od Novega mesta pa 16.7 km. V zemljepisnem in prometnem pogledu spada t* občina v sestav novomeškega sreza. Z občino Orehovleo novomeškega sreza tvori skupno župnijo ter pridobitno enotno ozemlje. Občina Orehoviea se je izjavila za združitev s šentjemejeko občino pod pogojem, da bo bodoča občina spadala v območje novomeškega sreza- Toplice io Gorenje Polje s sedežem v Toplicah. 2913 prebivalcev, 5555 ha ploščine, po sporazumu obeh občinskih uprav. Preosnovale, oziroma na novo bi se uredile sledeče občine: Občina okorica Novega mesta s sedežem v Novem mestu. To občino bi sestavljale sedanje upravne občine Šmihel-StapiČe, Prečna in Brusnice v vsem obsegu, občina Št. Peter pa brez davčne občine Zakrvfce. Občina bi imela 14.800 prebivalcev ter 23.704 ba površine. Vse te občine gravitirajo v vsakem pogledu k Novemu mesta. Desni breg Krke je že sedaj največja kmetska občina dravske banovine Šmihel-Stopl-če, ki ima zaradi gravitacije vseh delov občine k Novemu mestu svoj sedež v So-vem mestu, dasi so nekatere vasi oddaljene o> i Novega mesta nad 10 km- Kakor oa desnem, tako gravitirajo tudi na levem bregu Krke vsi kraji k mestu. Občina Prečna ima svoj sedež v Prečni, a niti tretjina občine ne išče tam svojega središča. Severovzhodni del občine (kat. občina Bršljrn in daljni vrh) gravitra docela k mestu, jugovhodni del pa h Gor. Straži. To je prišlo do izraza tudi v zahtevi enega dela obč. zastopnikov, da bodi sedež v Bršljinu (tik Novega mesta) in drugega dela, da bodi sedež v Gor, Straži, ki je gospodarsko najvažnejši kraj v občini. Občini Št. Peter in Brusnice ne moreta obstojati po navedenih smernicah kot samostojni upravni občini, ker bi imela prva po odcepu davčne občine Žalovče. ki je vfarana in vsolana v Smarjetc, le 1600 prebivalcev s šibko davčno podlago, občina Brusnice pa 1800 prebivalcev z davčno močjo 28.000 Din. Do sedaj je imela le občina Šmihel-Stopiče pravilno organizirano pisarno, d oči m so imele občine Prečna, Št- Peter in Brusnice, nastavljene le občinske sluge, ki so opravljali tajniške posle. Seveda niso mogli ti organi vršiti obeh poslov v zadovoljivem obsegu. Kdor vrši posle sluge in dosta vi jalca, ne more sedeti v pisarni. To je opetovano opazilo nadrejeno oblastvo. Z bodočo okoliško občino se docela krijejo meje župnij Smihel, Prečna. Š-t Peter, Vavta vas. Pod grad. Stopi če in Brusnice, S tem se rešijo tudi vedni spori med občinama ^mihel-Stopioe in Prečna zaradi vzdrževanja šole v Vavti vasi. Pomanjkljiv most Trbovlje, 29. decembra. Na vsej doi-gi progi od Zagorja do Radeč je samo en most, ki veže občini Trbovlje m Sv. Jurij pod Kumom. Most je bil last Kirschschlagerjevih dedičev, ki so ga hoteli prodati občini Trbovlje ali pa Sv. Jurij, kar pa sta obe obč*ni zaradi slabega finančnega položaja in ker je most v slabem stan ni. odklonili. Banska u»prava je pa most razlastila v korist obeh občin. Ker je spomladi narasia Sava most na levi strani močno poškodoval«. da jc moral biti vse poletje za promet zaprt, bosta morali sedaj občini prispevati za popravilo, obenem pa tudi plaća ti odškodnino razlaščenim dedičem. Most bo odslej upravljala občina Sv. Jurij, ki bo za kritje stroškov in za njegov vzdržvalni sklad pobirala od osebe 0-25, za ko4o ali ročni voziček 0.50, za mo-tocikel 1 Din. za drobnico 0.25. za težko živino 0.50, «i enovprežni voz 1, za dvo-vprežni voz 2 in za motorna vozila 5 Din. Prispevek je mišljen samo za eno smer, pobiral ga bo mostninar z bloki. Stroški za tekoče vzdrževanje mostu so preračunani na Di»n letno, kar se bo krilo iz mostnine. Če bosta pa občini krili vzdrževanje mostu iz svojega. bo mostnina odpadla. Letn: dohodki mostnine so znašali dosedaj povprečno 50.000 Din. vzd rže valni na pa 15.000 Din. Vsekakor bi bilo želeti, da bi se zgradil nov trpežen most, ki bo odgovarjal vsem potrebam prometa za sedaj in v bodoče. NSZ v Trbovljah - Trbovlje. 28. decembra. Po velikem kongresu Jugoslovanskih aa-etonalnih delavskih sindikatov, ki se je vršil koncem novembra v Beogradu in na kater je bilo zastopano po močni delegaciji narodno delavstvo iz dravske banovine, je pričela tukajšnia NSZ živahno delovati. V matično organizacijo 30 se vrnili odlični voditelji, ki so pred letom iz neznanih vzrokov odpovedali sodelovanje in razmere pri tukajšnji organizaciji so se po kongresu znatno izboljšale. Z ljubeznijo so se voditelji narodnega delavstva zopet lotili dela, kar pomeni velik uspeh za napredni pokret. Združeni voditelji tvorijo sedaj močan in odločujoč strokovni rudarski forum, ki ne bo samo v zaščito in obrambo stanovskih interesov rudarskega delavstva, temveč bo pomenil tudi ustvaritev močne nacionalne fronte v rudarskih revirjih. V kratkem se bo vršil občni zbor NSZ, na katerem bo članstvu objavljen obširni program bodočih socialno gospodarskih akcij, zlasti se bo razpravljalo o zaposlitvi brezposelnih o sanaciji ogroženega pokojnin-ikega zavarovanja rudarskega delavstva itd. NSZ igra pri dete aa nacionalni preporod med delavstvom v rudarskih revirjih važno vlogo. Kdor je videl na kongresu nacionalnega delavstva v Trbovljah več tisoč ljudi manifestirati za kralja in domovino, je moral priznati, da je nacionalni pokret med tukajšnjim delavstvom že močno zasidran. Seveda bo pa treba še mnogo dela, da se bodo temu pokretu pridružile najširše množice delovnega ljudstva, Trboveljčani smo lahko ponosni, da je naš rojak g. minister dr. Albert Kramer, ki vedno nastopa v zaščito naših interesov. 2e opetovano je g. minister interveniral v prid delavstva in si pridobil zanj mnogo zaslug. Zato je treba voditi pametno socialno in gospodarsko politiko, ki bo le v smotrenem »kupnem delu rodila uspehe, treba bo pritegniti zastopnike nacionalnega delavstva v občinske in druge javne za stope, kar se doslej kljub ponovni zahtevi narodnega delavstva žal ni zgodilo Zastopniki narodnega delavstva upravičeno zahtevajo, da so enakopravni z drugimi organizacijami v vseh za-B topi h. NSZ mora tvoriti jedro pokreta nove državne stranke v rudarskih revirjih in zato je potrebno ta pokret z merodajne strani krepko podpreti. Nova smodnišnica Ljubljana, 29. decembra. 2e več desetletij pred vojoo, v vojni in po vojni, zlasti pa po eksplozijah 1. 