NoN vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA MAREC 1995 št.95 cena 160 SIT Pekarna ERAM Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Občinski svet Loški Potok * POČUTIMO SE KOT V ZAPORU Zaposlovanje PO BREZPOSELNOSTI NA REPU DRŽAVE Riglerji nad Ortnekom ♦ OD DAMIJANOV DO APARTMAJEV KS Hinje ♦ NE CESTA ■ GRAPA Mag. Nina Češarek ♦ NAJMLAJŠA NOTARKA V SLOVENIJI Občinski svet Ribnica * MARATONSKA SEJA Zdravstveni dom Kočevje 4 ALI IZGUBO OBČUTIJO TUDI PACIENTI? AVTOHISA GR PRODAJA VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVIS KOČEVJE LJUBLJANSKA C. 67 TEL.: 061/851-447, 855-387 DEL. ČAS: od pon. do pet. od 8.00 do 17.00 sobota od 8.00 do 12.00 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA OPEL RABUENA VOZILA OPEL OPEL KADETT 1.6 KARAVAN, 1.91 od 15.500 DEM OPEL ASTRA 1.6 CL 1.93 22.900 DEM OPEL VECTRA 1.8 1.91 19.000 DEM OPEL VECTRA 1.8 1.92 20.500 DEM OPEL VECTRA 1.6 1.91 18.000 DEM OPEL 0ME6A 2.6 CD 1.93 28.500 DEM OPEL OMEGA 2.0 CD 1.92 19.900 DEM OPEL OMEGA 2.6 1.91 22.000 DEM OPEL CAUBRA 2.0 16V 1.91 32.500 DEM OPEL CORSA OPEL ASTRA OPEL VECTRA OPEL OMEGA OPEL TIGRA OPEL CAUBRA OPEL FRONTERA od 17.900 DEM od 23.800 DEM od 29.999 DEM od 48.937 DEM od 30.572 DEM od 53.853 DEM od 47.016 DEM OREL e NOVA LADA NIVA 1700 CClff Z CAT. OD 17.900 DEM i: r* WAmT/*>-41 »HTTTTI SUZUKI SWIFT SUZUKI SAMURAI SUZUKI VITARA od 18.311 DEM od 24.961 DEM od 34.975 DEM KREDITI OD 12 DO 48 MESECEV DEVIZNA KLAVZULA * 11% primer kredita: za 10.000 DEM preplačilo v 48 mesecih 2.200 DEM OSTALA RABUENA VOZILA VW PASSAT 2.0 1.91 24.800 DEM VW PASSAT 2.0 KARAVAN 1.92 25.800 DEM VW PASSAT 2.0 1.92 25.500 DEM VW PASSAT 2.0 KARAVAN 1.93 27.500 DEM FORD M0NDE0 2.0 16V GLX 1.93/12 29.900 DEM BMW 318 1.92 33.000 DEM BMW 320 1.92 36.000 DEM FIAT CINQUECENTO 10.900 DEM FIAT PUNTO 55 S od 15.500 DEM FIAT T1P0 1.7 D 1.88 9.900 DEM TEL.: 061/851-447,855-387 JZETif KOYlflAR Kočevje Re/ka c. 23, 61 330 Koč Na osnovi sklepa delavskega sveta z dne 14.03.1995 objavljal JAVNO DRAŽBO za prodajo dela delavniških prostorov KOVINAR KOČEVJE, Reška c. 23, v pritličju stavbe na parcelni številki 1658/1, skupne površine 160 m2 in sicer s pravico souporabe dostopa do objekta, skupnih delov in naprav, ki služijo objektu kot celota, parkirnih mest ter funkcionalnega prostora. Izklicna cena je 4.441.862,80 SIT Javna dražba bo 30.3.1995 ob 8. uri v prostorih Kovinar Kočevje, Reška c. 23. Pravico do nakupa imajo vse pravne in fizične osebe, če pred javno dražbo plačajo varščino v višini 20% izklicne cene na žiro račun št. 5130-601-10217. Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pismeno pooblastilo. Kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 30 dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino, sicer varščina zapade. Ob sklenitvi pogodbe varščino vračunamo v kupnino, drugim udeležencem pa vrnemo najkasneje v 3 dneh po končani javni dražbi. Prometni davek in stroške prepisa plača prodajalec Ogled prostorov je mogoč eno uro pred javno dražbo oz. po dogovoru. Za nakup velja klavzula videno-kupljeno, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Podrobnejše informacije lahko dobite na sedežu podjetja Kovinar Kočevje, Reška c. 23, telefon 854-112. Kočevje, dne 17.3. 1995 Kovrnnn Kočevje p.o. Q[pqtidaja v najem poslovne prostore v pritličju poslovne stavbe KOVINAR na Reški c. 23 in sicer: - pisarna 43,25 m2 - pisarna 9.75 m2 -pisarna 12.09 m2 - sanitarije 2,02m2 - hodnik 5,25 m2 SKUPAJ 72,36 m2 Prostorom je zagotovljen poseben vhod. Prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo vzeli v najem prostore v celoti. Cena in ostali pogoji po dogovoru. Interesenti naj se zglase v tajništvu podjetja, Reška c. 23 do 31.3. 1995 ali po telefonu 854-112. UVODNIK V Ribnici se z vso naglico bližajo ponovne volitve za župana. Neuradno krožijo bolj ali manj znana imena možnih kandidatov. Nekateri se ob njih zmrdujejo, nekateri rečejo kakšno okroglo na ta račun, vsi pa si bolj ali manj mislijo: " Bi bil pa že sam boljši kot on." Tako se med ljudmi vzbuja lažni vtis, da je župan lahko vsak Pavliha, ki sicer ima -pošteno priznajmo - kar nekaj pod palcem ali pa vsaj videz tak daje, ni pa še pravdansko niti slišal za Platona, kaj šele, da bi poznal njegovo delo! In kaj ima pravzaprav Platon s tem? Sami ocenite po njegovih besedah: "Mislim, da je jasno, koga je treba izbrati za čuvarja: ali slepca ali bistrovidca. O tem ne more biti dvoma. Ali pa so kaj drugega kakor slepci tisti ljudje, ki so oropani spoznanja tega, kar resnično obstaja; ki nimajo v duši nobene idealne podobe in ne vidijo v njej kakor slikarji prapodobe resnice; ki se ne morejo nanjo opirati in je tudi ne natanko opazovati, da bi potem po potrebi zakonsko določili predpise o lepem, pravičnem in dobrem in že obstoječe obvarovali in ohranili." Lepo, pravično in dobro... Sploh še poznamo pravi pomen teh preprostih besed, ki so že na veke vekov namenjene le ljudem, ki slišijo s srcem? Vidite, takšnega župana si sama želim. In verjetno še marsikdo med vami. VSEBINA AKTUALNO..........................4-5 Očinski svetniki so še vedno bolj kot v prihodnost zazrti v preteklost. Ker pa so jo ustvarjali večinoma drugi, so seje bolj podobne strokovnim ekskurzijam v polpreteklo zgodovino kot mestom za reševanje trenutnih problemov, ki se zato prelagajo v prihodnost. NOVE NOVIČKE......................6-7 Za telesne bolezni naj bi poskrbeli v zdravstvenih domovih, ki pa še sami hirajo za sistemskimi boleznimi. Brezposelnost kot socialna bolezen nima svojih zdravstvenih postaj, čeprav na našem koncu še vedno razsaja močna epidemija. ČRNA KRONIKA......................8-9 Sneg še vedno povzroča težave neprilagojenim na vozne razmere, neprilagojene na sprejemljive vzorce obnašanja pa se iz Ribnice vozi v Kočevje, kjer imajo za take bolj prilagojene prostore. REPORTAŽA..........................11 Skušali smo vam v sliki in besedi približati Hinje, kraj nesrečnega imena, do katerega se po cesti skoraj ne da priti... VAŠ INTERVJU....................12-13 Notar bo marsikateremu usode vladar, zato so tudi naši gostji hudo natančno pregledali vsa dokazila in priporočila. Tudi mi smo jo zaslišlai v vašem imenu... PREDSTAVLJAMO VAM.........16-18 Sredi suhorobarstva smo odkrili delavnico plastike in sredi polj farmo divjadi. Sta obe novotariji donosnejši kot vztrajanje na tradicionalnih dejavnostih? Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: Tiskarstvo DERLING. Po odločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo .861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-410-68 UREDNICA AKTUALNO št.95 ] 3.seja občinskega sveta Ribnica V VEČINO MARATONSKEGA ZASEDANJA PORABILI ZA INFORMIRANJE Ribniški občinski svet je svojo tretjo sejo začel 10. marca ob 17.uri, končal pa naslednjega dne v poznih nočnih urah. Svetniki so večino časa porabili za seznanjanje z zapuščino prejšnje skupščine in razpravami na aktuplne razmere v družbenih dejavnostih, zaradi česar je seja bolj spominjala na strokovni seminar kot na odločanje na najvišjem občinskem nivoju. Kljub temu so uspeli izvoliti tudi občinske odbore za posamezna področja, ki pa bodo po veljavni zakonodaji predvsem posvetovalna telesa brez posebnih pooblastil. Predstavniki v svetu zastopanih strank so se dan pred sejo sicer sestali na posvetovalnem sestanku, kjer so oblikovali predloge sklepov za večino točk dnevnega reda, vendar so svetniki o vsem ponovno parlamentarizirali. Tako so zastopniki SLS zahtevali samostojen odbor za kmetijstvo, ki pa ni dobil večinske podpore za spreminjanje začasnega poslovnika, zato bo interese kmetijstva začasno zatopal Alojz Marn v novoizvoljenem odboru za finance. Svetniki so si bili soglasni, da bi za pripravo številnih pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov potrebovala svojega pravnika, ki pa ga bo težko najti. Podana je bila pobuda, da se na novo pripravijo vse pogodbe za najem prostorov v lasti občine, državnim organom pa se odproda stara vozila, ki jih občina ne potrebuje za svoje delovanje. Novoizvoljeni občinski odbori (za finance, zakomunalne zadeve, za družbene dejavnosti) imajo po pet članov, od katerih je le v slednjih dveh po en zunanji član. V petčlanskem nadzornem odboru ni nobenega svetnika, vanj pa je vsaka v svetu zastopana stranka ali skupina predlagala po enega člana. KOLIKO JE ŠLO ZA DROBNO GOSPODARSTVO? Pri obravnavi odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1994 je bil ugotovljen presežek prihodkov v višini skoraj 8 miljonov SIT, ki so jih do izdelave delitvene bilance občine z Loškim Potokom izločili na poseben račun. Presežek je nastal, ker so bila sredstva za obnovo šol nakazana šele v decembru in jih do konca leta niso uspeli porabiti za investicije. Strankam naj bi letos razdeljevali proračunska sredstva po principu 30 SIT za dobljen glas na volitvah, kar je bistveno manj denarja kot so ga stranke iz proračuna dobivale doslej. Rezerevi-rali so tudi 2 miljona SIT z izvedbo novih županskih volitev (če bosta za izvolitev župana potrebna dva kroga, bo strošek skoraj dvakrat višji). Pavle Hočevar je opozoril, da so bili za kredite za drobno gospodarstvo razdeljeni le trije miljoni SIT, ostalo pa je bilo vloženo v financiranje komunalne opremljenosti obrtne cone v kasarni. Bivši predsednik IS in sedanji v.d. načelnik občinske upravne enote Janez Henigman ga je popravil, da je šlo za kredite 6.9 miljona SIT, za komunalno ureditev kasarne pa 6,3 miljone, ki pa jih bodo tamkajšnji najemniki morali poravnati v postopku pridobitve lokacijske oz. gradbene dokumentacije. Splošno nezaupanje v posamezne proračunske postavke je skupina svetnikov podkrepila tudi z zahtevo, da dobijo do sprejemanja letošnjega proračuna pismeno obrazložitev zavečino postavk lanske proračunske porabe vključno s finančnimi poročili občinskih javnih zavodov. PREVERITI RAZLOGE ZA IZGUBO V ZDRAVSTVU Pestro razpravo je povzročila poročevalka Breda Oražem na temo o družbenih dejavnostih. Svet zdravstvenega doma je namreč zaradi lanske izgube v višini 6,5 miljona tolarjev sredi februarja sprejel sklep, da se ukinja ortopedska in ginekološka ambulanta. Razpravljale! so bili mnenja, da naj ZD v interesu občanov zadrži izvajanje sklepa, dokler se natančno ne preveri tudi preko zavarovalnice, kje so najakutnejša žarišča izgub. Zdravstveni