Goriških in novogoriških zdravnikov ni strah pred novim virusom gripe Goriška mejna objekta še brez kupca Primorski Država »z delno medijsko svobodo« Martin Brecelj Direktor dnevnika italijanskih škofov Avvenire Dino Boffo je odstopil. S tem je dejansko plačal za to, ker je na straneh svojega časnika objavil nekaj resnici na ljubo dokaj zmernih kritičnih zapisov na račun spolno obarvanih škandalov, v katere se je zapletel predsednik vlade Silvio Berlusconi. Grob napad na Boffa, ki ga je sprožil pre-mierjev družinski dnevnik Il Gior-nale, je sicer bil, kot se je izkazalo, v dobršni meri iz trte izvit, vendar je direktorja katoliškega dnevnika toliko oblatil, da ni zdržal več na svojem mestu. To je le zadnja epizoda, ki opozarja, kako je s svobodo tiska v Italiji danes. Razmere so očitno zaskrbljive, če je res, da je enotni časnikarski sindikat FNSI dal pobudo za manifestacijo 19. septembra v Rimu v obrambo te temeljne svoboščine. Sicer pa je bilo podobnih opozoril v zadnjih časih nič koliko. Tako je ameriška organizacija za svobodo tiska Freedom House v svojem zadnjem letnem poročilu prvič uvrstila Italijo med države »z delno medijsko svobodo« in ji prisodilo 73. mesto od skupnih 195 na lestvici. To zaradi ustrahovanja časnikarjev s strani mafije ipd., a predvsem zaradi prekomerne koncentracije lastništva sredstev javnega obveščanja. Saj, izvirni greh je prav ta. Italija je edina demokracija, ki ima za premierja medijskega mogotca. Berlusconi danes hočeš nočeš obvladuje glavnino italijanskih televizijskih mrež, delno kot lastnik, delno kot šef vlade. Poleg tega je tudi lastnik pomembnega dela periodičnega in dnevnega tiska, drug pomemben del pa je pod njegovim političnim vplivom. Vse to ne more biti brez posledic za kakovost informacije. Takšno prepričanje po svoje deli tudi sam Berlusconi, saj vse težje prenaša kritike v občilih. In tako smo bili v zadnjih tednih priče njegovim javnim napadom na televizijski dnevnik TG3, sodnim akcijam proti dnevnikoma La Repubblica in L'Unita, pa tudi moralnim likvidacijam, kakršno pomeni primer Boffo. Italijanski premier skuša to svojo »medijsko politiko« izvajati tudi na mednarodni ravni. Že večkrat je ošvrknil evropski tisk in mu v raznih oblikah grozil. Nazadnje je oštel evropske komisarje in njihove glasnike, ker so se kritično obregnili ob njegovo vlado, češ da ne spoštuje druge temeljne svoboščine, in sicer pravice beguncev do azila. A tu se je Berlusconi najbrž uštel, kot dokazujejo bume-rangi, ki se te dni iz Bruslja vračajo v Rim. Evrope pač medijsko ne obvladuje. V dobro Evrope, pa tudi Italije. dnevnik PETEK, 4. SEPTEMBRA 2009 Št. 209 (19.608) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ljubljana - Plinski terminal nesprejemljiv, ker »pripombe Slovenije niso bile upoštevane« Slovenska vlada proti uplinjevalniku v Žavljah Minister Karl Erjavec pisal italijanski kolegici Stefanii Prestigiacomo trst - Srečanje v okviru Vilenice Magris, Jančar in Pahor priklicali množico Osrednji gostje so bili Claudio Magris, Drago Jančar in Boris Pahor kroma LJUBLJANA - Slovenska vlada se je včeraj seznanila z italijansko dokumentacijo projekta plinskega terminala v Žavljah in strokovnim mnenjem glede upoštevanja pripomb Slovenije. Ugotovila je, da slovenske pripombe niso bile upoštevane in da bi bil terminal z vidika čezmejnih vplivov nesprejemljiv, je po včerajšnji seji vlade povedal okoljski minister Karl Erjavec. Glede na dokumentacijo, ki jo je posredovala italijanska stran, bi bili nesprejemljivi vplivi s prometnovarnostnega vidika (z vidika varne plovbe v Tržaškem zalivu), z vidika splošne varnosti in okolj-skega vidika. Na 2. strani Pestro praznovanje dneva judovske kulture v Trstu Na 7. strani Gledališče Contrada: emocije in tradicija Na 8. strani V tržiški ladjedelnici spet delovna nesreča Na 12. strani Elektrovod skozi Sovodnje predmet političnih pobud Na 12. strani Z oktobrom bo šolarje s Plešivega prevažalo prevozno podjetje APT Na 13. strani eu - Nov mandat Barroso predstavil program BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj Evropskemu parlamentu predstavil politične smernice za prihodnji petletni mandat komisije, s katerimi želi poslance prepričati, naj ga podprejo na glasovanju o njegovi ponovni izvolitvi. V programu se je zavzel za "ambiciozno Evropo" in poudaril, da je prva skrb brezposelnost. Za Evropo je v teh časih po njegovih besedah napočil trenutek resnice in jasne alternative: ali bodo Evropejci sprejeli, da se izzivov lotijo skupaj, ali pa bodo izgubili svojo vplivnost. Na 11. strani italija - Avvenire Dino Boffo nepreklicno odstopil RIM - Odgovorni urednik dnevnika italijanske škofovske konference (CEI) Dino Boffo je po hudem medijskem napadu, ki ga je nanj sprožil dnevnik Berlusconijeve družine Il Giornale, včeraj nepreklicno odstopil z vseh zadolžitev cerkvenega medijskega univerzuma. V pismu predsedniku CEI Angelu Bagnascu je zapisal, da ne more sprejeti nadaljevanja vojne okrog njegovega imena. Bagnasco je odstop sprejel, Boffo pa je prejel podporo novinarskih kolegov, opozicije in tudi nekaterih predstavnikov Ljudstva svoboščin. Na 5. strani nova gorica - Tat iz Romansa Čez poletje vlomil v štirinajst cerkva NOVA GORICA - Novogoriški kriminalisti so prijeli 41-letnega italijanskega državljana iz Romansa, ki je zaradi nepotešljive želje po posesti sakralnih predmetov vlomil in kradel v kar štirinajstih slovenskih cerkvah. Preiskavo so izpeljali s pomočjo goriške kvesture. Od maja do avgusta je moški vlamljal predvsem v manjše cerkve na osamljenih mestih in pokopališčih, ki so oddaljene od naselij. Plen tatinskih pohodov je hranil na svojem domu, nepojasnjen pa je razlog zanje; morda so posledica neuresničene želje po vstopu v duhovniški stan. Na 12. strani 2 Petek, 4. septembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Pred dvostranskim medministrskim srečanjem, ki bo prihodnji teden v Ljubljani Za slovensko vlado je plinski terminal v Žavljah nesprejemljiv Minister Karl Erjavec pozval italijansko kolegico Stefanio Prestigiacomo, naj se upoštevajo slovenske pripombe LJUBLJANA - Vlada se je včeraj seznanila z italijansko dokumentacijo projekta plinskega terminala v Žavljah in strokovnim mnenjem glede upoštevanja pripomb Slovenije. Ugotovila je, da slovenske pripombe niso bile upoštevane in da bi bil terminal z vidika čezmejnih vplivov nesprejemljiv, je po včerajšnji seji vlade povedal okoljski minister Karl Erjavec. Glede na dokumentacijo, ki jo je posredovala italijanska stran, bi bili nesprejemljivi vplivi s prometnovarnost-nega vidika (z vidika varne plovbe v Tržaškem zalivu), z vidika splošne varnosti in okoljskega vidika (škodljivi bi bili vplivi na vodno okolje Tržaškega zaliva in na biodiverziteto vodnega okolja celotnega severnega Jadrana), je na novinarski konferenci po seji po seji vlade v Ljubljani povedal Erjavec. Vlada, ki je tako potrdila stališče medresorske komisije za oblikovanje stališč Slovenije do problematike plinskih terminalov v Tržaškem zalivu in njenem priobalnem območju z minulega ponedeljka, ugotavlja, da niso bile upoštevane slovenske pripombe v skladu z direktivo sveta o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje in ne s konvencijo o presoji čezmejnih vplivov na okolje. Poleg tega se v dokumentaciji pojavlja tudi morski terminal. »Menimo, da je treba ta del izločiti iz dokumentacije, ki se nanaša na terminal v Žavljah, in da Karl Erjavec se iz mnenja italijanskega ministrstva za okolje umakne vse, kar se nanaša na morski terminal. To namreč lahko pomeni načrtovanje poti za ta off-shore terminal,« pravi Erjavec. Okoljski minister je pisal italijanski kolegici Stefanii Prestigiacomo in navedel, da Slovenija projekt ocenjuje kot nesprejemljiv, ker v izdanem mnenju italijanskega ministrstva - ki bi po slovenski zakonodaji pomenil okoljevarstveno soglasje - niso upoštevane slovenske pripombe. Erjavec je zaprosil tudi za vso dodatno dokumentacijo za terminal v Ža- Maketa plinskega terminala družbe Gas Natural v Žavljah vljah, saj del dokumentacije, ki se nanaša na čezmejne okoljske vplive, manjka. Minister želi tudi informacijo in pojasnilo glede navedb okoljske nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG), da naj bi prišlo do ponarejanja oz. prirejanja podatkov, zlasti glede temperature in globine morja ter vplivov v primeru več- je nesreče, saj bo v bližini tudi drugi z varnostnega vidika občutljivi objekti. Ministrico je pozval, naj v mnenju ministrstva (okoljevarstvenem soglasju) upoštevajo vse slovenske pripombe glede omenjenih vplivov na varnost in okolje. Vprašanje plinskih terminalov na območju Tržaškega zaliva bo ena od tem bilateralnega srečanja na vladni ravni 9. septembra. »Smo v fazi, ko skušamo ta problem rešiti na bilateralni ravni. Zato je dobro, da bomo imeli v kratkem sestanek, na katerem bomo izmenjali stališča in videli, kako italijanska stran gleda na pripombe Slovenije,« je dodal minister. (STA) / ALPE-JADRAN Petek, 4. septembra 2009 3 44. jesenski seminar za šolnike - Včeraj na Opčinah in pri Sv. Ivanu prva predavanja Šola - »najbolj neroden, okoren in počasen« kraj pridobivanja znanja Tako psiholog Bogdan Žorž, kije profesorjem govoril o motivaciji za šolsko delo - Danes predavanja v Gorici OPČINE - Kriza motivacije na šolskem področju ni kriza učnih programov, ampak je posledica dejstva, da, medtem ko je bila šola še pred nekaj desetletij edini in glavni prostor, kjer je nekdo lahko prišel do znanja, je danes najbolj neroden, okoren in počasen prostor za pridobivanje znanja, saj slednjega učenec pridobiva tudi iz številnih drugih virov (npr. interneta), tako da glede določenih stvari lahko veliko več ve kot njegov učitelj, na to vprašanje pa šolski sistem še ne odgovarja. V to je prepričan znani slovenski psiholog in psihotera-pevt Bogdan Žorž, ki je o motivaciji za šolsko delo včeraj na Opčinah predaval številni skupini profesorjev nižjih in višjih srednjih šol v okviru 44. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji. Po sredinem uradnem odprtju je namreč seminar včeraj stopil v živo s strokovnimi predavanji in delavnicami. Na Opčinah in pri Sv. Ivanu so se zbrali profesorji nižjih in višjih srednjih šol s Tržaškega, Goriškega in Videmskega ter vzgojitelji in učitelji vrtcev in osnovnih šol s Tržaškega. Prvi so predavanjem s področja slovenščine, matematike in italijanščine sledili v prostorih Nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah, drugi pa so se na openski osnovni šoli Franceta Bevka poglabljali v problematike slovenske ljudske glasbe, umetnosti, zgodnjega opismenjevanja, stresa in ustvarjalnosti pri pouku likovne vzgoje. Posebno skupino so sestavljali učitelji in profesorji slovenščine kot drugega oz. tujega jezika, ki so se seznanili z novostmi na tem področju, medtem ko je na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu učno osebje nove Večstopenjske šole na Vrdeli sledilo predavanju o inovativnem učnem okolju. Kot že rečeno, pa se je večja skupina profesorjev zbrala v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, da bi sledila predavanju in delavnicam Bogdana Žorža o motivaciji za šolsko delo. Žorž, ki je v preteklosti že nastopil na seminarjih za slovenske šolnike (med drugim je na isto tematiko konec avgusta predaval na poletnem seminarju v Kobaridu) in tudi sodeloval z nekaterimi slovenskimi šolami v Italiji, sam priznava, da je s svojim stališčem glede krize šolskega sistema precej osamljen, vendar mu to ne onemogoča povedati kako krepko o danes uveljavljenem mišljenju o pridobivanju znanja. Predavatelj se je kritično zaustavil že pri samem t.i. »kultu znanja«, ki je zanj nova religija, ki si jo je omislil človek, izhajajoč iz vere, da bo znanje odrešilo svet, kar pa so že ovrgle številne raziskave, ki so pokazale, da je povezava med šolsko in življenjsko uspešnostjo nična. Vendar so tudi evropske institucije pred časom sprejele temeljni dokument o šoli, v kateri se trdi, da je slednja v krizi, ker imajo učitelji premalo znanja. S tem se Žorž ne strinja ter kot alternativo kopičenju znanja in enotnim programom postavlja misel, naj se učitelji trudijo bolj razmišljati s svojo glavo in zaupati lastnim izkušnjam, obenem poudarja potrebo po gradnji odnosa med učiteljem in učencem. Kaj pa motivacija, ki po predavate-ljevih besedah ni nič drugega kot drug izraz za radovednost, vedoželjnost oz., kot so pravili po starem, »ukaželjnost«? Se današnje generacije res rojevajo brez nje? Žor-žev odgovor je negativen, saj je otrok še vedno radoveden in z motivacijo v prvih razredih osnovne šole praviloma nima težav. Slednje nastopijo v nadaljevanju šolanja, kar pomeni, da je v šolskem sistemu nekaj, kar motivacijo znižuje, to pa je predavatelj kot že rečeno pripisal temu, da je šola iz edinega prostora posredovanja znanja postala eden od tolikih prostorov, kjer se slednje pridobiva, poleg tega pa je ta prostor še najbolj okoren, neroden in počasen. Udeleženci so se v nadaljevanju s temi vprašanji srečali tudi v okviru delavnic, Bogdan Žorž pa bo svoje predavanje zainteresiranim profesorjem ponovil tudi danes v prostorih višješolskega centra v Gorici, medtem ko se bodo vzgojiteljice in učiteljice z Goriškega in iz Špetra zbrale na raznih predavanjih v prostorih OŠ Otona Župančiča v Gorici. Ivan Žerjal Predavatelj Bogdan Žorž je kritičen tudi do t.i. nove religije oz. »kulta znanja« kroma sdgz Izlet na obrtni sejem v Celje Slovensko deželno gospodarsko združenje sporoča, da bo v petek, 11. septembra na sporedu tradicionalni izlet na 42. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju za obrtnike ter druge podjetnike in morebitne interesente. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara "G" na italijanski strani prehoda Fernetiči. Prijave zbira vključno do torka, 8. septembra tajništvo SDGZ v Trstu na telefonskih številkah 040.67248.24/28/12. Skupino tržaških obrtnikov bo sprejelo vodstvo sejma oz. Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, nakar si bo mogoče ogledati sejem in se tako seznaniti s sedanjim trenutkom obrtništva in gospodarstva v sosednji državi. Izletniki bodo obiskali tudi razstavni stand SDGZ, ki ga je tudi letos pripravila slovenska stanovska organizacija skupaj s kolegi Slovenske Gospodarske Zveze iz Celovca ter s pomočjo in pokroviteljstvom Deželne komisije za obrt FJK (CRA FVG). Senatorka Tamara Blažina je pri deželni šolski ravnateljici Danieli Beltrame naletela na odprta vrata kroma šolstvo - Sen. Tamara Blažina na obisku pri deželni šolski ravnateljici Danieli Beltrame Obveza za posredovanje pri ministrstvu za reševanje odprtih vprašanj slovenske šole TRST - Nova deželna šolska ravnateljica za Furlanijo-Julijsko krajino Daniela Beltrame bo pri ministrstvu za šolstvo v Rimu posredovala za reševanje nekaterih odprtih vprašanj v zvezi s slovenskim šolstvom v Italiji. Glede tega se je ravnateljica obvezala na včerajšnjem popoldanskem srečanju s senatorko Tamaro Blažina v prostorih Deželnega šolskega urada za FJK. Šlo je za prvo srečanje med senatorko Blažina, ki jo je spremljal sodelavec Livio Semolič, in deželno šolsko ravnateljico, ki je svojo službo nastopila šele pred nedavnim, je pa že več let prisotna na Deželnem šolskem ravnateljstvu in dobro pozna krajevno stvarnost. Beltramejeva ceni slovensko šolo in nasploh narodno skupnost, ki je zanjo »vitalen svet, ki je poln interesov, pobud in načrtov, predvsem pa je skupnost z velikim bogastvom kulturnih identitet, kar je pomembno predvsem v tem posebnem trenutku gradnje skupnega evropskega doma,« je dejala novinarjem, zato je bilo že pred včerajšnjim srečanjem v njenih načrtih prizadevanje za reševanje odprtih vprašanj. Tako ravnateljica Daniela Beltra-me podpira uvedbo ločenih seznamov osebja (tako učnega kot neučnega, kjer naj se upošteva tudi dvojezično šolo v Špetru), opozorila pa bo tudi na potrebo po novem razpisu natečaja za ravnatelje. Govor je bil tudi o lestvicah in natečajnih razredih ter o posebni pozornosti, ki jo terja izvajanje šolske reforme, pa tudi o vprašanjih reorganizacije šol, kjer je bilo opozorjeno na potrebo po soudeležbi slovenske manjšine ob upoštevanju dejstva, da se slovenska šola številčno širi. Prav tako se je ravnateljica obvezala za posredovanje za ureditev osebja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu, glede finančnih sredstev, ki jih zaščitni zakon namenja delovanju Urada za slovenske šole oz. prevajanju učbenikov pa sta sogovornici soglašali, da bi bilo umestno to finančno poglavje razširiti, da bi lahko ta denar uporabili tudi za nekatere druge potrebe, npr. za nabavo didaktičnega in računalniškega materiala oz. za izobraževanje osebja. Dejstvo je, da je vedno manj prevodov italijanskih učbenikov, saj se naše šole vedno bolj poslužujejo učbenikov iz Slovenije, tako da ostaja denar neizkoriščen. V zvezi s tem se namerava priti takoj v stik z zakladnim ministrstvom in z ministrstvom za šolstvo. (iž) koroška - Različne ocene o ugotavljanju številčnosti Slovencev NSKS ne nasprotuje štetju manjšine, ZSO in SKS proti CELOVEC - Generalna sekretarka Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Angelika Mlinar je v pogovoru za časnik Die Presse izjavila, da ni vnaprej proti štetju manjšine, »če se izvede v okviru rednih volitev«. Podpredsednica Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Ana Blatnik in predsednik Skupnosti koroških Slovencev (SKS) Bernard Sadovnik pa sta odločno proti. Posebno ugotavljanje številčnosti slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je pogosta zahteva Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO), ki z njim pogojuje novo ureditev za dvojezične krajevne oznake. Nazadnje se je BZO v tej zahtevi pridružil tudi predsednik ljudske stranke (OVP) na avstrijskem Koroškem Josef Martinz. Vodilni predstavniki slovenske manjšine so doslej tej nameri vedno jasno nasprotovali. Generalna sekretarka NSKS Mli-narjeva je v pogovoru za ponedeljkovo številko Die Presse glede ugotavljanja številčnosti manjšine presenetila z izjavo, da »temu nič ne nasprotuje, če se izvede v okviru rednih volitev, občinskih, dežel-nozborskih ali državnozborskih«. Za slovenski spored avstrijskega državnega radia ORF je Mlinarjeva glede rezultata takega štetja, ki bi lahko bil za slovensko manjšino slab, pojasnila, da nima bojazni, »da nam ne bi uspelo mobilizirati pripadnikov slovenske manjšine kot tudi koroške civilne družbe nasploh«. Pogoj za to pa bi moral biti, da bi bila zagotovljena anonimnost. NSKS bi drugače takšno štetje bojkotiral. Mlinar-jeva je še dodala, da ima štetje sicer za »nekaj popolnoma zastarelega« in da to ni politični cilj NSKS. Hoče pa s tem pojasniti, »da nam ne morejo groziti, češ če nas hočejo prešteti, pa se raje odpovemo vsem pravicam, ki nam gredo«, je zatrdila Mlinarjeva v pogovoru za slovenski spored ORF. Za podpredsednico ZSO in poslanko socialdemokratske stranke (SPO) v avstrijskem zveznem svetu Blatnikovo pa je ugotavljanje manjšine »absolutno neprimerno sredstvo za reševanje dvojezične topografije«. Pravic manjšine namreč ni mogoče pogojevati s številkami, »ki se ugotovijo v kampanjah, podobnih volilnim bojem, in ki imajo za cilj mini-miranje števila pripadnikov manjšine«. Blatnikova v izjavi za javnost ob tem opozarja, da tudi 7. člen Avstrijske državne pogodbe (ADP) kot temelj pravice do dvojezičnih krajevnih tabel ne omenja številk, temveč govori »o upravnih in sodnih okrajih, v katerih je treba postaviti oznake in napise topografske narave tako v slovenskem jeziku kot v nemščini«. Po prepričanju predsednika SKS Sadovnika preštevanje manjšine »ne odgovarja temelju evropskega duha in tudi ne mednarodnim pravnim normam manjšinske zaščite, temveč je del manjšinske politike 19. stoletja«. V izjavi za javnost Sadovnik še dodaja, da naj bo »v ospredju vsakega razmišljanja pridobitev jezikovnega znanja in jezikovne kompe-tence ter ohranitev jezika in kulturnega izročila«. (STA) 4 Petek, 4. septembra 2009 MNENJA, RUBRIKE ŽARIŠČE Sporočilo bazovske gmajne Adrijan Pahor Pred nekaj tedni sem dobil v roke zanimivo knjigo Maria Šušteršiča Sledovi, ki je v celoti posvečena slovenski prisotnosti v Trstu in okolici v času so-kolskega gibanja, to je od leta 1869, ko je bil ustanovni občni zbor društva, pa tja do leta 1927, ko je fašizem ukinil poleg ostalih slovenskih organizacij tudi vsa športna društva. Publikacija je zaradi bogatega pričevanjskega in slikovnega gradiva nadvse pomembna dokumentacija ne samo športnega, pač pa tudi političnega, kulturnega, gospodarskega in socialnega udejstvovanja tržaških Slovencev v že omenjenem času. Čeprav je glavna pozornost Šu-šteršičevega raziskovanja usmerjena v odkrivanje razvejane sokolske športne aktivnosti na Primorskem, vpleta v celoten kontekst tudi informacije o delovanju naših najpomembnejših ustanov: tako dobijo v knjigi svoje ugledno mesto Slavjansko društvo kot »predhodnik« vseh slovenskih društev v Trstu, Slav-janska (pozneje Slovanska) čitalnica, Delavsko podporno društvo, Politično društvo Edinost s svojim glasilom (v sklopu katerega je delovalo veliko število organizacij in ustanov primorskih Slovencev), Jadranska banka in Ciril - Metodova šola. Marsikateri narodno zavedni in gospodarsko vplivni Slovenci so delovali istočasno na različnih področjih že omenjene razvejane in širše zasnovane dejavnosti, naj omenim npr. Ivana Dolinarja, dr. Gustava Gregorina in premožnega podjetnika - ladjarja Jane- / za Nepomuka Kalistra, ki je s svojim kapitalom podpiral slovanska društva. Omenjeno širokopotezno delovanje tržaških Slovencev je bilo nedvomno posledica gospodarskega razcveta Trsta v zadnjih desetletjih devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja, s katero se je začela tudi družbena preobrazba tu živeče slovenske skupnosti z nastankom buržoazije, ki je bila stalno trn v peti italijanskim iredentistom. Naj navedem samo en primer: širjenje Jadranske banke leta 1906 v prostore v ulici Cassa di Ri-sparmio je lokalni italijanski tisk izkoristil za napad na samo ustanovo in istočasno na slovensko skupnost v Trstu. V tržaškem italijanskem dnevniku je bil objavljen članek, ki je opozarjal na pretečo nevarnost prisotnosti slovanskih bank v Trstu (t.i. »pericolo slavo«), motil je tudi slovenski napis na stavbi in izdajanje čekov v slovenskem jeziku. Mržnja do tu živeče slovenske skupnosti se je nato še stopnjevala s požigom Narodnega doma, v katerem so skoraj vsa društva imela svoj sedež, z nastopom fašizma pa je bila ukinjena ali okrnjena tudi vsakršna politična ali kulturna angažiranost. Slovenski identiteti je v naslednjih desetletjih grozil italijanski fašizem z nasilno asimilacijo, ki je imela kot glavni cilj zadušiti narodno zavest in kulturo predvsem z zakonskimi in policijskimi ukrepi. Toda naša nacionalna zavest ne bi bila prava, predvsem pa pristna, če bi v takih zgodovinskih okoliščinah ne bila tu- di defenzivna. Potrebno je bilo, skratka, ohraniti narodnost, za kar je bilo odločilnega pomena tisto ljudsko gibanje, ki se je daleč od kakršnekoli nazorske polarizacije in politične strumentalizacije širilo po vsem teritoriju s skupnim ciljem - preprečiti narodovo smrt. Med različno usmerjenimi gibanji, od liberalnega do krščansko socialnega, povezanih v društvu Edinost - je imela pri obrambi slovenske identitete velike zasluge slovenska narodno zavedna mladina, pa tudi slovenski duhovniki, ti še najbolj z ohranjanjem slovenščine med slovenskim prebivalstvom. 