1906-ln v vojni se je mestna občina trudila na vse kriplje. da bi vojaška uprava preložila municijska skladišča z Ljubljanskega polja kam daleč od mesta in vasi, kjer bi ne ogrožala več človeških bivališč. Pred leti so večkratne komisije vseh mogočih strokovnjakov preštudirale in pregledale kraje v bližini Ljubljane, ki bi bili primerni za tak namen, in mestna občina je po silno natančnih in dolgotrajnih pogajanjih z vojaško upravo končno vendar dosegla, da se ta za okolico nevarna poslopja prelože za Soteski hrib ali Pimperk ob Nadgorioi onstran Save, torej na kraj, ki je znan po francoskih grobovih in okopih. Občina je takoj pričela kupovati zemljišča, da bo ta sitna poslopja, ki jih kar nenadoma lahko prime kaka kaprica, da se bi najraje razletela, preselila v varno zavetje, kjer bi več ne vznemirjala že itak nervoznih meščanov. Ali nekateri lastniki parcel so izkuSali izrabiti konjunkturo ter zahtevali tako pretirane cene, da jih mestna občina nikakor ni mogla podpisati. In prav je storila, saj si mestna občina niti tedaj, ko mora ščititi varnost življenja svojih občanov, ne sme pustiti diktirati cen, ker tudi lastniki morajo imeti toliko uvidevnosti, da v takem primeru, ko gre za varnost življenja ljubljanskega prebivalstva, te prilike ne smejo zlorabljati. Tudi oni imajo mnogo koristi od mesta in tudi oni se morajo zavedati vsaj svojih človeških dolžnosti. Ker po starem gradbenem zakona razlastitev izbranih parcel še ni bila mogoča, je vsa akcija, ki je sa bežigrajski m eveio- krifki okraj, prav tako pa rudi za napredek bližnje občine Jezice in vse Ljubljane neobhodno potrebna in neodložljiva, morala sastati. Pogajanja mestne občine z nekaterimi lastniki parcel so se namreč razbila. Dobiti smo pa nov gradbeni zakon in sedaj je dana možnost razlastitve. Vprašanje bi bilo torej prav v kratkem rešeno, če se morda ni situacija okrog prostora za novo smod-nišnico preveč tzpremenila. Predpisi namreč zahtevajo, da v gotovem krogu okrog smod-nižnice ne sme biti nobene hiše. Ljudje so najraje zidati tudi tam okrog in mestna občina bo morala odkupiti tudi te nove hiše. 2rtev mestne občine je sicer ogromna, vendar bo pa v korist svojih občanov storila vse, kar je mogoče. KINO LJUBLJANSKI DVOR Telefon 2730 Cirkuška princesa Danes zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. Najnižje cene 4 In 6 Din. Silvestrovanje Uirijanov Ljubljana 29. decembra. Letos bo silvestrovanje Hirijanov v kavami Evropi, kjer se sploh vedno zbirajo rrašj boio-zelenL Kavarna bo primerno urejena za ta večer, tam, kjer se dan za dnem, noč za nočjo kvarta in uganja klubska po&tika, se bodo pa vrteli pari in panfiki ob zvokih priznanega Roranv-fazza, ki bo vse tako zazibal v plesni ritem, da se bodo zavedli šele prihodnje leto. Sporeda bo precej: nastopili bodo naj-borf&i kupletristi Ljubljane, strici in botri nam bodo pripovedovali prav zanimive pravljice iz lota 1932, ticoče se kkrbskih zadevic in nezgod, videh" bomo tudi nekaj izrvTStnrih baletnih toSk. polnočni govor bo pravo razodetje — a alegorična slika — živa — je zaenkrat se tajnost Flirrjani bodo vsestransko poskrbeli, da bo staro leto ob živahnem sporedu in veseli in neprisiljen.! zabavi kaj hitro poteklo, v novem letu bo pa zabava trajala vso noč, ko se prireditev konča, bo žc čas, da zopet odpro kavarno — w\ novoletni vrvež se bo nadaljeval rk. Nogomet v rudarskih revirjih Trbovtje, 27. decembra. Lani se je nogomet v rudarskih revirjih mogočno razvil, če pomislimo, da je bilo v zadnjih 10 letin ustanovljenih v revirjih Trbovlje, Zagorje m Hrastnik V) klubov, od teh kar 6 v zadnih jamstvo in možnost za velik razmah v bodočnosti. Letošnja nogometna borba je bila zelo napeta tako v Trbovljah, kakor v obeh sosednih revirjih. V borbo so posegli zaenkrat val trboveljski klubi, rz Hrastnika pa SK Hrastnik in jc Zagorja SK Zagorje. Vsi klubi so se resno pripravljali, kajti v lanssem prvaku 9K Amaterju je videl vsak klub najresnejšega nasprotnika SK Amater je svoj športni renome lokam en tiral s tem, da si je v 6 tekmah priboril 12 točk. Dosledno mu je sledil SK Hrastnik z 8 točkami, njemu pa SK Trbovlje z 6 točkami. Tik za Trbovljami je sledil SK Retje s 5 točkami, fcl jih je (dosegel tudi SK Dobrna, končno pa je zaključil prvenstvo SK Zagorje s 3 točkami. Novi klubi: SK Rudar (Hrastnik), SK Sloga (Zagorje), SK Svoboda (Zagorje) in SK Litija (Litija) nastopijo šele prihodnjo jesen v prvenstveni borbi. Končno moramo še pripomniti, da razpolagalo tudi novi klubi z izvrstnimi močmi, kar je zlasti dokazala zadnda reprezentančna tekma v Zagorju, ki je končala x 4:0 v prilog trboveljske reprezentance, ki je postavila proti novim Igralcem stare ratintrane igralce. Komaj se je končala borba na zelenem polju in je okoliške hribe pobelil sneg, se se pripravljajo številni trboveljski športniki na beli sport, ki jim bo v beli sneženi naravi nudil na >dilcah« enako, če ne se vedje veselje, zabavo in korist za zdravje duha in telesa. Nesreče in poskusen samomor Ljubljana, 39. decembra-Precej hoda nesreča se je pripetila včeraj popoldne na Jezici, katere žrtev je postal 121etni delavčev sin Stanko Ju rman. Pant se je obesil na voz, pa je nesreča hotela, da je padel in prišel pod kolo, ki mu je zmečkaio desno nogo v stopalu. — vn-ko Studen, 261etni delavec iz Križ pri Tržiču, je pred dnevi padel po stopnicah in «l občutno poškodoval desno nogo. Tudi v Mostah se je včeraj popoldne pripetila težka nesreča. Na 691etnega užit-karja Valentina Pavčuika, se je zvrnilo težko naklo in mu zmečkalo desno nogo v stopalu. — Brezposelni delavec Ivan GradiŠar iz Hrastja, je včeraj v Circab padel s skednja in si zlomil desno roke. Vsi ponesrečim se zdravijo v bolnici. Ponoči so iz Kranja pripeljali tekstilnega mojstra Viktorja Orosija, zaposlenega v tovarni >Tekstilindusc. Mož se je v samomorilnem namenu ustrelil v levo prsno stran tik nad srcem. Njegovo stanje Je zelo resno in so je bati sa njegovo življenje-Vzrok poiskušenega samomora ni znan. Davčni razglasi Ljubljana, 29. decembra. Davčna uprava Ljubljana-m ©sto opozarja delodajalce, da ji morajo v januarju 1933 predložiti v pregled knjižice za usluž-benaki davek, da se prepriča o rednem plačevanju istega v davčnih znamkah. Privatne delodajalce opozarja na zakon o davku na neoženjene moške z dne 30. decembra 1930. Opozarja tudi, da dospe v L četrtletju 1933 v plačilo 1. januarja I. četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice, 15. avgusta pa I. polletni obrok zemlja rine. Davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke poravnajo pravočasno in sicer 1. januarja zapadle najkasneje do 15. februarja, 15. avgusta zapadle pa 15. avgusta. Zavodi, naprave in podjetja, ki so dolžna pobirati davek na rente morajo odpremiti pobrane zneske k seznamu za prvo polletje do vštetega 15. avgusta 1933, za dmgo polletje pa do vštetega 15. februarja 1934. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezna davek za IV. četrtletje 1932 najkasneje do 30. januarja 1933. Film smeha in vzdihovanja Ljubljana. 