dom navaja le nakup reševalnega vozila in splošno 'vzdrževanje zdravstvenega programa storitev’, v razpravi pa je bilo slišati tudi laična ugibanja, ali ne gre morda za nesorazmerno razporeditev med zdravniškim in ostalim osebjem. Na zdravstvo se navezuje tudi občinsko soglasje za oddajanje v najem prostorov in opreme v zdravstvenem domu za opravljanje zasebnezobozdravstvene prakse. Svetniki so soglašali s tem, da prostore dobi v najem dr. Liljana Sarič, saj je čimvečja zasedenost zdravstvenega doma v inetresu občine kot lastnika objekta. Izražena je bila namreč bojazen, da bi opravljanje zasebne prakse na drugih lokacijah še bolj ogrozilo finančno stanje zdravstvenega doma in povzročilo izpraznjenje objekta, ki je bil večinoma postavljen s samoprispevkom občanov. DUE V VRTCU Občinski svet je v na pozno v noč podaljšani seji ustregel pobudi Inlesa in kot ustanovitelj ribniškega vrtca sprejel sklep, da se njegov poslovni čas podaljša do 16.30 ure. Podaljšanje naj ne bi bistveno vplivalo na povišane stroške poslovanja, saj bodo problem varušk rešili z notranjimi rezervami. Svetniki so dali tudi soglasje k podaljšanju najema prostorov pod SDK Karitasu in Rdečemu križu, ribniška glasbena šola pa bo tretjo sejo občinskega sveta ohranila v lepem spominu zaradi sklepa, da se ji dodeli v uporabo občinski objekt na Kolodvorski ulici, v katerem je do preselitve v Ideal gostovala SKB banka. S.H. Občinski svet Loški Potok V POČUTIMO SE KOT V ZAPORU... Svetniki loškopotoške občine so na zadnji seji sveta izkoristili priložnost in svojemu gostu, komandirju ribniške policijske postaje Jožetu Poštraku, slikovito opisali vse stiske, ki jih občanom povzroča stalna prisotnost policistov po vzpostavitvi državne meje. Slišati je bilo tožbe v stilu: "Krajani se počutimo kot leta 1942..., policija nam je stalno za vratom..., Dragarji imamo občutek, kot da smo v zaporu..., celotno področje se sistematsko uničuje.., iz Loškega Potoka se bojimo iti v Novi Kot.., mladi iz Drage se zaradi policijskih kontrol na zabave raje vozijo na hrvaško stran kot v Sodražico..., problemov ni mogoče rešiti z maloobmejnim prehodom za vsega 1.000 ljudi..." jih policijska patrola legitimira in povpraša po razlogu zadrževanja v obmejnem področju. Eden od svetnikov je bolj v šali kot zares predlagal avtomobilske nalepke z loškopotoškim grbom za vse domačine, ki bi jih vsaj deloma obvarovale pred prepogostimi policijskimi kontrolami. Bolj za šalo in predvsem za otoplitev očitno hladnih odnosov med domačini in Komandir Poštrak je strpno odgovarjal na mestoma žaljive opazke, pri čemer ni odstopal od dejstva, da je meja realnost in da ni mogoče tega območja kar proglasiti za Varno’ in opustiti nadzor, saj bi se takoj razpaslo tihotapstvo 'belega blaga’, diverzantstvo in druge negativnosti nemirnega juga. Na območju nove loškopotoške občine ne beležijo nobenega porasta kriminala, ki bi odstopal od drugih območij pod nadzorom ribniške policijske postaje, k taki varnostni situaciji pa naj bi v veliki meri prispevala tudi stalna prisotnost policistov zaradi meje. Njihova dejavnost ni usmerjena proti občanom ampak v njihovo zaščito, policisti pa zato le ne morejo tolerirati prometnih prekrškov in drugih protizakonitih dejanj, katerih povzročitelji so krajani. Večinoma isti policisti so tam prisotni že dve leti, v tem času pa ni bilo prijav o njihovem nekorektnem obnašanju do posameznih občanov. Komandir Poštrak se je strinjal z neustrezno počasnim reševanjem mejnega prehoda v Novem Kotu, vendar je na celotnem obmejnem področju gibanje svobodno. Zato se gozdarji, lovci, nabiralci sadežev in drugi obiskovalci in domačini brez slabih namenov nimajo ničesar bati, tudi če . *<■ :i - ______£_____ - ■ varuhi zakona, pa bi bil na mestu predlog enih ali drugih, da se dobijo v ’civilu’ na kakšnem spozanvnem pikniku, kjer bi se medsebojni odnosi razelektrili v špotrnih ali šaljivih srečanjih po v naprej dogovorjenih pravilih. S.H. Občina Kočevje SVETNIKI IN OBČINSKA UPRAVA DRUŽNO O PROBLEMIH Predsedniki nedavno imenovanih odborov kočevskega občinskega sveta so se pred nedavnim sestali na skupni seji s predstojniki občinskih oddelkov, ki jih tematsko pokrivajo. Sejo sta vodila predsednik sveta Alojz Košir in župan Janko Veber, ki sta kot eno najzahtevnejših nalog opredelila delitveno bilanco med novonastalimi občinami na območju nekdanje kočevske občine. Delilo se ne bo le premoženja kar 3 miljone DEM. Na sosednje temveč tudi obveznosti ITASA, ki občine segajo tudi še neizdelani dolguje nekdanjemu občinskemu prostorskoureditveni načrti, izven skladu skupnih rezerv gospodarstva občine so ostale šole v Osilnici, Podpreski, in Strugah, zdravstvena postaja v Osilnici in Dragi itd. Veliko nerešenih zadev se je nakopičilo tudi na stanovanjskem področju, v prostorski stiski pa se je znašla tudi občinska uprava, ker si je upravna enota pridržala večino prostorov nekdanje občine. Zdravstveni dom Kočevje KRČENJE STORITEV POSLEDICA IZGUB? Kočevsko zdravstvo, predvsem pa obseg in kvaliteta ki ni toliko posledica ustanovitve nove občine kot de-njegovih zdravstvenih storitev občanom, sta zadnje čase janske neracionalnosti. Enkrat tedensko ordiniranje pogosta tema v javnosti. Zmanjševanje dosedanjega obsega uslug na Kostelskem, Osilnici in Dragarskem, krčenje nekaterih nekdanjih pravic zavarovancev in zdravnika v Osilnici in Vasi ter dvakrat tedenska prisotnost medicinske sestre je vsem kritikam navkljub tudi največ, kar ZD Kočevje lahko v skladu z normativi hkrati prenašanje nekaterih storitev v zasebno prakso ponudi tamkajšnjim krajanom, odprto pa ostaja vprašanje pa so le vidni odraz ljudem manj vidnih finančnih težav, s katerimi se zadnja leta otepa ZD Kočevje in se izkazujejo tudi v skoraj 30 miljonski lanski izgubi. Direktor Mihael Petrovič zna s sposobnostjo nekajletnega politika prepričljivo prikazati večplastnost zdravstvene problematike, tako da se pacienti skupaj z zdravniki in zdravstvenim osebjem znajdejo na isti barki, ogroženi zaradi lukenj v sistemu. Miljonska izguba, ki jo je v lanskem letu pridelal ZD Kočevje, je tako predvsem posledica nedorečenosti v sistemu obračunavanja storitev v letu 1993. 15 miljonov tolarjev se je izgubilo pri preračunavanju točk v količnike, tako da je zavarovalnica oškodovala kočevsko zdravstvo za 25% vseh storitev, ki so jih tega leta opravili v splošni, šolski ter otroški ambulanti. Izuba se vleče iz predlanskega v letošnje leto, preostalih 13 miljonov izgube pa so ustvarili tako, da so sredstva rezervnega sklada potrošili za tekočo dejavnost. Ker je rezervni sklad predvsem računovodska postavka in ker se ostala izguba pokriva s terjatvijo do zavarovalnice, ZD Kočevje dejanske izgube pravzaprav ni pridelal, temu pa so se po direktorjevih zagotovilih izog- vzdrževanja zdravstvenih objektov, ki so občinska last in bi kot taki morali tudi v javni strošek. Lani sta za opravljanje zasebne prakse dobila koncesiji splošni zdravnik in ginekolog, letos zobozdravnik, vloženih pa je še precej prošenj za dodelitev tovrstnih dovoljenj. Raven zdravstvene oskrbe se za paciente na teh področjih sicer zvišuje, hkrati pa v ZD ugotavljajo, da odhajajo iz njihovega okrilja ravno ekonomsko donosnejše dejavnosti, ki so hkrati pokrivale tudi del stroškov na reševalnih prevozih, rentgenu in specialističnih uslugah. Zdravstveni dom je sicer zainteresiran, da zasebniki ostanejo prostorsko v njihovi hiši, vendar najemenine zadoščajo le za kritje tekočih stroškov, pa tudi možnosti so omejene, saj večinoma ordinacijo delita po dva zdravnika. Če se bo tak trend zasebnega zdravstva nadaljeval, po mnenju direktorja Petroviča, pa tudi vodstev drugih zdravstvenih domov po Sloveniji, postajajo le ti odvečni in se vračajo v predvojno obdobje dispanzerjev za pljučne bolezni. Dokler pa zdravstveni domovi še vedno opravljajo veliko večino zdravstvenih uslug, je po njihovem mnenju nedopsten takšen odnos države do njihove vloge v ... javnem zdravstvu, ko se zaradi po- ... „ . .... Odkar je v zasebnih rokah, je čakalnica , . , , , . r. ml. s pravočasnim prilagajanjem orne- ginekološke amhuiante v „bjektu ZD drejene vloge do zavarovalnic morajo jitvenim zahtevam zavarovalnice pri iz- Kočevje vajanju obsega zdravstvenih storitev ter podobo. zaradi notranjih racionalizacij. Pacienti so v lanskem letu najprej najbolj občutili omejitev prevozov z reševalnimi vozili, saj so bili omejeni le na najbolj nujne intervencije. Pacientom zavarovalnica pokrije laboratorijske preiskave le v domačem ZD, zunanje preiskave pa le v primeru, če jih doma ni mogoče opravti. Ker bi tako omejevanje možnosti izbire lahko povzročilo dvom v kvaliteto laboratorijskih storitev, so zagotovili stalno kontrolo izvidov v Kliničnem centru in zasebnih laboratorijih, kar je sicer dodatni strošek, a nujna cena za zaupanje. Ker so pogodbeni specialisti zaradi premajhnih priznavalnin zavarovalnice začeli povzročati prevelike stroške, so otologu, nevrologu in psihiatru za minimalno ceno oddali v najem ordinacije, tako da kot zasebniki opravljajo to dejavnost med drugim tudi v Kočevju na lasten rizik. V javnosti pa je največ negodovanja povzročila ukinitev vzdrževanja zdravstvene postaje v Dragi v začetku letošnjega leta, dobila veliko bolj humano ubadati s stalnimi izgubami, izter- javami dolgov, blokadami žiro računa in z izposojanjem za plače zdravnikom in osebju ob hkratnih kritikah taistih zdravnikov, da so premalo plačani za prenormirano obremenjenost in bi si zato želeli na svoje. Pacienti birokratskih finančnih tokov ne vidijo in jih konec koncev tudi ne brigajo. Povedati pa je vendarle treba, da zdravstveni domovi le niso socialne ustanove, ki so dolžne pacientom in osebju nuditi več, kot jim država na tak ali drugačen način povrne. Časi smoupravnega prelivanja sredstev so nepreklicno mimo, zdravniki znajo za svoje strokovne in etične storitve postaviti svojo ceno, pacienti pa kot davkoplačevalci zahtevajo družbeno normalen standard uslug, za višjo raven pa primaknejo še kaj iz lastnega žepa. Zdravstveni domovi si bodo morali zato čimprej izboriti svoje mesto v tem sistemu, če ne, bodo deloma tudi upravičeno vse bolj izgubljali zaupanje javnosti. S.H. Zaposlovanje V PO ZAPOSLENOSTI NA REPU V DRŽAVI Ob koncu januarja je bilo v ljubljanski regiji prijavljenih 31.617 brezposelnih oseb, to je 