6. september 1930 je v nas vseh zarisal neizbrisni spomin na dogodek, ki lahko simbolizira korak naprej ali vmesno etapo v konstituiranju naše samostojne države. Danes jo imamo in to že polnoletno, mednarodno afirmirano Slovenijo, ki bi nas morala ščititi in se zavzemati za naše pravice. In ravno v tem je problem: oba glagola - ščititi, zavzemati se - neposredno implicirata vsem znano trpko realnost, da še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti: naša matična država bi, skratka, morala imeti stalno »pred očmi« dejstvo, da bi izumiranje zamejstva pomenilo osiro-mašenje in korak nazaj tudi za Slovenijo samo. Zato ostaja tudi danes, kljub navideznim idealnim življenjskim razmeram še vedno veljaven imperativ, da je za nas Slovence in še bolj zamejske pomembna zvestoba svojemu notranjemu ukazu, svoji biti, svoji kulturi, tako kot je bila svojčas našim narodnjakom. KULINARIČNI KOTIČEK Jetrna pašteta Pred nekaj tedni je Dimitrij Križman, s katerim sicer ne delim ljubezni do nogometa, v enem svojih duhovitih komentarjev na športni strani, omenil najbolj klasično francosko poslastico, fois gras. To mi je dalo pobudo za današnji recept, ki sicer ne predvideva uporabe dragih gosjih jeter, glede katerih se že dalj časa krešejo mnenja med tistimi, ki »fois gras« obožujejo in jim ni mar, kako se do te jedi sploh pride in tistimi, ki odločno zavračajo pitanje gosi in rac, češ da gre za trpinčenje živali, kar jim je tudi težko oporekati. »Fois gras« namreč pripravljajo iz hipertrofičnih jeter pitanih gosi, ki jim s pomočjo cevi tlačijo hrano direktno v želodec (kar je sicer počela tudi moja stara mama, naj počiva v miru). Pred nekaj leti je občinska uprava v ameriškem Chicagu to jed celo prepovedala, kot vse prepovedi pa tudi ta ni zalegla. Iz takratnih časopisov je razvidno, da so se so z gosjimi jetri mastili celo tisti, ki bi morali skrbeti za to, da bi prepoved izvajali. Skratka, popolnoma polomija. Ne vem pa, če je v Chi-cagu uživanje gosjih jeter še vedno prepovedano. V Franciji ima ne samo vsaka restavracija, temveč vsaka malo boljša gostilna, svoj recept za jetrno pašteto, znamenito »pate maison«. Da bi se ne zameril tistim, ki se jim nedolžne gosi in race smilijo, vam bom posredoval recept jetrne paštete, ki ne vsebuje gosjih jeter. Take paštete seveda nimajo nič skupnega s paštetami v pločevinki, ki jih najde- mo na policah v supermarketih. Potrebujemo: 250 g tenko narezane prekajene slanine, 1 kg telečjih jeter, 250 g svinjskih jeter, 2 jajci, 6 žlic konjaka, 4 žlice goste smetane, 2 žlici limoninega soka, strok česna, sol, poper,120 g piš-čančjih jeter. Klasični 8/9 cm širok pravokotni model obložimo z rezinami slanine, ki jih pokapamo z malo konjaka. Jetra zmeljemo in jih temeljito pomešamo z jajci, smetano, limoninim sokom, strtim česnom, soljo in poprom v gosto zmes, ki jo zalijemo z gorečim konjakom in še enkrat premešamo. Model napolnimo s polovico te zmesi in jo pokrijemo z na debelo mletimi piščančjimi jetercami. Če imate pri roki manjši črni tartuf, ga lahko mirne duše naribate na jetra. Vse skupaj pokrijemo z drugo polovico jetrne zmesi in pokrijemo z rezinami slanine. Model pokrijemo z aluminijasto folijo in kuhate 2 uri v Marijini kopeli (priznam svojo ignoranco: Marijino kopel sem zasledil ne vem več če v neki slovenski knjigi ali morda celo na TV). Pustimo, da se ohladi, obte-žimo in hranimo v hladilniku čez noč. Pašteto vzamemo iz modela, ko jo ponudimo. Dober tek! Ivan Fischer madžarska - Prvenstvo v dvovpregah Prvič uspešna tudi ekipa iz Lipice LIPICA - V Madžarskem mestu Kecskemet je pred kratkim potekalo 13. svetovno prvenstvo v vožnji v vožnji kočij dvovpreg. Prvič se je kvalificirala tudi slovenska ekipa za nastop na turnirju, na katerem je sodelovalo 70 ekip iz 23 držav. Tekmovanje poteka v treh delih: dresura, maraton in spretnostna vožnja med stožci. Slovenijo je zastopala ekipa iz Kobilarne Lipica z voznikom Mitjo Ma-horčičem. Zasedla je 58 mesto, kar je za debitanta na taki prireditvi pred 60.000 gledalci solidna uvrstitev. Predvsem uspešno je ekipa izpeljala maraton, medtem ko sta trema pred polnim stadionom in neizkušenost opravila svoje v spretnostni vožnji in dresurnem delu tekmovanja. Maloštevilna navijaška ekipa je prav ponosno nosila slovensko zastavo in od vodstva tekmovanja zahteva- la, da pri napovedovanju slovenskega tekmovalca pove, da je Lipica v Sloveniji in ne na Slovaškem, kot je to uradni napovedovalec kar nekajkrat napovedal. Sicer pa je turnir bil vzorno organiziran in domačini so pričakovali oba naslova svetovnih prvakov posamezno in ekipno, zato je bilo razočaranje domačinov, kot prvih favoritov, več kot očitno. Zmagal je Nizozemec Verstappen, drugi je bil Švicar Schnenk in tretji Madžar Zoltan Lazar. Ekipno pa je bila prva Nizozemska, druga Madžarska in tretja Nemčija. Navijači si želijo takih prireditev tudi v Sloveniji saj je na minulem prvenstvu nastopalo veliko lipicanskih konj, še posebej so navijači bili ponosni na vprego Kobilarne Lipica, ki se je prvič udeležila tako velikega tekmovanja. Damjan Grmek in memoriam - Dr. Srečko Košuta Ob slovesu od dragega prijatelja, soborca in zdravniškega kolega Slovo, kako žlahtna, žalostna in boleča je ta beseda, še toliko bolj, ko je to zadnje slovo nam dragega prijatelja, soborca, zdravniškega kolega in tržaškega sovašča-na. Dr. Srečko Košuta nam bo ostal v prisrčnem, bogatem spominu, ob spoznanju njegove trnove poti, polne naporov, požrtvovalnosti in predanosti našemu narodu, slovenstvu in svobodi, ki ga je spremljala do pred kratkim, ko je usodna nesreča na poti v rojstni Križ pri Trstu pretrgala njegovo plemenito življensko pot. Rosno mlad, star komaj osem let je šel v emigrantstvo, zapustil rodni Križ pri Trstu in številno družino plemenitega in zavednega slovenskega očeta, uspešnega vinogradnika in prejemnika zlatih medalj v Londonu, Parizu in Milanu za priznano kriško vino. Oče in mama sta ga sporazumno izročila v rejo in skrb za šolanje starejši sestri v daljni Prilep v Makedoniji oz. takrat južni Srbiji. Srbščina in cirilica sta bili prvi pre-iskušnji osnovnošolca pri stricu učitelju, prisilnem primorskem emigrantu, ki je moral zaradi fašističnega nasilja nad primorskimi intelektualci zapustiti rodno Tržaško. Sledile so selitve učiteljskle družine v Črno goro, nato srečno v Slovenijo, k sestri učiteljici, poročeni z dr. Kraljem v Fram in gimnazijska leta v Mariboru, ki jih je doživel kot športnik in član Primorskega akademskega kluba Doberdob. Ta čas se je oblikoval njegov življenski nazor naprednih svobodnih misli. Vpišal se je na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in zaklučeval tretji letnik ko se je začela vojna. V obrambo napadene Jugoslavije se je prijavil kot prostovoljec in končal pot v Karlovcu kot ujetnik že nastale NDH. Preizkušnje življenske poti šolarja in študenta so pripeljale nazaj v rodni Križ. Nemirni duh upornika nasilju fašističnega genocida nad slovenskim narodom ga je že leta 1941 vključil v nastajanje organiziranega oboroženega upora za osvoboditev Primorske in priključitev k matični domovini Sloveniji. Tako je postal organizator OF na Tržaškem. Zaradi njegovega delovanja v OF so ga julija 1942 italijanske oblasti aretirale in je zaprle v Coroneo v Trstu in kasneje v zloglasni zapor Regina Coeli v Rimu. Padec faš- izma in razpad Italije je dočakal kot politični zapornik do predaje nemškemu okupatorju. S posredovanjem Rdečega križa se je vrnil v rodni Križ. Kot že prekaljen borec za svobodo in pravični svet je nadaljeval aktivno delo obveščevalca v strogi ilegali v Trstu. Številne pomembne informacije so olajšale borbe enot 9. korpusa, da so prve prišle osvobajat naš Trst pred zavezniki in JA. Prišla je svoboda, demobiliziran kot podporočnik je zapustil Trst in Križ in nadaljeval v Ljubljani študij medicine do promocije junija 1947. Vsa leta emigracije, selitve po Jugoslaviji, italijanski zapori in par-tizanstvo so mu oblikovali značaj in trdnost življenske poti kot zvestega domovini in slovenskemu narodu. Vse življenske izkušnje in njegov značaj dela je uveljavil kot vesten in priljubljen zdravnik na Interni kliniki v Ljubljani, vse do upokojitve. Načrte in željo za napredek medicine je realiziral kot predstojnik oddelka za diabetike. Aktivno je bil angažiran v in-ternistični sekciji, bil določen čas tudi njen predsednik, naposled pa imenovan za častnega člana. Njegova prizadevanja za razvoj stanovske organizacije Slovenskega zdravniškega društva so ga pripeljale v vodstvo društva, kjer je opravljal več let delo predsednika nadzornega odbora. Srbno je opravljal delo in aktivnosti, čeprav s počasno govorico, vendar vselej z jasno mislijo in tvorno besedo, obogatil je razprave in naša srečanja. Bil je cenjen in spoštovan sogovornik. Za vsa prijetna in tvorna prizadevanja za razvoj dejavnosti SZD je bil imenovan za častnega člana. Ob ustanovitvi sekcije partizanskega zdravstva SZD je postal njen član, in ob vsakem srečanju obogatil razpravo o zgodovinskem pomenu in doprinosu partizanskih zdravnikov v NOB. Kot upokojenec je postal član sekcije upokojenih zdravnikov in dolgoletni predsednik nadzornega odbora. Aktivno se je vlključil tudi v krajevno organizacijo ZB Zgornja Šiška. Svoj prosti čas je želel posvetiti svojim še neizpolnjenim življenskim željam. Spoznavati svet, potovati v neznane kraje in se srečno vračati v rojstni kraj. Bil je reden večletni obiskovalec koncertov v Cankarjevem domu. Tam in tudi ob drugih prilikah sva obujala spomine na rojstni kraj in čustveno sem sledil njegovi življenski pripovedi, ki jo danes obujam iz spomina. Ob robu starodavne Škofje Loke je v mali hišici ob sadnem vrtu užival naravo in tako izpopolnjeval in bogatil življenje. Obnovil je tudi očetov vinograd nad obalo kriškega morja in ga skrbno vzdrževal, da so trte rodile zlatorumeno grozdje malvazije in zlate rebule in iz njih iztisnil za nekaj po-žirkov lastnega vina. To je poživilo njegovo življenje in v spominu se je vračal v otroška leta. Z otroško radovednostjo je takrat opazoval kriške ribiče, ko so po glasnih navodilih opazovalca na kriškem hribu vodili ribiče, da so s tunarami obkolili jato tunov, jih zajeli in tako obogatili svoje revno življenje. Danes je vse le še lep spomin. Otožne so misli, da čas prehitro mineva, mineva življenje. Danes, ob slovesu primarija dr. Srečka Košute se s hvaležnostjo poslavljamo na zadnji poti, poti zahvale in večnega spomina. Ostal bo med nami. Njegov doprinos in hvaležnost bolnikov ostane in bogati naše skrbi za zdravje naših občanov, naših ljudi, potrebnih zdravniške pomoči. Temu je naš Srečko posvetil vse svoje ustvarjalno življenje. Dragi Srečko, hvala ti za tvoj doprinos, lahka ti bodi svobodna slovenska zemlja, njej si daroval svoj trud in svoje življenje. Dr. Cibic Ivan - predsednik sekcije Partizansko zdravstvo SZD. / ITALIJA Sobota, 5. septembra 2009 5 primer - Nepreklicni odstop s pismom predsedniku škofovske konference Dino Boffo zapustil vse zadolžitve v cerkvenih medijih »Ne morem sprejeti vojne okrog mojega imena«- Veliko solidarnosti in molk Vatikana RIM - Dino Boffo je nepreklicno odstopil z mesta vodje cerkvenega medijskega univerzuma, od dnevnika škofovske konference LAvvenire do televizije TV2000 in radia Inblu. Svojo odločitev je sporočil in utemeljil v pismu predsedniku škofovske konference (CEI) kardinalu Angelu Bagnascu, ki je odstop sprejel. Boffo je bil žrtev hudih napadov dnevnika Il Giornale, ki je v lasti premierovega brata Pao-la Berlusconija, zato je pred dnevi v svojem dnevniku objavil obsežen dosje z »desetimi resnicami«, ki bi morale spodnesti tla kampanji, ki jo je proti njemu sprožil Vittorio Feltri. »Ne morem sprejeti, da se okrog mojega imena še naprej bije besedna vojna, ki uničuje mojo družino in ki predvsem vse bolj osuplja Italijane,« je zapisal Boffo v svojem pismu Angelu Bagnascu. »Moje življenje in življenje moje družine, moja uredništva so doživeli nasilje, kakršno si nisem predstavljal, da lahko obstaja,« je še dodal Boffo. Feltrijev napad je označil kot »brez vsake mere, nenavadno zverinski«, predvsem pa »brez kakršne koli verodostojne, razumne, civilne motivacije«. V pismu Bagnascu se je tudi javno zahvalil notranjemu ministru Maroni-ju in sodnikom v Terniju. Boffo je naletel na brezpogojno podporo svojih novinarskih kolegov, vključno z novinarskim sin- dikatom FNS, medtem ko je Il Giornale včeraj v svoji spletni izdaji zapisal, da je »Vittorio Feltri dobil svojo prvo vojno, od kar je prevzel vodenje časopisa«. V spletni izdaji dnevnika LAvvenire pa je Boffov korak opredeljen kot »mirna in lucidna odločitev« človeka s čisto vestjo. Predsednik škofovske konference je po sredinem napadu na Feltrija potrdila svojo podporo Boffu, medtem ko v Vatikanu njegovega odstopa niso hoteli komentirati. Pač pa jo je komentiral preiskovalni sodnik v Terniju Pierluigi Panariello: »Naredil sem samo svojo dolžnost, da bi razjasnil stvari, potem ko sem bral tehnično nekorektne informacije.« Odmevi na Boffov odstop so na isti frekvenci, kot so bili komentarji med »časopisnim dvobojem«. Opozicija za nastalo situacijo obtožuje Berlusconi-ja in njegove medije, ki naj bi kratili svobodo tiska v državi, zaradi česar skupaj z novinarskim sindikatom pripravlja velik javni protest 19. septembra. Pa tudi v Berlusconijevi stranki je slišati marsikatero kritično noto, potem ko je predsednik poslanske zbornice Fini posvaril pred »nevarno potjo, ki so jo ubrali italijanski mediji« in pozval k prenehanju »kiler-stva«. Enak izraz je včeraj uporabil rimski župan Ale-manno, ki je dejal, da je Boffo žrtev »kilerstva« in da je njegov odstop »zelo plemenita gesta«. Dino Boffo eu - Barrosova »zaušnica« Berlusconiju »Na svoje glasnike sem ponosen in jih cenim« BRUSELJ - »Ponosen sem in cenim svoje glasnike, ki uživajo vse moje zaupanje in popolno podporo.« Tako je med včerajšnjo predstavitvijo programa svojega drugega evropskega mandata predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso odgovoril na izjave predsednika italijanske vlade Silvia Berlusconija, ki je te dni zahteval, da glasniki evropskih komisarjev ne nastopajo več javno o kakršnikoli temi oz. da se o njih lahko izrazi le predsednik komisije ali pa njegov direktni glasnik. Italijanskega prvega ministra je namreč zbodlo dejstvo, da je eden od glasnikov Evropske komisije zaprosil za pojasnila v zvezi z izgonom eritrejskih in so-malijskih pribežnikov v Libijo, čeprav bi v Italiji imeli pravico do političnega azila. Po pikri repliki evropskega komisarja za gospodarstvo in finance Joaquina Almu-nie, ki se je na tiskovni konferenci ironično spraševal, katerega predsednika mora vprašati dovoljenje za besedo, je torej Berlusconija »ošvrknil« sam Barroso. Italijanskega premiera sicer ni imenoval, vendar je bilo zelo jasno, komu so njegove besede namenjene. Poudaril je, da ne namerava spreminja- JOSE MANUEL BARROSO ansa ti delovanja glasnikov, ki vsak dan opravljajo svoje delo, se pravi odgovarjajo na vsakršno vprašanje organov javnega obveščanja, naj bo to o avtomobilih ali o najnovejši obliki gripe. »Nekateri najbrž še vedno niso razumeli, da je komisija povsem originalna institucija, ki ima pravico, predvsem pa dolžnost, da informira vse evropske državljane.« Kot kaže pa z Barrosom ne soglaša italijanski minister za zunanje zadeve Franco Frattini, ki je prepričan, da je Evropska komisija politični organ, o delovanju katerega lahko govorijo le politiki, ne pa njihovi glasniki. corriere della sera - lo donna Furlanščina: kje je meja J v VIA • VIA med zaščito in smešnim? MILAN - Letošnje italijansko poletje je ob poskusih ministrskega predsednika Berlusconija, da zamaši usta nekaterim medijem, postavilo v soj žarometov tudi narečja. Za to je poskrbela Severna liga, v prvi vrsti njena ministra Roberto Calderoli in Luca Zaia: prvi bi rad učitelje in profesorje postavil pred narečni izpit, drugi je prepričan, da bi morali beneško narečje (»il ve-neto«) učiti tudi v šolah. Priloga Io donna, ki jo ob sobotah ponujajo z dnevnikom Corriere della Sera, se je zato odpravila v Fur-lanijo, kjer »zakon št. 482, ki ščiti zgodovinske jezikovne manjšine, že deset let priznava krajevno govorico«. Novinarja Giulia Calligaro in Raffaele Oriani sta svoje spoznavanje Furlani-je-Julijske krajine začela na njeni zgledni večkulturni spletni strani, kjer je ob novicah v italijanščini (sicer označenih z besedo »news« ...), mogoče brati tudi »nachrichten«, »novice« in »gno-vis«. In si poskusila zamisliti, kakšna bi lahko bila »Padania«, če bi jo ligaši rešili italijanskega jezikovnega »jarma« ... V zanimivi reportaži sta novinarja prikazala, kako se je furlanščina iz »jezika čustev« spremenila v jezik »velikega ekrana«: z nekaj več kot štirimi milijoni evrov, ki jih dežela letos namenja njenemu ovrednotenju. Z njimi v furlanščino prevajajo Brechta in Goldonija, a tudi računalniške programe ...in celo sistem T9 za hitrejše pisanje telefonskih sporočil. Obiskala sta tiste šole, kjer potekajo predavanja tudi v furlanščini, prisluhnila zagovornikom in nasprotnikom. Po mnenju prvih lahko znanje furlanščine izboljša integracijo; drugi poudarjajo, da imajo šole, ki jih obiskujejo učenci 37 različnih etnij, »drugačne prioritete«. In medtem ko tržaški svetnik Pie-ro Camber predlaga zakon za zaščito devetih deželnih narečij, se novinarja sprašujeta, kam bi Italijo privedla zaščita vseh narečij. Njuna ugotovitev: v Babilon ...ki je sinonim za zmešnjavo. šola - Po protestih zaradi napovedanega krčenja delovnih mest Ministrski svet sklenil delno zaščito prekernih učiteljev RIM - Po protestih, ki so se nadaljevali tudi včeraj zaradi napovedanega krčenja prekernega in upravnega osebja v šolah, se je včerajšnji prvi ministrski svet po poletnem premoru spopadel tudi s tem problemom in se odločil za omilitev napovedanih ukrepov. Ministrica za izobraževanje Gelminijeva je po vladni seji povedala, da so se ministri dogovorili za ukrep, ki ga bodo vključili v poseben zakonski odlok ali pa v t.i. dekret Ronchi, s katerim bodo zaščitili tiste učitelje, ki so imeli v preteklem šolskem letu letno pogodbo. Gelminijeva je pojasnila, da bo po sporazumu med ministrstvom za delo, ministrstvom za izobraževanje in socialnim zavodom Inps tem prekernim učiteljem zajamčena doklada za brezposelnost in prednost pri dodeljevanju kratkih suplenc. »Prekerni učitelj je zelo občutljiva in pomembna figura. Ni potrebno vzpenjanje na streho, da bi pokazali pozornost za ta problem, ampak si je treba zavihati rokave in delati za njegovo rešitev, je dejala ministrica. S tem ne posredno odgovorila voditelju Demokratske stranke Dariu Franceschiniju, ki se je včeraj s protestniki povzpel na streho šolskega skrbništva v Beneventu in tako protestiral proti krčenju števila učiteljev. Maria Stella Gelmini je ob tem pojasnila, da prekernega dela v šoli ni zakuhala ta vlada, prav tako kot je zanikala, da bi pojav nastal kot rezultat zadnjega finančnega zakona. Pojav prekernosti je nastal zato, ker je bil šolski sistem, predvsem v osemdesetih in devetdesetih letih, obravnavan kot socialni blažilec, je dodala ministrica in napovedala, da bo vlada za okrog 10 tisoč predvidenih odvečnih pogodbenih učiteljev poiskala rešitve v dogovoru z opozicijo. Ministrica Gelminijeva med tiskovno konferenco ansa nova gripa Bolnik v Monzi porazil virus MONZA - Po petih dneh od sprejema v bolnišnico v Monzi, je 24-letni in v Italiji najresnejši bolnik z ugotovljeno novo gripo, virus ugnal. Zdravniki so včeraj potrdili, da je izginil iz njegovega organizma. Fant, ki so ga v bolnišnico sprejeli v komi in z zelo oteženim dihanjem, ostaja na zdravljenju zaradi pljučne infekcije, zaradi katere so zdravniki še zaskrbljeni, tako da je prognoza še naprej pridržana. Resno je tudi zdravstveno stanje 51-letnega obolelega za novo gripo v Neaplju, saj je imel že prej probleme s srcem in ledvicami. Bolnik je v bolnišnici tri dni, njegova prognoza pa je prav tako pridržana. V isti bolnišnici se zdravita še dva druga bolnika, ki sta se okužila z virusom A/H1N1, a sta na poti okrevanja, drugih šest primerov pa še ni uradno potrjenih. Zadnji bolnik s sumom na novo gripo je prišel v bolnišnico včeraj zjutraj. EVRO 1,4335 S +0,8 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 3.9. 2.9. ameriški dolar japonski jen 1,4335 132,47 1,4220 131,63 ruski rubel 9,7915 45,3400 9,7137 45,3921 69,6420 danska krona 7,4438 0,87470 7,4428 0,88510 švedska krona 10,3138 8,6200 10,3186 8,6800 češka krona 25,615 25,686 estonska krona 15,6466 273,95 15,6466 276,37 poljski zlot 4,1210 1,5742 4,1680 avstralski dolar 1,7037 1,9558 1,7112 romunski lev 4,2405 3,4528 4,2388 3,4528 latvijski lats 0,7027 2,6780 0,7028 2,7048 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,3455 7,3461 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. septembra 2009 1 mesec meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,25313 0,32188 0,71938 1,29063 0,42375 0,7775 1,06438 1,29125 0,476 0,809 1,076 1,298 ZLATO (999,99 %%) za kg 22.371,27 € +322,20 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. septembra 2009 ansa vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 10,43 +1,07 KRKA LUKA KOPER LUKA KOPER 71,07 +0,33 -1,07 MERCATOR PETROL 23,43 163,13 -1,69 TELEKOM SLOVENIJE 302,92 156,84 -0,99 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,87 DELO PRODAJA 28,30 +0,06 +1,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,40 -0,78 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 30,05 14,58 -1,60 -0,41 SAVA 460,00 460,00 231,00 -0,69 ZlTO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 82,00 21,85 -1,15 +1,39 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. septembra 2009 +0,75 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATLANTIA ATLANTIA 1,325 5,515 +0,68 -0,72 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 6,005 +4,71 -0,50 BCA POP MILANO EDISON EDISON 5,02 +0,20 ENEL 1,256 4,04 +0,56 +0,62 FIAT FINMECCANICA FINMECCANICA 7,795 +0,32 GENERALI 16,72 +0,64 -0,71 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,86 +0,53 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 16,88 +0,96 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,4425 9,485 -0,73 +0,21 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 0,3115 +0,32 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,44 +1,49 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,2275 5,88 -0,62 TENARIS TERNA 9,96 -0,10 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,5525 0,3155 -0,68 -0,32 UNICREDIT 9,935 2,5025 +2,98 SOD NAFTE (159 litrov) 68,06 S +0,15 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. septembra 2009 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.127,70 1.017,76 -0,46 -0,74 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS, FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 311,48 1.950,16 17.174,38 2.590,80 -1,45 -1,16 +0,42 -0,06 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.344,61 1.983,20 1.003,23 1.058,94 5.301,42 4.796,75 3.553,51 2.427.49 1.133.50 2.699,22 10.214,64 2.598,36 19.761,68 2.845,02 15.398,33 +0,69 +0,82 +0,85 -0,72 -0,35 -0,43 -0,55 +1,28 +1,20 -0,17 -0,64 +1,10 +1,22 +4,79 -0,45 6 Petek, 4. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaška občina - Prva seja občinskega odbora po poletnih počitnicah Prva seja brez Bandellija, a tudi brez »novinca« Sbriglie Bandellijevi»mušketirji« zbirali solidarnostne podpise pred občinsko palačo Brez Bandellija, a tudi brez Sbriglie. Prva seja tržaškega občinskega odbora po počitnicah se je iztekla brez nesojenih protagonistov. Odstotnost Bandellija je bila, po njegovem sredinem odmevnem odstopu pričakovana, odsotnost novega odbornika za javno varnost Sbriglie manj. O njiju na seji sploh ni bilo govora. »Zadeva Bandelli je končana, o njej ne bom več govoril,« je pribil v obraz zelo mrk župan Roberto Dipiazza po komaj 20 minut trajajočem sestanku. Na dnevnem redu so bile splošne upravne zadeve, politične vozle bo treba verjetno drugje razvozlati. Franco Bandelli, nekdanji odbornik za javna dela in velike prireditve, ki se je moral zaradi diktata podtajnika za okolje Roberta Menie odreči svojima resorjema, se je pol ure pred sejo vendarle pojavil na Velikem trgu pred občinsko palačo. Tam v bližini so njegovi štirje »politični mušketirji« zbirali solidarnostne podpise mimoidočih njemu v podporo. V poldrugi uri so zbrali kakih 150 podpisov. »Akcijo bomo nadaljevali vsak dan, vse do 15. septembra,« je napovedal Claudio Frommel, svetnik Forze Italia, ki pa je skupno s svetnikoma Brunom Sul-lijem in Andreo Pellarinijem (oba Nacionalno zavezništvo) ter Salvatorejem Porrom (Demokracija za avtonomijo) podprl Bandellija. »Potem bomo na tiskovni konferenci seznanili občane z odzivom na našo akcijo in napovedali možne druge posege,« je dopolnil. Eden od možnih »posegov« naj bi bila ustanovitev samostojne občanske liste, ki naj bi nosila ime po Bandelliju. Ta bi postala tretja največja svetniška sila v mestni skupščini (imela bi štiri svetnike, kot Nacionalno zavezništvo in Dipiazzova lista, le Demokratska stranka in Forza Italia bi jih imeli več) in bi znala močno pogojevati delo Dipiazzove uprave. Četverica je že namignila, da bi lahko glasovala proti odobritvi nove variante občinskega regulacijskega načrta, če ne bo prišlo do zgla-ditve nesoglasij v večinski koaliciji. Župan bi v tem primeru lahko računal le na 21 glasov (od 41), kar pomeni, da bi bila zanj in njegovo upravo odločilnega pomena glasova Severne lige. Ta je z zahtevo po odborniku za javno varnost »nakazala« svojo ceno. Ampak: Dipiazza je to mesto že dodelil Enricu Sbrigli. ,M.K. Novega odbornika Enrica Sbriglie ni bilo na včerajšnji seji tržaškega občinskega odbora kroma facebook - Primer skupine 4 sciavi in padella Skupine ni več Kazenska ovadba odv. Močnika - Na spletu nova skupina za slovensko-italijansko prijateljstvo Skupine 4 sciavi in padella, ki je ponujala »recept« za cvrtje Slovencev, ni več na Facebooku, v zameno pa se je v tej priljubljeni spletni skupnosti pojavila skupina Proti »4 sciavi in pa-della«, ki ima trenutno 135 članov in stremi k slovensko-italijanskemu prijateljstvu. Prejšnji teden smo namreč poročali o prisotnosti na Facebooku skupine 4 sciavi in padella, ki je ponujala svojevrsten »recept« za cvrtje Slovencev v ponvi. Skupina je štela okoli 50 članov, med katerimi so bili tudi številni dijaki nekaterih italijanskih višjih srednjih šol v Trstu, njen ustanovitelj in administrator pa je bil neki Thomas Padovan. Stvar je zasledil tudi odvetnik Peter Močnik, ki je o prisotnosti skupine obvestil poštno policijo in napovedal kazensko prijavo. Slednjo je v petek tudi vložil kot pripadnik slovenske manjšine v Italiji in kot pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti, v prijavi pa je opozoril na rasistični značaj besedila »recepta«, ki ima po njegovem pisanju zelo nasilno vsebino, ki ščuva k rasnemu in etničnemu sovraštvu ter k nasilju do pripadnikov zaščitene manjšine, kar je tudi v nasprotju s 23. členom zakona za zaščito slovenske manjšine (zakona št. 38 iz leta 2001), členom št. 18 bis zakona za zaščito manjšin na italijanskem polotoku (zakona št. 482 iz leta 1999) in 3. člena zakona št. 653 iz leta 1975. Zato pokrajinski tajnik SSk zahteva, naj to- žilstvo kazensko ukrepa proti tistim osebam, za katere bi ugotovili, da so odgovorne za omenjena dejanja. Nekaj dni pozneje smo ob pregledu Facebooka ugotovili, da je skupina 4 sciavi in padella izginila, čeprav nismo uspeli izvedeti, ali jo je umaknil sam administrator spletne mreže, ali pa je za to poskrbela poštna policija. Medtem pa se je na Facebooku pojavila druga skupina s popolnoma nasprotno usmeritvijo, katere naziv je Proti »4 sciavi in padella«, njen cilj pa je prijateljstvo med Slovenijo in Italijo. Administrator in ustanovitelj skupine, kateri se je v nekaj dneh pridružilo 214 članov (toliko smo jih našteli včeraj popoldne), je Federico Tenca Montini. demokratska stranka - Predstavitev kandidatke za mesto deželne tajnice Cristine Carloni »Enotna in laična stranka« Predstavnica opcije Marino naglasila pomen sodelovanja občanov - Za izvoljene predstavnike DS le dva mandata Demokratska stranka mora postati laična in enotna stranka in mora gledati naprej, pri njenem oblikovanju, delovanju in izbirah pa morajo predvsem sodelovati občani. To so glavne značilnosti bodoče DS v očeh senatorja Ignazia Marina, po mnenju katerega mora biti bližnji kongres dejansko ustanovitveni kongres Demokratske stranke. Marinovo kandidaturo za mesto tajnika DS so sicer vložili šele konec julija. Po poletnem odmoru so njegov program uradno predstavili včeraj, ob tej priložnosti pa se je javnosti predstavila tudi kandidatka Marino-ve linije za mesto deželne tajnice Demokratske stranke v Furlaniji-Julijski krajini Cristina Carloni. Na srečanju, ki so se ga med ostalimi udeležili pokrajinski tajnik DS Fabio Omero, pokrajinski tajnik Mladih demokratov Matej Iscra in Giorgio Ros-setti, je Marinovo opcijo predstavil poslanec DS Michele Meta, medtem ko je Carlonijeva govorila o ukrepih, ki so nujni na deželni ravni, od zajezitve težav zaradi gospodarske krize do zagotavljanja pravic občanov, problemov na socialnem in zdravstvenem področju ter sodelovanja s sosednimi državami. Podporo njeni kandidaturi je pismeno poslal tudi Beppino Englaro, ki se iz družinskih razlogov srečanja ni mogel udeležiti. V pismu je še zlasti poudaril Carlonijino angažiranost na področju pravic občanov in žensk in glede samoodločbe zaposlenih v zdravstvenem sektorju ter njeno vsakodnevno prizadevanje v prid ljudi v svojstvu družinske zdravnice. Demokratska stranka mora biti odprta za vse občane in je v tem smislu čas za ponovno vzpostavitev neposrednega stika z njimi, je povedala kandidatka za deželno tajnico Carloni in se zavzela za obnovo DS. V tem smislu bodo v kratkem tudi začeli zbirati podpise z namenom spremembe deželnega statuta stranke. Na tej osnovi bodo izvoljeni predstavniki DS lahko opravili največ dva mandata. Predlog je Carlonijeva utemeljila z dejstvom, da je nujna obnova, upoštevanje pravil pa zahteva doslednost, ker je drugače kredibilnost pod vprašajem. Zato so potrebni mehanizmi, ki po eni strani zmanjšajo privilegije in po drugi spodbujajo obnovo in sodelovanje občanov. Meja dveh mandatov pa bo morala veljati tudi za tiste, ki so dva mandata že opravili, je še naglasila predstavnica Mari-nove opcije. Na ta način se bomo izognili tveganju, je dejala, da bi lahko nekateri gledali na nastanek Demokratske stranke kot na nekakšen nov začetek, iz katerega izhajati pri določanju prihodnjih kandidatur, še zlasti v zvezi z deželnim svetom FJK. A.G. Cristina Carloni kroma Več kot 10.000 izdelkov za šole, urade in podjetja. facau„ V office C contract Ul. Caboto, 19/1 - ind. cona zahod - 34147 Trst Tel: 040383979 - Fax: 040383292 - www.facau.com Urnik: od ponedeljka do petka 8.30-17.30 OBČANI - Decarli »Politični stečaj« Dipiazzove uprave »Politični stečaj«, tako je tržaški občinski svetnik Roberto Decar-li ocenil najnovejše spore v mestni upravi. Predstavnik Občanov je spomnil, da Bandellijev odhod iz občinskega odbora ni novost. V osmih letih Dipiazzovega županovanja se je na odborništvu za ozemeljsko načrtovanje in urbanistiko zvrstilo pet odbornikov, na odborništvu za javna dela dva, na odborništvu za šolstvo in na odborništvu za trgovino po dva ter na odborništvu za proračun trije. To pa še ni vse: med prvim županskim mandatom so se vsi odborniki iz vrst Nacionalnega zavezništva samostojno »suspendirali«, in sicer za dva tedna. Pred nekaj meseci je načelnik Dipiazzove liste Maurizio Ferrara zapustil županovo skupino in skupaj s »prišlekom« iz Forze Italia Giuseppejem Portalejem ustanovil skupino Severne lige. Do-nedavni odbornik Bandelli pa sedaj snuje lastno občansko listo. Vsa ta dejstva pričajo, da des-nosredinska večine ni tako granitno trda, kot je leta trdil Dipiazza, je ocenil Decarli. Namesto da bi se upravitelji zavzemali za dobrobit mesta, sprejemali ukrepe mestu v korist, izrabljajo dragocen čas za strankarske zdrahe. To predstavlja politični propad, desna sredina je povsem izgubila verodostojnost, da bi tudi po Di-piazzi še vodila mesto, je zaključil svetnik Občanov Decarli. Praznik Severne lige Na trgu 11. septembra se danes začenja pokrajinski praznik Severne lige. Ob 20.30 bodo za mikrofon stopili deželni sekretar Pietro Fontanini, poslanec Ful-vio Follegot in senator Mario Pittoni, ob 21. uri pa še čarodej mago de Umago. Pri enogastronomskih kioskih bodo obiskovalci lahko okusili ribjo hrano, ki jim jo bodo postregli poslanec Massimilia-no Fedriga, deželna odbornica Federica Seganti in načelnik lige v občinskem svetu Maurizio Ferrara. Aretirali srbskega voznika Agenti mobilnega oddelka devinsko-nabrežinske policije so včeraj med rednimi kontrolami na ozemlju ustavili kombi nissan europe serena, ki ga je upravljal 46-letni srbski državljan L.L. Ko so ga vprašali za dokumente, jim je on izročil ponarejen vozniški in zavarovalniški dokument, sam pa je imel romunsko dovoljenje za bivanje. V kombiju je peljal ukraden siv skuter malagutti 125, policaji pa so ob skuterju in kombiju zasegli tudi več električnih gospodinjskih aparatov in pa mobilnih telefončkov. Srbskega voznika so aretirali. Sumljiva romska tatiča Območni policisti so v sredo na območju Trga Cavana zasačili dva romska mladoletnika, ki sta se sumljivo sprehajala okrog nekih vhodnih vrat. Med kontrolo so v žepu enega od njiju našli izvijač, tako da so ga ovadili na prostosti, nato pa oba pospremili v sprejemni center. Izpustitev 3 Albancev Včeraj se je v zvezi z izpustitvijo treh albanskih državljanov, ki so od februarja kradli po vilah na tržaškem Krasu, oglasilo tudi italijansko ministrstvo za pravosodje. Novica, da so nočne tatove izpustili na prostost, ker je potekel čas preventivnega zapora, je za javno institucijo nedopustno in je zato odredilo dodatno preiskavo. / TRST Petek, 4. septembra 2009 7 judovska skupnost - Spoznati in sprejeti druge Pestro ob evropskem dnevu judovske kulture Koncert, okrogla miza, razstave, vodeni ogledi, obisk tržaške sinagoge in še marsikaj V okviru praznovanja evropskega dneva judovske kulture, ki bo v 28 evropskih državah in 59 italijanskih mestih potekal v nedeljo, 6. septembra, bo tudi v Trstu na sporedu vrsta prireditev. Obiskovalci se bodo lahko udeležili koncerta, okrogle mize, razstav, vodenih ogledov in obiskali tržaško sinagogo. Imeli bodo priložnost spoznati navade in osnovna načela, ki narekujejo življenje vernemu Judu, prav tako pa tudi tradicionalno judovsko glasbo. Poleg tega pa bo deseta izvedba dneva judovske kulture v Trstu postregla še z drugimi dogodki, v katerih se bodo kot protagonist predstavljali še predstavniki srbsko-pravoslavne in katoliške skupnosti. Naslov letošnjega tržaškega judovskega praznika, ki sta ga organizirala tržaška judovska skupnost in združenje WeDoCare pod pokroviteljstvom Dežele FJK in Občine ter Pokrajine Trst in z gmotno podporo zavarovalnice Generali in Fundacije Casali ter drugih pokroviteljev, je Spoznati in sprejeti druge, v duhu tega slogana pa bo potekalo celotno dogajanje. Več o projektu je bilo mogoče izvedeti na včerajšnjem odlično obiskanem srečanju z novinarji na sedežu Dežele FJK, na katerem so poleg župana Ro- Program dogodkov so predstavili včeraj na sedežu Dežele FJK kroma berta Dipiazze, predsednice Pokrajine Trst Marie Te-rese Bassa Poropat in deželnega odbornika za kulturo Roberta Molinara spregovorili še predsednik tržaške judovske skupnosti Andrea Mariani, rabin judovskih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini Itzhak David Margalit in (že nekdanji) tržaški škof msgr. Ev-genij Ravignani. Slednji je izpostavil pomen sodelovanja s tržaško judovsko skupnostjo, ki pa žal ni bilo vedno tako konstruktivno in zgledno. O tržaškem gostoljubju in sposobnosti sprejemanja drugih je spregovoril novi rabin Margalit, ki je še dejal, da s tovrstnimi prireditvami želijo spodbujati sožitje med narodi in obenem prispevati k ohranjanju judovske dediščine kot sestavnega dela evropske dediščine, kulture in zgodovine. Več o programu je v nadaljevanju povedala ena od njegovih snovateljic Maria Nicoletta Gaida, ki je uvodoma dejala, da je prireditev čudovita priložnost za predstavitev judovske kulture širši javnosti. Ta bo navade in tradicijo vernega Juda lahko spoznala že jutri zvečer, in sicer ob 20.30 na Trgu Giotti pred sinagogo, ko bodo počastili obred Havdalah, s katerim Judje končajo sobotni dan. Obred bo vodil rabin David Mar- galit, več o obredu in pomenu besede sprejemanje pa bo spregovoril ugledni profesor Haim Baharier. Ob tem naj še povemo, da bodo obiskovalci prejeli simbolična darila, in sicer vrečke dišav, ki so sicer del obreda, za glasbeno kuliso pa bo poskrbel izjemni izraelski pevec David D'Or, ki se bo ob tej priložnosti predstavil z izborom sakralnih napevov. Da je skupno življenje Judov in »Nejudov« lahko zelo uspešno in iskreno, se bomo prepričali v nedeljo, 6. septembra, ko bo ob 12.15 v srbsko-pravoslavni cerkvi na sporedu ekumenska molitev, pri kateri bodo sodelovali predstavniki vseh krščanskih skupnosti. Molitev bodo spremljali napevi srbske umetnice Bilje Krstic, po koncu duhovnega obreda pa bodo vsi navzoči pod šotorom na Trgu sv. Antona Novega lahko okušali dobrote judovske kuhinje. Ob 16.30 se bo nato dogajanje preselilo v Operno hišo Verdi, kjer bo potekala okrogla miza na temo srečevanja in sprejemanja. Med govorniki bo tudi slovenski pisatelj Drago Jančar, omenimo pa naj tudi tržaškega škofa Evgenija Ravignanija, bosanska profesorja Ismeta Bu-satlica in Enesa Karica, pa tržaško novinarko Gio-vanno Botteri itn. Živahno debato bodo popestrili tudi glasbeni nastopi Davida D'Ora, Dragan Dautoski Quarteta, Miriam Tukanove in Bilje Krstic. Sklepni del desete izvedbe evropskega dneva judovske kulture bo na sporedu istega dne v večernih urah (ob 21. uri), ko se bo Trg Giotti prelevil v velikansko koncertno prizorišče, na katerem bodo nastopili glasbeniki, ki nas bodo s svojimi skladbami popeljali v različne svetove. David D'Or nas bo popeljal v Izrael, Dragan Dautoski Quartet v Makedonijo, Miriam Tukan v arabski svet, Bilja Krstič pa nas bo s svojimi ritmi popeljala v Srbijo. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti tudi na dve razstavi, ki bosta obiskovalcem približali judovski vsakdan, vero, tradicijo, prehrano in praznike. Judovski muzej Carlo in Vera Wagner bo gostil razstavo, na kateri bodo obiskovalci s pomočjo fotografij lahko spoznali podrobnosti o tem, kako so albanski muslimani med drugo svetovno vojno rešili številne Jude, tržaška sinagoga pa bo gostila fotografsko razstavo, ki nam bo prikazala, kakšne so bile nekoč tržaške uličice, stara sinagoga, restavracije kasher ... Za konec naj še povemo, da bo mogoč tudi obisk sinagoge (ob 10., 11., 12., 19. in 20. uri) in judovskega pokopališča (ob 10., 11. in 16. uri) ter voden ogled Judovskega muzeja Carlo in Vera Wagner, vse prireditve pa so odprte za javnost in brezplačne. (sč) zahodni kras - V novi varianti regulacijskega načrta tržaške občine Kontovelska Upuka zazidljiva? Občinski svetnik Ukmar: Nobenega preplaha - Tudi v Illyjevem regulacijskem načrtu je bilo območje zazidljivo Upuka, pravijo domačini območju nasproti nove cerkvice med Prosekom in Kontovelom. Po ostrem ovinku je na desni strani, v smeri proti mestu, ob cesti avtobusno postajališče, ob njem je nameščenih osem zabojnikov: za plastiko, za papir, za steklo, za biološke odpadke. Prav njihova prisotnost je vsilila nekaterim tam bi-vajočim novo ime območja: »pr škovacah«. Kontovelska Upuka pa ima še tretje, ekološko bolj primerno ime: pri kostanjih. Celotno območje prekrivajo krošnje dvaindvajsetih mogočnih kostanjev; ob njih raste še petnajst akacij, na koncu, na pobočju proti kontovelski Mlaki, še tri jelke. V ponedeljek je bilo v senci kostanjev parkiranih 23 avtomobilov. Upuka je postala z leti pravcato parkirišče. Tu parkirajo svoja vozila ljudje, ki so s Krasa namenjeni v mesto. Ker so avtobusne povezave z zgoniškim Krasom sila redke, se vozniki pripeljejo s Krasa do Upuke, tu avtomobil parkirajo in se odpeljejo z avtobusom v Trst. Tako jim v mestu ni treba iskati parkirnega prostora. Upuka je postala zadnje dni tema pogovorov med domačini. »Zaslugo« za to zanimanje ima v začetku avgusta sprejeta varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine. V varianti je namreč območje vključeno v vaško jedro in označeno kot »zazidljivo«. Krajane je novica vznemirila. Ali to pomeni, da bodo lahko na Upuki gradili? Požagali mogočne kostanje? Porajala se je tudi domneva, zakaj naj bi Upuka postala zazidljiva. Po transakciji s kontovelskim Jusom naj bi tržaška ob- Območje Upuke nasproti nove cerkvice med Prosekom in Kontovelom kroma čina postala lastnica tega območja in spremenila njegovo namembnost, da bi zemljišče prodala in s tem zaslužila. Tako tolmačenje je popolnoma zgrešeno in ves preplah o bodočnosti Upuke je neutemeljen, je pojasnil občinski svetnik Demokratske stranke, domačin Stefano Ukmar, ki je z zadevo podrobno seznanjen. Prvič ni res, da je bila v avgusta sprejeti varianti občinskega regulacijskega načrta spremenjena namembnost zemljišča. Le-to je bilo zazidljivo že v prejšnjem regulacijskem načrtu, tistem, ki ga je leta 1997 odobrila Illyjeva levosredinska mestna skupščina. Območje je obsežno kakih 1.500 kvadratnih metrov, od tega je le dve tretjini površine vključeno v cono A2 (vaška jedra), preostalih 500 kvadratnih metrov je označenih kot cesta. Območje na Upuki je bilo leta 2006 res predmet transakcije med kontovelskim Jusom in tržaško občino. Stefano Ukmar jo je podpisal kot predsednik Jusa. To pa je bil dogovor izključno politično-upravne narave, je pojasnil Ukmar. Glede jusarskih zemljišč obstaja pravna nedorečenost, je ugotovil zemljiški sodnik. Dokler bo ta nedorečenost obstajala, ne bo mogla občina prodati ničesar, saj ni pravni lastnik zemljišča. Zato je nemogoče, da bi kdo na Upu-ki zidal, je zaključil občinski svetnik Demokratske stranke Ukmar. M.K. študijski dnevi Danes začetek Drage S predavanjem Davida Band-lja z naslovom ... Mi se imamo radi, ki bo posvečeno pregledu in viziji medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in v Sloveniji, se bodo danes popoldne ob 16.30 pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah začeli 44. študijski dnevi Draga 2009, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Tradicionalno srečanje, ki bo potekalo do nedelje, je letos posvečeno odnosom med matico in zamejstvom, pa tudi vprašanju sodobne krize krščanstva in analizi današnjega vseslovenskega trenutka v luči globalizacije. Poleg Bandlja bo o institucionalnih odnosih med Slovenijo in zamejstvom jutri ob 16.30 govoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, medtem ko bosta v nedeljo na sporedu dve predavanji: dopoldne bo ob 10. uri filozof in teolog Edvard Kovač govoril na temo Postkrščan-ska era ali vek novega krščanstva?, popoldne ob 16. uri pa bo sociolog Matej Makarovič predaval o Sloveniji, Evropi in globalizaciji. V nedeljo zjutraj bo ob 9. uri tudi maša, ki jo bo daroval škof msgr. Evgen Ra-vignani, medtem ko bodo popoldne predstavili novo fotomonografi-jo avtorice Alice Zen o pisatelju Alojzu Rebuli ob njegovi 85-letnici. V okviru spremnih pobud Drage 2009 je treba omeniti tudi razstavo fotografa Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov Drage, ki jo bodo odprli jutri ob 11. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. V Boljuncu vadba pilatesa že v teku Po poletnem premoru stopa Skupina 35-55, ki deluje pri SKD France Prešeren iz Boljunca, v četrto leto delovanja. Med plodno delovanje skupine, ki organizira v društvu predavanja in kulturne večere, spada tudi prirejanje pohodov in vadba pilatesa ter telovadba. Pod strokovnim vodstvom Sandre Benčič se je v torek, 1. septembra, v telovadnici srednje šole Simon Gregorčič v Dolini spet zbralo lepo število telovadk, ki si prizadevajo, da bi z vadbo izboljšale svojo kondicijo in naredile nekaj zase. Pilates je posebno primeren za ženske, ker v nasprotju z mnogimi drugimi oblikami vadbe za moč pomaga pridobiti dolge, ne-nabite mišice. Pri tradicionalni vadbi uporabljamo le nekatere mišice, ki jih lahko preobremenimo in to lahko pripelje do bolečin in poškodb. Pri pilatesu treniramo tudi več mišičnih skupin naenkrat, zato je verjetnost poškodbe nižja, pilates pa izboljša tudi gibljivost sklepov in mišic. Pri pravilni izvedbi vaj je treba miselno nadzorovati gibanje in dihanje. S pila-tesom si bomo izboljšali telesno držo in pridobili mišični tonus. Vadba poteka, za tiste, ki so že obiskovale tečaj, ob torkih in petkih (samo še danes od 18. do 20. ure - od torka dalje pa od 19. do 21. ure). Uvajalni tečaj za začetnice pa se bo začel v sredo, 9. septembra, od 18. do 19. ure. Zainteresirane naj pridejo v telovadnico v udobni in oprijeti trenirki, s seboj pa naj prinesejo telovadno blazino ter brisačo. Za informacije lahko pokličete Sonjo na tel. št. 333 3616411 od 17. do 18. B Petek, 4. septembra 2009 TRST / CONTRADA - Gledališka sezona 2009/10 »Leto emocij« ob nadaljevanju tradicije Sezono bodo pričeli z delom v tržaškem (italijanskem) narečju Na včerajšnji tiskovni konferenci, s katero je gledališče La Contrada predstavilo program letošnje sezone, je bilo začutiti pozitivno, ustvarjalno in konstruktivno energijo, ki bi jo v tem trenutku privoščili vsakemu gledališču. Težave seveda obstajajo, predsednica Livia Amabilino pa raje govori o možnih rešitvah in o umetniških vizijah, ki bodo zaznamovale programske izbire. V delno prenovljeni in tehnično posodobljeni dvorani bodo gledalci, po letošnjem geslu, doživeli »leto emocij«, ki bo obenem nadaljevalo tradicijo in poslanstvo tega gledališča ter utrdilo nove usmeritve. Vezna tema bo vprašanje identitete in lastne vloge v odnosu do nujnih sprememb oz. razvoja okolja, v katerem živimo in delujemo. Predstave bodo obravnavale široko razsežnost teme v okviru treh glavnih sklopov, ki zaznamujejo bolj artikulirano snovanje tržaškega gledališča. Med stalnicami je vsakoletna, krstna izvedba predstave v tržaškem narečju, s katero se sezona začne. Ariella Reggio bo tokrat protagonistka predstave Remitur! Ženske v parlamentu, ki govori o protestni odpovedi seksu žensk, ki se borijo proti nesposobnosti moških na oblasti. Tekst je štiriročno delo Uga Vi-cica in režiserja Francesca Macedonia, ki je obljubil, da bo predstava presegla golo zabavo in jo je duhovito posvetil vsem abonentkam Contrade. Povezavo s teritorijem portjuje tudi večletni projekt uprizarjanja gledaliških del Itala Sveva, tokrat z diptihom Neizdana komedija in Pred plesom v režiji Maurizia Zacchigne, ki je premierno zaživel v okviru letošnjega poletnega festivala Gledališča v gledališču. Tržaški avtor Pino Roveredo je ravno tako protagonist večletnega projekta adaptacij literarnih uspešnic, ki je odprl in nadaljuje pomemben načrt gledališča z uvedbo bolj angažiranih, večkrat problematičnih tem. Od 10. do 22. novembra si bo publika laho ogledala odrsko branje njegovega romana Ljubo-bitje, zgodbe o materi, ki se sooča s problemom zasvojenosti z mamili. Tudi tokrat je sam Roveredo napisal adaptacijo (dvakrat, saj so mu na vlaku ukradli ro- kopis prve različice), v kateri bo glavno vlogo zasedla Maria Grazia Plos. V sklop novih ponudb gledališča La Contrada spada tudi ponovitev (za tržaško publiko gre vsekakor za pre-miero) zanimive in ironične predstave eklektičnega Alberta Savinia Kapetan Odisej, s katero je tržaško gledališče de-bitiralo na letošnjem gledališkem bienalu v Benetkah. Gledalci si vsako leto želijo in pričakujejo tudi srečanja z osebnostmi italijanskega gledališkega in televizijskega sveta; na tem področju bo sezona doživela svoj višek z gostovanjem predstave o italijanski identiteti ob 150-letnici zedinjenja, v kateri bosta v var-jetejskem duhu nastopila Maurizio Mic-heli in Tullio Solenghi. Na oder bodo v teku sezone stopili tudi Loretta Goggi (SPA.Samo iz ljubezni), Andrea Giordana v Priestleyevi kri-minalki Inšpektor na obisku, Gianfran-co D'Angelo (Domači oranžev vrt Nei-la Simona), Paolo Poli (Abecedniki), Massimo D'Apporto (Stanovanje Billy-ja Wilderja), Teo Teocoli z lastnim šo-vom, Patrizia Milani in Carlo Simoni v klasiku Obrt gospe Warrenove Georgea Bernarda Shawa. Bani vabijo na šagro pod kostanji Pred sto in več leti je bilo pri Banih v navadi, da se prvo septembrsko nedeljo proslavi konec sezonskih opravil na posestvu Burgstaller-Bidischini. V vasi so prirejali praznik, skupaj so se poveselili in veleposestnikom zaželeli dober povratek v mesto. »Gospodarji« so že zdavnaj zapustili Bane, Slovensko kulturno društvo Grad pa v spomin na tiste praznične dni prireja »šagro pod kostanji«, ki bo letos potekala v soboto 5. in nedeljo 6. septembra. Jutri bodo kioske odprli ob 18. uri, tako jutri kot v nedeljo pa bo v večernih urah tudi ples s skupino Souvenir. V nedeljo (ob 17. uri) se bodo domačinke in domačini v narodnih nošah sprehodili po vasi v družbi godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč ter harmonikarja Rada Andolška. Sprevodu bo sledil tudi ples in koncert domačih viž. Šagro pod kostanji bo obogatila tudi razstava devetnajstletnega Leona Mah-niča iz Vogelj, ki se uspešno preizkuša v obrtniški obdelavi kamna. V Gročani tradicionalni vaški praznik SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga vabi na Septembrski vaški praznik s sejmom tipičnih pridelkov Krasa, ki bo v Gročani od danes do nedelje. Praznik prireja v sodelovanju z občinama Dolina in Hrpelje-Kozina ter s podporo Zadružne kraške banke. Danes bodo ob 20. uri odprli kioske, predvidena pa je tudi rock zabava z goriško glasbeno skupino The Maff. Jutri, 5. septembra, bo ob 16. uri na vrsti odprtje fotografske razstave mlajšega domačega ustvarjalca Diega Gerija »Kmečki utrinki«. Predstavil ga bo prof. Boris Grgič, za glasbeno spremljavo pa bo poskrbel harmonikar Patrik Racman. Obenem bo potekala predstavitev izdelkov in publikacije otroških poletnih delavnic društva Krasno polje na temo »V sožitju z naravo nekoč in danes«. Razstava bo na ogled še v nedeljo od 10. do 20. ure. Odprtje kioskov in sejma tipičnih pridelkov Krasa bo ob 17. uri, od 20. ure dalje pa bo igrala skupina Ni panike. V nedeljo, 6. septembra, se bo vaški praznik odvijal cel dan, saj bodo tako kioski kot sejem tipičnih kraških pridelkov odprti že od 10. ure dalje. V popoldanskem času se bo ob 17. 30 začel kulturni program z nastopom Pihalnega orkestra Divača. Sledila bosta pozdravna nagovora županov sodelujočih občin, ki bosta praznik uokvirila v pobudo »Odprta meja v novem času«. Nedeljski večer bodo od 19. ure poživeli zvoki znanega istrskega ansambla Ne me jugat. Obiskovalce obveščamo, da bo vse tri dni urejeno primerno parkirišče. Mladinska ustvarjalnost V parku Finžgarjevega doma na Op-činah se bosta jutri zaključila Festival mladinske ustvarjalnosti in Draga mladih. Ob 10. uri bo pod velikim šotorom stekla okrogla miza, pravzaprav neke vrste talk-show. Oblikovali ga bodo predstavniki nekaterih zamejskih ustanov na eni in predstavniki mladih na drugi strani. Ravnateljica Slorija Maja Mezgec, odgovorni urednik spletnega portala SloMedia.it Darko Bradassi, predsednik sekcije prostih poklicev pri SDGZ Alan Oberdan in režiser Boris Kobal bodo odgovarjali na vprašanja in izzive mladih Julije Berdon (društvo MOSP), Aljoše Jar-ca (Prihodnost), Bojana Mevlje (središče Rotunda) in moderatorke Pa-trizie Jurinčič (MOSP) o tem, ali imajo mladi v zamejstvu dovolj konkretnih priložnosti za udejanjanje lastnih kreativnosti, inovativnosti, zamisli in ambicij. Koliko mladih odhaja v druga mesta ali v tujino na študij in izpopolnjevanje, koliko jih odgovorne in ugledne službe išče (najde) v tujini? Ali zamejski prostor - vključno s šolo, organizacijami in ustanovami -dovolj nagrajuje kreativne in ambiciozne mlade? Ali so še vsi vzvodi odločanja v rokah starejše generacije? Na okroglo mizo so vabljeni vsi -tako mladi, ki bi radi na to temo izrazili svoje mnenje, kot starejši, ki jim je pri srcu mlajša generacija. Ob 21. uri se bodo na zaključnem nastopu v Fin-žgarjevem domu predstavili udeleženci delavnic, ki jih je MOSP organiziral v sklopu festivala: gledališka skupina bo predstavila hudomušen prizor »Bos(s)i v šoli«, plesna skupina koreografsko točko, nastopilo bo nekaj besednih ustvarjalcev, udeleženci likovne in fotografske delavnice bodo postavili razstavo svojih del. Včeraj danes Danes, PETEK, 4. septembra 2009 ZALKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 19.15 in zatone ob 6.12 Jutri, SOBOTA, 5. septembra 2009 LOVRENC VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, veter 11 km na uro sever, vlaga 72-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. ¿j Čestitke Predsednica Livia Amabilino namesto o težavah raje govori o možnih rešitvah in o umetniških vizijah, ki bodo zaznamovale programske izbire kroma Skupaj bo na odru zaživelo 14 predstav (od katerih šest v lastni produkciji in koprodukciji), ki skušajo ponujati čim širšo paleto zvrsti in govoric in s tem nagovarjati raznoliko publiko. Nadaljevale se bodo tudi koncertne izvedbe gledaliških tekstov, razne dejavnosti na teritoriju, delovanje gledališke šole s četrtim, dvoletnim tečajem, a o tem bodo spregovorili v naslednjih tiskovnih konferencah. Vodstvo gledališča La Contrada je ob vodilnih umetniških smernicah potrdilo tudi srčni pristop k delu v širšem kontekstu povezave s celotno tržaško stvarnostjo, od spomina na pred kratkim preminulega kritika Tullia Kezicha do iskrene zahvale vsem prisotnim predstavnikom tržaških gledališč, ki - po besedah Amabilinove - ravno v tej fazi najbolj potrebujejo složnost in enotnost, kljub različnim vizijam. (ROP) Dragi DIEGO. Danes polnoleten si postal in okoli boš končno nas peljal. Let uspešnih, srečnih, zdravih naj še bo, v naši družbi naj ti bo lepo. Use njbulše kličjo ti z grčanske klape vsi. Dragi DIEGO, za tvoj 18. rojstni dan ti želimo: ocean sreče, jezero ljubezni, potok uspehov in niti kapljice trpljenja. Nona, nono, Nives, Franko, Devan in Cristina. Dobrodošel FILIP KALC. Mami Martini in očku Tomažu čestitamo, brhkemu Filipu pa želimo polno zdravih, srečnih in veselih dni in mirnih noči. Rado, Iztok, Irena in Mitja. Martina in Tomaž sta mama in očka postala, malega FILIPA bosta pestovala, njegov nasmeh vsak dan občudovala. Veliko veselih dni želimo Tamara in fantje tri. Martino in Tomaža je razveselil prihod malega FILIPA. Novope-čenima staršema čestitava, Filipu pa želiva vso srečo v življenju. Stric Raj-ko in teta Jožica. Filip je s svojim prihodom osrečil mamico Martino in očka Tomaža. Srečnima staršema prisrčne čestitke, novorojenčku pa želimo srečno, zdravo in veselo življenje nonoti Nadja in Anamarija, Aldo in Dušan, teta Mojca in stric Zoran Ringa, ringa, raja mali Filip v zibki nagaja! Mamici Martini in očku Tomažu čestitamo vsi pri TFS Stu ledi Novica, da sta Martina in Tomaž Filipa dobila, je vseh na SLORI-ju razveselila. Z lepo družinico se veselimo in vso srečo malčku želimo. [I] Lekarne Do sobote, 5. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Capo di piazza Mons. Santin 2 -040/365840, ul. Commerciale 21 -040/421121, Milje - Lungomare Vene-zia 3 - 040/274998, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine - ul. Prosecco 3 - 040/422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040/767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009 Park Finžgarjevega doma Opčine Dunajska cesta 35 / s Danes, 4. septembra Ob 16.30: dr. David Bandelj ... MI SE IMAMO RADI (Pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji) Jutri, 5. septembra Ob 16.30: dr. Boštjan Žekš SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PO PADCU MEJA, V OBDOBJU GLOBALIZACIJE f, \ Odbor za proslavo bazoviških junakov vabi na SPOMINSKO SVEČANOST danes, 4. septembra 2009, ob 16.uri pri spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju v Kranju Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od pon. do pet. od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Id Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah, št. 133, odprla osmico. Vabljeni ste na domač prigrizek! NA KONTOVELU - Kamence je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Davidu v Samator-ci št. 5. Vabljeni! Telšt.: 040-229270. OSMICA pri Štolfovih, Salež 46, nudimo domače dobrote. Tel. št.: 040-229439. OSMICA NA KATINARI PRI NADLIŠKOVIH je odprta za nekaj dni. Margaret in Boris Mihalič z družino vabita na obisk. OSMICO je odprl Milič Stanko v Zgoniku. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Med-javas 21. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan Anto-nič, Cerovlje 34. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-299800. Loterija 3. septembra 2009 Bari 7 67 B5 39 5 Cagliari 39 57 15 49 23 Firence 13 62 29 51 34 Genova 47 23 42 76 63 Milan 5 20 B0 22 67 Neapelj 77 B0 53 76 BB Palermo 36 70 27 17 65 Rim 9 45 70 39 16 Turin 67 47 73 9D 22 Benetke 55 72 6 6B 5B Nazionale 19 40 36 B9 17 Super Enalotto Št. 106 18 54 56 58 62 66 jolly 32 Nagradni sklad 5.962.906,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 46.609.053,77 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 1.192.581,39€ 59 dobitnikov s 5 točkami 15.159,94 € 2.925 dobitnikov s 4 točkami 305,79 € 91.974 dobitnikov s 3 točkami 19,44 € Superstar 45 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 30.579,00 € 436 dobitnikov s 3 točkami 1.944,00 € 7.735 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 48.922 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 113.396 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Petek, 4. septembra 2009 SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga vabi na tradicionalni Sefvtembr&iii va.&ki /vratnih, Danes ob 20.00: odprtje kioskov in zabava s skupino THEMAFF Jutri ob 16.00: otvoritev fotografske razstave Diega Gerija »Kmečki utrinki« ter razstave gradiva in izdelkov projekta »V sožitju z naravo danes in jutri« ob 17.00: - odprtje kioskov a- - sejem tipičnih pridelkov Krasa ob 20.00: ples s skupino NI PJiNlKE V nedeljo, 6. septembra 2009, ob 10.00: -odprtje kioskov a» - sejem tipičnih pridelkov Krasa a» - fotografska razstava Diega Gerija »Kmečki utrinki« ter razstava gradiva in izdelkov projekta »V sožitju z naravo danes in jutri« ob 17.30: - nastop Pihalnega orkestra DIVAČA - pozdrav županov Občine Dolina in Občine Hrpelje-Kozina ob 19.00: ples s skupino NEMEJUQAT Praznik prirejamo pod pokroviteljstvom in v sodelovanju z občinama Dolina in Mrpelje-Kozina v okviru pobude »ODPRTA MEJA« V NOVEM ČASU OBČINA EOIIHA * H«»EU1 H.Ú J 'H' ZKB § MOSP vabi v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na okroglo mizo U Kino AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Videocracy -Basta apparire«. CINECITY - 16.30, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ricatto d'amore«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La custode di mia sorella«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10, 17.10, 18.10, 19.10, 20.10, 21.10, 22.10 »L'era glaciale 3 -L'alba dei dinosauri 2D«. FELLINI - 15.45, 17.50 »Le 13 rose«; 20.00, 21.45 »Fa la cosa sbagliata«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ricatto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Cheri«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.35, 20.10, 21.50 »Le ombre rosse«. KOPER - KOLOSEJ - 18.30, 20.20, 22.10, 0.00 »Brez povratka 4 3D«; 17.30, 19.30, 21.30, 23.30 »Grda resnica«; 20.00 »Taxi 4«; 18.00, 21.50, 23.50 »Vse moje bivše«; 16.40 »G-For-ce«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »L'era glaciale - L'alba dei di-nosauri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La custode di mia sorella«; 20.15, 22.15 »Il messaggero«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 16.30, 18.15 »Sex movie in 4D«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale - L'al-ba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.15, 18.00, 19.45, 21.30 »L'era glaciale - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 4: 17.30, 20.10, 22.00 »Ricatto d'amore«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.10 »La custode di mia sorella«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo v soboto, 5. septembra, šola zaprta ter da se bo pouk začel v ponedeljek, 14. septembra, ob 8. uri. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti od ponedeljka do petka tajništvo odprto od 9. do 14. ure. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI SIMONA GREGORČIČA V DOLINI se bo pouk začel v ponedeljek, 7. septembra. ob 7.45. NA DRŽAVNI SREDNJI ŠOLI Igo Gruden v Nabrežini se bo pouk začel v torek, 8. septembra, s sledečim urnikom: 7.45 - 13.15. VEČSTOPENJSKA ŠOLA NA VRDELI obvešča, da se bo pouk na osnovnih šolah (Fin-žgar, Milčinski in Župančič) začel v sredo, 9. septembra, prvi teden od 8.30 do 12.30 brez kosila. Pouk v vrtcih (Lonjer in Barko-vlje) bo tudi stekel 9. septembra, prvi teden od 8. do 12.30 brez kosila. Pouk na srednji šoli Ciril in Metod (Sv. Ivan in Katinara) bo stekel 10. septembra od 8. do 13.30. Nadaljnje informacije dobijo starši na šoli, oziroma vrtcih prvi dan pouka. □ Obvestila IMAJO MLADI V ZAMEJSTVU DOVOU PRILOŽNOSTI ZA UDEJANJANJE LASTNE INOVATIVNOSTI IN KREATIVNOSTI? Sodelujejo: Bojan Mevlja (Rotunda), Aljoša Jarc (Prihodnost), Julija Berdon (MOSP); moderira Patrizia Jurinčič (MOSP) Maja Mezgec (Slori), Darko Bradassi (Slomedia.it), Alan Oberdan (SDGZ), Boris Kobal (Studio Art) r Park Finžgarjevega doma na Opčinah, JUTRI, 5.9., ob 10.00 \A BambiCeva Galerija p r i rt¡ □ edprije fotogfbfcke raiUove Petra C vel barja Brezmejni študijski dnevi -Tri desetletja izrazov Drage Uvodna besedo Sui-j Morfdari. V £odelo*tni¿u i D5I n Tc^to i i 5 pr¡spívi(OíTl l\)lffiOÍ¡rW Trsi "TFUeSTE V s-öho1-ür S, septembra 2009 ob U- uri. Ogled da 2B. itpltmbro 7DD9. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČI- NAH sporoča, da se bo pouk v vseh šolah in vrtcih pričel v četrtek, 10. septembra, ob 8. uri. Prva dva dneva se bo pouk zaključil ob 12.30 brez kosila. Reden pouk s kosili in podaljški, se bo v vseh osnovnih šolah pričel v ponedeljek, 14. septembra. V otroških vrtcih pa se bo v tednu od 14. do 18. septembra pouk zaključil ob 13.30 po kosilu. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI sporoča, da se bo pouk v vrtcih in šolah začel dne 10. septembra, ob 8. uri in se zaključil ob 13. uri. Vse nadaljnje informacije bodo starši prejeli prvi dan pouka. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. RAVNATELJSTVO LICEJA FRANCETA PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 10. septembra, ob 10. uri. Ve-roučitelj vabi k začetni šolski maši isti dan ob 9.30 v svetoivansko cerkev. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. ČEZMEJNI DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR KRASJE začenja s pripravami na festival v Dubrovniku s prvo vajo, ki bo danes, 4. septembra, ob 17.uri v Bazovskem domu. Vabljena dekleta stara od 14 do 20 let. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah še danes, 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 349-7597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemillenium.com. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah še danes, 4. septembra, od 9. do 13. ure. Prijavite se lahko ne nujno za vseh pet dni! Info na tel.št.: 3331176331 (Nidia). ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) danes, 4., v torek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 3200488202. KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko njena svetovalna služba opravila danes, 4. septembra, meritve sladkorne stopnje in kislosti grozdja od 10. do 12. ure na kmetiji Dušana Križmana, Kontovel št.112. O nadaljnjih meritvah bo zveza obvestila vinogradnike v prihodnjih dneh. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.00-16.00) še danes, 4. septembra. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L albe-ro Azzurro obveščajo, da bo brezplačna lu-doteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 4. in 11. septembra: »Smešne pripovedke smešnih živalic«, »Karleto neubrani petelinček«; 9. in 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040-299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK MILJE prireja na Trgu Caliterna, od danes, 4. septembra, do ponedeljka, 14. septembra, praznik komunističnega tiska. Vsak dan odprtje kioskov ob 17. uri, vsak večer razstave in ples. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemil-lenium.com. DRUŠTVENI BAR SKD TABOR v Prosvetnem domu na Opčinah ima nova upravitelja. Carlo in Kristijan Ferfoglia vabita člane, prijatelje in znance na otvoritev, ki bo v soboto, 5. septembra od 18.00 dalje. LJUDSKI DOM IZ PODLONJERJA vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, na tradicionalni praznik grozdja. Odprtje kioskov ob 18. uri, v nedeljo ob 19. uri nagrajevanje najlepših »rašponov«, v soboto ples z ansamblom »Le mitiche pirie« in v nedeljo z Maurom. MOSP vabi v klopu Festivala mladinske ustvarjalnosti na okroglo mizo »Imajo mladi v zamejstvu dovolj priložnosti za udejanjanje lastne inovativnosti in kreativnosti?«. Pri debati v stilu talk-showa bodo sodelovali: Maja Me-zgec (Slori), Darko Bradassi (Slomedia.it), Alan Oberdan (SDGZ), Boris Kobal (Studio Art) in predstavniki mladih Bojan Mevlja (Rotunda), Aljoša Jarc (Prihodnost), Julija Berdon (MOSP); moderira Patrizia Jurinčič (MOSP). Park Finžgarjevega doma v soboto, 5. septembra, ob 10. uri. Vabljeni! ORGANIZACIJSKI ODBOR za proslavo bazoviških junakov, vaške organizacije iz Bazovice, TPPZ Pinko Tomažič in Zveza slovenskih kulturnih društev vabijo na koncert Ženskega pevskega zbora Kombinat iz Ljubljane (dir. Mateja Mavri) v soboto, 5. septembra, ob 20. uri v Bazovico-Športni center Zarja. SKD GRAD od Banov, vabi na »Šagro pod kostanji«, ki bo v soboto, 5. in nedeljo, 6. septembra, na vaškem trgu pri Banih. Topli vabljeni! STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK PESCATORI vabi v soboto, 5., in v nedeljo, 6. septembra, v Ljudski dom v naselju Sv. Sergija na praznik komunističnega tiska. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo na ba-zovski gmajni v soboto, 5. septembra tradicionalni »Taborni ogenj« v spomin na bazoviške junake. Vsi člani se bomo zbrali ob 16.00, ko se bo začel popoldanski program. Ogenj se bo predvidoma začel ob 21.30. S sabo naj vsi prinesejo tudi popolne kroje (jeans, srajca in rutka), za večerjo bo pri- skrbljeno. V nedeljo, 6. septembra pa se bomo na bazovski gmajni zbrali ob 14.30 v popolnem kroju. Taborniški srečno. KINOLOŠKI KLUB KOMEN prireja tečaj šolanja psov vseh pasem in vseh starosti. Tečaj za mladiče od 3 meseca starosti dalje prične v nedeljo 6. septembra, ob 9.45 na klubskem poligonu v Komnu. Za informacije kličite na 00386-41345201 ali 339-2863299. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 6. septembra ob 9.30 pri Ka-lu v Bazovici. ŽUPNIJA SV. MARTINA S PROSEKA vabi na praznik Marijinega rojstva v torek, 8. septembra, ob 18.10, k slovesni sv. maši, ki jo bo daroval g. škof Evgen Ravignani. Po sv. maši bo vodil procesijo s kipom Matere božje. To bo tudi prilika, da se poslovimo od našega g. škofa. Dobrodošle narodne noše in vsi ljubitelji naše skupne matere Marije. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste mlade muzikante od 9. do 16. leta; prva vaja v torek, 8. septembra, v Štalci, v Šempolaju, ob 19.15. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od 12. septembra urad na ul. Cicerone 8, odprt vsako soboto med 17. in 18. uro. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evi-denza (v ospredju)«. 0 Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Vljudno vabljeni vsi pevci. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 PISARNA IŠČE VAJENKO za tajniško mesto, po možnosti s trgovsko izobrazbo. Prijave pošljite na naslov pisarna@email.it V BARU PRI BOJANI V KRIŽU - danes, 4. septembra, od 20.30 dalje zabava s TREMI PRAŠIČKI. NOVA PEČ NA DRVA - Unical Fokulus - z garancijo (1.700,00 ), prodajam Tel.št.: 3461481428. ODDAM V NAJEM trisobno stanovanje v centru Sežane, prenovljeno leta 2005. Najemnina po dogovoru. Tel. 040 - 291488 v večernih urah. PODARIM rabljeno dnevno sobo v dobrem stanju. Tel. št.: 347-5813011. PRIDITE SI nabirat sami češplje, naravne, biološke: 5,00 evrov za 10 kg. Tel. št.: 040576116. PRODAJAM grozdje malvazija na trti, odlične kakovosti, v Barkovljah. Tel. št.: 04043142 PRODAJAM stanovanje, ul. Giuliani. Tri spalnice, kopalnica, dnevni prostor z balkonom. Klimatizirano in z centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Informacije na tel. št. 348-5289452. PRODAJAM DOMAČ KROMPIR, tel. 048178066 ob uri obedov. PRODAJAM motor, znamke honda cbr 125 r, letnik 2007, prevoženih 7.400 km, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Klicati na št. 334-2984054. PRODAM enosobno stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici (Slovenija). Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM grozdje za vino. Tel. 040-280674. PRODAM knjige za prvi in drugi razred družboslovnega liceja ter knjigi Kemija Danes 1 z delovnim zvezkom in Dreimal Deutsch. Tel. št.: 340-3968716. PRODAM knjige za prvi razred liceja: Obča geografija in L'Italiano: grammatica e scrit-tura. Tel. št.: 339-3280638. PRODAM nissan king cab, letnik '92, 2.500 diesel, črne barve, cena po dogovoru. Tel.: 329-1838599. PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega liceja. Tel. št.: 347-6868225. PRODAM KOMAJ KUPLJENO knjigo matematike Planum, primerno za 2. letnik gimnazije. Cena 15,00 evrov. Tel. 340-9732328. PRODAM MODERNO OTROŠKO SOBO: pograd (soppalco), pisalna miza, stol, nočna omarica, tri police, omara in TV polica. Barva češnja/modra. Cena 450,00 evrov. Tel. 335-8006047 po 14.30. PRODAM črno in belo grozdje v dolinski občini. Možen prevoz. Tel. 338-2639849. PRODAM knjige za vse razrede Klasičnega li-ceja. Tel. 349-6236171. PRODAM posodo za grozdje »bdenj« za 10 kv.; železna vrata 2x80 cm ter hladilnik detroit s tremi predali. Vse v odličnem stanju. Tel. 040-814212. PRODAM štedilnik na drva, v dobrem stanju, dolžina 1 m. Tel. 338-7318445. PRODAMO grozdje po ugodni ceni, tel. št.: 347-6915635. V BLIŽINI Senenega trga (P.zza Foraggi) oddajam opremljeno stanovanje; kuhinja, ena soba, kopalnica in shramba. Tel. 040948080. V DANAH PRI SEŽANI prodam zazidljivo parcelo 680 kv. m., lepa lokacija s pogledom na Nanoško planoto. Tel. 338-7412320. V DOLINSKI OBČINI prodam grozdje in vino refošk. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3485913172 ob uri kosila. V SEŽANI prodam stanovanje z vrtom in garažo. Pogled odprt. Informacije na tel. št.: 040-229343 ob večernih urah. ŠTUDENTKA jezikovne fakultete išče delo kot varuška; možna tudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. št.: 3402551371. Prispevki S Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. LJUBITELJEM ŽIVALI podarimo dvomesečne stare psičke. Tel. št.: 040-229224. NA KRAŠKI OHCETI v Repnu sem izgubil nekaj okroglih gumbov narodne noše. Če jih je kdo našel naj prosim javi na št.: 3476849247. V spomin na Miro Remec vd. Štoka daruje Davorin Daneu z družino 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na brata Fulvija daruje Moreno 50,00 evrov za KD Rdeča Zvezda. Ob 49. obletnici smrti Danila daruje sestra Marija Križmančič 50,00 evrov za Šentjakobsko kulturno društvo. V spomin na Celesto Zavadlal darujeta Legi-ša Janko in Nadja z družino 100,00 evrov za SKD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Angele Milič darujeta Marija in Mirko 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. V isti namen daruje Ljudmila 15,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu. Namesto cvetja na grob Angele Milič darujejo Silva, Stelio in Janko 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB V Repnu 10 Petek, 4. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI trst - Sinoči v avditoriju muzeja Revoltella Vileniško srečanje privabilo (preveliko) množico poslušalcev Vsi namreč niso mogli prisluhniti Claudiu Magrisu, Borisu Pahorju in Dragu Jančarju - Poklon Fulviu Tomizzi V okviru mednarodnega literarnega festivala Vilenica se je sinoči v nabito polnem avditoriju tržaškega muzeja Revoltella odvijalo srečanje s tržaškima avtorjema Borisom Pahorjem in Claudiom Magrisom, ki ga je vodil pisatelj Drago Jančar. Po pozdravnih besedah župana Roberta Dipiazze, ki je izpostavil kako včerajšnji dogodek dejansko pomeni dodatni korak na poti preseganja preteklosti in združevanja večetničnega in versko raznolikega Trsta, se je pričela debata z naslovom Trst in njegova obmejna identiteta, ki jo je Pahor posvetil škofu Bonomu, kateri je za časa reformacije deloval v mestu. Poleg predsednice tržaške pokrajine Marie Terese Basse Poropat se je srečanja udeležila tudi dolinska županja Fulvia Premolin. Uvodoma so avtorji spregovorili o pomenljivi vlogi, ki jo je Fulvio Tomizza, prvi vileniški nagrajenec, imel v našem širšem prostoru. Sledila so Jančarjeva vprašanja o iskanju resnice in premagovanju demonov prek književnega ustvarjanja. Pahor je nato govoril o svoji taboriščni izkušnji, fašizmu, diktaturah in o razsvetljenih tržaških pisateljih italijanskega jezika. Dalje se je debata z Magrisom, letošnjim vileniškim nagrajencem, dotaknila aktualne istovetnosti srednje-evropskega prostora, izvirnosti življenja in literature ter sklenila z optimistično Pahorjevo oceno-željo glede prihodnosti tržaške stvarnosti. Danes se bodo gostje literarnega festivala Vilenica podali v Ljubljano, kjer se bo odvijal pester kulturni spored, ki se bo sklenil z večernim sprejemom pri ljubljanskem županu na mestnem gradu. O včerajšnjem debatnem srečanju bomo še poročali. (Mch) Današnji program V ljubljanski knjigarni Konzorcij bodo ob 12.30 predstavili Pahorjeva roman Spopad s pomladjo v angleškem prevodu in Izbrana dela, ter dve deli nagrajenca Vilenice 2008 Andrzeja Stasiuka; prisoten bo Boris Pahor. Ob 16. uri bo v Društvu slovenskih pisateljev okrogla miza o flamskem literarnem prostoru, ob 20. uri pa se bo dogajanje pomaknilo na ljubljanski grad, kjer bo slovesno literarno branje z Borisom Pahorjem in Claudiom Magrisem. Svoj pozdrav bodo prinesli ministrica za kulturo RS Majda Šir-ca, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Jankovič in predsednik Društva slovenskih pisateljev Slavko Pregl. Vsi se niso prebili do malega tržaškega avditorija kroma vilenica '09 - V sodelovanju s Skupino 85 H • g • ■ v v# • Tomizzove poti v angleščini Tomizza je prvi prejel nagrado vilenica - Večnarodno skupino letošnjih udeležencev je po tržaškem središču vodila Patrizia Vascotto Ob deseti obletnici smrti prvega nagrajenca Vilenice Fulvia Tom-izze so letošnji udeleženci festivala obiskali kraje iz njegovih romanov. Lepa skupina se je včeraj popoldne sprehodila po Tomizzevih poteh in prisluhnila angleški razlagi Patrizie Vascotto. Tomizzeve poti po Trstu so namreč kot znano nastale kot projekt Skupine 85, urejata in vodita pa jih Stella Rasman in Patrizia Vascotto, podpredsednica in predsednica Skupine 85. Večnarodna druščina literatov in založnikov je že med avtobusnim prevozom iz Lipice do Trsta prisluhnila uvodnemu predavanju Patrizie Vascotto, nato pa so se sprehodili od tržaškega kanala mimo Trga sv. Antona, Ponteroša in Velikega trga do muzeja Revoltella. ljubljana - 28. grafični bienale Šest razstav in vrsta spremljevalnih dogodkov Letošnji bienale, ki ga bodo uradno odprli jutri, bo posvečen lani preminulemu Zoranu Kržišniku - Za dobitnika velike nagrade razglasili umetniško zadrugo Justseeds Grafični bienale v Ljubljani, prireja ga Mednarodni grafični likovni center (MGLC), bo v 28. izdaji ponudil šest razstav in vrsto spremljevalnih dogodkov. Obilica dogodkov bienale, ki se pričenja danes, spreminja v festivalsko prireditev, je na včerajšnji novinarski konferenci povedala direktorica MGLC Lilijana Stepančič. Kot je še povedala, bo letošnji bienale posvečen lani preminulemu Zoranu Kržišniku, pobudniku in dolgoletnemu vodji bienala. V zgodovini bienala in kot prelomno označila leto 2001, ko je bienale stopil na pot nenehne transformacije. Grafično umetnost je povezal z umetnostjo tiska in jo vpel v aktualno umetnostno dogajanje. Kot je dejala Ste-pančičeva, je sprememba koncepta tedaj povzročila precej hude krvi in zavračanja, Kržišnik sam pa jo je razumel in jo podprl. Na novinarski konferenci so za dobitnika velike nagrade (Grand Prix) bienala razglasili umetniško zadrugo Justseeds. To je decentalizirana skupnost umetnikov, ki so združili moči zaradi promoviranja svojega dela, sodelovanja in medsebojne podpore v okviru skupine in drugih družbenih gibanj. Nagrajenca je izbrala žirija v sestavi Katia Anguelova (Bolgarija/Italija), Bassam El Baroni (Egipt), Valeria Ibraeva (Uzbekistan), Julia Mortiz (Nemčija), Kim Jyeong-Yeon (Južna Koreja), Eha Komissarov (Estonija) in Jota Castro (Peru/Bruselj). Polje, ki ga zarisuje ljubljanski grafični bienale, po besedah načelnika oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana Uroša Grilca ni polje harmoničnega dogajanja in kontinuiranega razvoja, ampak je polje prelomov, dilem, razpotij. Sicer pa sam bienale vidi kot priložnost, da se nekatera prizorišča v prestolnici predstavijo bolje kot sicer. Osrednja festivalska razstava, ki bo razpršena v MGLC ter v galerijah Škuc, Ganes Pratt, Alkatraz in Kapsula ter Jakopičevi galeriji, nosi naslov Matrica: nestabilna realnost. Kot je povedal umetniški direktor bienala Božidar Zrinski, se je sam posvetil postavitvama v MGLC in Jakopičevi galeriji, v ostalih razstaviščih je izbor umetnikov prepustil tamkajšnjim kustosom - Alenki Gregorič in Gulsen Bal, Petji Grafenauer, Jadranki Ljubičič in Tadeju Pogačarju. Tako so se oblikovali segmenti razstave, ki, kot je dejal Zrin-ski, tvorijo zanimivo celoto. Salon knjig umetnikov bo postavljen v MGLC. V slednjem že od leta 2001 posvečajo knjigam umet- nikov veliko pozornost in se danes lahko pohvalijo tudi z obsežno zbirko, v kateri je 1200 knjig umetnikov. Na salonu bo po besedah kustosinje MGLC in koordinatorke salona Brede Škrjanec predstavljen izbor iz mednarodne sodobne produkcije neodvisnih založnikov in posameznih ustarjalcev. Zraven bo še prodajni sejem knjig umetnikov in štiri predavanja. Nekoliko drugačna bo tokrat razstava nagrajenca prejšnjega bienala. Joen Joonho se je namreč odločil, da ne želi samostojne razstave, ampak je k sodelovanju povabil še sedem južnokorejskih umetnikov. Vsi so rojeni v 60-ih letih, odraščali so v 80-ih, ko je z ameriškimi vojaki prišla v Korejo glasba gogo, ki je postala sinonim za mladinsko kulturo zadovoljstva. Dela, ki bodo združena na razstavi Po go-gu - novo obdobje korejske umetnosti, ta bo v Galeriji Cankarjevega doma, preizprašujejo probleme sedanje razdeljene korejske družbe, ki še živi v hladni vojni. Pionirski dom je za bienale pripravil razstavo Odtisi na velikih panojih na Jakopičevi promenadi v Tivoliju in v Art centru. V Tivoliju bo po besedah direktorice doma Vike Potočnik na ogled šest barvnih fotopovečav otroških grafik, nastalih na likovnih delavnicah, v Art centru na Komenskega 9 pa bo raz- stavljenih okoli 300 del iz arhiva Pionirskega doma.V Slovenskem etnografskem muzeju bo razstava Pozdravi iz Striponije. Kot je povedala koordinatorica razstave Katerina Mirovič, gre za mednarodni stri-povski projekt v produkciji Foruma Ljubljana, revije Stripburgr in več pridruženih domačih in tujih organizacij. Dela, ki so bila natisnjena v grafičnih delavnicah MGLC, so rezultat živahnega medkulturnega dialoga. Umetniki iz tujine so »portretirali« Slovenijo, umetniki v Sloveniji pa domovino svojih kolegov iz tujine. Nastali stripi ponujajo nekonvencionalni pogled na evropske države in s fantazijskimi interpretacijami ter humorjem presegajo nacionalne stereo-tipe in kulturne razlike. Razstavo bo pospremila antologija revije Stripburger - Pozdravi iz Slovenije ter večeri poezije, pogovori, jam sessioni in animacija. MGLC bo gostil še didaktično razstavo Motivacija ustvarjalnost in inovativnost v grafičnih listih otrok in mladine. Pripravili so jo na I. osnovni šoli Žalec, prikazala bo izbor grafičnih listov iz zbirke te šole, ki od leta 1981 organizira bienale otroške grafike. Bienale bodo uradno odprli jutri ob 18.30 pred MGLC v Tivoliju. Že od poldneva pa se bodo vrstila odprtja po drugih bienalskih razstaviščih. (STA) / SVET Petek, 4. septembra 2009 1 1 evropska unija - Predsednik Evropske komisije v Evropskem parlamentu Barroso predstavil politične smernice za prihodnji mandat Zavzel se je za »ambiciozno Evropo« - Glasovanje verjetno 16. septembra BRUSELJ - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je včeraj v Evropskemu parlamentu predstavil politične smernice za prihodnji petletni mandat komisije, s katerimi želi poslance prepričati, naj ga septembra podprejo na glasovanju o njegovi ponovni izvolitvi. V programu se je zavzel za "ambiciozno Evropo" in poudaril, da je prva skrb brezposelnost. "Živimo v času izjemnih razmer," je uvodni stavek v Barrosov program na 41 straneh za prihodnjih pet let dela Evropske komisije, ki velja za izvršno telo EU. Za Evropo je v teh časih po njegovih besedah napočil trenutek resnice in jasne alternative: ali bodo Evropejci sprejeli, da se izzivov lotijo skupaj, ali pa bodo postopoma izgubili svojo vplivnost. Barroso je tako ob predstavitvi programa zatrdil, da bo podvojil prizadevanja za uveljavitev "ambiciozne Evrope" na globalnem odru ter da se bo zavzel za Evropo, ki bo umeščala državljane v ospredje svojih strateških projektov in si prizadevala za to, da bodo evropske vrednote in interesi uveljavljeni v svetu. "Naša prva skrb je nedvomno brezposelnost," je poudaril Barroso. Izzivi so po njegovih besedah jasni in prvi med njimi je izhod iz finančne in gospodarske krize. Za vse to "bolj kot kdaj koli potrebujemo močno EU", je menil sedanji predsednik komisije, ki kot edini kandidat pričakuje ponovno izvolitev na to funkcijo. "Zdaj ni čas za običajno ali rutinsko poslovanje, temveč potrebujemo načrt za spremembo," je še poudaril Barroso, nekdanji portugalski premier, v svojem programu. V njem je pojasnil, kakšna je Evropa, v katero verjame, katere so politične smernice za prihodnjo Evropsko komisijo ter kakšna je njegova vizija prihodnjega delovanja Evrope. Evropa, v katero verjame Barroso, je Evropa ambicij, ki evropske interese odločno brani in spodbuja, Evropa vrednot ter Evropa, ki državljane postavlja v ospredje svojih načrtov. Ob tem Barroso v svojem programu navaja misel očeta evropskega projekta Jea-na Monneta: "Naše države so postale premajhne za današnji svet - glede na razvoj sodobnih tehnologij ter v primerjavi z današnjo Ameriko in Rusijo ter v primerjavi s Kitajsko in Indijo jutrišnjega dne." V političnih smernicah je Barroso izpostavil pet ključnih izzivov, s katerimi se danes sooča Evropa: takojšnja ponovna vzpostavitev gospodarske rasti, boj proti brezposelnosti, izziv trajnostne Evrope kot konkurenčne prednosti, zagotavljanje varnosti Evropejcev in utrditev državljanstva EU in vključevanja. Med izzivi je med drugim poudaril še odgovorno finančno ureditev nove generacije, prvenstvo v boju proti podnebnim spremembam, revolucijo na področju raziskav in inovacij za družbo znanja, nadgradnjo raziskovalne politike, učinkovito vključevanje zakonitih priseljencev, učinkovito zakonodajo, spodbujanje Evrope državljanov ... Širitve Barroso v svojem programu ni izrecno izpostavil. Omenja jo na strani 35 v povezavi s "posebno odgovornostjo Evrope, da spodbuja svobodo, stabilnost in blaginjo v svoji soseščini. Zaveze do držav, ki so zaprosile za vstop v EU, EU po njegovih besedah mora spoštovati, saj je "širitev ogromen vir moči unije, ki spodbuja mir in stabilnost na naši celini". Poudaril je tudi, da "širitev ni neskončen proces". Za tiste sosede, ki ne bodo postale članice EU, je treba po Barrosovih besedah razviti druge verodostojne in privlačne priložnosti, ki bodo izpolnile pričakovanja teh držav in same EU. "Izzivi, s katerimi se srečuje Evropa, so velikanski ... Vendar so velikanske tudi naše zmožnosti," je poudaril Barroso v programu. Barroso je že dobil soglasno podporo 27 vlad članic EU, potrebuje pa še podporo Evropskega parlamenta. Ta naj bi o njegovi ponovni izvolitvi glasoval že na ustanovnem zasedanju julija, vendar pa njegova politična skupina, Evropska ljudska stranka, sicer najmočnejša skupina v Evropskem parlamentu, nima zadostne večine. Zaveznike tako Barroso potrebuje tudi v drugih političnih skupinah, predvsem v drugih dveh največjih skupinah, pri socialistih in liberalcih. Ti so pred glasovanjem zahtevali, da jim predstavi podroben politični program za prihodnjih pet let. S programom naj bi si tako Barroso zagotovil zadostno podporo na glasovanju na septembrskem plenumu. Barroso bo v prihodnjem tednu o svojem programu razpravljal s političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, nato pa bodo 10. septembra vodje političnih skupin odločili, ali bodo o Barrosovem drugem mandatu glasovali na plenarnem zasedanju 16. septembra, kot je za zdaj načrtovano. (STA) * * * Jose Manuel Barroso ansa gospodarska kriza - Napovedi za razviti svet OECD izboljšal pričakovanja za okrevanje gospodarstva PARIZ - Okrevanje gospodarstva v članicah OECD in območju z evrom po recesiji bo verjetno hitrejše, kot je bilo pričakovano pred nekaj meseci, še vedno pa bo okrevanje počasno tudi prihodnje leto, v poročilu ocenjuje OECD. Po novih napovedih naj bi BDP držav G7 letos upadel za 3,7 odstotka, območju evra pa za 3,9 odstotka. "Do okrevanja po svetovni recesiji bo verjetno prišlo hitreje, kot je bilo pričakovano pred nekaj meseci, vendar pa bo aktivnost še naprej šibka dobršen del prihodnjega leta," je v včeraj objavljenem vmesnem poročilu zapisala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Organizacija za skupino držav G7 napoveduje, da se bo njihov bruto domači proizvod (BDP) letos v povprečju skrčil za 3,7 odstotka, ne za 4,1 odstotka, kot je OECD objavila junija. OECD je izboljšal pričakovanja za večino najbolj razvitih držav in tudi za območje evra. Za ZDA je napoved osta- la nespremenjena, slabša pa so pričakovanja za Veliko Britanijo. Območje evra naj bi beležilo 3,9-odstotni padec BDP, medtem ko je bil prej pričakovan 4,8-odstotni padec. V tretjem četrtletju naj bi se gospodarstvo držav z evrom skrčilo za 0,3 odstotka (pri čemer dopušča odstopanje za 1,3 odstotka), v zadnjem četrtletju pa za dva odstotka (odstopanje 2,3 odstotka). Napoved za ZDA je ostala nespremenjena pri 2,8-odstotnem krčenju BDP. Nemško gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 4,8 odstotka (prej 6,1 odstotka), japonsko za 5,6 odstotka (prej 6,8 odstotka), francosko za 2,1 odstotka (prej tri odstotke), Italijansko za 5,2 odstotka (prej 5,5 odstotka), britansko za 4,7 odstotka (prej 4,3 odstotka), kanadsko pa za 2,5 odstotka (prej 2,6 odstotka). Bolj optimistična napoved OECD temelji na večinoma spodbudnih novicah iz gospodarstva v zadnjih mesecih. Izboljšali so se finančni pogoji, in sicer zaradi nižje cene denarja, odboja na borzah in nekoliko manj ostrih posojilnih pogojev bank. Vendar OECD opozarja, da posojilna aktivnost bank še naprej upada, ostajajo tudi skrbi glede zdravja bančnega sistema. Poleg tega nepremičninska trga v ZDA in Veliki Britaniji kažeta znake stabilizacije tako glede cen kot obsega poslov, tudi raven zalog, katerih prilagajanje se je odvijalo od začetka leta, se je približala točki, ko ne bodo več zavirale rasti oz. bi lahko v bližnji prihodnosti k njej prispevale. V večjih hi-trorastočih gospodarstvih se gospodarska rast pospešuje. Vlade pa bodo morale še nadaljevati s spodbujanjem svojih gospodarstev, saj da naraščajoča brezposelnost in šibki trgi nepremičnin še naprej nižajo zasebno potrošnjo, so prepričani v OECD, kjer dodajajo, da bi morale trenutne izjemno nizke obrestne mere zaenkrat ostati na sedanjih ravneh. (STA) ECB ohranila obrestno mero pri odstotku FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) na včerajšnjem zasedanju v Frankfurtu po pričakovanjih ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki ostaja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je nato dejal, da sicer obstajajo znaki okrevanja, vendar je pot iz krize še vedno negotova. Odločitev, da ključna obrestna mera ostane nespremenjena, je po Trichetovih besedah "v skladu s pričakovanji, da se je bistveno krčenje gospodarske aktivnosti začelo ustavljati in da zdaj prihaja do obdobja stabilizacije in zelo postopnega okrevanja". S tem je pravzaprav razglasil konec prve recesije evro-območja. Ponovna preiskava umora Politkovske MOSKVA - Rusko vrhovno sodišče je včeraj odločilo, da mora tožilstvo sprožiti novo preiskavo o umoru ruske raziskovalne novinarke Ane Po-litkovske. Vrhovno sodišče je tako razveljavilo razsodbo prvostopenjskega sodišča v Moskvi, ki je avgusta zavrnilo zahtevo svojcev Poli-tkovske, da se primer vrne v roke tožilstva in se sproži nova preiskava. Ana Politkovska, ki je ostro kritizirala tedanjega predsednika Vladi-mirja Putina in njegovo politiko v Čečeniji, je bila v slogu naročenih umorov ustreljena leta 2006 na stopnišču bloka, v katerem je stanovala. Avgusta se je na vojaškem sodišču v Moskvi začelo novo sojenje za njen umor, potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo oprostilne sodbe, ki so jih prejeli vsi obtoženi v predhodnem sojenju. A trije osumljenci, ki so se sedaj vrnili na zatožno klop, so obtoženi le sodelovanja pri umoru, medtem ko oblasti še vedno niso našle strelca, kaj šele naročnika umora. Dalajlama pozval Kitajsko, naj uvede demokracijo TAIPEI - Tibetanski duhovni vodja dalajlama je včerajv Taipeiju Kitajsko pozval, naj uvede demokracijo, če se želi izogniti razpadu, kakršnega je doživela Sovjetska zveza. Dalajlama, ki na Tajvanu tolaži žrtve nedavnega katastrofalnega tajfuna, je sicer sprejel svoje privržence v hotelu v središču Taipeija. "Na Tajvanu sta demokracija in svoboda govora najvišji vrednoti," je dalajlama dejal članom društva prijateljev Tibeta. Dodal je: "Medtem ko vi uživate te vrednote, upam, da jih boste lahko razširili tudi na Kitajsko." (STA) iran - Obrambni minister je domnevni terorist Ahmed Vahidi Parlament potrdil večino članov nove Ahmadinedžadove vlade iran - Sporni jedrski program Francija IAEA obtožila prikrivanja dokazov TEHERAN - Iranski parlament je včeraj podprl 18 od 21 kandidatov, ki jih je za ministrske stolčke predlagal predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Poslanci so sicer zavrnili dve od treh ministrskih kandidatk in kandidata za položaj za ministra za energetiko, je sporočil predsednik parlamenta Ali Laridžani. Brez zaupanja poslancev sta ostali kandidatki za položaj ministrice za socialno varnost Fatemeh Ažurlu in za izobraževanje Susan Kežvaras ter kandidat za energetski re-sor Mohamed Aliabadi. Je pa parlament podprl kandidatko za zdravstveni resor Marcieh Vahid Dastdžerdi, ki bo tako postala prva ženska ministrica v Iranu od islamske revolucije leta 1979. Poslanci so podprli tudi kandidata za obrambnega ministra Ahmada Va-hidija. Slednjega v povezavi z najhujšim terorističnim napadom na argentinskih tleh, bombnim napadom na na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, ko je umrlo 85 ljudi, 300 pa jih je bilo ranjenih, išče Argentina. Vahidiju so poslanci podporo izrazili že v začetku tedna, ko so dejali, da ne bodo po- Mahmud Ahmadinedžad pustili pritiskom iz tujine. Včeraj je Vahidi prejel 276 glasov od 286 navzočih poslancev. "To je odločen udarec Izraelu," je ocenil Vahidi. Večina kandidatov za ministre je sicer dobila več kot 150 glasov poslancev z izjemo kandidata za ministra za nafto Masuda Mir-kazemija, ki je prejel 147 glasov in si je tako komajda zagotovil položaj. Glasovanje je izkazalo veliko podporo parlamenta Ahmadinedžadovi izbiri, čeprav njegovi izvolitvi na predsedniških volitvah 12. junija opozicija še vedno nasprotuje in čeprav so imeli glede ministrskih kandidatov nekateri konservativci številne po- misleke. Potrditev večine vlade je moč razumeti tudi kot zaupnico Ahmadinedžadu pri zatrtju opozicijskih protestov in odločnem stališču do Zahoda glede iranskega jedrskega programa. Parlament je razpravo o novi vladi začel v nedeljo, ko je poslancem ministrsko ekipo, v kateri je 14 novih obrazov, Ahmadi-nedžad tudi predstavil. Predsednik se je pri tem iz poslanskih klopi soočil z vprašanji na račun izkušenj in znanja nekaterih kandidatov. Kljub razgreti petdnevni razpravi je večina kandidatov danes dobila podporo, med drugim tudi kandidati za ključne položaje, kot sta zunanji in notranji minister ter ministra za obveščevalne dejavnosti in obrambo. Zunanji minister še naprej ostaja Manušer Mo-taki. Ahmadinedžad je danes pred glasovanjem poslance pozval, naj ministrske kandidate podprejo. "Soglasno glasujte za vseh 21 ministrov. s tem ne boste le osrečili vrhovnega vodjo Ajatolo Alija Hameneja, temveč tudi onesrečili naše sovražnike," je dejal. (STA) PARIZ - Francija je Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) včeraj obtožila, da prikriva dokaze, ki bi mednarodni skupnosti pomagali ugotoviti, ali Iran resnično poskuša zgraditi jedrsko bombo. Francija se je s tem pozivom pridružila Izraelu, ki je v nedeljo sporočil, da zadnje poročilo IAEA o Iranu ne razkriva vseh informacij, ki jih ima agencija. IAEA je minuli teden predstavila poročilo, v katerem ugotavlja, da je Iran upočasnil proizvodnjo obogatenega urana v jedrski elektrarni v Natancu in pristal na strožji nadzor nad spornimi dejavnostmi bogatenja, vendar pa še vedno nezadostno sodeluje z IAEA. Pariz je razjezilo, da IAEA v svojem zadnjem poročilu ni bila bolj kritična do iranskega jedrskega programa. Francoski zunanji minister Bernard Kouchner je novinarjem v Parizu včeraj dejal, da se informacije, ki jih potrebuje mednarodna skupnost, nahajajo v neobjavljenih aneksih k poročilu. "Zakaj nam ne predstavi aneksov poročila?" se je vprašal Kouchner, pri čemer je imel v mislih generalnega direktorja IAEA Mohameda El Baradeja. Ta je namreč navedbe, da naj bi Iran gradil jedrsko bombo, označil za pretirane. Do zadnjega poročila IAEA je bil v nedeljo kritičen tudi Izrael. "Poročilo ne odraža vseh informacij, ki jih ima IAEA v povezavi s prizadevanjem Irana za nadaljevanje razvijanja jedrskega programa," je v izjavi sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Izrael je do El Baradeja, ki bo položaj generalnega direktorja IAEA zapustil decembra, kritičen že dlje časa, Pariz pa je bil po poročanju AFP tako eksplicitno kritičen prvič. Francija in druge zahodne države se zavzemajo za ostrejše sankcije proti islamski republiki. Stalne članice Varnostnega sveta ZN in Nemčija so zato Iran v sredo pozvale, naj sprejme pobudo šesterice držav za neposredne pogovore o jedrskem programu. Teheran je poziv medtem zavrnil. 