29. decembra. Ljubljana še menda nI imela filma, ki b,i bila pri njem dvorana tako odmevala od smeha. kakor pri predstavah filma ■»Zvezde z neba<. Neprestano se kiro-hotajo obiskovalci in se ne morejo vzdržati, da ne hi neprekosljivega kom-ka Szdke Szakailla z medklici izpodbujali pri njegovih norčl^h. Ta hrup pa ne morejo zadušiti hrepenečih vzdihov za lepim Gustavom Frohlichom, ki neusmiljeno meša glavice lepotic povsod, kjer se pojavi na platnu. Pa tudi stari in mladi gospodje imajo redek užitek, saj so dra-žestno Liano Haid še redKo kdaj videli tako lepo in dobro razpoloženo, kakor je v tem Cilmu. Gustav Frohlich Igra mladega zalega grofa, kakršnih je danes več, namreč brez denarja. Zato s j služi kruh kot šofer, za njegov blagor pa skrb; tudi v revščini mu zvesti stari sluga Otokar — Szdke S z a k a 11. Grof se seznani s šarmantno lepotico Liano ter se takoj zaljubita, a ona mu prepove, da bi ji povedal svoje ime, ker tudi ona hoče ostat; njemu neznanka Ker grof izgubi službo kot šofer, se mu ponuja druga, kjer pa gospodar zahteva večletna izpričevala. Ni težko priti do izpričevala, saj grof vendar lahko napiše rz-prlčevaJo šoferju, — sebi samemu. Njegov gospodar, stari ka-vaJirsloi prezident, je pa stric neznane lepotice Liane, ter bi rad spoznal tudi znamenitega grofa. Ne gre drugače rn sluga Otokar mora igrati to vlogo ter se s pre zidentom in njegovo nečakinjo Ldano peljati celo na avtomobilski izlet v Italijo, šofira seveda novi šofer — prikriti praw; grof. Kako se pa grof — sluga obnaša, si pa lahko sami predstavljate, saj že poznate Szoke Szakalla. čudovite so slike Garaškega jezera, kjer vse nori za lepim šoferjem, po najrazličnejših zapletljajih pa bogata Liana vendar dobi svojega šoferja — grofa. Zvočni kino IDEAL Se danes ob 4., 7. in 9. zvečer velefilm v stilu »TRADER HORN« Naradu Krokodili, kače, leopardi, tigri! — Bela žena v robstvu krutega ma-haradže! — Velenapeti prizori! — Kot dopolnilo Foiov zvočni tednik in Ufa film »GORA ATHOS«. Na novi zvočni aparaturi! Vlom v gostilno Medvode, 27. decembra. Pred kratkim so imeli v hiši poznanega gostilničarja v Trbojah pri Smledniku goste, ki jih nihče ni pričakoval. Trboje so imele namreč doslej pred rokomavhi mir in je zato vasica drzni gostilniški vlom tem bolj presenetil. Kakor vsak večer, so gostilničarjevi domači tudi usodnega večera malo posedeli v spodnjih prostorih ter odšli spat, TKJtem, ko je gospodar vse duri skrbno zaklenil. Svedrovcev pa to ni motilo. Pritihotapili so se k hiši od strani, ter se skozi okno pri kleti pognali v notranjost. Iz kleti so potem prišić Lzlahka v gostilniške prostore, kjer so očividno iskali denar. Prebrskali ]n premetali so vee predale in preiskali vse kotičke, kjer so mislili, da bo kaj cvenka. Pa n«i bl.k> nič. Zadovoljili so se slednjič 6 cigaretami in pjačo, iz jedilne shrambe pa so odnesli nekaj mesa. Vlomilci so se počutili v gostilni zelo varne, ker so se celo pokrepčali z jedrni In pijačo. Kretati pa so se morali vendar precej tiho, ker nieo čut domači nobenega šuma ali ropota. Kakopak, da so bili lomači zjutraj hudo presenečeni, ko so spoznali kakfini gostje so iarabill temno noč za svoj oblek. Čeprav do gotovine nepridipravi niso prišE, Ima gostilničar vendar dobrih 500 Din Škode. Zadevo eo natančno preiskali tn linajo nekatere sledove, ki opravičujejo upanje, da bodo vmolici kmalu v rokah pravice. Koledar. Danes: Četrtek. 29. decembra katolici ni: Tomaž, Vrhoslav, pravoslavni 16. decembra. Današoje prireditve. Kino Matica: Zvezda z neba. Kino Ideal: Maradu. Kino Dvor: Cirkuška princesa. ZKD: Melodija 1000 otokov ob 14.15 in ob 18. Občil* zbor kluba trgovskih akademikov ob 20. Prešernovi sobi pni Novem svetu Klub esperantistov skioptično predavanje ob 20. v dvorani hotela Metropol. Ruska Matica, rusko predavanje prof. L. Tauberja iz Beograda ob *J0. v prostorih Francoskega instituta. Društvo >Tabor« predavanje prof. L. Cermelja. Dežurne lekarne. Dane«: Dr. Piceoh, Tvrševa cesta In Karasčič, Sv. Jakoba trg 9. ^spoc/ sita in resefa Sfvar /e postala u..//t res/i.. UosUej so uživali ljudje, ki so se smeli prištevati med prismuknjene, poseben privilegij. Bili so takorekoč v večm;. uživali so svobodo besede in mišljenja in zidali smo jim posebne palače, namreč norišnice. Človek se potem takem ne sme čuditi, da so imeli ubogi, javno priznani prismuknjenci takšno konkurenco. Toda ali vam gre v glavo, da so postati baš te dni vsi oddelki norišnice prenapolnjeni in da je bil baš zdaj odobren kredit za razširjenje tega najpotrebnejšega zavoda? Stvar nikakor ni več normalna, večina grozeče narašča in človek si drzne celo trditi, da ne bo mnogo pomagalo razširjenje norišnic m da nispio več daleč od tistega velikega trenutka, ko si bodo morati začeti normalni ljudje zidati trdnja\>e, da bodo varni pred abnormalnimi. Upojmn torej, da bodo kmalu izpustili vse uboge prismuknjence ter bo večina javno priznana, njihova častna mesta pa zavzamejo oni nesrečneži, ki si bodo morati, žal, priznati, da še niso zreti za vve&ovno norišnico Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 29. decembra: Voda. Red B. Petek. 30. decembra: Zaprto. S<)bota, 31. decembra, ob 21. uri: TJtoprjen-ca. Izven. Znižane cene. Na Silvestrov večer ponovi drama N"estroyevo veseloigro Utopljenca, ki je nešteto večerov izvrstno zabavala prijatelje naše drame. Pri predstava sodeluje orkester dravske divizije. Začetea točno ob 21. Veljajo znižane dramske cene. OPERA Začetek ob 20 uri. Četrtek, 29. decembra: Adel in Mara. Red D. Petek. 30. decembra: Zaprto. Sobota, 31. decembra, ob pol 21. uri: Prt belem konjičku. Izven. Adel m Mara, izredno mek>dijozna Hatzejeva opera se ponovi drevj ob 20. uri za red D. Zasedba je premijerska. Opero dirigira ravnatelij Polič. SHvestrovo v operi. Opereta Pr>i belem konjičku, k«i je obšla že ves avet in je tudi pri nas izvrstno uspela, se ponovno poje na Sllvestrovo zvečer ob pol 21. uri. Vstopnice so Že danes v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. To velja tudi za dramsko predstavo Utopljenca. Aforizmi Samoijubje je nevarnejše od neumnosti, ker človek zaradi njega noče priznati svojih slabosti, čeprav jih je spoznal. Prijateljstvo moraš kupiti, sovražnike si pa nakoplješ, da sam ne ves kdaj. Prijatelju smeš zaupati samo tedaj povsem, ko išče pri tebi pomoči. Kdor išče med ljudmi bogove, ga bodo uničili hudiči. Le tisti pozabljajo najbolj na sebe, ki proglašajo ljudi za norce. V ljubezni je največ kompromisov ki največ — sovraštva. * Če hočeš živeti z ljudmi v miru, moraš postati puščavnik. * Eni besedi je težje verjeti kot dvema, vendar je v dveh več laži. Kdor hoče učiti ljudi, mora biti pripravljen, da ga bodo zasmehovali. Ljudje se znajo zabavati samo na račun drugih. O bratstvu je prav tako nevarno govoriti kot o suženjstvu. Olovek je vazal svoje sebičnosti. Vsak misli, da dela dobro, ko dela zaradi sebe in zase. Res je pravilno merilo za lepoto okus, toda za okus ne poznamo nobenega merila. Kdor zna odpuščati, ne zna sovražiti. * Dvema staži tisti, ki ima dva žepa. »SLOVENSKI NAROD« dne 29. decembia 1932 Stran 8. Dnevne vesti — B*ncrvi ursdmki proti odpoveoM prag. matMce. V Dubrovniku se je vršilo r torek zborovanje bančnih uradnikov, so raapravlrjali o zahtevi nekaterih bančnih aavođov, naj bi se uradnlstvo odreklo pragmatik«!. Is debate In resolucije je raavidno. da bančni uradniki ne odet op* jo od svcoe