462 oseb ali 1,5% manj kot ob koncu lanskega leta. V primerjavi z lanskim januarjem se je število brezposelnih zmanjšalo za 15,9%. Relativna stopnja brezposelnih je v novembru ’94 znašala v povprečju 11,76%, za Ribnico kar 26,12%, za Kočevje pa 21,4%. Torej se nas še vedno drži neslavna zasedba zadnjega in predzadnjega po številu zaposlenih v ljubljanski regiji. JANUARSKI PODATKI V Ribnici je bilo januarja letos prijavljenih skupaj 1.174 brezposelnih oseb, od tega 34,8% žensk. Tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, je bilo 8,9%, starih do 26 let pa 19,8%. Zaradi stečaja je v ribniški občini ostalo brez zaposlitve 30,2% vseh prijavljenih brezposelnih oseb, kot trajnih presežkov pa je bilo 35,1% brezposelnih. Kot dolgotrajno brezposelnih je bilo v Ribnici prijavljenih 75,9 % vseh prijavljenih brezposelnih, kar je zopet največ v Območni enoti Ljubljana. V Kočevju je bilo januarja letos prijavljenih skupaj 1.619 brezposelnih oseb, od tega 43,5% žensk. Tistih, ki iščejo prvo zaposlitev, je bilo 15,1%, starih do 26 let pa 25,8%. Zaradi stečaja je v kočevski občini ostalo brez zaposlitve 9,3% vseh prijavljenih brezposelnih oseb, kot trajnih presežkov pa je bilo 19,1% brezposelnih. Kot dolgotrajno brezposelnih je bilo v Kočevju v januarju prijavljenih 64,9% vseh prijavljenih brezposelnih, takoj za Ribnico. PRILIV IN ODLIV BREZPOSELNIH V januarju 1995 je bilo v Ribnici prijavljenih 36 brezposelnih oseb, v Kočevju pa 91. Vključenih v zaposlitev je bilo letos januarja v Ribnici 66 prej brezposelnih oseb, v Kočevju pa 73. Iz evidence brezposelnih je bilo v Ribnici črtanih 5 oseb, v Kočevju pa 11. STOPNJA IZOBRAZBE V Ribnici ima od skupno 1.174 brezposelnih I. in II. stopnjo izobrazbe 34,9% vseh brezposelnih, III. in IV. stopnjo ima 42,4% oseb, V. stopnjo izobrazbe pa 19,4% vseh brezposelnih. VI. stopnjo izobrazbe ima 2,4% prijavljenih na borzi dela, VII. in VIII. stopnjo izobrazbe pa ima le 0,9% vseh brezposelnih oseb. V Kočevju ima od skupno 1.619 brezposelnih I. in II. stopnjo izobrazbe 54,3% vseh brezposelnih, III. in IV. stopnjo ima 28,2% oseb, V. stopnjo izobrazbe pa 14,5% vseh brezposelnih. VI. stopnjo izobrazbe ima 2,2% prijavljenih na borzi dela, VII. in VIII. stopnjo izobrazbe pa ima le 0,8% vseh brezposelnih oseb. PREJEMNIKI DENARNEGA NADOMESTILA IN POMOČI V Ribnici je konec januarja prejemalo denarno nadomestilo 472 prejemnikov, denarno pomoč pa 150. Od vseh brezposelnih v Ribnici je prejemalo denarno nadomestilo ali denarno pomoč 622 brezposelnih oseb, kar pomeni 53% vseh brezposelnih. Eni osebi je bilo v letu 1995 denarno nadomestilo izplačano v enkratnem znesku. V Kočevju je konec januarja prejemalo denarno nadomestilo 380 brezposelnih, denarno pomoč pa 164. Od vseh brezposelnih v Kočevju je v januarju prejemalo denarno nadomestilo ali denarno pomoč 544 oseb, kar pomeni le 33,6% vseh brezposelnih. PRIPRAVE NA ZAPOSLITEV V programe priprav na zaposlitev je bilo v januarju 1995 vključenih v Ribnici 10, v Kočevju pa 8 brezposelnih oseb. V istem obdobju je bilo v Ribnici 10 brezposelnih vključenih v programe pripravništva, v Kočevju pa 4. ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Ob koncu januarja je bilo v Ribnici 9 brezposelnih invalidov, v Kočevju pa 78. V Ribnici je bil eden od njih v januarju vključen v usposabljanje. pripravila D.D.H. Mercator -Kmetijsko gozdarska j zadruga Ribnica V trgovskih poslovalnicah zadruge se lahko pred začetkom kmetijskih del na vaših njivah, travnikih in vrtovih oskrbite z umetnimi gnojili: NPK 15:15:15 1.450,00 SIT NPK 8:26:26 1.800,00 SIT KAN 1.270,00 SIT Umetna gnojila za vrtove421,00 SIT/5 kg UGODNA PONUDBA: SEMENA v raznih pakiranjih VSE VRSTE RAZNIH ORODIJ VSE VRSTE MOTORNIH OLJ IN MAZIV REZERVNI DELI ZA KOSILNICE KMETIJSKI STROJI IN NAPRAVE • po naročilu Se priporočamo! TATVINA KLOBAS 28. februarja je D.D. iz Otavic prijavil tatvino dveh kilogramov suhih klobas iz zamrzovalne skrinje. Oškodovan je bil za 5.000 SIT in zahteval pregon, storilca pa so prijavili na okrožno tožilstvo v Ljubljani, zunanji oddelek v Kočevju. NALETEL V TOVORNJAK Ribiška policijska postaja od 1.januarja letos pokriva tudi območje Velikih Lašč, kjer so v Retjah obravnavali prometno nesrečo s telesno poškodbo. Voznik osebnega avtomobila A.A. se je zaradi neprimerne hitrosti zaletel v zadnji del tovornjaka, ki je stal ob cesti za nepreglednim ovinkom, kjer je voznik menjaval verige. Kljub opozorilnemu trikotniku in zaviranju A.A. ni uspel preprečiti trčenja, pri katerem je zadobil poškodbo v prsi. TOVORNJAK S CESTE 7. marca zjutraj je voznik P.Š.med vožnjo iz Sv. Gregorja proti Sodražici zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in se prevrnil po pobočju. Obstal je prevrnjen na streho in na vozilu napravil za 200.000 SIT škode, prijavili pa so ga tudi sodniku za prekrške. S CESTE IZRINJEN? 7. marca se je med Ribnico in Gričem prevrnilo vozilo, ki ga je vozil C. V. iz Loškega Potoka. Policistom je izjavil, da se je ob 5.uri zjutraj umikal vozilu, ki mu je pripeljalo nasproti po njegovem voznem pasu, sledovi koles pa so kazali na daljšo vožnjo po desnem robu vozišča, zato so voznika prijavili sodniku za prekrške. NEVARNI PADAJOČI PREDMETI POŠKODOVALI VOZILI lO.marca je opeka iz zvonika ribniške cerkve poškodovala dve spodaj parkirani vozili. Obrtnik gradbenega podjetja, ki je opravljal dela v višini, ni poskrbel za primerno zavarovanje delovišča, zato bo moral tudi pred sodnika za prekrške. POŠKODOVALI SEDEŽ 10. marca so si med vožnjo z avtobusom trije mladoletniki krajšali čas z uničevnjem sedeža, zato so jih prijavili na ribniški policijski postaji. G.J., M.T. in R.S.bodo morali še pred sodnika za prekrške. VRSTA POŽAROV NA GRIČU Med 11. in 19. marcem je kar štirikrat zagorelo v naselju Grič, pri čemer je enkrat zgorela lesena lopa, drugič 5m3 desk, tretjič 7 m3 drv... Natančen vzrok požarov še ni bil ugotovljen, ker pa gre za sum o namrnem podtikaju ognja, so ribniški policisti primerno ukrepali in obvestili tožilstvo. ß ■■■ - ■ EM GET d.o.o. Vernek 3 —— — ' 61 281 Kresnice tjg|P tel.-fax 877-522 1P UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE 1.000 1.........23.000 SIT »standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 -j j pp q• rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% 2-000 1.........34.650 SIT . atestirane z garancijo 2.500 1.........39.800 SIT • prevzem na RIKO-tu ali dobava na dom ß qqq | 47 250 5|j • možnost plačila v več obrokih MINA V MESTNEM LOGU 14. marca so v gozdičku pri Mestnem logu našli neeksplodirano mino kalibra 82 mm, ki je tam ležala še od II. svetovne vojne. Nevarnost za okolico je odstranil pirotehnik. SEZONA ZA KRAJO KOLES 15. marca je H.F. iz Šeškove ulice prijavil kočevskim policistom, da pogreša kolo BMX znamke Rog zeleno-rumene barve z redečkastimi gumami. Dan kasneje je neznanec vlomil v drvarnico na Kolodvorski 35 in A.B. oškodoval za dve kolesi z motorjem APN 6. Eden je rdeče barve (reg.št. motorja 397516, drugi pa svetlo zelene barve z neznano reg. številko.Kolo je bilo vredno 15.000, obe motorni kolesi pa preko 50.000 SIT. VERIŽICO SNEL Z VRATU 17. marca zvečer se je Z.B. v kočevskem klubu Pagat zapletel v pogovor z M.D. Kot se je izkazalo kasneje z očitnim namenom, da mu med trepljanjem sname z vratu zlato veričico, vredno 37.000 SIT. Zoper osumljenega Z. B. so podali kazensko ovadbo. ODNESLI LE BALONE 19. marca zvečer sta policista na obhodu odkrila , da je bilo vlomljeno v vrtec na Cesti na stadion. Okno je bilo s silo telesa porinjeno v notranjost, storilcu pa so bili všeč le baloni, ki jih je vzel s sabo in raztresal po poti. Po teh sledovih sklepajo, da je šlo za objestnost mladoletnikov. ZA OBA PREMALO PROSTORA 15. marca sta se istočasno znašla na zožanem delu cestišča v Zamostcu pri hišni številki 14 voznik tovornjaka T.A. in voznik avtobusa A.K.. Voznik tovornjaka se je trčenju izognil tako, da je močno zaviral, zato ga je zaneslo s prednjim delom v drevo ob cesti. Policisti so na kraju ugotovili, da voznik avtobusa ni upošteval prometnega znaka, ki daje prednost vozilom iz nasprotne strani, voznik tovornjaka pa ne omejitve hitrosti na tem odseku, zato so oba prijavilu sodniku za prekrške. Na tovornem vozilu so ocenili za 70.000 SIT škode. NEZAKONITO OD VRAT DO VRAT 15. marca so iz Prigorice na policijo prijavili dva prodajalca posode dvomljive kakovosti, ki sta robo ponujala od vrat do vrat. Ti so ugotovili, da sta nizozemska državljana prijavljena v avtokampu na Ježici in da za svoje početje nimata ustreznega dovoljenja, zato so ju predali v postopek tržnemu inšpektorju. DO IZTREZNITVE V KOČEVJE Zaradi neustreznih prostorov za pridržanje na ribniški policijski postaji so v zadnjem času uvedli prakso, da se osebe, ki predstavljajo nevarnost za okolico, transportira v Kočevje. Seveda ne zaradi večjega luksuza storitev tamkajšnje postaje temveč iz varnostnih razlogov, ker so kršilci javnega reda in miru tam pod ustreznejšim nadzorom. Tako se je neprostovoljno, čeprav po lastni krivdi zaradi nasilnega obnašanja do družinskih članov in varuhov javnega reda in miru tam 16. marca znašel L.J. iz Goriče vasi, 18. marca pa zaradi podobnih razlogov R.T. iz Trga V. Vlahoviča v Ribnici. RIBNIČANU ZLOMILI NOS STRUŽANI? 15.marca se je malo po polnoči v ribniški zdravstveni dom zatekel S.G., kjer so ugotovili zlom nosu in ga napotili v UBKC. O poškodbi so obvestili policijsko postajo, ki so odkrili, da je bil Ribničan žrtev pretepa na križišču Šeškove in Kolodvorske ulice, storilci pa so najverjetnje iz območja Strug. POPRAVEK V prijšnji številki smo na tem mestu z začetnicami napačno zazamovali poneserečenca, ki so ga na pustni torek našli pod cesto pri Zapotoku. O.V. ni bil ponesre-enec temveč najditelj, ki je poskrbel, da so poneserečenca zdravstveno oskrbeli. Za napako se opravičujemo. iFiMdii d.o.o. Ctwl» Maj.* m 1, 613!? iMuiir*. 061/S66 3«. «KMl W lal.'lax: 081.7!» ISO. iwW* OOOMI* (04 pizze V^Uno 4 1-ma,c? vaX *oC bistro Z * 1 nudi tudi malice N GorenjSka c. 4, Ritnica, tel 8Bl-g3s ♦ rHzšIrItEv PONUDBE v RPrILU ocvrti Sir, Sadne kupe, Solatni bife, pit^Ske klobaSe, rin3 ppiznanih Slo^enSkih r^inOgradnikOr Odprto: od ponedeljka do sobote od* 11. do 23. ure, ob nedeljah od 13. do 23. ure. Združenje borcev in udeležencev NOB Ribnica 52-LETNICA ZMAGE V JELENOVEM ŽLEBU V počastitev 52-letnice partizanske zmage nad okupatorjem v Jelenovem žlebu je v soboto, 25.marca 1995 Združenje borcev in udeležencev NOB občine Ribnica pripravilo razširjeno sejo Izvršnega odbora ZB NOB občine Ribnica. 