zahteve, da se lahko uradniška pragmatika odpravi al; revidira samo v sporazumu z Zvezo bančnih uradnikov In Zvezo bančnih zavodov. V resoluciji je naglašena potreba, naj bi dali pristojni Činitelji kontrolirati izdatke članov ravnateljstva in višjih funkcljonarjev denarnih zavodov. Bančn-i uradniki zahtevajo uredbo, ki bi določala, da se morajo plače uradnikov ter dohodki bančnih funkcionarjev posebej objavljati v bilancah, da utinneoo neutemeljene vesti o mastnih plačah bančniu uradnikov. Poleg tega zahtevajo bančn. uradniki, naj bi tudi pri nas ne bilo dovoljeno sodelovanje nestrokovnjakov v nadzornih odborih, naj vlada priskoči bančnim zavodom na pomoč z gotovino in naj posreduje, da delodajalci ne dobe popolnoma svobodnih rok glede znižanja že itak skromnih prejemkov. — Iz finančne službe. S kraljevim ukazom je napredoval pri dravski finančni dcakcioi pa računskega kontrolorja v V-II. položaju! skupini Kovač Viktor, do sedaj knjigovodja v VIII. položajni skupini. — Banovinski subvencijski mrjasčki. Kakor vsako leto bo oddajala kr. banska uprava tudi prihodnje leto subvencijske mrjasčike iz najboljših prizmanih rejskih središč Oddaja se bo vršila v času od 1. junija do 30. septembra, in sicer se bodo oddajali spomladanski mrjasčki v starosti 3—5 mesecev in teži 30—60 kg. Prosnjik bo plačal od kg žive teže po 5 Din. Višek nad to ceno in vse nakupne in prevozne stroške do namernibne železniške postaje plača banska uprava. Prošnje na predpisanem obrazcu je vložiti najkasneje do 31. marca 1933 pri pristojnem sreskem načel -sfcni. Istočasno je vplačati varščino 100.— Din, ki se bo zaračunala v kupno ceno in zapade, če prosnjik mrjasca ne bi hotel prevzeti. Na prošnje brez varščine, na prepozno vložene prošnje, kakor tudi na one, ki bodo vložene neposredno pri banski -.spravi, se ne bo ozirajo. Prednost imajo r*!aini živinorejskih ong-anizacij ki kmetij-«»kTh podružne. i — Zupni smučarski tečaj sokolske župe L ubijana na Veliki Planini, se zaradi po-Tnanfkania sneea preloži za teden, t j. do s. Januarja 1933. Zaradi preložitve morda potrebne spremembe v seznamu prijavljenih in sprejetih udeležencev (dopust, šola) naj dru5tva javijo župv najkasneje do 4. pranarjfl 1033. Zdravo! Zupno načelnihvo. Najpopularnejša opereta skladatelja B. Granicbstaedtefia ORLOV Liane HaJd. Svetlslav Petrovič Pride! Pride! — Pomoroi akciji« v Ljubljani veliko skrbi vprašanje, kako pomacati brezposelnim in nujne podpore potrebnim, kater b število s vsakim dnem narašča in ki nujno ;Scejo pomoči pri mestni občini. Razpoložljiva sredstva se hitro krčjo, zaradi česar > občina primorana apelirati na dobrosrčnost meščanov, ter jih prositi, da posetijo >Dobrodelno akademijo', ki se bo vršila v Sokota«em domu na Taboru 5. januarja ob 20.1 —Ij Ssksisks draštr« Ljubljana IV. priredi v soboto 31. t m ob 20. Silvestrov večer v gostilni br. Jožka Jelačina na Dolenjski cesti. Na sporedu poleg komičnih nastopov tudi ples- Vstopnina 5 D.n. Vse članstvo in priatelji društva bratsko vabljeni. —U S*kNič bat, vsak gost na Taboru pride do svoje porcije smeha, pa še lepe porcije«. Zdravo! Lože se lahko rezervirajo v društveni pisarni ob uradm h urah. _lj Šentjakobsko gledališče v MR«vna kot cerkvena miš« z Balantovo m Pircevo ter Košakom, Moserjem. Lavričem in Škerljem v vodilnih vlogah. Velezabavno veseloigro imajo na repertoarju vsa gledališča, ter se posetniki pri njej res najboljše zabavajo. Novost večera bo v dvorano postavljen buffet, kjer se bodo servirali razni kruhki, slaščice m druge dobrote Med dejanji bo igrala godbi. V nedeljo na novega leta dan ob 20.15 pa bo šla preko odra Linhartova komedija :> Veseli dau ali Matiček se ženit, ki je danes tako aktualna kot pred 100 leti, ko je b la spisana. Dvakrat razprodana dvorana je to pokazala. — Oglejte si to duhovito komedijo. — Vstopnice s dobe v veliki dvorani Mestnega doma dnevno od 10. do 12. in od 15. do 17. Posctite! u— Melodija 1000 otokov«, nagradni film ZKD še slehernega gledalca lepega domačega zvočnega filma »Melodtija 1000 otokov> so očarali krasn: naravn posnet Ki iz Dalmaobje Poset filma je zadovoljiv, apeliramo pa kljub temu na vse prijatelje našega domačega tilma na vso zavedno našo Ljubljano, na mladino in dijaštvo, da si prvo večje zvočno filmsko delo naše naglo se razvijajoče filmske industrije prav gotovo ogleda. Danes in jutri bosta po dve predstavi, in sicer prva ob 14.15, druga pa točno ob 18 v Elitnem kinu Matici. Pri tej priilki poudarjamo še enkrat, da je g. Mate Ma tič, lastnik hotela »Central* v Splitu, razpisal iepo nagrado 14-dnevnega brezplačnega letovanja v njegovem hotelu (hrana in stanovanje). Nagrado prejme dofčni. ki bo znal na najlepši način v kratkih besedah opisati svoje vtise, ki jih je dobil od filma. Dopise je poslati tajništvu ZKD v zaprti kuverti do 31. t. m. z natančnim naslovom pošiljatelja Posebna komisija pod predsedstvom notarja bo razsodila, komu pripade nagrada. —lj Ročno torbico je izgubila gdč. Alojzija Zabukovec v vežii Narodne tiskarne. Dobi jo v upravi ^Slovenskega Naroda*- — Prodaja tobaka in cigaretnega papirja na debelo. 1. februarja 1983 bo pismena licitacija za zakup pravice prodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja na dobelo za zakupno dobo 1933/35. —lj Mladina nastopi 5. januarja na Taboru v korist brezposelnim in mesenim revežem v Ljubljani! Ako se žrtvujs mladina, naj doprinese vsakdo svoj prispevek v korist nujne pomoči potrebnim in poseti dobrodelno prireditev«! Obleka za Jame in gospode z ozirom na sedanje izredne razmere — promenadna! —I j Društvo >8oča« matica v Ljubljani proslavi v krogu svojih članov jn prijateljev v soboto na Silvestrovo jugoslovanski badnjak kot manifestacijo narodnega j uediinjenja v veliki dvorani Kazine ob 20. uri zvečer. Vabimo vse, ki hočejo prebitji iep in zabaven večer v soboto v Kazino. Na sporedu bo godba jazz-band solospevi, deklamacije, petje (oktet Ljubljanskega zvona), (Bučar, Premelč) in polnočni govor z lepo pomembno alegorijo. Jedila .in pijače bodo zelo dobre in poceni, ter vsem na razpolago. Zato v soboto vsi kot eden k »Soči« v Kazino. 717-n Bomba smeha! Nezaželeni sinček pride za Novo leto: —Ij »Četvorka« in vsi letošnji družabni plosi se poučujejo v >xačetniškem plesnem tečaju« Jenkove šole v Kazini vsaki petek ob 20. Posebne plesne ure vsako, dnevno. 7-Sl_n —I j Pridite vsi na Silvestrovanje Sokola Ljubljana - Slaka, ki se vrši ob 20. uri v vseh prostorih sokolskoga doma v šiški. segava >Micky miška« bo zapela In zaigrala dve svoji šali. Sledi spevoigra »Trije šnofarji« ter kupleti: »šiška*;, ,Brež prič hudič«, »O krizi« itd. Med odmori igra orkester koncertne komade. Po sporedu ples in prijetna zabava. 715-n _Ij Predavanje o lepem vedenju. TKD Atena si dovoljuje sporočiti cenj. občinstvu, da se predavanje o lepem vedenju danes, četrtek ne vrši. 718-n —I j Pevsko društvo Lj. Zvon. Današnja vaja moškega zbora odpade. Na Silvestrov večer vsi obiščemo našo Mileno pri Bon čarjn. Odbor. _Jj Na 0sl¥S«rovstn večeru »Krke« pni Mlkliču bo na sporedu poleg drugih zanimivosti tndi votttev »kraljic« metuljčkov«. Okoli plesalk (lepih rosic) bodo .e. tali metuljčki (v rokah plesalcev) in Ah vabili na ples. Plesalka, ki bo dobila največ metuljčkov, bo proglašena za kraljico. Prejela bo v dar lepo svileno rolo s srebrnim trakom hi visitko^ okrašeno s metuljčkom. Metuljčki, selo lično izdela ni, bodo na razpolago. Vstop na večer je kakor pri vseh »Krkhvih« večerih vsakomur prost! Brez vstopnice! —H ffaJBssdsrnsjsi brivski in 4am**i **. Ion v palači Grafika se psi poroča. 106-s Trije modri in nešteto dragih Akcifa tepežnega dne Je dosegla kljub slabim časom popoln uspeh Ljubljana, 29. decembra. Trije modri so bili nekdaj trije kralji, kar je povsem jasno, in tudi mi nimamo povoda dvomiti, ali so bili res modri. Pratika pravi celo. da so bdi svetniki Pa sa; bi tega ne bilo treba omenjati, če bi ne postali trije kralji zadnje čase tako popularni. Ze na sveti večer so začeli strašiti. Toda niso bili le trije; toliko kraljev ni 5ilo niti nikdar odstavljenih v vsej zgodovini. Vsi ti kralji se rekrutirajo v naših predmestjih. Niso modn, ne moreš pa tudi reči, da so baš bedasti. Prav dobro vedo, kam jih mora voditi zvezda. Na prek-ljah imajo pritrjene srečne zvezde-vodni-cc, ki jih najraje pripeljejo v lokale, kjer so ljudje baš najbolj razpoloženi in pri denarju. Kraljem ni treba drugega, kot da zapojejo pogumno kakšno kolednico, potem pa izberejo v skrinjico drobiž. Tako naši otroci z nekakšno moralno pravico beračijo, odnosno koledujejo. Včeraj so tepe/kali, toda igrati kralje je bolj imenitno, kot biti tepežkar. Tepcžni dan je rudi samo enkrat na leto, dočim se lahko »kralji« udejstvujejo po 14 dni. Tako smo lahko včeraj videli v Ljubljani neštete trume topežikarjev, to armado pogodnih beračev so pa izpolnjevali še »kralji« v pestrih ornatih. Trojica »modrih« je bila imenitna na pogled. Vsi so bili namazani na debelo s sajami, najbrž so se sprli, kdo bo zamorec, pa so se namazali vsi trije. Oblečeni so bili, kot navadno vsi »modri« pri nas, v bela krila, ki spadajo med intimna oblačila staromodnih dam. Zvezdo so si izrezljali iz debelega rjavega kartona. Rop so ji naredili iz črne tančice, kakršno vidimo pri žalnih pajčolanih in žalnih razstavah. »Kralji« so bili pogumni, zato so vstopili v vsak lokal brez oklevanja, pa so se jim pridružili bojazljivi tepežkarji. »Kralji« so imeli res številno spremstvo kot se spodobi. Toda spremljevalci niso bili dolgo zadovoljni, ker so jim »modri« vedno po-basali pred nosom darila, zato so tepežkarji predlagali »kraljem«, da naj jim pri vsaki drugi hiši prepuste pobiranje odkup- nine, s čimer pa veličanstva nL*o soglašala Pa so se tepežkarji uprli, češ, pa ne bomo več hodili z vami. A »kralji« so se ponašali "s spremstvom, zato jim ni bilo všeč, da bi jih tepežkarji zapustili; končno so sklenili z njimi kompromis: kot znak priznanja so smeli tepežkarji nusiti repatico iz pajčolana in pobirat' odkupnino v naravi — sadje, kruh in slaščice. Toda to niso bili tisti tepežkarji, ki so nosili tudi nekakšne repatice. Nekateri so namreč dobili reklamne zastavice »za reklamo« namestu drugih daril. Ti revež so pa bili posebno nesrečni, ker so jih spodili povsod iz trgovin s čevlji, ker se delali *c klamo z zastavicami Konkurenci emu podjetju. Deček se je pri jokal domov z zastavico ter •potožil, da je nud mojster vrgel kopito za njim. Sploh so včeraj otroci strasno mnogo pretrpeli, ker so jih povsod sprejemali bolj neprijazno. Seveda se pritožujejo tudi ljudje, koliko so moraii predat'- zeradi beraške otročadi. V nekaterih trgovinah so postavili k vhodom vratarje da to odganjali nadležne tepežk-i;ič Vendar vsi zaščitni ukrepi niso mnogo pomagali. Tepežkarji so pritiskali v trgovine tako silovito, da jih ni mogel nihče zadržati. Ni čuda, da so se zaradi navala tepežkarjev tu in tam pokvarile kljuke pri vratih trgovin. Na Mestnem trgu so tepežkarji prihrumeli v trgovino ter premlatili prodajalce, ko so jo pa hoteli odkuriti naprej, niso mogli odpreti vrat. Tud. prodajalci so se zaman trudili s pokvarjeno kljuko. Ko so se tepežkarj dobro zavedli, da so se ujeli kot miš v past, so zaceli obupani tuliti. Vrata je odprl končno ključavničar, a komaj je izpustil kljuko iz rok, je že pritisnila v trgovino druga truma tepežkarjev, ki so sc nabral- pred vrati, ker so zagledali v lokalu svoje konkurente. Ker se govori zadnje čase toliko o uspehih nabirarni'i akcij, je treba priprm-niti tudi ob tej or»:;ki, da je akcija tepež-kega dne dosegla popoln uspeh, zato naj ne peče vest tistih, ki so kljubovali tudi tej akciji Samo ie danes ob 4., *48 in Vt10 zvečer »e lahko nasmejete od srca in Imenitno zabavate, če si ogle date vsesplošno pohvaljeno opereto ljubavnega čara Zvezde se bo razpravljalo o koncertu koroške narodne pesmi v Trbovljah 15. januarja 1933. Sestanka se udeleže tudi delegati osrednjega odbora kluba koroških Slovencev iz Ljubljane. Iz Celja neba Liane Haid Szbke Szakall Gustav Frohlich Smeh in krohot. Dobri pevci in očarljivi Slagerji. Izvrstni do-vtipi in prekrasni naravni posnetki. Film, katerega si mora vsakdo ogledati. Muzika: Robert Stolz — Režija: Geza Bolvarv. Kot dopolnilo najnovejši Ufa zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. Iz Trebnjega — Silvestrovanje. Sokolsko društvo priredi tudi ietos običajno silvestrovanje v soboto 31. t. m. ob 8. uri zvečer v telovadnici na >Marofuc. Spored zelo zanimiv m zabaven. Vabimo, da to poslednjo družabno prireditev letošnjega leta pose-tite in se poslovite od starega ter pričakate novo leto v veselem razpoloženju. Zdravo! — Lep roman je najlepše razvedrilo. Zato si nabavii-te takoj prav v našem listu zaključeni roman »Prokletstvo ljubezni«, ki je vzbudil toliko zanimanja s s v »jo napeto vsebino. Ker je prvi del že izšel, je še nekaj knjig na razpolago v trafiki »rjufar«. Drugi del izide takoj po novem letu. Oba dela skupaj bosta stala v Trebnjem Din 30 na kar vse opozarjamo. Iz Trbovelj — Božićnica Zrese bojevnikov. Trboveljska skupina Zveze bojevnikov hoče delovati po svojih najboljših * močeh tudi na soci-jalnem polju. Ustanovila je že dva fonda, n sicer za podpiranje članov v nezgodi, bolezni itd. ter posmrtninski fond- Priredilo je pa tudi božičnico in obdarovala okrog 120 siromašnih otrok s toplimi oblekami, čevlji in drugimi potrebščinami. Primeren nagovor na otroke je imel predsednik skupine, vojni kurat g. Ratej. Otroci so se svojim dobrotnikom radostnih lic zahvaljevali. — Naši brezposelni so tudi dobili božični priboijšek, in sicer na odredbo županstva boljšo hrano sa praznike iz kuhinje za brezposelne, rudniški zdravnik g. dr. Jen-šterle jim je poslal vina, rudniški obrato-vodja Widrs pa 100 Din za cigarete. Brezposelni se