26. marca 1995 bo namreč minilo natanko 52 let od slavne partizanske zmage, ko so z zvijačo premagali mnogo močnejšega sovražnika in ga spravili v brezno Jelenovega žleba. Na svečani seji bodo borci po krajšem kulturnem programu in nagovoru predsednika občinskega združenja podelili plakete Jelenov žleb za leto 1995. Muzej Kočevje ŠOLSTVO NA KOČEVSKEM V petek, 17. marca 1995, je bila ob 18. uri v Muzeju Kočevje otvoritev razstave Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes. Razstava bo na ogled v prostorih Muzeja Kočevje, Prešernova 11, do 12. maja 1995, in sicer od ponedeljka do sobote od 10. do 12. ure, v torek in četrtek od 16. do 18. ure ali po dogovoru na tel. : 851- 864, 854-811. Na razstavi je prikazan razvoj šolstva na Kočevskem od prvih začetkov do današnjih dni. Predstavljenih je več kot 50 šol. Za šolstvo na Kočevskem je značilno, da so tu pred 2. svetovno vojno prevladovale manjšinske ali dvojezične šole, saj je bilo tu do leta 1941 večinsko prebivalstvo nemške narodnosti (kočevski Nemci). Zaradi izselitve večinskega prebivalstva, posebej medvojne in povojne usode teh krajev, je bilo po vojni večina šol ukinjenih. Danes delujejo na območju Občine Kočevje 4 popolne osnovne šole s 5 podružničnimi šolami, Srednja šola, Gimnazija, Glasbena šola in Ljudska univerza. Na rzastavi je razstavljeno fotografsko in arhivsko gradivo (spričevala, šolske kronike, zlata knjiga, učbaniki...) ter muzejski predmeti (rekonstrukcija šolske učilnice iz konca 19. stol., učila...). Ob razstavi so pripravili vrsto spremljajočih prireditev, od predavanj in predstavitev raziskovalnih nalog o šolstvu do muzejskih delavnic. PROGRAM SPREMLJAJOČIH PRIREDITEV: 24. marec 1995 (petek) ob 18. uri ZGODOVINA OŠ STARA CERKEV, predstavitev raziskovalne naloge Oš Stara cerkev 28. marec 1995 (torek) ob 11. uri MUZEJSKA DELAVNICA, izdelava map, okrasnih škatlic, vodi L Škufca prinesite škarje, ravnilo) 31. marec 1995 (petek) ob 18. uri NEMŠKO MANJŠINSKO ŠOLSTVO NA SLOVENSKEM MED OBEMA VOJNAMA, dr. A. Vovko, Slovenski šolski muzej, Ljubljana 4. april 1995 (torek) ob 11. uri MUZEJSKA DELAVNICA, izdelava map.okrasnih škatlic, vodi L Škufca (prinesite škarje, ravnilo) 8. april 1995 (sobota) ob 10. uri MUZEJSKA DELAVNICA, izdelava velikonočnih zajčkov, vodi Irena Škufca (prinesite škarje, šivanko) 21. april 1995 (petek) ob 18. uri ŠOLSTVO NA KOČEVSKEM, predstavitev raziskovalne naloge OŠ Zbora odposlancev 22. april 1995 (sobota) ob 10. uri MUZEJSKA DELAVNICA, izdelava plišastih igrač, vodi L Škufca (prinesite škarje, šivanko) 5. maj 1995 (petek) ob 18. uri IZ KRONIKE OSNOVNE ŠOLE KOČEVJE, predstavitev raziskovalne naloge OŠ Ob Rinži 12. maj 1995 (petek) ob 18. uri DELOVANJE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA NA KOČEVSKEM, dr. A. Vovko, Slovenski šolski muzej, Ljubljana Za muzejske delavnice je potrebna predhodna prijava v Muzeju Kočevje. pripravila D.D.H. Ivalidi PROGRAM DRUŠTVA INVALIDOV RIBNICA Aktivnosti društva invalidov Ribnica bodo v letu 1995 potekale po uteženih dejavnostih, razširili pa jih bodo še na ostale dejavnosti, ki se bodo pokazale.V okviru svojih finančnih možnosti bodo v društvu članom pomagali pri reševanju zdravstvenih pogojev, socialnega stanja, pri zaposlovanju... Nudili bodo tudi pravno pomoč, organizirali rekreacijo, izlete in drugo. V društvu bodo nadaljevali z akcijo odpravljanja arhitektonskih ovir v prometu, pri gradnji objektov, ki preprečujejo normalni vstop invalidnim osebam v zgradbe javnega značaja ali uporabo transportnih poti invalidov. Poskrbeli bodo tudi, da bodo počitniške kapacitete za zdravljenje invalidov koriščene po prijavah in razporedu njihovih članov, pa tudi, da jim bo za časa zdravljenja dodeljena pomoč. Vzpostavili bodo tudi tesnejše stike s centrom za socialno delo, RK, zdravstvenim domom, krajevnimi skupnostmi nove lokalne samouprave, pa tudi z ortganizacijami, ki se ukvarjajo s problemi pomoči občanom invalidom. V letu 1995 je Društvo invalidov Ribnica organizator regijskega srežanja invalidov Dolenjske - občin Kočevje, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Grosuplje ter občin, ki so na novo ustanovljene. V ta namen bo društvo pripravilo v Ribnici sprejem invalidov, kulturni program, prehrano, srečelov in prijateljsko srečanje. Društvo invalidov ima sedež na Gorenjski cesti 9 v Ribnici, delovni čas pa ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do ll.ure, tel. 863-500. D.D.H. KS Hinje NE CESTA - GRAPA Ceste so bile v prejšnjem mandatu kočevska tema številka ena in priznati je treba, da je uspelo tedanji občinski upravi vendarle zaključiti precej zahtevnih projektov. Težko bi poiskali vse mehanizme, ki so spravili v tek posamezne gradnje in obnove, ni pa mogoče spregledati dejstva, da je šlo tudi za boj za volilce. To tezo potrjuje dejstvo, da je povsem razdrapana ostala le cesta, ki povezuje prebivalce večjega dela Hinj s svetom. Hinjčani so namreč novomeški volilci, le to smolo imajo, da domov ali od doma ne morejo drugače kot po nekajkilometerskem pasu kočevske občinske zemlje, čez katero vodi občinska cesta. Ne cesta - grapa. Od odcepa za Hinje in Dobrepolje z magistralne ceste, ki je le nekaj sto metrov od kočevske mejne vasi Smuka, se začne muka. Sneg, led in dež so letos bogato obdarili sicer z močo bolj skopo Suho krajino, zato je pot tlakovana z lužo ob luži. Hudourniki so že davno izprali ves pesek in pustili sledove svojih že kar ustaljenih strug globoko v kamnite temelje nekdanje ceste. Nekdanje po obliki, ne pa tudi po njeni vsakdanji funkciji. Na njej je namreč mogoče srečevati težke tovornjake, ki se od Dobrepolja prebijajo proti Kočevju ali Novemu mestu, dostavna tovorna vozila, šolske in druge avtobuse na rednih linijah za Novo mesto in Kočevje in nenazadnje tudi čisto običajna osebna vozila, ki jih premetava kot krhke lupine na deroči reki. Neva-jani voznik potrebuje četrt ure za vožnjo po niti ne tako strmi ali vijugasti poti, ko se mu odpre po prhodu iz gozda lepa, široka cesta, ki ga v nekaj minutah privede do Lazin. Nad njimi so Hinje, ceter tamkajšnje krajevne skupnosti, ki na hribu premore lepo cerkev s pokopališčem, pošto, trgovino in lepe hiše, v katerih je začuda polno življenja. Ko so v zadnjih letih krajani uredili telefonijo in z lastnim denarjem in pomočjo novomeške občine asfaltirali vse krajevne poti in skoraj sleherno dvorišče, je dvokilometrski pas kočevske občinske makadamske ceste postal najprej neudobna pomanjkljivost, sčasoma pa sramota, ki spominja na bližnje Butale. Hinjska KS ima to smolo, da je nekakšen novomeški otok, ki ga obkrožajo Predsednica KS Hinje Marija Bercelnik. sedaj dobrepoljska, grosupeljska in kočevska občina. Cestne povezave proti Strugam, Ambrusu in Smuki so bile nekdaj izključno v kočevski pristojnosti, zato so ostali štiri, tri in dvokilometerski pasovi občinskih cest neasfaltirani in popolnoma nevzdrževani. Marija Brecelnik, učiteljica v Prilesju in predsednica sveta KS v za te kraje najbolj dinamičnih letih, razmišlja o vseh možnih sredstvih, ki bi te lepe vasi kulturno povezale s svetom. Vsi obiski in prošnje na bivše kočevske oblasti pa so bili brezuspešni, saj so se delegacijam bodisi izogobali bodisi naravnost povedali, da si z občani druge občine ne nameravajo delati stroškov. 2 km občinske ceste bi krajani asfaltirali celo na lastno pest, če le ne bi potekal tik ob njej ali celo pod njo glavni vodovod za Smuko kočevskega Hy-drovoda, ki bi ga s cestnimi deli lahko poškodovali. Hydrovod je soglasja in strokovno pomoč sicer obljubil, vendar se na Kočevskem ni našlo plačnika, ki bi pokril Cesta je tako globoko načeta, da je prišel na površje celo pod njo zakopan vodovod na bližnje napajališče. tovrstne stroške. Krajani so si veliko obetali od novih občin in volitev in takoj so povabili v kraj vse okoliške župane, ki so se vsi razen kočevskega vabilu tudi odzvali. Tako so spoznali, da je edina rešitev, da na republiki dosežajo prekategorizacijo občinske ceste v regionalno in da sredstva za obnovo zagotovi država. To pa bo mogoče doseči le z enotnim nastopom vseh petih okoliških občin (novomeške, kočevske, dobrepoljske, grosupeljske, in ivančno-goriške), ki bi na razvojno ogroženo področje Suhe Krajine lahko z dobrimi razvojnimi programi v kmetijstvu, turizmu, obrti in infrastrukturi pritegnile še marsikateri državni tolar. Hinje so s skoraj osemsto prebivalci, raztresenimi po številnih vaseh in zaselkih, živa KS z ljudmi z vizijo a žal premajhnim vplivom na centre, kjer se odloča tudi o njihovi usodi. Svoje pravice bi bili pripravljeni izsiliti tudi s stavko, zaporo cest ali čim podobnim, vendar prav presenetljivo še niso izgubili naivnega upanja v zdravo pamet tistih, od katerih so življensjk odvisni. Če bi jih prišli vsaj pogledat, bi se jim s središča Hinj na hribu odprl lep razgled na Sv. Ano in Stojno na eni ter Rog in Karavanke na drugi strani. In še tako trdosrčna duša bi se zavedla greha, ki se dela nad temi lepimi kraji... S.H. Mag. Nina Češarek v NAJMLAJSA SLOVENSKA NOTARKA S 1. jungem bodo povsod po Sloveniji zopet odprli svoja vrata notariati, točneje 30 jih bi. za začetek. Za mlajšo generacijo je ta novost v našem pravosodju popolna neznanka, malo starejši pa se ga še spomnijo, saj ima notariat na našem koncu ne nazadnje že pravo tradicijo. Notariati so bili namreč na slovenskih tleh žeod leta 1871 pa vse do leta 1944, ko so bili z odlokom Avnoja odpravljeni. Notariat bo začel delovati : 1. junijem v Kočevju, pokrival pa bo potrebe širšega območja občin Ribnica, Kočevje, Osilnica, Loški Potok, delno pa tudi Vel. Lašče in ostale kraje. Sedeži ostalih notarskih mest so npr. šele v Novem mestu, Ljubljani in Grosuplju, saj zakon število notarjev strogo ome-juje. Mag. Nina Češarek je bila od 103 kandidatov za notarja izbrana med prvih 30 (skupno jih bo 65), ki se bodo imeli prvi čast spopasti s tem izzivom. Tako finančnim, organizacijskim kot seveda v prvi vrsti strokovnim. * Notar je izredno časten naziv (g.Majhen že več kot 40 dni gladovno stavka zanj). Kako so te izbrali? - Nina: Prvih 30 notarjev nas je imenoval Državni zbor RS