svojim dobrotnikom iskreno zahvaljujejo _ Sestanek aarodnih ia ksltsraih društev je sklical klub koroških Slovencev aa jutri ob 18. v gostilni Voikar. Na sastanku _c Poostreno izterjavanje davčnih zaostankov. Uprava sreskega zdru2enja trgovcev v Celju ge poslala vsem zaupnikom v raznih krajJh področja združenja navodila, kako se naj ravnajo spričo is-vršb za davčne zaostanke, ki jih ne morejo plačati. Nadalje je poslala uprava združenja zaupnukom se posebno okrožnico, s katero se pozivajo davkoplačevalci, naj sporočili o uprav* zdTUženja konkretne primere eventualnega preostrega postopanja pri izvršbah. Svetujemo vsem članom, da se v ta namen zglasijo pri zaupnikih v vsaki občini, od katerih bodo prejeli navodila. Pozivamo tudi zaupnike, da se pravočasno zanimajo za težnje svojih tovarišev. — Uprava _c Poroka, Dne 27. t m. sta se poročila v župni cerkvi r Celju g. Stanko V i c I c, šolsai upravitefcj v Mozirju, in gdč. Anica Balohova, uoiteljJca v šmartnem ob Dreti, hčerka uglednega trgovca in posestnika na Bledu. Čestitamo! _c Dražba gnoja v mestni klavnici. Mestna občina cel'jska bo v četrtek 5. januarja ob 9. dopoldne v pisarna mestne klavnice v Klavnišni ulici 3 prodala na javni ustni dražbi najboljšemu ponudniku ves L 1932 v klavnici pridelani gnoj proti takojšnjemu plačilu ponujenega zneska. Podrobnejše informacije glede množine gnoja, odvoza i. dr. daje uprava klavnice med običajnimi uradinomi urami. Slovenci v Ameriki V La Sallu se je nedavno zagovarjal zaradi umora Avgust Ferme, ki je v maju umoril 59letnega rudarja Ignaca Udovica. Bil je obsojen na 30 let ječe, dva njegova soobtoženca sta bila pa oproščena, doći m tretji šele pride na vrsto- V Clevelandu je umrla, zadeta od kapi 351etna Angela Mali. Pokojna je bila doma iz Sv- Helene, Dolsko pri Ljubljani. V Clevelandu je bivala 11 let — V istem kraju je umrl 401etni France Sluga. Pokojni je bil rojen v vasi Kožjana. pošta Vremeki Bri-tol, sedaj pod Italijo. — V Clevelandu so pokopali tudi 521etnega Franca M klica. Doma je bil iz vasi Cesta pri Dobrem polju na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Zapustil je sina in pot hčera. — V MrIlwaukee so umrli: Ana Zaj-čeva, stara 21 let — Po daljši bolezni Alojzija Se bane, rojena Pečak, stara 34 let, doma iz Plemberka, lara Stopiče pri Novem mestu. Pokojna je bivala v Ameriki 12 let, zapustila je moža, sina in hčerko — Neža Pogačarjeva je podlegla poškodbam, ki lih je zadobila pri avtomobilski nesreči pred šestimi meseci. Stara je bila 38 let in doma iz vasi Mustečno pri Makovljan v ptujski okolici. Zapustila je moža in dva sina. — 26. novembra je za tisni la oči Margareta Rozmanova. Pokojna je bila stara 77 let, doma je bila iz Gornjega Kraljeva, fara Mirna peč na Dolenjskem. Zapustila je sina in dve hčerki. V Chicagu so oblasti prišle na sled tolpi ponarejevalcev denarja. Bib so to trije Srpi, is sicer Toma Popov, Mate Paloyič in pa Stevo Cekič Policija je zaplenila za pribl ž-no 30.000 dolarjev ponarejenih bankovcev. Ponarejevalci so mnogo falzifikatov že spravili v promet v Chicagu in v nekaterih bližnjih mestih. Strahopetci Šefice izzivajo kot pogumni, ker hočejo skriti za izzivanjem stra-hopetnooL Stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 29. »marim 1932 4ornel Makaszynskj Nočno srečanje Henrik Stalinski je pusta avto na začetku ulice, ker je bila razkopana, kakor da so iskafc gospodarji mesta v zemlji zaklade, ki so /m bili skrili obešeni morski roparji. Se nekaj korakov ga je ločilo od hišice v novem ok/aju, polnem vrtov in nezazidanih zemljišč. Mladenič se je spretno ogibal velikih mlak na razkopanem hodniku, ki so se v njih odražale ulične svetilke kot v motnih zrcalih. Bilo je tako rekoč pasje vreme, čeprav ni nobene utemeljitve, zakaj je postala baš ta zvesta žival glavni patron vseh temnih strani življenja. Ko se je Stalinski ustavil pred vratci žične ograje okrog vrta z redkimi obledelimi astrami in začel iskati po žepih ključ, je stopila iz teme k njemu zelo visoka postava. Stalmski je nehote odskoči! m naglo segel z roko v žep, tako da je nočna prikazen lahko skiepala. da išče revolver. Ni ga potegnil iz žepa, pač pa je osorno vprašal: — Kaj bi radi, gospod? Postava je privzdignila klobuk m odgovorila z milim glasom: — Najprej vam moram povedati, da vas nočem prestrašiti. — A potem? — Potem bi vas pa prosil, da md poveste, koliko je ura. Preden je Staldinski odgovoril, se je •repo zagledal v lemo in opazil izredno siromašno oblečenega moža. Nljegov obraz se je izgubljal v vlažnem mraku. Morda je bo* tolovaj, toda Sta-toskj se ga ni več bal, čim je zaslišal njegov mehki glas iz teme. — Pretemno je, stopite pod svetilko, — je dejal. Sam ni vedel, zakaj je tako storil. Lahko bi b3 navedel poljubno uro, potem pa naglo odprl in zaloputnil za seboj vratca. Toda dozdevalo se mu je, da ga je nagovori« star mož, ki ni imel slabih namenov. Plaho je krenil proti oddaljeni svetilki, čuteč, da stopa neznanec za njim zavit v temo kakor v togo. Pod svetilko si ga je ogledal od nog do glave. Pred njim je stal mož šestdesetih let, v pomeokani obleki, zanemaril &n. Čeprav je bila hladna, deževna noč, ni imel suknje, nosil je le slabo, oguljeno obleko. Ovratnik je imel zavihan, da ni kazal golega vraitu, klobuk, ki je nekoč nedvomno krasil drugo glavo, pa ni mogel pokriti te sive, lepe glave. Neznanec je gledal Stalmskega m se dobrodušno, prijazno smehljal, Stalinski ga je pa začudeno ogledoval; neznančeva plemenita zunanjost ga je bila očarala. Kakor da se sramuje, je počasi privlekel iz žepa uro. — Dvajset minut čez pomoč je — je odgovoril. — Se!e? Bože moj! . Toda hvala vam, da ste se potrudil zame. Krivo je slabo vreme, kajti navadno vem sam, koliko je ura. poleti spoznam to po legi zvezde alfa v Malem Vozu. v jasni zimski noči pa s pomočjo delte v Ononu ... Hvala vam še enkrat. Lahko noč! Hvaležno se je odkril \n smeje odšel. Stalinski je neka? časa nepremično stal. bil je tako začuden, da rrra je kar sapo zapiralo. Čudovito prijazen se mu je zdel ta mož, ki mu je ; Masi Voz nadomestovaJ uro. — Morda je mož čudak, ali pa tolovaj brez poguma, ki ve. da imam revolver, — je pomislil Stahmki; — morda je pa velik siromak. Najbolj verjetna se mu je zdela domneva, da je siromak. Zrl je za odda-tfujočo se senco, ki se je bila že zagrizla v temo. in sam ni prav vedel, kaj dela. ko je zaklicaJ: — Gospod, gospod! Senca je obstala, kakor bi raznrSijala, ali kličejo njo. potem se je pa obrnila m kremla počasi proti Stalmske-rmi. ki ji je prihajal naproti. — Ali ste me klicah? Čemu? Stalmski naenkrat ni vedel čemu ga je klical. — Hotel sem vas vprašati, kdo ... prav za prav ne, tega nisem hotel vprašati ... A, že vem! Hotel sem vas vprašati, zakaj ste se ustrašili, da je šele dvajset minut čez pomoč Ali vas kaj teži? — Nič posebnega. Mi srn" sem, da je ura že mnogo več. naimani dve. — Zakaj pa dve? — Zato. ker hodi ob tem času zadnja policijska patrulja tod mimo. potem pa človek že lahko rrr'rno spi. — O. kaj ste zločmec? — je vpr?