na predlog Ministerstva za pravosodje. Predlog izbora je opravila tričlanska komisija, sestavljena s strani Vrhovnega sodišča RS, Odvetniške zbornice Slovenije in Ministrstva za pravosodje. Zakonski kriteriji za notarja so izredno strogi, poleg vseh ostalih izpolnjenih zahtev sem jih sama prepričala s svojim akademskim nazivom (samo dva notarja v Sloveniji sva magistra prava), delovnimi izkušnjami in znanjem štirihtujih jezikov, od katerih imam od konca lanskega leta tudi pridobljen status sodnega tolmača za angleški, .emški in francoski jezik, pa tudi italijanščina bo še morala priti na vrsto. * Kaj bomo občani pridobili z novimi notarji? - Nina: Zs’ uvedbo notariata se zaokrožuje reorganizacija pravosodnega sistema. Notar bo z opravljanjem svoje dejavnosti moral skrbeti za ohranitev pravnega reda ter za pravno varnost in zanesljivost v okviru pravnega prometa, kar naj bi nato bistveno vplivalo na zmanjšanje števila spornih zadev. Gre za javno ; službo, saj država del svojih pristojnosti prenese na notarje, vendar pa Is e dejhvnost sama izvršuje kot svoboden poklic. Najpomembnejša lastnost notariata je prav neodvisnost, ki je povezana z ustrezno stopnjo strokovnosti, spoštovanjem zakonitosti in funkcionalno avtoriteto notarja, kar pogojuje obstoj javnega zaupanja. Zaupanje pa je temelj notarske dejavnosti. * Kaj pravzaprav so notarske listine? - Nina: Notarske listine so notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila. Poleg tega je notar pooblaščen še za prevzemanje listin v hrambo, denarja in vrednostnih papirjev pa zaradi izročitve tretjim osebam ali državnim organom, opravlja določene zadeve po nalogu sodišča, sestavlja zasebne listine in zastopa stranke v nepravdnih zadevah pred sodišči. Posebej pomembna lastnost notarskega zapisa je, da je lahko izvršilni naslov. Izvršljiva namreč praviloma postane samo pravnomočna sodna odločba, izdana v predpisanem postopku, in pri kateri so bila izčrpana tudi predvidena pravna sredstva. Zato notarji v tem segmentu resnično uživajo največje zaupanje države, ki jim je podelila tako pomembno pristojnost, da lahko postane izvršilni naslov listina, ki jo je sestavil notar kot prva in edina instanca. * Zakaj pa bo sedež notariata prav v Kočevju? - Nina: Zakon določa, da mora biti sedež notariata v kraju Okrajnega sodišča, torej za nas v Kočevju. Ker pa si bodo stranke notarja prosto izbirale, je utemeljeno pričakovati, da bo obseg dela v določeni meri odvisen tudi od strokovne uspešnosti in osebne avtoritete posameznega notarja. Takšno tekmovanje je zdravo, ker bo zagotavljalo napredek v kakovosti dejavnosti in pripomoglo k utrjevanju družbenega ugleda notarjev. * Kateri so elementi, ki opredeljujejo notarjev položaj? - Nina: Osnova notarjevega dela je neodvisnost od države in strank, nepristranost in dolžnost ohranitve tajnosti. Z imenovanjem notar sprejme precejšnje etične obveznosti. Pri opravljanju dejavnosti mora ves čas skrbeti za ohranitev časti in ugleda svojega stanu. Temeljna zahteva za notarsko funkcijo je skrb za zakonitost. Kultura odnosa notarja do strank je zrcalna slika njegovega značaja in obnašanja, ki se nikakor ne sme podrediti nemoralnim interesom strank. Notar mora pomirjujoče in z nasveti vplivati na odnos med strankama, na odnos do sodnih in drugih organov. Poleg ustrezne strokovnosti zagotavljata raven notarjeve storitve še posebej obzirnost in uglajenost notarja. - Notarji so osebe javnega zaupanja. Kaj spada v vaše delovno področje? - Nina: Zakon o notariatu opredeljuje notariat kot javno službo, ukvarjali pa se bomo s sestavljanjem notarskih listin ( to je notarskih zapisov, notarskih zapisnikov in notarskih potrdil); s prevzemanjem listin v hrambo, denarja in vrednostnih papirjev pa zaradi izročitve tretjim osebam ali državnim organom; z opravljanjem določenih zadev po nalogu sodišča; s sestavljanjem zasebnih listin, pa tudi z zastopanjem strank v nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih zadevah pred drugimi državnimi organi, že so zadeve v neposredni zvezi z notarsko listino, ki jo je sestavil notar). Kljub pomembnem prenosu državnih pristojnosti na notarje je notarska pisarna v organizacijskopravnem pogledu samostojna in je na notarskem žigu notarjevo ime. * Kakšno je razmerje med notarjem in odvetnikom? - Nina: Prej našteta opravila spadajo v izključno pristojnost notarjev, s tem da lahko tudi odvetniki še vedno sestavljajo zasebne listine, pri katerih ne bo potrebno spoštovati vseh notarskih formalnosti. Odvetniki bodo tako lahko pripravili zasebne listine, ki jim bodo notarji s potrditvijo nato podelili potrebno notarsko obliko. Če pa bo posledica tekmovanja med odvetniki in notarji boljša kakovost storitev, bo to samo v korist vsem uporabnikom storitev pravne pomoči. , * Kako se boste notarji vpeljali v svoj posel? - Nina; V mesecu maju bom opravljala prakso v notarski pisarni v Celovcu. V februarju ■ ustanovljena Notarska zbornica Slovenije organizira prek Ministrstva za pravosodje razna intenzivna izobraževanja. Pred- vsem pa se bo moral vsak notar zanesti na svoje znanje in doslej pridobljene izkušnje. Delovno področje notarjev je pač tako, da ga s svojim dosedanjim delom nihče od imenovanih ni mogel pokrivati v celoti, zato bo izobraževanje zelo pomembno in potrebno. Naj še kot zanimivost povem, da imamo v Sloveniji še živečega predvojnega notarja iz Črnomlja g. Toneta Jakopiča,kismo mu ob februarski ustanovitvi podelili naziv častnega člana Notarske zbornice. * Kljub mladosti ;>j d si v teh 'letih nabrala že precej pravniških izkušenj in se dodatno izobraževala. - Nina: Moja prva zaposlitev je bila na Višjem sodišču v Ljubljani, kjer sem po enoletni praksi opravila tudi pravosodni izpit. Poročil?, sem se v Ribnico, kjer sem se takoj zaposlila na firmi Riko kot pravni referent. Riko me je 1.1988 poslal na trimesečni študij market:nga-MBA v Cleveland State University, ZDA, ki sem ga uspešno zaključila. Naslednje leto sem opravila v Haagu tritedenski tečaj mednarodnega zasebnega prava. V letu 1993 sem na Pravni fakulteti magistri-! rala s področja gospodarskega prava.Leta 1992 sem prevzela na Inlesu mesto vodje pravnega oddelka. To delo mi zelo leži, saj je 80-90% In-lesove proizvodnje usmerjene na zahodne trge in je torej moje delo v večji meri vezano na mednarodno poslovanje, za kar je znanje jezikov nujni predpogoj... * Ob vse bolj uspešni poslovni karieri pa si tudi mati dveh predšolski otrok. - Nina: Hčerka Anja je dopolnila štiri leta, sin Nejc pa je star eno leto. Z otroci se ukvarjam večino preostalega dne, ko pridem iz službe, zvečer pa intenzivno študiram za svoj bodoči poklic notarja. Upam, da dokaj uspešno povezujem družino in svoje poslovne obveznosti. * Kako je družina odreagi-rala, ko so izvedeli, da si izbrana za notarko? - Nina: Postati notar je izjemna čast in obenem ogromna odgovornost, zato je bila družina mojega uspeha iskreno vesela, čeprav bo moje delo od mene zahtevalo izredne napore in veliko podporo družine. Mož Boštjan mi vseskozi stoji ob strani in me podpira v mojih poslovnih ambicijah. Tudi sam je uspešen . svoji stroki, saj se tudi on kot dipl. ing.arhitekture uspešno prebija po poteh privatništva. Tudi staršiv Ljubljani, predvsem pa Boštjanovi v Ribnici, so zelo razumevajoči in nama večkrat priskočijo na pomoč z varstvom otrok. Zavedam se, da je pred mano zelo naporno obdobje, vendar ga bom, seveda s pomočjo družine, uspešno prebrodila. Vem in čutim tako. Darja D. Hafnar OBVESTILA ASTEROVA PONUDBA NEPREMIČNIN Seškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 PRODAMO HIŠE: • A103 Cerknica (1020m2)IV. gr. faza,13xl2 m, vgrajena okna • Al 12 Kočevje-center(1036 m2)l/2 star.hiše z zazidljivo par. • Al07 Ribnica-Grič(1500m2)nova, utečena obrt,prizidek-lokal • A126 Dolnje Ložine(1059m2)IV faza,možna zamenjava za st. • Alll Dolga vas(1100m2)IV. er.f., okna. v L, dvokapnica • Al 17 Klinja vas(940m2),novejša, opremljena, zidan objekt • A140 Nove Laze (1100m2),IV.gr.faza,CK.tel.okna,garaža • A142 Predgrad(800m2) renovirana, v naselju, voda,el. PRODAMO ZAZIDLJIVE PARCELE: • A100 Breg-Kočevje(7500m2), voda, el.,sega do Rinže • Al 18 Dolnje Lozine(1200m2)grad.dov., novo nas., ugodno • A127 Jurievica-Kot (1960m2jvoda, el.,tel., na koncu naselja • A134 Sodražica(1479m2)voda, el., lok dovolj. • A143 Predgrad (1900m2)gradbeno dovolj, voda,el. KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE ALI POSESTI • na relaciji Ribnica-Vel. Lašče-Skofljica, večjih razsežnosti PRODAMO VIKENDE • A123 Bločice (500m2)urejen z vso opr.,voda, el.,kom. • A129 V. Lašče-Naredi-(2893m2) nov, voda,el.,garaža PRODAMO STANOVANJA • A102 Kočevje, 3.sobno, 75 m2, CK, KTV, balkon, 2. nad. • A121 Rakek dvosobno(64m2),pritličje, CK,delno opremljeno • A133 Kočevje štirisobno(110m2),IV.nad.+nadg.,CK, KTV,tel • A125 Ribnica dvosobno 58 m2, CK, KTV, balkon, 3 nad. KUPIMO STANOVANJA • V Ribnici in Kočevju,eno dvo ali trisobna NAJAMEMO NUJNO • v Ribnici gars, 1, 2., rdi 3 sobna stanovanja DAMO V NAJEM poslovne prostore gostinski lokal s trgovino v Dol. vasi PRODAMO POSLOVNE PROSTORE pri Velikih Laščah (posest 65.000m2)z objektom posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi in najemu nepremičnin Seškova 50, 61 310 Ribnica, tel.:863-135, 863-362 ALI • Imate neustrezen, premajhen, prevelik ali neizkoriščen bivalni prostor? • Bi ga radi najeli, kupili prodali ali dali v najem in s tem rešili svoj in problem drugih? • Ste v časovni stiski zaradi oddaljenosti? • Ste nezadovoljni ali celo obupani nad dejansko situacijo in bi rajši uživali življenje? • Želite nekaj spremeniti? ZAKAJ PA NE? • Pogovorili se bomo in svetovali kako • Pomagali vam bomo najti ustrezen prostor ali ustrezno stranko! • Mogoče bomo skupaj rešili vaš problem! ZAGOTAVLJAMO VAM: • anonimnost pri oglaševanju in diskretnost pri delu • brezplačne usluge in najnižje provizije ob realizaciji • pripravo vse potrebne dokumentacije za izpeljavo posla NUDIMO VAM notranjo ureditev prostorov -iz starega nov prasotor! MALI OGLAS: Ugodno prodamo zazidalno parcelo z gradbenim dovoljenjem, 90 m2 na Gori pri Sodražici. Do parcele asfalt, voda , elektrika. Tel. o61/1273 856 "gostišče Anton Potisek, Trava 22, 61319 Draga, tel. 868-180 •I)2{‘LV-2{Ä ‘POÜjJl'D’Bßl j'EDI: jedi iz divjačine (lovski 'i zrezek v lovski omaki z brusnicami, lovsKa pečen kuj telečji in puranji zrezzek z jurčki ter ostali zrezki, žabji kraki, prašniki, mučkalica; ribje jedi (postrvi na več načtr hst, krpina, hobotnica v solati, TO t&SpČlLU: slavnostna kosila in večerje, lovski golaž, pečeni kozlički, jančki... DOMČT. žgWE, v Odprto od 14. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. )v,girice, & gSÄmpi-Whinafan....) št. 95 I Miklova hiša KONCERT MIE ŽNIDARIČ V soboto, 11. marca, se je s svojimi baladami ob 20. uri predstavila ribniškemu občinstvu v nabito polni galeriji Miklove hiše MIA ŽNIDARIČ. Koncert z jazz baladami Glas in kitara se je zaključil s prijetnim klepetom navzočih po končanem pevskem delu te vse bolj cenjene mariborske jazz pevke. KCK MONODRAMA LIZIKA Kulturni center Kočevje je v sredo, 15. marca, v sodelovanju z GALLUS Carniolus pripeljal v kočevski Šeškov dom monodramo LIZIKA, ki jo je že tolikokrat uspešno odigrala MILENA MUHIČ, sicer članica SNG Maribor in lanskoletna dobitnica Borštnikovega prstana. Monodrama je iz izvirnih izbirnih vsebin Gimnazije Kočevje, zato so jo v istem dnevu v Kočevju lahko ljubitelji Muhičeve spremljali dvakrat: prvič ob 13. uri za dijake Gimnazije Kočevje, drugič pa ob 19. uri za ostale občane. Monodramo Lizika si je v Kočevju ogledalo precej ljudi, ki jih je igralka navdušila z duhovito in originalno interpretacijo, polno humorističnih vložkov. ZDRAV VRTEC Posejati moraš nekaj semen, in bolje jih je posejati veliko, ker ne moreš vedeti, katera bodo vsklila. D. Campbell V sredo, 15.3. 1995, so ob 9,30 v ribniškem vrtcu poskusili izdelke Yovilanda in Pekarne Džordževski. Sodelovali so otroci skupine PAPIGE in vzgojiteljica AIDA PETERLIN. Z zdravo prehrano pa so se lahko seznanili tudi starši. *4 iS-A ^A' &A Ü(eta £o.o. ‘Vrvarsfci 3 61 310 ‘Ribnica ftžumo in kvalitetno vodenje posCozmib fyjiß in finančno svetovanje ‘Popolna storitev po RgnRurenčnifi cenah! ‘PaBimo vas na neobvezujoč obisl ad nasvet po tel 861-18S L Tokrat se našim bralcem predstavljajo mladi literati iz OŠ dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, sicer učenci 5. razreda. neko soboto smo šli v Ljubljano. Šli smo k sorodnikom. Vražali smo se pozno zvečer. Vozili smo po avtocesti, nenadoma je ati ustavil. Ob cesti je ležal golob. Bil je še živ. Imel je zlomljeno perut. Vzeli smo ga s seboj. Doma smo ga dali v kletko. Vsakič, kosem prišel iz šole, sem mu dal jesti, ko pa me ni bilo doma, pa je poskrbel za njega ata. Imeli smo ga en mesec. Ozdravel je in ata ga je spustil. Imel je tudi oznako, da je poštarski golob. Čez tri dni pa se je spet vrnil. Menda se je hotel zahvaliti. To mi je ostalo najbolj v spominu. Igor Knavs CsWi/a f/o/i a Že ko sem bila čisto majhna, sem si želela pasemskega psa. Starše sem večkrat prosila, naj mi ga kupijo, nekoč pa se mi je želja le uresničila. Oče mi je nekega popoldneva povedal, da gremo v Cerknico po psa. Ob tej novici sem bila presenežena in hkrati tudi vesela. Ko smo prispeli, sem pred hišo zagledala prijazno psico. Bila je rjave barve in tudi zelo velika. Iz hiše je stopil gospodar in nas prijazno pozdravil. Hitro je izvedel, po kaj smo prišli, na vrtu sem zagledala kar trinajst majhnih pasjih mladičkov. Takoj sem stekla k njim in jih začela božati vse po vrsti. Gospodar je rekel, naj si enega izberem. To je bilo zame kar težko, saj nisem vedela, katerega bi. Vzela sem tiustega, ki je prvi pritekel k meni. Bila je psička. Z gospodarjem smo še malo poklepetali, nato pa sedli v avto in se odpeljali. Med potjo smo imeli manjše težave, ker je bilo psički slabo in je večkrat bruhala. Doma sem ji v skodelico nalila mleko in jo položila v oblazinjeno škatlo. Poimenovala sem jo za Dono. Zdaj je že velika in jo večkrat peljem na sprehod. Imam jo zelo rada, čeprav me vedno ne uboga. Barbara Debeljak f/la sla i/n a/n a ti Med počitnicami je moj brat dobil pri starem atu morskega prašička. Vsi smo ga vzljubili. Imel je bel kožušček z oranžno liso na trebuščku. Njegovo domovanje je bilo pred drvarnico. Moj brat je pozabil skrbeti zanj. Enkrat mu je pozabil zamenjati vodo, drugič nahraniti, zato sem skrb prevzela jaz. Vsak dan sem ga nahranila. Prinesla sem mu solato, deteljo, tudi korenček in jabolko. Večkrat sem mu zamenjala vodo in mu očistila gojilnico. Hodila sem ga opazovat, če kaj je. A večkrat je kaj pustil. Vzela sem ga ven in se z njim poigrala. Poleti smose preselili. Razmišljali smo, kam naj ga damo. Ati je našel rešitev. Pozimi bo pri starem atu. Vsakič, ko grem k mami, ga malo pogledam. Komaj čakam, da pride pomlad, da ga bom spet dobila. Anja Košir (yi(o/pes Sßu/iso Najbolj mi je ostalo v spominu, ko smo šli predlanskim na Gorenjskem po nov krompir za seme. Odpravili smo se zgodaj zjutraj. Tja smo prišli okrog desetih dopoldan. Ko smo kupili krompir, mi je teta povedala, da imajo pri sosedovih lepe mejhne psičke. K sosedovim sem šel pogledat psičke. Sosedova gospodinja me je vprašala, če so mi psički všeč. Ko sem rekel, da so lepi, mi je enega podarila. Bil je zelo ljubek mešanček. Imel je tri barve, rjavo, črno in belo. Dal sem mu ime Luksi. Ko smo ga pripeljali domov, je bil čez noč v kurilnici. Potem, ko je zrastel, mu je ati naredil utico. Zdaj je pes že velik, zato ni več Luksi, ampak Lukso. še vedno ima tri barve. Prav simpatično me gleda. Ker je zelo ubogljiv, ga imamo vsi zelo radi. Anderj Starc sem /n ac/t)o Pred par leti sem imela zelo priljubljeno mačko. Ko sem prišla iz šole, me je vedno pričakala pred hišo. Prijela sem jo v naročje, ta pa mi je splezala za vrat. Spominjam se nekega deževnega dne. Za večerjo je bila v kuhinji pripravljena klobasa. Ker so bila vrata odprta, je šla mačka notri. V kuhinji ni bilo nobenega, zato je hitro zgrabila klobaso. Ko je prišel v kuhinjo oče, je mačko zgrabil, jo odnesel ven in jo ubil. Za mačko mi je še zdaj hudo. Kadar je na mizi klobasa, se vedno spomnim na ta dogodek. Mojca Kordiš Vse vrste ležajev FAG In drugih svetovnih proizvajalcev na Šeškov! 14! PAN vas vabi v bogato založene trgovine z vedno svežim blagom po konkurenčnih cenah Trgovina PAN v KOMERCIALNEM CENTRU IDEAL, tel.:861-530 Trgovina ZIMZELEN na T.V.V., tel 863-348 Trgovina PAN na BREGU, tel.:861-379 Obiščite nas, pripravljen smo ugoditi vsem vašim željam! V SPOMIN i št. 95 Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca se srce loči! Mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod -oj solzna pot, oj zadnja pot! Ti v kraje romaš nam neznane, od koder več vrnitve ni; slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči, -oj z Bogom, drago srce ti! ZAHVALA Do dna izpil kelih je trpljenja naš dragi mož in oče JOŽE KOZINA Družina Kozina iz Gorenjske ceste v Ribnici se ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in skrbnega očeta iskreno zahvaljuje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrežene besede sožalja, za darovane vence in rože, sveče, sv. maše ali darove za dobrodelne namene. Globoko smo hvaležni vsem, ki ste prišli pokropit našega dobrega moža in očeta, ki ste molili za pokoj njegove duše, se udeležili pogrebne sv. maše in ga pospremili do njegovega groba. Se posebej pa smo hvaležni gospodu kaplanu Andreju Muleju za lepo opravljen pogrebni obred, gospodu dekanu Alojziju Dobrovoljcu za lepo in ganljivo pridigo, govornikom g. Alojziju Zbačniku, g. Benjaminu Henigmanu in G. Janezu Oblaku. Nadalje se zahvaljujemo gasilcem podjetja Inles, cerkvenemu pevskemu zboru, ki mu je pel v slovo, nosilcem krste g. Francetu Čampa, g. Stanetu Zobcu, g. Metodu Oblaku in g. Simonu Goršetu. Naša iskrena zahvala pa velja tudi dobrim sosedom Ivanki in Francetu Ilc, Nežki in Andreju Hren, Kaprolovima Ančki in Mimi, Anđelki in Milanu Pajnič iz Kočevja, Lojzki in Janezu Mrhar iz Sajevca, družini Petrič iz Zadnikov, družini Indihar iz Žimaric, Anici in Mirku Gornik iz Gore, Majdi Lušin iz Zapotoka in kolektivu ribniškepošte, ki so nam v dnevih bolezni in žalosti nesebično stali ob strani. S hvaležnostjo se spominjamo zdravnikov dr.Roberta Likarja, mag. dr. M. Zwittra iz onkološkega inštituta ter dr. Bebo Žužek. Če smo na koga pozabili, naj nam oprosti in s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost. Žalujoči vsi njegovi in ostali sorodniki Jožetu v slovo! Čutim se dolžnega, da ti v imenu delavcev vratame spregovorim v tvoje poslednje slovo par skromnih besed.Naše misli krožijo danes okrog te krste, ter iščejo podoboJožeta Kozine, obratovodja vratame, s katerim smo dolga leta sodelovali. Bili smo složni, spoštljivi drug do dmgega, skupaj v dobrih in težkih trenutkih. Dragi Jože, v naših srcih živiš čil in močan, vedno pripravljen vse sile osredotočiti v delo in uspeh vratame, pred očmi te imamo vedrega in nasmejanega, kadar pa so se nakopičili problemi, si raje prosil, kakor da bi grobo ukazoval, če pa si že moral resneje povzdigniti glas, so tvoje najtežje besede bile le: " Al’ fantje dajte, dajte no..."Vedeli smo, da jih od nadrejenih često poslušaš. Za vse delavske prestopke si težo bremena najprej nosil sam. O vseh problemih si se znal z vsakim delavcem pogovoriti, mu očetovsko svetovati ali ga pokarati, če je to zaslužil. Pred nadrejenimi pa si nas vedno zagovarjal, zato ni slučajno, da smo te imenovali ata.Kot strokovnjak v lesni stroki imaš, dragi Jože, velike zasluge v delu in organiziranosti obrata, bil si pa predvsem odličen praktik. Težje pa si se izražal z govorjeno besedo, zato so ti včasih po krivici nalagali neutemeljene stvari, zadnja leta je na Inlesu zapihal nov, dmgačen veter. Izkušenost in praksa sta postali zapostavljeni, vse je prisegalo le na diplomo. Pa danes vidimo, da temu ni tako. Strokovnost, teorija in praksa si morajo podati roke, da se nakopičeni problemi uspešno rešujejo, k temu pa je treba dodati še veliko mero človečnosti, žal pa temu ni vedno tako. Na tvoj široki nasmeh je vse bolj pogosto legala tiha otožnost. Pa nisi tožil, čeprav ti je v srcu bilo često težko, zelo težko. V bolniško skorajda nisi šel, pa vendar svojega zadnjega dne na Inlesu nisi mogel dokončati. Tudi na malico tisti dan nisi mogel, ker so te že prej na hodniku Uprave oblile solze. V vrečko si pospravil svoje najnujnejše stvari, morda si hotel še enkrat v tebi drago vratamo, v katero si vložil toliko svojega truda, da nam režeš " Z Bogom", pa nisi tega mogel. Molče, s solznimi očmi, brez slovesa si odšel s podjetja ter si tako odprl list zadnjega življenskega poglavja, kateremu bi po pravici dali naslov "Getsemani". Vse bolj poredko smo te srečevali na ulici, zagrenjen si se zaprl v svojo bol. Zelo aktiven in delaven si bil le še pri ustanavljanju krščanske demokracije v Ribnici. Čeprav si bil že zelo bolat, nobena naloga v stranki ni bila pretežka. V času bolezni si, dragi Jože, še enkrat vse svoje sile zastavil, da z makrobiotično prehrano, z ljubeznijo v družinskem krogu ter molitvijo premagaš zahrbtno bolezen. Vse je že kazalo, da boš z močno voljo uspel, pa se je žal obrnilo na slabše, tako da popolnoma izmučen za vedno odhajaš od nas. Na prvo pustno soboto v mesecu na Marijin dan, ti več ni bilo dano zagledati deževnega, turobnega jutra. Na vse nas, kateri smo te poznali, te imeli radi, je tisto jutro legla otožna žalost. Dragi Jože. Še enkrat ti tisočkrat hvala za vse. Počivaj v miru! Naj ti bo lahka domača zemlja. Janez Oblak AnOHIM BANDELJ DAM JAM MAHOVNIK 2 KOČEVJE IiL/Fbb M1/E51-4Č8 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL • Avtomehanična dela • Avtokleparska dela • (miza CAR-O-LINER) • Avtoličarska dela • NON STOP vlečna služba VOZILA NA ZALOGI: ♦ VENTO CL TURBO DIESEL ♦ PASSAT GL 1,8, PASSAT Varianta ♦ GOLF KARAVAN 1,8 Varianta ♦ GOLF DIESEL, GOLF BENCIN ♦ GOLF EUROPA -becin ♦ VW KOMBI 2,4 1+8 sedežev ostali modeli po naročilu možna testna vožnja prodaja rabljenih vozil Rigelj nad Ortnekom OD DAMIJAKOV DO APARTMAJEV M A 'm : : - a—j Visoke žičnate ograje, ki se vijejo ob poteh čez travnike in se izgubljajo v gozdovih, so postale vse pogostejša realnost tudi na našem koncu. Pojavile so se kot znamenje novih časov, ko zasebna lastnina postaja svetinja, dostop nanjo pa nepovabljenim fizično onemogočen. Vendar videz vara. Ograje niso postavljene zato, da bi preprečevale dostop na posest ljudem ali divjim živalim, temveč zato,- da- bi‘j onemogočile divjim živalim izstop iz posestva. Takšen "narobe svet", ki je že tretje leto precej trda realnost I tudi Oblakovih iz Riglja nad | Ortnekom. možna zgolj govedoreja z njivo ali Nataša in Jernej Oblak sta pred dvema za pridelavo krme. Tudi trema letoma ogradila skoraj 9 ha očitek, da se je lotil vzreje divjadi travnikov, pašnikov, njiv in gozda in zato, da bi ne imel z njimi nobenega tako naredila zavetje 30 jelenom in dela, pri Oblakovih ne vzdrži kri- “.. 4 'M 'r V košutam podobnih živali afriškega porekla, ki so bolj znane kot dami-jaki. Jernej je sicer učitelj telovadbe v bližnji Sodražici in je dovolj širokih obzorij, da je presegel predsodke, da je na domači kmetiji tike. Ob tem, da je živali potrebno dodatno krmiti, sta se ob ženini službi v Kočevju in majhnem otroku lotila ob domačiji staršev še gradnje objekta, ki mu ni para na območju Slemen. Šest apartmajev, jedilnica, terase na južni strani in še marsikaj se bo našlo v njem in ob njem, ko bo čez kako leto ali dve dobil svojo končno podobo. Čas pri Oblakovih ni gospodar, saj ju k zaključku gradnje ne sili vračanje kreditov. Gradnje sta se lotila brez njih, za večino notranje opreme pa bo Jernej s svojimi lesno-obdelovalnimi stroji in znanjem poskrbel kar sam. Človek se res čudi, kako razna sredstva za de-mografsko ogrožene, za razvoj podeželja, kmečkega turizma ipd. lahko obidejo takšen projekt, Oblakova pa pridno delata in si s tem ne belita glave. Nekaj pa je v tem času le prišlo samo po sebi: čreda se je razmnožila na sedemdeset glav, tako da so lahko nekaj damijakov že prodali za razplod. Števila namreč ne nameravajo več povečevati, prodaja živali za razplod pa dosega višjo ceno kot odstrel za meso. Pogled na trop divjih živali je res veličasten in prav lahko si je predstavljati apartmajske goste, kako si ©H posedanju v družbi divjadi ali Pjt sprehodih po slemenskih gričih nabirajo moči za vrnitev v mestni ■‘Vrvež. Iskreno bi privoščili tudi Oblakovim, da bo hkrati z zadovoljstvom bodočih gostov poplačan tudi njihov trud in preseženi morebitni predsodki, zaradi katerih sta rizik celotnega projekta prevzela izključno na lastna pleča. HONEY MOON MODl&TIN NAMA Kočevje 61330 Kočevje. SLOVENIJA Tel.: 061/853-933 Nudimo vam: ’ • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Del čas: od 11. do 18. ure, sobota od9. do 12. ure Sedež: Novi trg 1, Novo. mesto, tgl 068/324-222 in 323-Ki9(donia) SjrviJ in trgovino jporfneopf ilfii • cesta j. tt/0 RIBNICA ' 061/860-3 ^ ugodna ponudba gorskih koles • brez opreme 21.600 • z opremo 26.890 servis in rezervni deh\ za TOMOS, srevis zimske športne opreme Servis in trgovina [odprta skak dan ?a 12. do 19. ure I št.95 POSLOVNA STRAN a Wp ^ I |k| äP* PODJETJE ZA TRGOVINO wCxxLEwIl^l Ul IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IELAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOL! TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH V ______INFORMACIJE NA TEL.. 8S3-306. 853-645 Obiščite ROŠKI HRAM Kidričeva 1, Kočevje l IGNAC VIDRIH J Postregli vas bomo z odličnimi pizzami, domačimi pečenicami, kranjskimi klobasami, krvavicami in drugo hrano po naročilu! v____________________________________S STORITVENO PODJETJE j^profesional d. o. o. Marjan Zlodej Podgorska 4. Kočevje, dftlavnir.fi Reška 25(novil Itas. tol 854-331 • vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, škarje, mostovni žerjavi) • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama • servis in prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih kompresorjev - zagotovljeni rezervni deli • dodatna oprema in razna pnevmatska orodja • tlačne sklopke (stikala) od 80 DEM dalje Delovni čas od 8. do 15. ure. Novo v Dolgi vasi ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO SLAVICA ŠUBIC Pred dobrim mesecem je ga. Slavica Šubic v spodnjih prostorih svojega doma na Omerzovi 36 v Dolgi vasi odprla prenovljen frizerski salon za moške in ženske. Ga. Šubičeva se je frizerstva izučila pri Podržaju, kasnejšemu ustanovitelju Narta studia v Ljubljani. Stik s fizersko stroko je obdržala tudi na začasnem delu v Nemčiji, že nekaj let pa je imela tudi na domu prijavljeno popoldansko frizersko obrt. Salon je odprt med 8. in 12. uro ter 15. in 19. uro vsak dan od ponedeljka do petka, ob sobotah pa le ob predhodnem dogovoru s stranko na tel. 857-163. Ga. Šubičeva je namreč aktivna vodička pri planinskem društvu v Kočevju, ki ob koncu tedna pogosto organizira razne planinske pohode. vsak dan sveže: Iz pekovske košare prkarne AJDIČ: KRUH: bel, črn, ržen, koruzni, .CWČ, . . . „ . ovsen in pisan (mešanica koruznega, belega in rženega), PEKOVSKO PECIVO, SIROVI POLŽKI, ŠTRUKLJI enkart tedensko ali po naročilu: KROFI, FLANCATI po naročilu tel.866-154: TORTE, ODOJKI Kje lahko dobite kruh pekarne Ajdič? Pekarna AJDIČ Sodražica, ZLATI KLAS Ribnica, MARKET T Dolenja vas, Samopostrežba in TC BRIŠKI Kočevje, KUKELJ Velike Lašče. POS d.o.o, Sodražica PLASTIKA V OSRČJU SUHOROBARSTVA Malokdo od stalnih ali naključnih obiskovalcev priljubljene turistično-rekreativne točkelzver pri Sodražici je seznajen z dejstvom, da se v lepo urejenem objektu za gostilno proizvaja toliko različnih uporabnih predmetov iz plastike in to že skoraj četrt stoletja. Tedaj je Ljubljančan, sicer ekonomist Julij Osenar, dobil od tamkajšnjega turističnega društva v najem razpadajočo podrtijo bivše Fajdigove žage, in jo kot uspešen podjetnik in strokovnjak preuredil v sodoben objekt, ki ustreza tako tehnološkim kot ekološkim zahtevam in nudi zaposlitev osmim, delo pa občasno tudi več delavcem. Kdo ne pozna maximarketovih steklenih kupol, poštnih govorilnic iz "pleksija" in ne nazadnje plastičnih kozmetičnih posodic z metalnim videzom Quenty, kar vse je le del proizvodnega programa POS Sodražica? Obrtnika in podjetnika je privabila v naš konec takrat začetnikom v obrti naklonjena občinska politika, ki se je do danes bogato obrestovala. Plastika je bila v tistem času na pohodu kot danes računalništvo, POS pa se je v obdobju hitre gradnje večjih proizvodnih površin vključil z vgradnjo steklenih kupol in svetlobnih pasov iz akrilnega stekla (poleg Maximarketa so vgrajena še v Riko v Ribnici in L. Potoku, Eurotrans, Inles Hrast, sedanji Kom. center Ideal itd.). Vzporedno s tem programom so razvijali sistem telefonskih govorilnic ( npr. oprema Uni-verziade v Zagrebu), v tehnološkem smislu pa je bil velik korak naprej izdelava prometnega ogledala, ki nastane v posebni vakuumski komori z nanašanjem uparjenega aluminija na akrilno steklo. Taka ogledala so mnogo trajnejša in lažja od steklenih, ki so zaradi nanešene svinčene podlage tudi ekološko oporečna. Akrilna aluminijeva ogledala se tako zrcalijo na razpotjih, nadzirajo samopostrežne lokale ali pa kot vzvratna ogledala omogočajo varno vožnjo delovnih strojev. POS vliva, vpihuje in metalizira različno plastično embalažo za uporabo v kozmetiki, pomemben proizvodni program pa je izdelava različnih stojal iz akrilnega stekla za shranjevanje papirja, obrazcev, revij in časopisov ter podstavkov za računalniško opremo,s čimer sledi tovrstnim trendom doma in v svetu. Z izgradnjo vrtin je postalo območje Izvera in z njim objekt POS-a v prvem vodovarstvenem območju, po zagotovilih g. Osenarja pa proizvodnja v ničemer ne ogroža ne podtalnice ne zraka. Ostanki materialov se vsi ponovno reciklirajo, lakiranje in metalizacija potekajo v hermetično zaprtih komorah. Pred leti je bila zgrajena nepropustna triprekatna greznica, prav sedaj pa zaključujejo kanalizacijo do bližnje čistine naprave v Zamostcu. Podjetnik je na lastne stroške uredil tudi dostop do objekta in njegovo okolico, tako kot je v po svetu v navadi za tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. Na Podgorski 30 pri Sodražici se tako oglašajo vse številnejše stranke iz bližnje in dalnje okolice z naročili za izdelke in storitve po njihovih željah, ki jim je g.Osenkar kos kot podjetnik in kot strokovnjak, ki vodi in načrtuje celoten proizvodni program. Komora za vakuumsko metalizacijo plastike. AKTUALNO PANORAMSKO OGLEDALO IZ NELOMUIVEGA STEKLA Med izdelki POS Sodražica , . . mno mul m ««vuhm osuduu posebej pred- stavlja varno panoramsko ogledalo iz nelomljivega stekla, saj je , . . PANORAMSKI ROGUD 1 KO' posebej aktualno prav v času, ko se začenjajo zunanja dela z delovnimi stroji. Panoramska ogledala namreč povečajo zorni kot voznika pri vzvratni vožnji na 180° po širini in podobno tudi po višini, tako da ima voznik pregled tudi daleč okrog tovora, ki ga prevaža na prikolici ali vilicah. Panoramska ogledala serijsko vgrajujejo v viličarje IN-DOS, vse bolj razširjeni pa so tudi v traktorjih. Glede na to, da jih 1.000 kom. mesečno tudi izvozijo in da je g.Osenar zanje dobil tretjo nagrado za inovacijo na lanskem Gorenjskem sejmu, nedvomno pomenijo velik prispevek k varnosti na deloviščih in pri kmečkem delu. Traktoristi se lahko v POS-u oskrbijo tudi z stranskimi stekli za kabine po meri, informacije pa lahko dobite po tel. 866-469. POSLOVNA STRAN BREZROKAVNIKI v SRAJCE,JAI^NE,KEACB PESTER OTROŠKI PROGRAM Zdaj Je čas, da se odločite za pravega partnerja HAJK Podjetniški center Kočevje jk VODENJE POSLOVNIH KNJIG INVESTICIJSKI NAČRTI POSLOVNI NAČRTI hitro, kvalitetno, diskretno, prijazno VEČ KOT PRIČAKUJETE Reška cesta 15 tel. 854-587, fai. 852-536 , RIKO ROBOTIKA I ir zasebni lasti I Lepovče 23, Ribnica Poslovne prostore za i servisno ali podobno ■ dejavnost ! 