šal Staftnski z razočaran*™ elanom. Mož se je zdrznil in odgovoril: — Ne. gospod. Če bi bil zločinec, bi imel svojo uro im svcjo posteljo. — Oprostite, gospod. — Nič hudega, moja zunanjost priča proti meni. Marsikomu bi se zdelo sumljivo, če bi srečal ponoči v zakotni uHci razcapan ca. — Oprostite, lepo vas prosim. — Zagotavljam vas. da me je vaše sumničenje prav malo zadelo. Se smem posloviti od vas? — še trenutek... Kam greste, gospod? — Dobro uro bom razmišljal in blodil brez cilja, potem pa pojdem k leseni baraki na bližnjem stavbišču. kjer ostanem do jutra. Kakor sem vam že omenil, nočem delati preglavic policiji. Stari policaji me že poznajo in me puste pri miru, toda mladi, neizkušeni in preveč vneti za službo bi me pa utegnili nadlegovati. — Zakaj pa? — Ker vdihavam tuj zrak in ne spim v pižami doma. temveč v tej obleki v tuji baraki. — Toda vse to ie obupno, — je menil Starinski iskreno. — Prel.nrbeznivi ste. Razburili ste se. pa malo pretiravate. Hvala vam za sočutje. — Ali bi mi mogli pokazati barako, •kjer nameravate ostati do jutra? Kje pa je? — Bože moj! V najdrznejših sanjah nisem nikoli pomislil, da bi me mogel kdo posetiti. Izvolite mi pa oprostiti, da vas ne bom mogel sprejeti vašemu stanu primerno, ker prihajate ob neprimernem času. Na ves glas se je zasmejal m pripomnil: — Vidim, da ste v fraku. — Da. — je odgovoril Stalinski, — vračam se z obiska. — Potem takem vas pa lepo prosim, da mi oprostite mojo obleko. Izvolite za menoj. (Konec jutri.) Zbor reduciranil cestnih pometačev SHčice iz Berlina, kjer pritiska vedno hujša beda Če hočeš v tem aJi onem berlinskem predmestju Geupiti vozni listek za podzemno železnico, skoči k tebi v hipu. ko že stojiš pri blagajni, vsiljivo čioveče in ti začne navdušeno čistiti čevlje. Ne da bi te prej vprašal, če si jih hoče dati očistiti, ti jih brž očisti, in dokaže s tem trdno vero v tvojo velikodušnost. Lahko si pa tiudi misliš, da ti čisti čevlje kar iz ljubezni do biižnjega, lahko ga spdoh ne opaziš ali pa se delaš, kakor da ga ne vidiš. V Berlinu gre zdaj mnogim za tistih pet ali deset pfeoigov, ki ifrh zas4užijo s čaščenjem čevljev in zato odhaja od kolodvorskih blagajn berlinske predmestne podzemne železnice skoraj vsak človek z lepo osnaže-nimi čevlji, malokdo pa z zahvalo revežev. ki jih je živijeaje pripravilo do tega. da morajo čistiti srečnejšim čevlje, čeprav brezplačno. To je pa še vednv> bolje, kakor navadno beračenje, ki ga odJclanda tudi največji siromak, če hma v sebi še kaj ponosa. Po Berlin« hodijo rudi množice prepevajoči« beračev. Ni večje hiše, kamor bi jih ne prišTio na dvorišče vsaj deset. Prepevajo najrazličnejše pesmi, vse se pa končajo s stereotipnim refrenom »Arbeitslosigkeit, Ar-beitsk>sigkeit. dni hast es mit uns weit gebracht!« Na Kurfurstendammu, na glavni in nekoč najbogatejši berlinski ulici, je prepeval letos zbor reduciranih pometačev. (Meisterchor der ab-gebauten StrassemkehreT der Stadt Berlin.) Bik) jih je deset, stali so lepo drug za drugim v dveh vrstah, pred njimi ie pa ležalo dest prosečih čepic. Mimo so hodili vpokojeni cesarski častniki in uradniki v oguljenih cesarskih bluzah in s cesarsko počesanimi damami. Zdaj pa zdaj je prišlo mimo tudi nekaj tujcev, ki se niso mogli dovolj načuditi originalnemu pevskemu zboru. Največjo pozornost so pa vzbujali zdravi krepki fantje, ki so promeni rali z belimi listki na prsih. Človek bi mislil, da so slepci. Toda čemu bi hodili po najbodj živahni ulici? Sukali so se in obračali, prehitevali ljudi in se nastavljali, da bd nihče ne prezrl listkov na njihovih prsih. Šlo jim je oči-vidno za to, da bi ljudje p recitali, kaj je na njih napisano. A napisano je bilo na enem: »Sem 22 let star izučen trgovski vajenec znam sestavljati radioaparate, znam tudi šofirati. Govorim gladko nemško in angleško. Imam staro mater in dva nepreskrbljena sorodnika. 2e leto dni sem brez siu-žbe in prosim za kakršnokoli mesto.« Listek z enakim napisom je imel fam na hrbtu, pod obema napisoma je pa stalo njegovo ime in naslov: Kuhle Vampe, stanovanje št. 23. Kuhle Vampe? Kaj neki to pomeni? Tako se je imenoval eden najboljših filmov, kar so jih izdelali Nemci zadnja leta. Družba, ki je ta film izdelala se je pa morala nad dve leti boriti z berlinsko cenzuro. Fcrni je namreč prikazoval obupne gospodarske razmere, ki v njih žive nemški delavci že več let. Da bi opozoril ljudi na gotove simptome krize in dosegel čim večji uspeh, je ravnal režiser zelo drastično in cenzura je film prepovedala. To je bilo leta 1930. Značilno pa je. da je letos cenzura film brez najmanjšega ugovora dovolila. S tem pa še nismo povedali, zakaj se film tako imenuje in kaj pomeni Kuhle Vampe. Če se odpelješ od Kope nick a malo proti vzhodu, prispeš do jezera Muggelsee, ki je bilo letos spomladi v mnogih inozemskih ilustracijah, ker je bil pristal na njem slavni hidroplan DO X. Kakor okrog vseh drugih berlinskih jezer, rasto tudi na bregovih tega sami bori. kajti tla so tu večinoma peščena. Na enem kraju, kjer je posebno mnogo peska, je zgrajena plaža, ki nosi napis Stempel-Lido. Stempel pomeni v berlinskem dialektu dobivati brezposelno podporo in tako bi vam ta napis olajšal ugotovitev, kdo stanuje v lesenih hišicah takoj za Lidom. Tu je kolonija onih, ki ne morejo plačevati v Berlinu dragih stanovanj in se nimajo kam zateči. Kolonija se imenuje Kuhle Vampe. Sredi lesenih hišic stoji velik kamen z izklesanim napisom: »Tu so pokopane naše nade na delo. Kdaj vstanejo od mrtvih? In nad tem grobom, v pričakovanju slavnega vstajenja od riTrtvih, je preživelo letos s svojimi brezposelnimi podporami že peto ali šesto poletje nad 200 ljudi. Vreme v leta 1933 Ne samo važnejše dogodke, temveč tudi vreme nam napovedujejo za novo leto. Med vremenske preroke je zašel v Budimpešti neki Sirius. ki nam napoveduje za leto 1933 dokaj neugodno vreme. V prvi polovici januarja bo pogosteje snežflo, v drugi polovici pa bolj redko. V splošnem bo januar hladen, pust in meglen. Med 8. in 19. februarjem bomo imeli pogoste snežne meteže z dežjem. Po 20. februarju začne znova zmrzovati. V začetku marca bo vreme zelo muhasto. Po raznih krajih Evrope bodo veliki snežni meteži. Od 16. do 18. marca bo lepo. mirno vreme, potem pa nastane zopet nestanovitno vreme z mrzlimi noomi. Prva polovica aprila prinese mnogo padavin, enako tudi od 16. do 18. maja, ko bomo imeli silne nalive. Ob koncu maja bo nekaj lepih, toplih dni. Od 15. do 16. junija bo več silnih neviht, od 27. junija dalje pa huda vročina. V juliju se bo vročina nadaljevala. Ohladitev nastopi šele 24. julija po nevihtah. Tudi prvih 14 dni avgusta bomo imeli hude nevrhte. September bo hladen, vreme nestanovitno in deževno, v oktobru bomo pa imeli več lepih, toplih jesenskih dni. V