320 m2 ■ in večje število pisarniških prostorov i oddamo v najem. i I Informacije in ogled poslovnih I prostorov po predhodnem dogovoru I na tel. (o61) 263 - 052 ali 273-761 I od 8. do 9.ure. Žaga Predelava in obdelava lesa ZOBEC Jon: '864-070 ZTKO Kočevje KOČEVSKI ŠPORTNIKI V ANGLIJO 2. do 5. junija bodo v angleškem kraju North Tynside blizu meje s Škotsko že četrte igre prijateljstva, ki naj bi se jih tako kot še vseh doslej udeležila tudi ekipa kočevskih športnikov. Na njih bo sodelovalo 6 ekip iz petih držav (Anglije, Nemčije, Poljske, Francije in Slovenije), pomerili pa se bodo v šaljivih disciplinah v stilu iger brez meja. Kočevsko ekipo sestavlja lO deklet in 10 fantov med 14. in 18. letom in sicer dva nogometaša, 2 rokometaša, 4 rokometašice, 2 košarkarja, 2 odbojkarja, 4 odbojkarice, 2 karateistki in namizni tenisač. Za kočevske športnike naj bi bila to nagrada za prizadevno delo, za predstavnike občine pa priložnost, da navežejo prijateljske in poslovne stike z mesti udeleženkami. Na ZTKO upajo, da jim bo uspelo zbrati potrebna sredstva za avtobusni prevoz, nastanitev in stroške bivanja v Angliji pa bodo za ekipo in spremljevalce prevzeli gostitelji. Gimnazija Kočevje LETNA PREDSTAVITEV RAZVOJNEGA SKLADA V četrtek, 23.3.1995, se je ob prvi obletnici predstavil RAZVOJNI SKLAD Gimnazije Kočevje ob 18. uri v šolski dvorani. Programski vodja RS je prof. Darja Žužek Delač, organizacijski vodja pa prof. Marjeta Kamšek. Razvojni sklad se je predstavil z doseženimi rezultati v lanskem letu in prisotnim zaupal njihove načrte za naslednje leto. OBVESTILO PUP ZA DEL KS RIBNICA PONOVNO V RAZPRAVI Obveščamo krajane mesta Ribnica, Gornjih Lepovč in Lepovč, da je Občinski svet občine Ribnica, na svoji 3. redni seji, dne 9.3.1995, sprejel Osnutek PUP-a (prostorsko ureditveni pogoji) za območje R-7 občine Ribnica (del KS Ribnica). Osnutek bo v javni razpravi od 10.3.1995 do 10.5.1995. Osnutek je razgrnjen v prostorih občine Ribnica, Gorenjska c. 3, Ribnica. Pisne pripombe na osnutek lahko podajo občani, podjetja in ustanove na občini Ribnica. Rok za pripombe poteče zadnji dan razgrnitve. OBČINA RIBNICA OBČINSKI SVET Rokomet INLES Sl ZASLUŽI OBSTANEK V L LIGI Rokometaši Inlesa so v play-off startali z zadnjega mesta na lestvici, kar pa še ne pomeni, da nimajo prav nobene možnosti za obstanek v ligi najboljših. Po osvojitvi točke v Litiji (Inženiring Šarbek:Inles 25:25) so zopet dobili polet in doma premagali ajdovski Fructal z 20:17. V boju štirih ekip za obstanek v ligi so zbrali 5 točk in pustili za sabo Litijčane, nujno pa potrebujejo še vsaj dve točki ob hkratnem upanju, da Dravi, ki vodi za točko, ne bo uspelo pridobiti nobene. Glede na voljo, ki so jo pokazali na zadnjih tekmah, bi bilo res škoda, da se za nekaj sezon umaknejo iz družbe najboljših. IZ PORAZA DO ZMAGE IN UTRDITVE NA SREDINI LESTVICE Kočevskim rokometašicam ni uspelo premagati Pirančank v gosteh (24:18), zato pa so doma uspešno lovile in na koncu za gol prehitele Velenjčanke (23:22). Po 18. krogih so rokometašice Kočevja osvojile 15 točk, kar jih je utrdilo na sredini lestvice. Nogomet DOMA NEPORAŽENI, NA TUJEM KATASTROFA Kočevski nogometaši so prinesli domov najprej točko iz Izole (1:1), potem pa so točko iztržili še na domačem terenu proti Mariboru (1:1), zato zvesti gledalci na domačem terenu že tretje leto niso doživeli poraza Avto-buma oz. kasnejšega Gaja. Pravo kanonado pa so predvsem v drugem polčasu Kočevci doživeli v Velenju, ko jim je tamkajšnji Rudar predvsem v drugem polčasu kar petkrat napolnil mrežo (5:0), lahko pa bi bilo še slabše. Gaj Kočevje se po resnih krizah z igralskim kadrom niti ne drži tako slabo, saj ima za sabo na lestvici še tri ekipe (Vevče, Naklo in Jadran). Namizni tenis NAJVEČJI USPEH MELAMINA Kočevski namizni tenis se je letos predvsem po zaslugi povratnika Gregorja Komaca in visoko motiviranih igralcev Marjana Špeliča in Damjana Murna povzpel na 2. mesto ob koncu rednega dela prvenstva. V končnici se bodo še dvakrat spoprijeli s TAM-busom in obakrat moraja zmagati, ker jim v prvi tekmi končnice to ni uspelo. Le tako bodo ostali v boju za 1. oz. 2. mesto, za nasprotnika pa bodo dobili zmagovalca dvobojev med Olimpijo in Moravskimi toplicami. TUS Seškova 42, Ribnica, tel. 861-488, 860-653, fax 861-740 POSREDNIŠKA PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL FIAT: FORD: CINQUECENTO od 10.990,00 FIESTA 1.3 od 19.870,00 UNO od 12.500,00 ESCORT 1.4 od 22.950,00 PUNTO od 15.500,00 MONDEO 1.6 od 29.950,00 TIPO od 16.900,00 SCORPIO od 49.990,00 TEMPRA od 17.500,00 TRANSIT od 29.950,00 1 PEUGEOT: HONDA: 106 od 18.330,00 CR 80 RS 4.221,00 306 od 21.000,00 CBR 600 FS 15.900,00 806 od 42.900,00 ST 1100 AS 27.400,00 1 zz NOVO!!! LADANIVA 1700 i od 17.300,00 NOVO!!! ALFA ROMEO 145 od 22.900,00 NOVO!!! PUNTO SCIONERI 90 od 23.900,00 NA VOLJO TUDI POPOLN PROGRAM FIAT SCIONERI Vse cene so v DEM plačljivo po podjetniškem tečaju Nove LB. Na voljo so vam tudi vozila ostalih znamk ( NISSAN, MITSUBISHI, MAZDA, VW, AUDI, SEAT, VOLVO, SAAB...) Nudimo tudi avtomobilske prtljažnike FARA in THULE in pnevmatike COOPER. STARO ZA NOVO!!! PREPISI!!! UGODNI KREDITI!!! ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL!!! LEASING!!! PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PETER KOCMUR TEL. 061/784-159 DARKO MKOVflC Te!.. fax:o61/852-5Q3. Reška Ha. Kočevje • REZERVNI DELI IN DODRTNR OPREMA ZA OSEBNA VOZILA ZASTAVA. FIAT. LADA. VW.SKODA. RENAULT • POPRAVILO VAŠEGA VOZILA OPRAVIMO POSEBNA PONUDBA: pri nas kupljene izpušne lonce montiramo BREZPLAČNO ^ 0 URBAN d.„.o AVTOPRODAJA IN SERVIS Gallusovo nab. 10. Ribnica, tel. 861857,fax:861-857 NOVI! NOVO! NOVO! 20% p.d./ brez p.d. ŠKODA FELICIJA LX 1.277 000/1.087 000 ŠKODA FELICIJA LXmet 1.321 000/1.125 000 ŠKODA FELICIJA LXi 1.309 000/1.114 700 ŠKODA FELICIJA LXimet 1.354 000/1.152 500 SKODA FELICIJA GLX 1.409500 /1.199 000 ŠKODA FELICIJA GLXmet 1.454 000/1.237 500 ŠKODA FELICIJA GLXi 1.309 000/1.114 700 ŠKODA FELICIJA GLXime 1-354 000/1.152 500 MOŽNOST NAKUPA PLACAJ-ODPELJI! STARO ZA NOVO, KREDIT, LIZINO IN REZERVNI DELI! SREVIS ZA VSA VOZILA IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA ZAGOTOVLJEN! ZA OGLED IN TESTNO VOŽNJO SE PRIPOROČAMO! SSI AVTODOM SERVIS - TRGOVIMA Reška c. 10 a, Kočevje Tel. 855-292, fax 855-293 Pooblaščeni prodajalec in serviser za FORD-ova vozila AKCIJA ESCORT vsi modeli Escort znižani za 1.000 DEM ESCORT CLX 1,6 16 V 5 vrat 26.950 DEM ESCORT CLX 1,6 16 V karavan 27.950 DEM ESCORT 1,8 TD karavan 29.450 DEM Na zalogi / tudi vozila * Fiesta, Mondeo in jl! m novi Transit v kombi ali ir m' i furgon izvedbi že od 4 i, T ■ .p 32.950 DEM m dalje! * originalni rezervni deli in dodatna oprema * možnost nakupa staro za novo * krediti in leasing posredniška prodaja, odkup in prodaja rabljenih in poškodovanih vozil * servis tudi za vsa ostala vozila m m > o z Omrežno računalništvo - kaj je to? Na področju omrežnega računalništva vam nudimo celovite rešitve za povezovanje sistemov v mreže tako za manj zahtevne uporabnike (NOVELL NetWare Lite) kakor tudi za velike sisteme, kje uporabljamo NOVELL NetWare v 3.12 in Net Ware 4.10. Za dodro delovanje celotnega sisterma pa bo skrbel mrežni strežnik ACER ALTOS 700 - Acer FRAME PATH arhitektura PENTIUM 90 MHz nadgradljiv z 2xPENTlUM 100 MHz - davokanalni 32 bitni PCI SCSI krmilnik s pretokom 132 MB/s - PCI in EISA vodilo - RAID sistem za priklop 8 trdih diskov POSLOVNO INFORMACIJSKI INŽENIRING Pii d.o.o., Podgorska 49, 61330 Kočevje tel. 853-559, 854-551 d. a .Or, Ljubljanska c. 69 (Agroservis, GG) 61 330 Kočevje, tel.: 061/ 854 - 121 V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO: ’ «onwimmit NUDIMO VAM POSEBNE UGODNOSTI možnost kredita pri SKB banki na 12 obrokov NOVOST TLAČNI PARNI LIKALNI SISTEM LAURA STAR likanje v polovičnem času kompleten, mobilen, preprosto genitalen Z NJIM BOSTE PRED DRUGIMI Delovni čas: 9-12 in I4'18,petek 9-15, sobota zaprto Studijski oddelek NOUE nouice — — — — —^ Tel.: 861-980, 861-983 Fax.: 861-981 RESTAVRACIJA KRONA, tel.: 861-530 nudi: KVM GRAFIKA d.o.o.. tel.:861-840 izdelava vseh vrst grafičnih izdelkov (rač. papir, obrazci pl. prometa, IV/] zaprte kuverte, vizitke..) KVM SOFTWARE d.o.o. || || II_II izdelava in instalacija vseh InJ Hm vrst poslovnih aplikacij. .. .II ,22672/1995 908(497.12 K očevsko 1 C 07) p 1 999 1 043G 95 Sed. gar. MARA 2£W35 -► 172.226 SIT Sed. gar. BOR 20Z^tC -► 173.331 SIT Sed. gar. PARTNER—183.172 SIT Dn. soba HRAST VTJ^Tf— 135.469 SIT Ženske vetrovke od 5.940 dO 6.000 SIT Otroške vetrovke od 4.095 do 4.725 SIT Otroške bunde od 4-8 let 3.748 SIT Otroške in moške trenirke od 3.600 do 4.700 SIT BELA SRAJCA DOLG ROKAV 1.690 SIT j .4 ‘ •V,* -V0* : ^ »\y , GMova kolekcija za pomlad ^•70 .«•/o .◄•/o ^•70 ^•70 .4-70 .◄•/o „«•/o .◄•/o •3*4 Del. čas v Sodražici: od. pon. do petka od 7.30 -15.30 j**/ sobota 8.00 -13.00 2cnskl kompleti, moške obleke JVLadtnski program SQie^JÄ^! EPestra ponudba slavnostnih oblačil za birmo, maturo in valeto! HJ Sodražici vsak mesec zelo ugodna prodaja raznovrstnih artiklov! Del. čas v Ribnici: od. pon. do petka od 8.00 -12.00 od 16.00 -19.00, sobota od 8.00 -12.00 v? m =•<•7 o«-70 /i!* v4.-* o<-70 *•7, .^•7 .■<•7 7;^ „◄•7 7;^ ^*7 7^ ^ 7^ • 7^ • 7.^ • 7.^ * 7^ -7^ '7^-7^ -7^ *7^ -.7^-7* :7^ -.7^ - 7^ ;7^ ;7^ ;7^;7.^ -/J* ^7.^ ;7.^ '/