novembru bodo noči že mrzle, okrog 10. in 18. novembra bo že snežilo. Od 1. do 12. decembra bomo imeli sneg z dežjem, potem pa suh mraz do 14.. ko bo vreme zopet nestanovitno. Nov starec v V okolici Adane v Turčiji se ie pojavil Kurd Džibo Agha, ki trdi o sebi, da je star 120 let. Te dni je bil na poti iz Elbistana v Ankaro, da bi videl Kemal pašo Pred štirimi leti je bil baje v Carigradu in je govoril z Zoro Agho, ki je opozoril s turnejo po Evropi in Ameriki svet na svojo visoko starost. Džibo Agha pravi, da bo najbrž 10 let starejši, nego je zapisano, torej da bo imel 130 let. Mož ne ve točno, kje je bil rojen, spominja se pa, da so mu pravili, da je bil takrat sultan Medžid na prestolu dve ali tri leta. Kurdska plemena v njegovih mladih letih niso dajala državi niti vojakov, niti davkov in sploh so bili časi mnogo boljši. Avtomobilov, aeropla-nov in vlakov ljudje niso poznali, pa tudi sladkorja še niso jedili, a vendar so bili časi sladki in blaženi. Najbolj starca boli. da nima otrok. Bil je sicer trikrat oženjen in imel je otroke, pa so mu vsi pomrli. Je strasten kadilec cigaret in v mladosti je tudi rad pil žganje. Bolan ni bil nikoli, niti glavobola baje ne pozna. Samo ko mu je umrl sin. je bil tako žalosten, da je mislil, da bo umrl. Zdaj je pa ta udarec že prebolel in upa. da bo še nekaj let tlači travo. Najpopularnejša opereta skladatelja B. Graii Ichfit&edtena ORLOV Liane Hafd, Svettotev Petrovič Pride! Pride.' Zagoneten ptič v Londonu V Londonu se je pojavil skrivnosten ptič. Ponoči napada ljudi in več jih je že rami s kljunom, kremplji in krili. Londonski listi poročajo o nekaterih primerih srečanja s sJoivnostnim ptičem. Odvetnik Charles Leonard se jo vračal s svojo nevesto iz gledališča. Bila sta že blizu doma, ko se je naenkrat prikazala nad njima, velika, bela senca, Zagledala sta ptiča z razpetimi krili. Krožil je nad njima in se spuščal vedno nižje. Začela sta bežati, ptič se je pa pognal za njima in udaril s krilom odvet-nikovo nevesto po obrazu. Ko je začel odvetnik klicati na pomoč, ga je udaril ptič s kljunom tako močno po glavi, da mu je prebil klobuk in da je malo manjkalo, da se ni zgrudil. Po napadu je ptič izginil v noč. Iste noči je napadel skrivnostni ptič dr. Harnsona. Hotel je odnesti njegovega psička in ko ga je Harrison udaril s palico, mu je ptič razpraskal obraz. Napaden je bil tudi dr. Keeverand, ki je posvetil ptiču z električno svetilko v oči Ptič je zamahnil s krili in odletel v temo. Baje gre za veliko belo sovo. Kmalu je ranil ptič v bližini nekega učenca, ki mu je zasadil kremplje v glavo in potegnil z nje kožo. SMUČARJI Največja izbira vsega zimsko-sportnega blaga le pri: »ALPINA« d. z o. z. SMUČII od LJUBLJANA, Masarykova cesta it. 14 Lastnik: STANE SPORN Specijalna montaža robnikov, lastna delavnica za vaa popravna in montaže. DIN 8©*~ Mošancgar In druga NAMIZNA in ZIMSKA JABOLKA po zmernih cenah stalno v zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI Hotel »METROPOL* (MIKLI6) priredi v soboto zvečer v vseh restavracijskih prostorih SILVESTROVANJE z godbo in plesom* V novi dvorani šaljivi nastopi« VSTOP PROST! VSTOP PROST ! Nič več umazane posode odkar lahko kuhate pri popolnoma zaprtem štedilniku. Prijatelj gospodinje, patentirani štedilnl obroč, ki se ga ahko namesti na vsak Štedilnik in stane za srednje gospodinjstvo Din 170.— do Din 250.—, poveča toploto za 75%, prištedi na kurivu do 60 % in pospe« kuhanje za SO %. Stamozastopstvo JELODVOR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA iT. t faaJco ta odgovor ■IMBBB n/1 &4 MRS T PSMBB tudi m snamMaik Plača m lahk*> Na vatašatoa PRODAM POLTOVORNI AVTO »Ford« za 8000 Din proda Prt-stovnik, Slov. Bistrica. 4893 AVTOMOBILSKE PLA&CE št. 895/135, dobro ohranjena, kupim. — Ponudbe na naslov: Jote Zavrsnik, Zagorje. 4894 OAftPERCKA ~~ železno peč z dvema luknjama in potrebnimi cevmi, dobro ohranjenega, kupim. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod >Gasperček«. TOVORNI AVTO event. avtobus, ali tešijo kupim v ceni do 30.000 Din. — Valjčni mlin, Podbrezje. 4880 SLUŽBE ŽAGARJA cirkularista in bruaaca rabimo srn takoj. Samo sposobni in hitri delavci naj ae zglaatjo. Vešči izdelave bukovine Imajo prednost. Parna žaga Loče pri Polj- VTSJI NATAKAR srednjih let, s kavcijo in znanjem več jezikov ter večletno prakso v restavraciji, s prvovrstnimi referencami, agilen, soliden in trezen, dobi namešče-nje v restavraciji »Varoška pivnica«. — Ponudbe na kavarno Medulić, Zagreb. 4892 POLTOVORNI FORD v dobrem stanju, zamenjam za Berkel vago. manufakturo ali radio. — Sket. Ptuj 2. 4869 SODNA DRAŽBA Mokronog Št. 75 v petek dne 80. decembra ob 8. uri zjutraj žaru bi j ene otomane, 2 nočni omarici, 2 zagrmjali, črn plišast plašč. — Kupci se vabijo. 4890 Vaj Prt do polnoči, s vince toči, kdor pa knhaa'ga teli, uhapffiss ga dobi! BTJFET BRISKI, PALACA »GRAFIKE«. KONFEKCIJA ANTON LJUBLJANA Sv _ MODA Petra c. 14 72/T COUCH ZOFE otomane, spalne fotelje, divane, zložljive postelje, mreže, peres niče (federmodroce), žimnice (modroce) ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najceneje F« Sajovic, LJUBLJANA, Start trg št. 6 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, LJUBLJANA, Gledališka attea štev. 4 (nasproti opere) 12674 BTJFET ODPRT DO POLNOČI Vino sipon Cviček Rizling Ljutomerčan Bermet čas ulico: 1 Din 9.— 1 > 9.— 1 > ll.— 1 » 9.— 1 » 24.— Slivovka Sadjevec Troptnovec Rum Brinovec Pelinkovac Rasna po najnižji Za kakovost Zganja: 1 Din 28 — » 36\— > 24.— « 26.— > 40.— > 32.— te likerji butata A. »Grafika«. bHzu gla DELO mora v teb težkih časih vsak dobiti še najlaže z ureditvijo pletenja na domu. Dajemo sproti de-io vsakemu, ker prevzemamo izdelane pletenine, lobavljamo prejico (vol-io) in izplačujemo mezdo za pletenje, aar dokazuje mnogo zahvalnih pisem. Ako hočete delati in zasluziti, se obrnite zaupno za brezplačne oroapekte na firmo: K)MACA PLETARSKA INDUSTRIJA i OSIP KALIŠ. Maribor, Trubarjeva 2. odd. Ti IZPOSOJAMO pIoAće, gramofone, radi o-a pa ra te. »SLAGC1U, Aleksandrova e. 4. (prehod »Vlktoria« palače) Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— jrve svetovne fabrikate: Bd-sendorfer, Steinway, Forster, .'etrof. Bolzl. Stlngl original, Ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Dalmatinska vina Prispele so nove pošiljke za božične praznike. Crni Ku6 po Din 8.—, belo Din 8.—, ružica Din 8.—, opolo viško Din 10.—, belo viško Din 10.—, prošek stari iz suhega grozdja Din 28.—; vse vrste žganja 50% Din 35.—. — Za obilen obisk se priporoča na novo urejena gostilna »JADRAN« (prej Dri Daksn) FLORJ*>-TSKA ULICA n%. Vmotoč: POLJANSKA CESTA 17 In vinotoč PRI JANE-ŽICU. MEDVEDOVA CESTA «5. Posebno priporoča gostilna „Jadran*4 VSAK DAN SVEŽE MORSKF RTBE' Urejuje: Joatp 7tvr~Tf_ 2a »Narodno Oskarno«: Fran Jeaeraek- — Za upravo m inseratni eej usta: Oton Cknaiof. — Vat v izubijam,