1 2 Petek' 4 septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Zaneslo jo je v skale nova gorica - gorica - 41 -letnika iz Romansa privlačujejo sakralni predmeti Prijeli nenavadnega tatu Vlomil v štirinajst cerkva Plen hranil na svojem domu - Za krajami morda neuresničena želja po vstopu v duhovniški stan Plinovod bodo premaknili Včeraj nekaj minut po 13. uri sta se na cesti Kanal - Nova Gorica v prometni nesreči telesno poškodovala zakonca s Tolminskega. 71-letno voznico avtomobila je pred naseljem Plave v smeri Nove Gorice v levem ovinku zaneslo desno, ob trčenju v skale ob cesti pa je utrpela hude poškodbe; 74-letni sopotnik je bil lažje telesno poškodovan. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali v šempetrsko bolnišnico, ovirani promet pa je ponovno stekel ob 14.30. (tb) Novogoriški kriminalisti so prijeli 41-letnega moškega iz okolice Gorice, ki je zaradi nepotešljive želje po posesti sakralnih predmetov čez poletje vlomil in kradel v kar štirinajstih slovenskih cerkvah. Kriminalistično preiskavo so izpeljali z odločilno pomočjo goriške kvesture. Novogoriški agenti so pred natanko tednom dni, 28. avgusta v zgodnjih jutranjih urah, prišli na sled italijanskemu državljanu iz Romansa, ki je osumljen, da je od maja do avgusta vlomil v štirinajst cerkva na Goriškem; vlamljal je predvsem v manjše cerkve na osamljenih mestih in pokopališčih, ki so oddaljene od naselij, varovane le z zaprtimi in zaklenjenimi vrati ter okni. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj velike tatvine in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena, so ga v soboto že privedli pred dežurnega preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Novi Gorici. Po zaslišanju je bil osumljeni Gori-čan izpuščen na prostost. Vodja sektorja kriminalistične policije Milovan Ipavec včeraj še ni znal povedati, kolikšna škoda na objektih in predmetih je bila storjena, prav tako ni razkril, kakšna kazen čaka Goričana po tem, ko ga bodo privedli pred sodišče. »Na prostosti je zato, ker razlogov za pripor, po schengenskih predpisih, ki se jih držimo, odkar smo v EU, ni bilo, je pa osumljeni dejanja priznal,« so bile vse podrobnosti primera, s katerimi je Ipavec včeraj postregel. Glede identitete osumljenega je pojasnil, da gre za italijanskega državljana, po narodnosti Italijana, neporočenega samotarja, ki italijanskim organom doslej ni bil poznan kot storilec kaznivih dejanj. Njegovega imena preiskovalci niso razkrili, v javnost pa je pricurljalo, da ima moški bivališče v Romansu. Plen svojih tatinskih pohodov je hranil na domu, kjer živi z družinskimi člani, ki pa se niso ničesar zavedeli. »Zaenkrat nimamo podatkov, da bi vlamljal v Italiji,« je dodal Ipavec, ki je pohvalil sodelovanje lokalnega prebivalstva. Kriminalistom so namreč v ključnih trenutkih priskočili na pomoč tako župniki kot domačini. Eden od teh je na policijo poklical pretekli petek, ko je okoli druge ure zjutraj pri cerkvi Marije Snežne v Avčah opazil sumljivo vozilo z italijanskimi registrskimi tablicami. Policijska patrulja je voznika ustavila v Solkanu, pri kontroli pa so ugotovili, da ima v vozilu več pripomočkov za vlamljanje in nekaj sakralnih predmetov. V Pripomočki za vlamljanje, ki so jih kriminalisti našli ob prijetju v osumljenčevem avtomobilu (desno), in nabožni kipci - plen tatinskega pohoda v cerkvi v Avčah (spodaj) avtomobilu so našli tudi Atlas Slovenije, v katerem je bilo označenih kar nekaj cerkvenih objektov na samotnih krajih na območju Slovenije. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil so kriminalisti povezali kar nekaj koncev iste zgodbe. 41-letnik je tako zdaj utemeljeno osumljen storitve več kaznivih dejanj, ki se začenjajo maja letos, ko je svoje »osvajalske« pohode začel v cerkvi Device Marije v Golem Brdu v Goriških Brdih, od koder je odnesel več predmetov. Junija je med vlomom v cerkev Marije Snežne v Avčah poškodoval predmete (vrata in s tem cerkev), ki so posebnega kulturnega pomena, odnesel je tudi nekaj kipcev in drugih predmetov. Še pred tem je sicer neuspešno skušal vlomiti v cerkev na Ligu. Konec junija je v cerkvi Sv. Helene v bližini vasi Podbela ukradel štiri svečnike iz medenine. Julija je vlomil v dve cerkvi, posvečeni Mariji Snežni, in sicer na pokopališču v Borjani in v Breginju, a iz cerkev ni odnesel ničesar. Na Kobariškem je več predmetov odnesel tudi iz cerkve Sv. Lovrenca na pokopališču v bližini vasi Smast in iz cerkve Sv. Križa na pokopališču v Sedlu. Julija je nato vlomil v cerkev Sv. Brica ob lokalni cesti Volarje-Kamno, vendar ni odnesel ničesar. Osumljenec je brez plena ostal tudi konec julija in v začetku avgusta, ko je vlomil v cerkev Imena Marijinega na griču Mengore nad vasjo Kozaršče, v cerkev Sv. Petra in Pavla pri vasi Nozno v Goriških Brdih ter pri vlomu v cerkev Sv. Ivana, pri Šebreljah na Cerkljanskem. Njegovi zadnji pohodi so bili »povratniške« narave, saj se je v Avče in k cerkvi Marije na Jezeru v Golo Brdo vrnil in tam pustil nekaj ukradenih kipov. V dneh pred prijetjem je ponovno »obiskal« cerkev Marije Celje na Ligu, kjer je razbil steklo v zakristiji in iz cerkve odnesel tisoč evrov vreden mašni plašč. V preiskavi so novogoriški kriminalisti sodelovali z italijanskimi varnostnimi organi, še posebej z letečim oddelkom goriške kvesture. Ta je pridobila tudi odredbo za hišno preiskavo v Romansu, med katero je našla in zasegla več sakralnih predmetov; le-te so fotografirali in posnetke posredovali novogoriškim kolegom, ki jih bodo poskušali povezati z okradenimi cerkvami, šele nato jih bodo italijanski organi predali slovenski strani; neprepoznane predmete bodo zadržali v Italiji. Gre za kipce, svečnike, kelihe, mašna oblačila in druge predmete, ki jih je moški hranil na podstrešju svojega doma in v svoji sobi, kamor ostali družinski člani niso vstopali. Kot je pojasnil Massimo Ortolan, vodja goriških preiskovalcev, moškega so sakralni predmeti privlačevali, rad jih je imel po rokah in se morda celo oblačil v mašni plašč; v mladosti naj bi imel željo vstopiti v duhovniški stan, želja se mu ni uresničila, a ga je vsekakor zaznamovala. Ukradene predmete je torej hranil zase, ni jih nameraval preprodajati, morda se niti ni zavedal njihove vrednosti. Ortolanovim besedam pritrjuje Ipa-vec. »Predmetov v cerkve še ne bomo vračali, saj moramo najprej ugotoviti, od kod vse prihajajo. Sumimo, da izvirajo iz kaznivih dejanj, ki jih je osumljeni storil tako na območju novogoriške policijske uprave kakor tudi na širšem območju Slovenije, zaradi česar se bo kriminalistična preiskava vlomov še nadaljevala,« pravi in potrjuje, da po njihovi prvi oceni ni šlo za naročene vlome, saj bi osumljeni v tem primeru predmete najverjetneje že predal naprej. Tudi motiv za kraje še ni znan. Zanikal je vsekakor, da bi šlo za »strokovnjaka«, kajti predmete je odnašal ne ozirajoč se na njihovo vrednost. »V eni od cerkva - tako Ipavec -je odnesel manj vreden kelih, tistega iz žlahtne kovine pa je pustil. Gre za precej nenavaden primer. Po mojem mnenju bi lahko šlo tudi za duševno motenega posameznika. Iz zaseženega mašnega oblačila si je na primer že skušal nekaj sešiti oziroma ga prikrojiti.« (tb, ide) Deželni odbor FJK je dal zeleno luč za selitev plinovoda družbe Snam, ki bo potrebna zaradi gradnje avtoceste Gorica-Vileš. Premakniti bodo morali tudi električne kable družbe Enel in namakalne cevi konzorcija za bonifikacijo posoške ravnine. Nadškofova desetletnica NadškofDino De Antoni bo 15. septembra praznoval desetletnico svojega prihoda v Gorico. V Chioggi je bil posvečen v nadškofa 15. septembra 1999, medtem ko je vodenje goriške nadškofije prevzel 23. septembra. Kontraadmiral se poslavlja Direktor deželne direkcije za pomorstvo, kontraadmiral Domenico Passaro, se poslavlja od svoje zadolžitve in zapušča Tržič. Danes ob 17.30 mu bo župan Gianfranco Pizzolitto izročil mestni pečat, ob 18.30 pa bosta skupaj odprla razstavo o pomorstvu z naslovom »Destinazione Adriatico,« ki bo na ogled v občinski galeriji sodobne umetnosti; spremlja jo knjižna tržnica. Z Delfinom 12.000 potnikov Od junija do 23. avgusta je z ladjo Delfino verde potovalo med Gradežem in Trstom 12.358 ljudi, v glavnem turistov. Pokrajinsko prevozno podjetje APT pričakuje, da do konca sezone bodo presegli 15 tisoč potnikov. Jazz delavnica na startu V Gorici se danes začenja tridnevna jazz delavnica, ki jo prireja združenje Musica libera. Njeni udeleženci se bodo predstavili ob 21. uri na dvoru Darko Bratina v Hiši filma na Travniku. Degustacija vin v Števerjanu V vinoteki gradu Formentini v Števerjanu bo drevi degustacija briških vin z naslovom »I Doc della Contea«. Glasbo v živo bodo igrali od 20. ure dalje; predhodna najava na tel. 0481-554051 in 328-1923100. Voden ogled razstave Razstava »L'atelier degli Oscar« v palači At-tems-Petzenstein v Gorici bo danes na ogled do 22. ure; ob 21. uri bo brezplačen voden ogled razstave. sovodnje - Tommasi (SSk) za dodatno spremembo »Trasa elektrovoda naj obide hiše ob Štradalti« Kot znano, skupina sovodenjskih občanov - naj bi jih bilo že okrog 150 - z bivališčem na Peči je sprožila nabirko podpisov za dodatno spremembo trase elektrovoda družbe KB 1909, ki ga načrtujejo od Vrtojbe do Redipulje. Njihovi zahtevi se pridružuje Kristian Tommasi, občinski svetnik Slovenske skupnosti v So-vodnjah, ki je na županjo Alenko Florenin naslovil svetniško vprašanje, v katerem predlaga, naj se na prihodnji seji občinskega sveta, ko naj bi svetniki podali mnenje o varianti k prvotnemu načrtu elektrovoda, k dosedanji varianti doda še majhna sprememba trase elektrovoda. »Pri tem želim spomniti - pravi Tommasi -, da smo že v prejšnji mandatni dobi, ob udeležbi predstavnikov družbe KB 1909, predlagali, da se celotna trasa elektrovoda umakne stran od stanovanjskih objektov. Z novo varianto trase elektrovoda so bili v glavnem sprejeti vsi naši predlogi, kar je seveda zadovoljivo, še posebno zato, ker se bo elektrovod tako ognil središču Sovodenj. Ostaja pa problem Štradalte in nekaterih tamkajšnjih hiš, mimo katerih bi bil na podlagi nove variante speljan elektrovod. Po pogovoru z lastniki in stanovalci hiš na križišču med Štradalto in potjo na Roje sem ugotovil, da so zaradi elektrovoda močno zaskrbljeni, in sicer zaradi vplivov na zdravje in zaradi morebitne izgube vrednosti nepremičnin. Upoštevajoč zakonodajo, ki županom nalaga odgovornost za varnost občanov, se sprašujem, zakaj pri načrtovanju variante elektrovoda ti stanovanjski objekti niso bili upoštevani. Družba KB 1909 sicer zagotavlja, da so vsi parametri spoštovani, a le-ti ne zagotavljajo 100-odstotne varnosti, temveč predstavljajo le prag, pod katerim naj ne bi bilo vplivov na zdravje.« Tommasi torej predlaga, »da občinski svet zahteva dodaten popravek k varianti z namenom, da se elektrovod izogne hišam na križišču med Štradalto in po^o na Roje«. Županjo pa opozarja, »da ste v medijih obljubili javno srečanje na temo elektrovoda, vendar glede na časovne termine je ta možnost že odpisana. Zato je potrebno omenjeno varianto zavrniti z obvezo, da se občinski svet čim prej ponovno sestane in odobri varianto k splošnemu regulacijskemu načrtu, v kateri bodo nastavljena izhodišča za popravek, po katerem bi trasa elektrovoda obšla omenjene stanovanjske objekte. Prepričan sem, da omenjena mala sprememba ne bi povzročila pretiranih zamud in bi bila tudi relativno enostavna, morda pa tudi cenejša, saj ne bi prišlo v poštev ponovno asfaltiranje ceste, kot tudi ne bi bila potrebna dodatna izolacija elek-trovoda.« tržič - V ladjedelnici se je ponesrečil delavec Zlomljen gleženj Moški je padel z delovnega odra med nameščanjem svetila - Sindikati krivijo družbo Fincantieri štarancan - Priseljevanje V zaporu pristala Kitajka in partner Kitajskim državljanom sta pomagala v Italijo V tržciški bolnišnici se zaradi zloma gležnja zdravi delavec iz ladjedelnice Fincantieri, ki se je poškodoval včeraj dopoldne med delom v podpalubju potnike ladje Queen Elizabeth. Delavec je stal na delovnem odru in nameščal svetilo, ki bi ga v prihodnjih dneh uporabili za nadaljnje opremljanje ladje. Moški je naenkrat izgubil ravnotežje in padel. Sodelavci so mu nemudoma nudili pomoč, nato ga je osebje službe 118 prepeljalo v tržiško bolnišnico. Tu so mu gleženj operirali in ga obdali za mavcem; okreval bo v nekaj tednih. Kraj nesreče so si že ogledali pristojni inšpektorji medicine za delo, sindikalisti pa so krivdo za nesrečo naprtili družbi Fin-cantieri. »Namesto delovnega odra bi morale stati lestve, ki bi zagotavljale večjo varnost,« je poudaril koordinator sindikata FIOM-CGIL Moreno Luxich in opozoril, da je tudi dogovor z družbo Fin-cantieri predvideval prisotnost lestev. Zaradi tega so sindikalisti zahtevali, da si kraj nesreče poleg pristojnih inšpektorjev ogledajo tudi policisti in sprožijo predvideni postopek. Potem ko so goriški policisti zaradi spodbujanja nezakonitega priseljevanja aretirali 36-letno Kitajko H.C., 45-letnega D.M. iz Devina-Nabrežine in 43-letno Tržačanko V.K., so v sredo nataknili lisice še 50-letnemu italijanskemu državljanu S.M. in 38-letni Kitajki L.J., poznani pod imenom Giulia; par so izsledili na njunem domu v Štaracanu, po navedbah goriške kvesture pa naj bi skupaj s trojico že aretiranih oseb upravljala nezakonito priseljevanje kitajskih državljanov v goriško pokrajino. L.J. je bila v tesnem stiku s sodržavljanko H.C., saj sta skupaj organizirali prihod kitajskih državljanov v naše kraje in njihovo razpršitev po drugih italijanskih deželah. V svoje posle je L.J. vključila tudi svojega partnerja S.M., ki je s pretvezo zaposlitve hišnega pomočnika omogočal kitajskim državljanov, da so prihajali v Italijo. Preiskava se torej nadaljuje, saj policisti preverjajo, ali je še kdo sodeloval pri nezakonitih poslih. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 4. septembra 2009 13 gorica - Čezmejni poziv slovenskih in italijanskih zdravnikov Nova gripa agresivna, vendar panika odveč »V Sloveniji preko tisoč obolelih, vsi so živi in zdravi«- Višek obolenj februarja Nova gripa je agresivna in nalezljiva, vendar je panika odveč. Tako poudarjajo goriški in novogoriški zdravniki, ki so se sinoči zbrali v dvorani bivše bolničarske šole v Gorici, da bi pojasnili značilnosti nove pandemije. Srečanje je uvedla tajnica sindikata FIMMG Adriana Fasiolo, po pozdravih občinske odbornice Silvane Romano in novogoriškega podžupana Mateja Arčona pa so spregovorili zdravnika Laura Zulli in Roberto Vallini, direktor oddelka za prevencijo goriškega zdravstvenega podjetja Luigi Donatoni in predstavnik no-vogoriškega zavoda za zdravstveno varstvo Marko Vudrag. Govorniki so pojasnili glavne značilnosti nove gripe in poudarili, da je vsaka prekomerna zaskrbljenost povsem nepotrebna. »Doslej smo v Sloveniji obravnavali 250 primerov obolenj z novim virusom gripe, ki so bila potrjena v laboratoriju, vendar je bilo obolelih doslej krepko preko tisoč. Navadno je namreč skupno število obolenj petkrat više od tistega, ki ga ugotovijo v laboratorijih,« je pojasnil Vudrag in nadaljeval: »Od vseh obolelih v Sloveniji niti eden ni v kritičnem stanju, niti eden ni potreboval zdravljenja v bolnišnici, seveda niti eden ni umrl.« Zullijeva in Vallini sta poudarila, da virus ne pozna meja in se hitro širi, saj je zelo nalezljiv. K sreči je nova oblika gripe blaga, tako da kljub vsemu ne pričakujejo večjih težav. Vallini je razložil, da bo v zimskih mesecih veliko obolenj, največ med otroki do štirih let in med mladimi od petega do devetnajstega leta starosti. »Višek števila obolelih pričakujemo februarja, ko je že tradicionalno največ obolenj s sezonsko obliko gripe,« je pojasnil Vallini in poudaril, da bo cepivo za novo obliko gripe na razpolago sredi no- gorica - V središču mesta 90-letnik »žrtev« 25-letnega tatiča Karabinjerji prijeli tudi skupino mladoletnikov Karabinjerji so včeraj popoldne prijeli 25-letnega Go-ričana, ki je ukradel torbico 90-letnemu pešcu, a mu je tatvina spodletela. Fant je stopil v akcijo včeraj okrog 15. ure v ulici Roma v Gorici, v bližini križišča z ulico Crispi. Mladenič, ki je že imel odprte račune s pravico in je zato znan silam javnega reda, se je približal starejšemu moškemu in mu s sunkovitim gibom odtrgal torbico; v njej je bilo nekaj desetin evrov in osebni dokumenti. Zgroženi 90-letnik je poklical na pomoč, na klic pa se je odzval mimoidoči pešec, ki je nemudoma zavrtel klicno številko 112. Na kraj je prihitela karabinjerska patrulja, ki je na podlagi opisa tatu začela lov na mladeniča. Našli so ga par sto metrov od kraja tatvine. 25-letnega S.P. so aretirali, torbico pa vrnili lastniku, ki si je sicer oddahnil, a ga je dogodek vsekakor pretresel. Fanta so zaprli v celico goriškega zapora, kjer je na razpolago sodniku, ki bo že danes odločal o priporu in nadaljnjem postopku zoper tatiča. Na Goriškem prebivajo tudi mladoletniki, ki so jim na sled prišli karabinjerji iz Ogleja zaradi suma, da so napadli, ozmerjali in s razkazovanjem spolovil žalili telesno in duševno prizadeto osebo v Fiumicellu v videmski pokrajini. Napad se je zgodil junija v bližini tamkajšnje šole. Po dvomesečni preiskavi so karabinjerji prijeli štiri dijake, stare 16 in 17 let z bivališčem v Fiumicellu in kraju San Canzian na Goriškem, ki se bodo morali sedaj zagovarjati pred sodnikom. vembra, dovolj ga bo za približno 40 odstotkov italijanskega prebivalstva. Najprej bodo cepili bolnike s kroničnimi obolenji, zdravstvene delavce, policiste, gasilce in druge javne delavce; takoj za njimi bodo cepivo dobile druge rizične skupine - otroci, mladi in nosečnice. Med posvetom so razložili, da so simptomi novega virusa podobni tradicionalni gripi: okužene boli glave, kašlja-jo, kihajo, imajo vneto grlo, se počutijo slabo, jim gre na bruhanje. Osebe s simptomi morajo okužbo telefonsko sporočiti družinskemu zdravniku, ki jim nato posreduje navodila in v primeru potrebe tudi zdravila. Zdravniki so pojasnili tudi, da Polna dvorana nekdanje bolničarske šole je bila sinoči dokaz, da za novo gripo vladata veliko zanimanje in tudi zaskrbljenost; prisotni ljudje so od predavateljev pričakovali še predvsem nasvete v primeru okužbe bumbaca se okužbi z novo obliko gripe lahko izognemo s čim bolj pogostim umivanjem rok, redno pa je treba čistiti tudi ključavnice, telefonske slušalke in predmete, ki pridejo v stik z velikim številom ljudi. Med posvetom so projektirali diapozitive v slovenščini in italijanščini; tudi posege zdravnikov so prevajali. (dr) krmin Z oktobrom šolski prevoz s Plešivega Z mesecem oktobrom bo zagotovljen prevoz slovenskih šolarjev s Ple-šiva in Krminskega v Gorico. To je župan Krmina Luciano Patat včeraj sporočil predsedniku Sveta slovenskih organizacij za Goriško, Walterju Bandlju, in mu pojasnil, da bo potrebni birokratski postopek zaključen do konca septembra, prevoz slovenskih otrok pa bo lahko stekel v prvih desetih dneh oktobra na progi, ki je bila dogovorjena s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT. Bandelj je imel v zadnjem času vrsto pogovorov z Renatom Zampie-rijem, direktorjem APT-ja, in županom Patatom. V ospredju je bil ravno prevoz otrok s Plešiva in Krmina na slovensko šolo v Gorico; do konca minulega šolskega leta je za prevoz skrbel Mladinski dom iz Gorice, z novim šolskim letom pa to skrb prevzema APT. S tem v zvezi je Bandelj opozoril Patata, da postaje na progi niso primerno označene, za kar je pristojna občina Krmin. Od župana je zato prejel zagotovilo, da bo to vprašanje primerno rešeno, vendar je potrebna sprememba v občinskem proračunu, kar naj bi izpeljali do konca septembra. »Zagotavljanje prevoza je ključnega pomena, zato da lahko otroci s Krminskega nadaljujejo svojo šolsko pot na goriških slovenskih šolah,« poudarja Bandelj. gorica - Občina prodaja policijski poslopji na Rafutu in pri Šempetru Mejna objekta brez kupca Forum za Gorico odločno nasprotuje prodaji in predlaga ureditev čezmejnega muzeja o dvajsetem stoletju Opuščeni policijski objekt na italijanski strani meje pri Šempetru; tudi njegova usoda je še neznana bumbaca Opuščena policijska objekta na Rafutu in v Šempetru sta še brez kupca. Goriška občina ju je postavila na prodaj v začetku leta, potem ko je ugotovila nekaj napak pri določanju površine parcele na Rafutu, pa je prodajo obeh poslopij zamrznila. Pristojni občinski uradi rešujejo zaplet, medtem pa je Forum za Gorico predlagal, da bi v opuščenih poslopij uredili muzej dvajsetega stoletja. Občinska svetnica Foruma Anna Di Giannantonio je vložila resolucijo občinskemu svetu, o kateri naj bi razpravljali na eni izmed prihodnjih sej, sicer pa nam je Andrea Bellavite pojasnil, da bi muzej uresničili v sodelovanju med goriškimi in novogoriškimi javnimi upravami in muzejskimi ustanovami. Denar za ureditev muzeja bi lahko črpali iz evropskih programov, sploh pa bi se zamisel odlično vklapljala v projekt, ki ga v Novi Gorici uresničuje Goriški muzej. Mejni stolp pri Mirnu so namreč že spremenili v muzej, zdaj pa na slovenski strani nekdanjega mejnega prehoda Rafut bodo uresničili muzej tihotapstva. Pristojni občinski odbornik Dario Ba-resi pojasnjuje, da so postopek za prodajo mejnih objektov na Rafutu in v Šempetru sprožili v začetku leta. Med julijskim preverjanjem dokumentacije so ugotovili, da so na Rafutu sosedje razširili svoje dvorišče na parcelo mejnega objekta. Začetno je bilo med njimi in občino nekaj slabe krvi, je priznal Ba-resi, naposled pa so se lotili reševanja zadeve. Po njegovih besedah bodo poskrbeli za spremembo lastništva majhnega dela parcele, potem pa se bo postopek lahko nadaljeval. Baresi je sicer pojasnil, da bo občina vzela v poštev tudi morebitne predloge za ovrednotenje mejnih objektov. »Pripravljeni smo na dogovarjanje, v kolikor nam bodo predlagali resen in dober projekt,« pravi odbornik in pojasnjuje, da se je za nakup mejnega objekta na Rafutu že zanimalo kakih deset zasebnikov, medtem ko so za stavbo pri nekdanjem šempetrskem mejnem prehodu zaenkrat izrazile zanimanje samo nune. (dr) gorica - V hangarju letališča uredili začasno razstavo o bratih Rusjan Pionirja v podobah Fotografije iz bogatega arhiva ZSŠDI-ja - Premier Pahor žal odpovedal udeležbo na jutrišnjem vrhuncu prireditev Predstavniki Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so včeraj v hangarju na goriškem letališču postavili fotografsko razstavo o življenju in delu bratov Rusjan. Okrog 70 posnetkov na 15 panojih izhaja iz bogatega arhiva ZSŠDI-ja, ki je v zadnjih 30 letih skrbelo za temeljito zbiranje in shranjevanje slik, dokumentov, člankov in drugih zapisov, ki so se iz raznih virov pričeli stekati v Gorico. Razstava na letališču bo kronala mogočno prireditev, ki bo jutri ob 15. uri, ko bo Gorico obiskala Eda 5 - kopija Rusjanovega letala - in bodo odkrili dve obeležji; premier Borut Pahor je žal odpovedal udeležbo. To bo tretjič, ko ZSŠDI v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami postavi razstavo o Rusjanih v Gorici. Prvič je to bilo 1986 leta ob stoletnici rojstva Edvarda Rusjana v veži Kulturnega doma, nato pa leta 2000 v okviru sejma Expomego. Čez tri tedne naj bi bila razstava na ogled tudi v šotoru na prireditvi Okusi ob meji. V sodelovanju s filate-ličnim društvom Košir iz Trsta bodo v istem šotoru žigosali razglednice s priložnostnim poštnim žigom, ki ga je ob stoletnici prvega poleta v Gorici odobrila italijanska pošta. (vip) Razstava v letališkem hangarju foto vip nova gorica Grazia Rusjan nocojšnja govornica V novogoriškem Slovenskem narodnem gledališču bo drevi ob 20.30 svečanost ob občinskem prazniku, ki je letos zaznamovan s stoletnico prvega slovenskega poleta z motornim letalom bratov Rusjan. Večer pod režisersko taktirko Ra-doša Bolčine se bo začel s filmom Leteča brata Rusjan v režiji Borisa Palčiča, pozdravil bo župan in poslanec Mirko Brulc, slavnostno besedo bo imela Grazia Rusjan, nečakinja goriških pionirjev letalstva. Kulturni program bosta oblikovala plesna skupina Go Breakers in violinistka Mojca Križnič. (tb) 14 Petek, 4. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI gorica - Delavnice novost letošnjega Puppet festivala Lutke oživljajo mesto Zaradi krčenja prispevkov črtali nekaj predstav in se odpovedali publikaciji s programom Pravljice, lutke in lutkarji so spet priromali v Gorico. Goriški program priljubljenega Puppet festivala se je začel v sredo na dvorišču državne knjižnice, kjer se je zbralo lepo število otrok in staršev, da bi si ogledali prvo iz niza devetih lutkovnih predstav, ki v teh dneh potekajo na različnih lokacijah v mestu. Pred sredino premierno predstavo sta navzoče pozdravila Roberto Piaggio, vodja goriškega centra za animirano gledališče CTA, ki stoji za Puppet festivalom, in občinski odbornik za ur-banistiko Dario Baresi. Piaggio je poudaril, da so morali zaradi dodatnega krčenja denarja prikrojiti letošnji program festivala no-vonastalim, vse prej kot rožnatim razmeram. »Nekaj predstav smo morali žal črtati, odrekli pa smo se tudi publikaciji s podrobno predstavitvijo programa, zato da smo lahko prihranili nekaj denarja,« je povedal Piaggio. Novost letošnjega festivala so lutkovne delavnice, v katerih otroci s spremstvom lutkarjev spoznavajo zakuli-sje priprav tovrstnih predstav, je še naglasil, medtem ko je odbornik Baresi izrekel nekaj priložnostnih besed. V goriški program je v sredo uvedla predstava irske lutkarske skupine Spring Onion Puppet Theater. Otrokom se je predstavila s pravljico o Androcleju in levu, ki je del irske ljudske dediščine ter na zabavljiv način obravnava odurne in dobre ljudi. Včerajšnji dan v mestu je ravno tako minil v znamenju lutk, bogat pa bo tudi današnji spored. Ob 10. uri bo v parku dvorca Coronini Cronberg v drevoredu 20. septembra najprej lutkovna delavnica za otroke od četrtega do osmega leta; delavnico, namenjeno starejšim otrokom, bodo ponovili ob 16. uri v prostorih državne knjižnice. Ob 17. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž na potezi švicarska lutkovna skupina Trickster, ob 18. uri bo v parku Coroni-nijevga dvorca sledila predstava o luni in miški , za konec pa bo ob 19.15 v državni knjižnici še predstava »Arnau colm recasens« v postavitvi španskih lutkarjev. Letošnji Puppet festival se bo zaključil jutri ob 14.30 v centru Bratuž z lovom na račko Olivio. (VaS) Otroška delavnica na Puppet festivalu v Gorici bumbaca nova gorica - Tretji festival Urban projekt Ob »skejtanju in bajkanju« bodo nastajali novi grafiti Vragolije na kolesu foton.n. Z današnjim dnem in do nedelje bo v Novi Gorici potekal že tretji festival Urban projekt, ki ga skupaj organizirajo Športni klub Raketa, Zavod Masovna in Fresh Hip Hop Movement. Pogumni mladeniči iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Francije in Slovenije se bodo že nocoj na mini rampi na Mostovni ogrevali z rolka-mi in BMX kolesi, s katerimi skačejo visoko v zrak in počnejo najrazličnejše trike. V tamkajšnji galeriji Tir pa bo na ogled razstava ulične umetnosti v izvedbi organizacije Scimmie in Gabbia, ki deluje na goriškem območju. Prav njeni člani bodo jutri in v nedeljo tudi najbolj dejavni pri izdelavi grafitov na različnih lokacijah, saj jih pride v Novo Gorico kar 35. Mesto bo nove grafite dobilo v nekaj podhodih, novo podobo bo dobila fasada Mostovne, v nedeljo pa bodo grafite ustvarjali tudi na posebnih panojih na trgu Evrope. Glavnina dogajanja bo danes in v nedeljo popoldne v skate parku za novogo-riško Perlo, kjer se bo jutri pomerilo od 35 do 40 mojstrov vragolij z BMX kolesi, v nedeljo pa se bo na isti lokaciji pomerilo pod- obno število rolkarjev. Finalne in s tem najzanimivejše vožnje se bodo oba dni odvijale med 18. in 19. uro. Udeleženci letošnjega Urban projekta se bodo jutri zvečer z veseljem zlili z množico na travniku pred občinsko stavbo, ko bodo v okviru Robi-nove zabave tam nastopili »njihovi« Elvis Jackson, sicer pa se bo vsak večer po »skej-tanju in bajkanju« dogajanje nadaljevalo na Mostovni, kjer bodo DJ-ji poskrbeli za Hip Hop, Reggae in drugo mladim uličnim športnikom in umetnikom všečno glasbo. Organizatorji pričakujejo na brezplačni prireditvi, ki je največji tovrstni dogodek v Sloveniji, okrog tri tisoč udeležencev. Ker se najbližji podoben dogodek v Italiji dogaja v Lido di Jesolo, računajo tudi na lep obisk z druge strani meje. Tudi sicer skate park za Hitovo Perlo, ki ga dnevno koristi od 15 do 20, čez vikend pa preko trideset privržencev teh urbanih športov, obiskuje precej mladih z druge strani meje. Gre skoraj izključno za privržence BMX-a, ki na rolkarskih poligonih onkraj meje ne smejo vaditi, v Novi Gorici pa so jim vrata v skate parku široko odprta. (nn) ločnik - Danes in jutri Filmska promocija furlanskega jezika Tudi Slovenci in Irec na tečaju furlanščine Danes in jutri bo druga izvedba filmskega niza Projekcije v Ločniku, ki ga prireja združenje prostovoljcev Ariel. Na sedežu krajevnega sveta na trgu San Giorgio bodo ob 20.30 predvajali izbor filmov zgolj v furlanskem jeziku. »V Gorici sobiva več manjšin, med katerimi izstopata slovenska in furlanska. Za lokacijo filmskega niza smo izbrali Ločnik, saj je tu furlanščina še najbolj prisotna,« pojasnjuje občinski odbornik Stefano Ceretta, medtem ko predsednik združenja Ariel Mauro Battista pravi: »S filmi želimo promovirati furlanščino, naš namen pa je tudi izrazito socialnega značaja, saj se bodo projekcij udeležili nekateri gostje iz doma za ostarele Angelo Culot iz Ločnika.« V letošnji niz bo drevi uvedla komedija z naslovom »Astu mai pensat di sposati... in Comun?!« režiserja Remigia Romana, parodija Manzonijevih Zaročencev. Jutri bo na vrsti grozljivka z naslovom »Lidris cuadrade di tre« v režiji Lorenza Bianchinija. Oba filma sta bil nagrajena na festivalu furlanskega filma v Vidmu. »Filmski niz je odlično sredstvo, da prikažemo furlansko kulturo vsem, ki jo želijo spoznati. Ob tem prirejamo v Ločniku tudi tečaj furlan-ščine, ki se ga je že udeležilo več občanov s koreninami v južni Italiji, nekaj Slovencev z Opčin in celo neki Irec, ki se je želel približati nam in furlanski kulturi,« je na včerajšnji predstavitvi pobude povedal predsednik ločniškega rajonskega sveta Giorgio Stabon. (av) Lepak filma, za katerega je predsednik italijanske vlade (uspešno) zahteval cenzuro; ta je med ljudmi vzbudila še večje zanimanje za film, ki bo v Gorici na ogled ob 18., 20. in 22. uri, v nedeljo tudi ob 16. uri »Videocracy« na goriškem platnu Z današnjim dnem bodo tudi v goriškem Kinemaxu predvajali dokumentarni film Erika Gandinija »Videocracy - Basta appa-rire«, ki skozi kritične oči povzema trideset let italijanske televizije, od »rojstva« zasebnih TV programov do danes. Režiserjev namen je bil prikazati vpliv televizije in nekaterih njenih protagonistov na družbo in politiko. Med omenjenimi protagonisti izstopa današnji predsednik italijanske vlade, ki je za Gandinijev film (uspešno) zahteval cenzuro. Na TV mreži RAI so se namreč odločili, da ne bodo predvajali odlomka iz filma »Videocracy«, ker naj bi premiera obtoževal, da ustvarja »neresno medijsko kulturo, v kateri prevladujejo napol gole ženske in šovinizem«. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 - 20.15 - 22.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dino-sauri«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Segnali dal futuro«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Videocracy - Basta apparire«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dino-sauri«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 - 19.45 - 21.30 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 4: 17.30 - 20.10 - 22.00 »Ridatto d'amore«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »La custode di mia sorella«. ~M Koncerti MED ZVOKI KRAJEV: danes, 4. septembra, ob 20. uri na gradu Kromberk v Novi Gorici koncert južnoameriških melodij klarinetista Giovannija Lanzinija in kitarista Fabia Montomolija; 6. septembra ob 21. uri v cerkvi v Marianu koncert kvartetov Maffei - Arion. H Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: Uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), Priprava turističnih paketov za čezmejno območje in njihova promocija (80 ur), Upravljanje informacijske varnosti (60 ur). Brezplačni tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 16. oktobra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826 ali na naslov e-pošte go@sdzpi-irsip.it in na spletni strani www.sdpzpi-irsip.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI sporoča, da se bo v četrtek, 10. septembra, začel pouk na vseh osnovnih šolah in nižji srednji šoli Ivan Trinko. Na osnovnih šolah bo pouk trajal od 8. do 13. ure, na nižji srednji šoli pa od 8.15 do 12.55 v četrtek in petek ter od 8.15 do 12. ure v soboto. Od ponedeljka, 7. septembra, bo pouk potekal po običajnem urniku do 13.45. Vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih se bodo začele v ponedeljek, 14. septembra. Do 18. septembra bodo vrtci delovali do 12. ure brez kosila, od 21. septembra dalje pa bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. V vrtcu v ulici Max Fabiani bodo 9., 10. in 11. septembra potekali dnevi odprtih vrat za uvajanje otrok, ki so vpisani v prvi letnik. Uvajanje bo potekalo med 9. in 11. uro. ZA DIJAKE PRVEGA LETNIKA VIŠJIH SREDNJIH ŠOL: Dijaški dom Simon Gregorčič in Slovik obveščata, da je na programu Ekstra še nekaj prostih vpisnih mest; informacije in prijave: in-fo@slovik.org, tel. 0481-530-412 ali 0481-533-495. V MLADINSKEM DOMU poteka vpisovanje k pošolskemu pouku v šolskem letu 2009-10; informacije na tel. 0481-536455 ali 328-3155040. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in zavoda Gregorčič-Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2009-10 v sredo, 9. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure; ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vseh vrtcih ravnateljstva pričele v četrtek, 10. septembra. Od 10. do 18. septembra v vrtcih ne bo kosila, dejavnosti se bodo zaključile ob 12. uri. Od 21. septembra dalje bodo dejavnosti potekale po običajnem urniku s kosilom. Pouk v osnovnih šolah in nižji srednji šoli se bo začel v četrtek, 10. septembra, v osnovni šoli v Romjanu od 10. do 18. septembra ne bo kosila, pouk se bo zaključil ob 13. uri. Od 21. septembra dalje bo pouk do 15. ure s kosilom. Ü3 Obvestila V CENTRU DANICA NA VRHU bo v soboto, 5. septembra, potekal celodnevni nogometni moški turnir na travnatem igrišču. Začetek tekem ob 9 uri. Delovali bodo dobro založeni kioski. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad danes, 4. septembra, zaprt. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 6. septembra, ob 13. uri. KAJAK KLUB ŠILEC IN KAJAK KLUB SOŠKE ELEKTRARNE pod pokroviteljstvom občin Gorica in Nova Gorica prirejata v nedeljo, 6. septembra, 24. Soško regato; informacije na tel. 0481-33029 ali kksi-lec@libero.it. SPDG vabi člane in prijatelje k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki, v nedeljo, 6. septembra. Prevoz z lastnimi sredstvi. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem, potrebno popravil. Tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Giuseppe Bran-dolin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Giuseppe Malavenda (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici ob 9.40) v cerkvi Blažene Device užaloščene in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Fabio Valenti-nuzzi iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. Zapustila nas je naša draga Olga Bevčar - Mikluš Žalostno vest sporočajo sin Karlo, vnuka Martina in Marko ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, sobota, 5. septembra, ob 9.00 iz mrliške veže Civilne bolnice v Gorici na pokopališče v Pevmi. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Pevma, Oslavje, 4. septembra 2009 Ob izgubi drage mame in none Olge Bevčar - Mikluš izrekata iskreno so-žalje sinu Karlu, vnukoma Martini in Marku ter ostalim svojcem športno združenje Dom (Gorica) in Kulturni dom v Gorici Predsednik, člani upravnega in nadzornega sveta, ravnateljstvo in uslužbenci bančne skupine Banca Popolare di Cividale izrekajo uslužbencu Karlu Miklušu iskreno sožalje ob izgubi drage ma- / PRIREDITVE Petek, 4. septembra 2009 15 vila manin - Drevi ob 21.30 Koncert zvezdnika Claudia Baglionija V Vili Manin pri Passarianu bo drevi ob 21.30 nastopil popularni italijanski kantavtor Claudio Baglioni s turnejo Gran concerto -Q.P.G.A. Z njegovim koncertom se bo slovesno zaključil poletni niz prireditev Estate in Villa 2009 sng nova gorica - V torek premiera Race za začetek nove gledališke sezone Race je naslov gledališke predstave, s katero bodo v SNG Nova Gorica začeli novo sezono. Premiera predstave, katere avtor je Andraž Golc, bo v torek, 8. septembra, ob 20. uri. Avtor je igro napisal po motivih romana Varuh v rži J. D. Salingerja v prevodu Borisa Jukica. Igro režira Nika Melnik, delo dramaturga je prevzel avtor predstave, sceno in kostume je zasnovala Ti-jana Todorovic, medtem ko je avtor glasbe Igor Leonardi. Nastopili bodo Miha Nemec, Radoš Bolčina, Miha Be-zeljak, Miha Rodman, Medea Novak, Ana Hribar, Gorazd Jakomini, Stane Le-ban in Maja Petrovic. Zgodba je postavljena v devetdeseta leta prejšnjega stoletja in pripoveduje o Martinu Batisti, posebnem, ognjevitem, inteligentnem, a hecno nesrečnem človeku, ki pred nami obnavlja nekaj dni in noči iz odločilnega obdobja svojega življenja. Srednješolska mladost je čas spontane vitalnosti, upora in odraščanja; čas dozorevanja, ko se sprožajo neobvladljiva jeza, nasilje, vulgarnost, upor in gnev. Martin pripoveduje, da je treba biti resničen, iskren in spontan. Bolj te svet preoblikuje, bolj se moraš truditi, da se naučiš živeti s tem, kar verjameš in čutiš - s seboj v svetu. Premiero sta na včerajšnji novinarski konferenci predstavila avtor in režiserka predstave. Ob tej priložnosti so predstavili tudi nove stalne člane igralskega ansambla: Medejo Novak, Arno Hadžialjevic in Petra Harla. (STA) GLEDALIŠČE _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 8. septembra ob 20.00 / Andraž Golc: »Race«. Premiera. Od 9. do 12. septembra ob 20.00 / Ne- da Rusjan Bric: »Eda - zgodba bratov Rusjan«. V ponedeljek, 14. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!«. V torek, 15. septembra ob 20.00 / Bra-nislav Nušic: »Gospa Ministrica«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V sredo, 16. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza (na sliki), Davor Božič: »Neron«. SLOVENIJA izola - 5. mednarodni filmski festival Kino Otok Pester izbor filmov Začetek 10. septembra - Prostor tudi za kratke filme mladih ustvarjalcev in delavnica za najmlajše Težko pričakovana 5. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok v Izolo prinaša pester izbor filmov in jubilejno vzdušje. V tekmovalni sekciji Trgatev, ki jo je pripravila Tiziana Finzi, se bo za glavno festivalsko nagrado potegovalo pet filmov. Kino Otok bo 10. septembra uvedla projekcija filma Hafis iranskega režiserja Abolfazla Jalilija. Kino Otok bodo letos zaznamovali filmi kinematografij Latinske Amerike. V tekmovalnem programu se obetajo izdelek mehiškega režiserja Enriqueja Rivera Parque Via, zgodba o osamljenosti hišnega čuvaja in njegove lastnice, film Akne, v katerem je urugvajski režiser Federico Veiroj predstavil težaven svet odraščajočega najstnika in film Popivanje pri belem dnevu režiserja Noha Young-Seoka, po besedah direktorice festivala Lorene Pavlič, Jarmuschev pogled na svet na korejski način. Finzijeva je v tekmovalni izbor uvrstila še izdelek La Rabia argentinske režiserke Albertine Carri, ki slika grobo življenje v argentinski stepi, in film Princ Broadwaya ameriškega avtorja Seana Bakerja, nizkoproračunski film z dokumentarističnimi elementi, v katerem nastopajo ljudje z ulice. Jalili, ki je na tretji izdaji Kina Otok že prepričal izolsko občinstvo z izdelkom Polno ali prazno, se vrača na fe- Piran / Joaquín Palomares - violina in Michel Wagemans - klavir. V soboto, 12. septembra ob 20.30, Kempinski Palace Portorož / Il terzo suono, festivalski ansambel. Umetniško vodstvo: Sergio Azzolini - fagot. RAZSTAVE Mala drama V torek, 15. septembra ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V sredo, 16. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST ■ Sottolostessocielo / Pomol Audace 29. avgust - 6. september Danes, 4. septembra ob 19.00 / Triad - koncert; ob 21.00 Gimma Spliffa -koncert. Jutri, 5. septembra ob 19.00 / Toni D'Onghia - DJ SET; ob 21.00 Enrico Capuano in Tammurriata rock - kon-cet. V nedeljo, 6. septembra ob 19.00 / Drugstore VS in orbita - DJ SET; ob 21.00 Kraški ovčarji - koncert. ■ Tartini Festival 2009 Jutri, 5. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta, Massimo Mer-celli - flavta in Milan Vrsajkov - violončelo. V ponedeljek, 7. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Pierre Hommage - violina. V petek, 11. septembra ob 20.30, Križni hodnik Minoritskega samostana, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 -1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni last- stival s filmom Hafis, ki bo tudi odprl letošnji Kino Otok. »Skozi kompleksen prikaz sufijevske doktrine se kljub očitno religiozni notifilma odvija ljubezenska zgodba, podobna tisti o Romeu in Juliji,« so o filmu zapisali organizatorji. Letošnja novost je programska sekcija Doku-fokus, v kateri bodo predvajali dokumentarne filme z družbeno angažirano tematiko. Med njimi tudi film francosko-španskega fotoreporterja Christiana Povede, ki so ga nedavno ustrelili na ulici v San Salvadorju, z naslovom Noro življenje. Poveda je po besedah Pavličeve med snemanjem filma leto dni sledil vsakdanu pripadnikov tolpe 18. ulice v revni četrti San Salvador-ja, kjer ljudje živijo »v vojnem stanju«. Programske sekcije festivala, kljub spremembam v ekipi, sicer ostajajo nespremenjene. Priznani filmski kritiki in publicisti Neil Young, Helmut Groschup in Olaf Moller so na festival poslali dela mladih upov s svežim pogledom z različnih koncev sveta. V sekciji Prijatelji bodo predvajali izdelke: Tri in Srečna država hrvaškega režiserja Gorana Devica, Aguas Verdes argentinskega avtorja Mariana de Rose, New Kaisertal City avstralske režiserke Melanie Hollaus in Isa Hesse Rabinovitch švicarske režiserke Anke Schmid. Festival bo do 14. septembra potekal po ustaljenih izolskih festivalskih niki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik »Metamateria« avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Štanjelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do pet- lokacijah - v Kulturnem domu, na Manziolijevem trgu in v Kinu Odeon, za spremljevalni program pa bo rezervirano prizorišče na Svetilniku. V sklopu Videa na plaži bodo organizatorji ponovno dodelili prostor kratkim filmom mladih ustvarjalcev, v goste festivala pa prihaja Animateka s programom za najmlajše Slon. V sklopu Silvanove kino šole bodo prikazani filmi Francija Slaka, Matjaža Klopčiča in Draga Pa-rovela, organizirana bo tudi delavnica Vesela kamera. Med koproducenti 5. izdaje Kina Otok je ljubljanski Kinodvor, kjer bodo med 12. in 17. septembrom gostili dogodek Otok v Ljubljani, namenjen vsem, ki ne bodo uspeli priti v Izolo. V Kinodvoru bodo predvajali vse filme iz tekmovalnega programa Trgatev ter nekaj izbranih filmov iz drugih sekcij, na projekcijah v Ljubljani pa bodo prisostvovali tudi nekateri gostje festivala. Ob včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani sta se ekipi festivala Kino Otok in Kinodvora poklonili prijateljici in sodelavki, likovni kritičarki, or-ganizatorici filmskih dogodkov in članici komisije ministrstva za kulturo za sofinanciranje avdiovizualnih del Niki Bohinc ter njenemu partnerju, prav tako likovnemu kritiku Alexisu Tiosecu, ki so ju neznanci v torek ubili v Manili na Filipinih. (STA) ka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: od danes, 4. septembra do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega bienala - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: od 9. septembra do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobež-nost«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 2 Sobota, 5. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ISTANBUL - Prvi nasprotnik Italije na evropskem prvenstvu je danes nevarna Bolgarija (včeraj je s 3:2 premagala Srbijo!), ekipa, ki se od vedno odlikuje po svoji telesni moči, njen novi trener, Italijan Silvano Prandi, pa jo je najbrž tudi taktično discipliniral tako, kot je treba. Ker napredujejo v naslednjo fazo iz vsake skupine tri ekipe, tekma za Mateja Černica, Lorisa Ma-niaja in tovariše seveda še ni odločilna, začeti s pravo nogo pa bi bilo zelo pomem- bno, še zlasti, ker je skupina, v kateri se je znašla Italija (v njej je še Češka) zelo zahtevna. »Če se želimo uveljaviti, moramo odigrati vrhunsko prvenstvo,« se zaveda selektor Andrea Anastasi, ki vodi deloma prenovljeno reprezentanco. Za Italijo pomeni nastop na EP vrhunec sezone, vendar ne gre pozabiti, da bo Italija prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo (ena skupina bo tudi v Trstu), zato je njeno delo nastavljeno tudi nekoliko bolj dolgoročno. nas pogovor - Zoran Jerončič »Slovenija potrebuje tujega trenerja« »Ogledal sem si prva dva niza, potem pa samo končnico tretjega,« je pojasnil po prvi tekmi Slovenije na evropskem odbojkarskem prvenstvu v Turčiji odbojkarski strokovnjak Zoran Jerončič. Prekinitev ogleda tekme gre pripisati predvsem neprepričljivi predstavi slovenskih odboj-karjev, ki je bila po besedah Jeronči-ča pričakovana. »Napak pri osnovnih elementih je bilo veliko, ampak to ni bilo najhujše. Najhujša napaka pa je bila organizacija igre po obrambi lahkih žog. V protinapadu je bilo preveč netočnosti. Takih napak pri Špancih, ki jih vodi Julio Velasco, ni bilo. To je bila glavna razlika med ekipama,« je komentiral Jerončič, letošnji trener goriške Olympie v C-ligi. Kaj pa je še škripalo v slovenski vrsti? Ne strinjam se, da se selektor poslužuje mnogih menjav. Dobro je namreč, da ima selektor šest ključnih igralcev, ki so zelo dobro uigrani. Tega pa pri Sloveniji pogrešam. Ne razlagam si, zakaj selektor Hribar stalno menjuje začetno postavo. Danes (včeraj op. a.) je na primer igral tudi Pleško, ki bo po mojem mnenju imel težave že v italijanski A2-ligi. Kako se lahko izognemo tem napakam? Mislim, da v Sloveniji manjka tuj trener. Napredek nekaterih reprezentanc, ki so dobile italijanske strokovnjake, je očiten. Spomnimo se lahko na primer na Finsko ... Obenem pa v Sloveniji ni avtoritete, ki bi odločala. Vsekakor upam, da bomo v nadaljevanju prvenstva boljši. V naslednjem krogu čaka slovenske odbojkarje Slovaška. Verjamem, da se je selektor Slovakov Zanini odlično pripravil na tekmo. Prepričan sem, da Slovaki pod vodstvom italijanskega strokovnjaka ne bodo delali napak v protinapadu kot Slovenci. Zoran Jerončič kroma V svojem komentarju na spletni strani ste kritizirali slovenski cilj, in sicer, da je ena zmaga dovolj. Tako je. Tako mišljenje je napačno. Slovenci bi morali ciljati više. Slovensko reprezentanco poznajo strokovnjaki po celi Evropi in tako generacijo odbojkarjev nam zavida marsikatera država. Žalostno je, da tudi vodstvo ima tako nizke cilje. Kakšen vtis pa so vam zapustili Španci? Organizacija igre je dobra. Ne verjamem, da bodo ponovili uspeh iz Moskve. Pred dvema letoma, ko so bili evropski prvaki, je igral še Pascual, ki je bil v končnih trenutkih odločilen igralec. Prva šesterka je kompletna. Ekipo sestavljajo starejši in izkušeni igralci, nimajo pa dolge klopi. V drugem delu prvenstva bodo igrali, ne verjamem pa , da jim bo uspela uvrstitev v polfinale. Danes bo krstni nastop na EP opravila italijanska reprezentanca, ki se bo pomerila z Bolgarijo. Imajo »azzurri« možnosti za zmago? Bolgarija je res nevaren nasprotnik. Italija je tehnično boljša, Bolgarija pa se odlikuje po fizično-sti. Ker prednjači v današnjem času bolj fizičnost s tehniko kot obratno, imajo najbrž Bolgari več možnosti za zmago. Mislim, da bo rezultat odvisen tudi od doprinosa italijanskega korektorja Laska, pri Bolgarih pa igre Kazyskija. Trenerji sicer pravijo, da je šibka točka Bolgarije podajalec. (V.S.) Aleš Sket, Matej Vidic in Tine Urnaut v bloku proti Španiji Slabo pa se je prvenstvo začelo za Slovenijo. Da je evropski prvak Španija boljši (njen trener na EP je bil pred dvema letoma prav Anastasi), je bilo seveda znano, vendar so Slovenci proti njej igrali v Izmi-ru slabo. To je bil za Slovenijo na sklepni fazi EP doslej deveti nastop, doživela pa je še deveti poraz, drugič proti Španiji. In to bolj gladko kot pred dvema letoma v St. Pe-terburgu, ko je osvojila niz. Slovenci tokrat niso bili niti blizu presenečenja, tekmec je namreč ves čas nadzoroval položaj in ostal zbran tudi po redkih trenutkih, ko so pritiskali nasprotniki. Optimizem, ki je bil prisoten pred tekmo, je bil brez realne osnove. Evropski prvaki niso kazali niti drobca podcenjevanja, medtem ko o samozavesti izbrancev Gregorja Hribarja ni bilo ne duha ne sluha. Kot da bi se predali že pred samim začetkom. Hribar je sicer poskušal z menjavami spremeniti potek tekme, toda kdor koli je prišel v igro, je bil nerazpolo-žen. Priložnosti za igro nista dobila le Andrej Flajs in Davor Čebron. «Rezultat pove vse, Španija je bila za dva razreda boljša. Nam niso šli servisi, slabi smo bili pri sprejemu, v napadu in obrambi,» so si bili enotni v slovenskem taboru. Španci pa so priznali, da je bila medsebojna tekma na sredozemskih igrah v Pescari, ki so jo Španci po ogorčenem boju dobili s 3:2, dovolj veliko opozorilo, da so tekmece vzeli resno. Selektor Gregor Hribar je tekmo začel v postavi Dejan Vinčič, Alen Šket, Matej Vidič, Matija Pleško, Alen Pajenk Pajenk, Izidi in spored Skupina A: Poljska - Francija 3:1 (10:25, 25:17, 25:22, 25:18), Nemčija - Turčija 3:2 (26:24, 23:25, 25:22, 30:32, 15:13). DANES: Poljska - Nemčija (16.30). Skupina B: Estonija - Rusija 1:3 (25:20, 17:25, 18:25, 15:25), Nizozemska - Finska. 3:2 (25:21, 22:25, 28:30, 25:15, 18:16). DANES: Nizozemska - Estonija (16.30). Skupina C: Španija - Slovenija (25:20, 25:19, 25:20). DANES: Grčija - Španija (14.00), Slovenija -Slovaška (19.00, TV Slo 2). Skupina D: Bolgarija - Srbija 3:2 (21:25, 25:17, 19:25, 25:22, 15:11). DANES: Italija - Bolgarija (14.00, TV Rai 2 in RaiSatSport), Češka - Srbija (19.00) Tine Urnaut in Sebastijan Škorc, ki je nekaj časa držala korak s tekmec, vodila s 3:1, po sumljivo dosojeni drugi točki za Špance, pa so se reči začele razpadati. Ko je bilo v tretjem nizu 5:1 za Špance, je bilo videti, da bodo izbranci legendarnega trenerja Julia Velasca ekspresno prišli do zmage. A tekmeci so le pokazali nekaj želje po preobratu. Prišli so do izenačenja na 12. točk, celo za trenutek povedli, toda hitro je bilo spet vse na starem mestu, 15:16 je bil zadnji rezultat, ki je še dajal upanje. Večje možnosti naj bi Slovenija imela danes proti Slovaški, proti kateri bo najbrž najlažje doseči zgodovinsko, prvo zmago na prvenstvih, je pa povsem jasno, da bodo morali Izbranci Gregorja Hribarja prikazati boljšo igro kot proti Španiji. Slovenci so se s Slovaki merili že na prejšnjih dveh prvenstvih. V St. Peterbur-gu so prav tako po uvodnem porazu s Španci izgubili z 1:3, leta 2001 v Ostravi so Slovaki zmagali s 3:2. Slovenija je bila slabša tudi v tekmi za tretje mesto evropske lige pred dvema letoma na turnirju na Portugalskem in tudi v letošnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Ta poraz je najbolj svež, na Poljskem pred tremi tedni je bil izid 3:2. Španija - Slovenija 3:0 (20, 19,20) ŠPANIJA: G. Falasca 20, Lobato, Noda 9, Hernan, Salas, M. Falasca 2, Parres, Barcala, Molto 5, Garcia-Torres 7, Pal-harini 2, I. Rodriguez 11. SLOVENIJA: Flajs 8, Pajenk 0, Čebron, Vidič 10, Šket 7, Gasparini 0, Pleško 7, Urnaut 9, Vinčič 2, Škorc (L), Šmuc 1, Cu-turič 0. nogomet FIFA hudo kaznovala Chelsea LONDON - Chelsea zaradi kazni, ki mu jo je izrekla FIFA, ne bo mogel spreminjati moštva vse do januarja 2011, saj ima enoletno prepoved sklepanja in raz-diranja pogodb. Kazen je posledica ugotovitve, da je vodstvo Chelsea pozvalo francoskega obetavnega nogometaša Gae-la Kakuto, da prekine veljavno pogodbo z Lensom. TREZEGUET - Francoski napadalec Juventusa (32 let) je napovedal, da bo ob koncu letošnje sezone zapustil turinski klub. Kariero naj bi nadaljeval v Franciji ali Argentini. PROŠNJA - Mednarodna smučarska zveza FIS je Mednarodnemu olimpijskemu komiteju MOK poslala prošnjo za vključitev ženskih smučarskih skokov v program olimpijskih iger leta 2014 v ruskem Sočiju. Podobna prošnja se je za prihodnje igre v Vancovru že izjalovila. US OPEN - Prvi igralec sveta Roger Federer si je po zmagi nad Nemcem Simonom Greulom v 3. krogu teniškega OP ZDA v New Yorku priigral obračun z Avstralcem Lleytonom Hewittom. Z zmago proti Francozu Richardu Gasquetom (6:2, 6:2, 6:3) je vrnitev na igrišča kronal tudi tretji nosilec Španec Rafael Nadal. CARR SERVICE - Na teniškem turnirju za 10.000 dolarjev na Padričah bosta danes, od 12.30 dalje, na vrsti polfi-nalna dvoboja med Slovencem Semrja-cem in Italijanom Giorginom ter med Italijanom Grassijem in Litvancem Grigeli-som. Zanimivost: Grassi servira z levo roko, nato pa igra z desno! CONTADORJA NE BO NA SP -Španski kolesar Alberto Contador, ki je julija drugič osvojil dirko po Franciji, je dejal, da se ne bo udeležil svetovnega prvenstva v cestnem kolesarstvu. Slednjega bo med 23. in 27. septembrom gostil švicarski Mandrisi. VUELTA - Nemec Andre Greipel je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar moštva Columbia-HTC, ki je prevzel tudi skupno vodstvo, je v ciljnem sprintu 174 kilometrov dolge preizkušnje med Tarragono in Vinarosem prehitel Belgijca Toma Boonena in Italijana Danieleja Bennatija, Slovenec Borut Božič (Vacansoleil) pa je bil osmi. Božič je skupno 13. s 34 sekundami zaostanka. DRUGI SPORT - Na goriški Pokrajini bo danes, od 9. ure dalje, posvet na temo »Šport za druge: preizkusi se brez strahu«. Od 14. ure dalje bo na vrsti praktičen prikaz. KOŠARKA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v Karlsruheju v prijateljski tekmi premagala Nemčijo z 74:62. formula ena - Konec ugibanj Za Ferrari Fisichella Pri 36 letih bo debitiral za italijansko moštvo - Alboreto zadnji Italijan z zmago RIM - 36-letni Giancarlo Fisichella je novi voznik Ferrarija. Krstni nastop bo doživel prihodnji konec tedna na VN Italije v Monzi, za rdeči bolid pa bo vozil do konca sezone. Ugibanj o tem, kdo bo na krovu italijanskega dirkalnika formule ena zamenjal neuspešnega Luco Badoerja, je torej konec, edini pravi drugi kandidat je bil v zadnjih urah Poljak Robert Kubica, saj je vodstvo Renaulta že prejšnjo nedeljo na dirki za VN Belgije v Spaju odločno zavrnilo možnost, da bi v Ferrarije-ve vrste prestopil njihov Fernando Alonso. Manj možnosti, da se upre volji vsemogočnega Ferrarija je imelo seveda dosedanje Fisichellovo moštvo Force India, ki se utaplja v dolgovih, dolžno denarja pa je med drugim prav Ferrariju. Kubica je medtem izpadel tudi zato, ker je, kot kaže, zahteval, da bi mu ponudili dveletno pogodbo, kar bi ob vrnitvi Felipeja Masse povzročilo moštvu veliko zadrego. Fisichella bo eden izmed redkih Italijanov, ki so v zadnjih 30 letih tekmovali za Ferrari. Med njimi je bil daleč najuspešnejši pokojni Michele Alboreto, ki je Fisichella po nedeljskem 2. mestu v Spaju ni skrival svojega zadovoljstva ansa zbral 80 nastopov in tri zmage, zadnjo pred 24 leti. Morbidelli, Larini in Capel-li so imeli v tem času v Ferrariju le stransko vlogo. Fisichella pa je v Spaju z nepričakovanim drugim mestom dokazal, da še ni za staro šaro, zagotovo bo njegov doprinos boljši od Badoerjevega. Rimljan se je že včeraj mudil v Ma-ranellu, da bi Ferrari adaptirali njegovim / ŠPORT Petek, 4. septembra 2009 17 namizni tenis - Mednarodni turnir v Zgoniku Od danes do nedelje že 26. Pokal Kras Poleg domačega Krasa še sedem ekip iz srednje Evrope Tudi pri namiznoteniškem odseku AŠK Kras so že začeli s pripravami na novo sezono, ki bo - kot običajno -zahtevna, saj bo zgoniško društvo nastopilo v različnih državnih in deželnih prvenstvih. Po kondicijskih pripravah potekajo sedaj treningi dvakrat dnevno v telovadnici v Zgoniku. Kot uvod v sezono je na sporedu tradicionalni Mednarodni ženski ekipni turnir za »XXVI. Pokal Kras«, ki bo od danes do nedelje. Nastopilo bo osem ekip; poleg domačega Krasa ZKB še TT. Genova, Topvar Topolča-ny (Slovaška), Aquaestil Duga Resa (lanski zmagovalec), Tis Zagreb in Mladost Petrinje (Hrvaška), mladinska raprezentanca iz Velike Britanije in ekipa iz Bosne in Hercegovine, medtem ko tokrat ne bo ekip iz Slovenije, ker so zasedene na važnem državnem tekmovanju. Vse ekipe so zelo konkurenčne, nekatere izmed njih uvrščajo v svojih vrstah tudi odlične tujke; skratka tudi letos se nam obetajo kakovostni dvoboji. Za Kras bodo tudi letos nastopile Yuan Yuan, Martina Mi-lič, Eva Carli in Mateja Crismancich. Martina Milič kroma Program turnirja predvideva dve skupini s štirimi ekipami, ki se bodo pomerile med seboj danes popoldne (pričetek ob 15. uri) in jutri zjutraj (pri-četek ob 9. uri). V nedeljo, z začetkom ob 9. uri, so na sporedu finalna srečanja; sledilo bo še nagrajevanje približno ob 13.30. košarka Borovci za uvod igrali proti Muggii Košarkarji Bora Radenske so po dveh tednih in pol trdega dela odigrali prvo prijateljsko tekmo proti bodočemu nasprotniku v deželni C ligi Muggii, pri kateri igrata tudi lanska člana Borove ekipe Gianantonio Furigo in Davide Monticolo (v civilu, ker še re-konvalescent po poletni operaciji kolena). Trener Andrea Mura je razpolagal z vsemi igralci z izjemo Marzia Kriz-mana, ki je ob povratku s počitnic šele začel vaditi posebej, in zadržanega Andra Pertota. Gostje iz Milj, ki jih trenira bivši Borov strateg Ferruccio Mengucci, so bili po štirih četrtinah igre (pred vsako se je točke začelo šteti znova) boljši z izidom 92:72. Nastop močno pomlajene vrste Svetoivančanov, ki se med seboj šele uigravajo, je bil vsekakor spodbuden, predvsem so vsi igralci delovali zelo angažirano in borbeno. košarka Jadranu zmaga, Breg je vodil do 3. četrtine V športnem centru Silvana Klabiana v Dolini sta Breg in Jadran Mark včeraj odigrala prijateljsko tekmo. Po rednih 40 minutah je zmaga pripadla Jadranu Mark, čeprav je ritem in vodstvo v prvih treh četrtinah diktiral Breg. Končni rezultat je bil 63:61. Jadranovci so vse do zadnje četrtine zasledovali bre-žane, ki so v uvodnem delu po-vedli na 21:15, 31:19, nato še na 39:26. Za domače igralce je bila to šele druga prijateljska tekma, a kljub temu so se proti združeni ekipi, ki bo letos nastopala ligo više, izkazali. Izid: Breg - Jadran 61:63 (21:15, 44:31, 52:47). Najboljši strelci: S. Ferfoglia 16, Sosič 15 (Jadran), Bozic in Secchet 14 (Breg). atletika Brunova visoko, Ruzzier tretji z rekordom Miting Goriškega grada, s katerim so predali namenu prenovljen atletski stadion Fabretto na Rojcah v Gorici, je oplemenitila odlična furlanska skakalka s palico Anna Giordano Bruno z izidom 4,50 metra, neuspešno pa je naskakovala tudi državni rekord 4,62. V skoku v višino je zmagal Giulio Ciotti (2,24), na 100 m Matteo Galvan (10,67) in Britanka Emma Ania (11,77). V hitri hoji na 3 km je Marco Giungi (12:16,38) premagal Tržačana Die-ga Cafagno (12:24,92), 3. pa je bil naš Fabio Ruzzier, ki je z izidom 14:06,51 izboljšal lasten evropski veteranski rekord M55. 16. septembra bo v Gorici Memorial Bruno Marchi. nogomet - Turnir Sovodenjci v Koprivnem dvakrat izgubili Sovodenjci so v sredo zvečer nastopili v finalnem delu turnirja v Ko-privnem. Na prvi tekmi so po enajstmetrovkah izgubili proti moštvu iz Krmina (2. amaterska liga). Regularni del srečanja se je končal brez zadetkov. Na drugem srečanju so »belo-modri« tesno z 1:0 izgubili proti Caprivi, ki bo letos igrala v 1. amaterski ligi. Končno prvo mesto si je izborila Capriva. Na turnirju Brienza v Tržiču se ja na 1. mesto uvrstil Fincantieri, ki je premagal Muggio (1:0) in Ronchi (5:0). Sovodnje - Cormonese 3:4 po 11-m (0:0) SOVODNJE: Ballerino, Stergulz, E. Kogoj, Pacor, Simone, Colapinto, Feri, Galliussi, Miličevic, Martellani, Reščič. Sovodnje - Capriva 0:1 SOVODNJE: Burino, Losetti, Simone, Pacor, Trampus, S. Kogoj, Feri, Bernardis, Ferro, Portelli, Reščič. kolesarstvo Denis Milic državni podprvak Denis Milic (na sliki zgoraj), slovenski kolesar društva Team Ison-zo-Pedale Ronchese, je v sredo v kraju Marcienise blizu Neaplja nastopil na državnem mladinskem prvenstvu na velodromu. V ekipni zasledovalni vožnji, v starostni kategoriji na-raščajnikov, je skupaj s sotekmoval-cema Danielejem Botosso (Team Friuli Sanvitese) in Alessio Gnam (Sa-cilese) zasedel odlično 2. mesto. Kolesarji iz Furlanije Julijske krajine so naslov državnih prvakov izgubili za slabih 30 stotink sekunde. Čez ciljno črto so privozili skupaj s kolesarji iz Veneta, ki so zmagali po fotofinišu. Na včerajšnji dirki na točke pa se kolesarju iz Šempolaja, ki bo obiskoval tretji razred elektronskega oddelka tržaške višje srednje šole Jožef Stefan, ni uspelo uvrstiti v finale. Danes bo na vrsti še madisonsko dirkanje. Devinovci na več dirkah Pretekli konec tedna je Matteo Visintin sodeloval na nočni cestni vožnji v Flaibanu pri Vidmu. Po seštevku časov se je uvrstil na 1. mesto, čeprav so sodniki zgrešili štetje in ga uvrstili na 2. mesto. V nedeljo je v kraju Bannia pri Pordenonu bila na sporedu cestna dirka za 2. memorial Maurizio Morso. 150 nastopajočih je prevozilo 34 km s povprečno hitrostjo 38,4 km/h. Visintin se je v šprintu glavnine uvrstil na 4. mesto med kolesarji prvega letnika, medtem ko je Erik Mozan privozil v cilj z glavnino. V soboto je v Vilešu potekala prva preizkušnja gorskega kolesarstva za 2. pokal Junior Cross. Med kolesarji pod 10 letom starosti se je mladi devinovec Max Zannier uvrstil na 2. mesto med nevčlanjeni-mi tekmovalci in na 15. mesto v svoji kategoriji. Devinovca Erik Mozan in Enrico Catania sta zasedla 5. oziroma 6.mesto v svoji kategoriji. konjski športi - Evropsko mladinsko prvenstvo v treku Irina z Nabuccom najboljša »azzurra« Skupno je bila 13., kar je tudi njen najboljši rezultat na EP - V orientaciji bi lahko bila še boljša - Ekipno na 5. mestu Irina Počkar s Krmenke, članica Jahalnega kluba Dolga krona, je prejšnji konec tedna nastopila na evropskem mladinskem prvenstvu v zvrsti trek. V kraju San Pietro in Bagno v Emiliji Romaniji je z državno mladinsko reprezentanco tekmovala v orientaciji, dresuri (počasni galop in hitri korak) in preskakovanju raznolikih ovir. Med devetimi »azzurri« je bila slovenska jahačica najboljša: na skupni razvrstitvi je bila po treh preizkušnjah trinajsta, kar je doslej njen najboljši rezultat. Najboljši posamični rezultat je med 50 tekmovalci iz Francije, Švice, Portugalske, Avstrije, Anglije, Nemčije in Španije dosegla v orientaciji. Na zahtevni 30 kilometrov dolgi progi je bila zelo solidna, napako pa je opravila prav pred ciljem. »Če bi na cilj prišla pod pravim kotom, bi bila prav pri vrhu, saj sem tekmovala zelo dobro,« je pojasnila Irina, ki je bila na koncu med mladinci in mladinkami sedma. V ostalih dveh preizkušnjah je s svojim konjem Nabuccom osvojila 24. (v dresuri) in 18. mesto (v preskakovanju ovir). Najboljši štirje »azzurri«, med katerimi je bila izbrana tudi Irina, so na tekmovanju nabirali točke tudi za ekipno razvrstitev. Italija je bila po treh tekmah peta, zmagala je Francija, ki ima nasploh najdaljšo tradicijo v tej konjski panogi. Jahačica s Krmenke, sicer študentka fakultete za management v Kopru, bo med mladinkami tekmovala še naslednje leto. Z državno mladinsko reprezentanco nastopa že od leta 2004, leta 2007 in 2008 je bila tudi vključena v ekipo za nastop na evropskem prvenstvu, a naposled ni nastopila. V poletnih mesecih trenira vsak dan na Dolgi kroni: »Konj mora vseskozi trenirati in piliti kondicijo, saj so zanj dolge preizkušnje kot je orientacija naporne.« Sedaj se bo Irina udeležila še etape evropskega pokala v Avstriji, kjer bo tekmovala med mladinci, nato pa bo z izbrano vrsto Furlanije Julijske krajine nastopila na Trofeji dežel v okolici Pise. Na evropskem prvenstvu je nastopil tudi Andrea Franco z Normanom, član Dolge krone, ki je bil na koncu 22. (V.S.) Irina in Nabucco sta trenirala pred nastopom vsak dan. Tekme v orientaciji zahtevajo od konja zelo dobro vzdržljivost □ Obvestila ŠZ DOM sporoča, da se bodo treningi minibasketa za letnike 1998/99 in mlajši pričeli v ponedeljek 7. septembra ob 17 uri. Vabljeni vsi stari in novi igralci. Istega dne bo tudi prvi trening za letnike 96/97, ki se bo pričel ob 18. Športna šola in športni vrtec štartata z začetkom pouka. Vse aktivnosti bodo potekale v telovadnici Kulturnega doma.Vse dodatne informacije na telefonski številki: 048133288 od ponedeljka dalje. AO SPDT vabi na plezalni tečaj za začetnike. Predstavitveni večer bo v sredo, 9. septembra 2009 ob 20.30 na ulici sv. Frančiška v Gregorčičevi dvorani na sedežu ZSKD. Za informacije: Goran 3408597787 ali po mailu goranobad@yahoo.com. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo zjutraj z društvenimi učitelji od septembra do decembra. Prva izmena od sobote 19.septembra. Možnost najema smučarske opreme. Vpisovanja na info@skdevin.it ali na 040 209873 AŠD POLET - Odsek za umetnostno kotalkanje sporoča, da bo začetniski tečaj potekal ob torkih in četrtikh od 17. do 18. ure, s pričetkom v torek, 8. septembra. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentaborski ulici na Opčinah neposredno pred vadbo. NOGOMETNI ODSEK ŠD BREG obvešča, da bo prvi trening za cicibane in mlajše (od 6. leta dalje) v torek, 8. septembra, ob 17. uri na nogometnem igrišču v športnem centru S. Klabian v Dolini. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bodo treningi potekali s sledečimi urniki: na Stadionu 1 .maja za začetnice iz vrtca in osnovne šole ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.30 do 17.30 za vrtec in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolke; na Opčinah ob sredah od 16.30 do 17.30 in sobotah od 14.30 do 15.30 za vrtec, za osnovnošolke pa ob sredah od 17.30 do 18.30 in sobotah od 15.30 do 16.30. Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št.: 3282733390 (Petra) GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 18.uri za začetnice na Stadionu 1 .maja, v sredo 23. septembra 2009 ob 16.30 na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (P.le Monte Re, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel. st.: 3282733390 (Petra)ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening ritmične telovadbe v petek,11. septembra ob 17.30 v telovadnici na kKontovelu. Vabljene vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Treningi bodo ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Informacije: 3498020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bosta informativni sestanek in prvi trening za igralce letnikov 1997 in 1998 v torek, 8. septembra ob 18. uri na Stadionu 1. maja. Za informacije Robi (338-3764446). MINIBASKET BOR obvešča, da se v torek, 8. septembra začnejo treningi za otroke letnikov 1999, 2000 in 2001. Na sporedu bodo ob torkih in petkih od 16. do 17.30 v telovadnici v Lonjerju. Za informacije Stojan (339-1788940) in Karin (340-6445370). ASD BREG odbojkarka sekcija vabi starše in otroke od letnika 1996 do letnika 2003, na informativni sestanek za novo sezono, v torek 8. septembra ob 17.30, v telovadnici Športnega centra S. Klabjan. NK KRAS obvešča, da se spet začenja nogometna šola za otroke letnikov 1999-2004. Prvi trening bo v ponedeljek, 7. septembra, ob 16.30 na nogometnem igrišču v Repnu. Vsak otrok bo ob vpisu dobil vso potrebno nogometno opremo. Za vpis in informacije lahko pokličete na telefonske številke: 3280350533 ali 328 9518440. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na drugo preizkušnjo društvene regate, v nedeljo 6. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave sprejemamo v tajništvu v soboto, 5. septembra, od 16. do 18. ure in v nedeljo, 6. septembra od 9. do 11. ure. Po regati sledi praznik med katerim bomo počastili naša dva atleta, Simona in Jaša, za uspešni nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. Vsi toplo vabljeni. ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da je v teku tečaj minibasketa za dečke in deklice letnikov '99, '00, '01. Vadba je na voljo vsem otrokom in se odvija na odprtem igrišču na Kontovelu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka, od 17.00 do 18.00. Tečaj bo potekal do začetka novega šolskega leta. Info: 338/5889958 (Andrej) in 340/4685153 (Erik). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja Cheerleading Free Open Day v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F. Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdancemillenium.com 18 Petek, 4. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI 4 44 impmjmmmi Evropa kulturno ni nikoli dominirala sveta, le Evropejci tega niso vedeli |~8~ Skoraj 250 let vladanja dinastije Safavidov, od leta 1502 do leta 1736, je bilo zagotovo najplodnejše obdobje v zgodovini Perzije. To je bil čas cvetoče trgovine, bogate arhitekture in izredne ustvarjalnosti Perzijcev. Esfahan je mesto, ki pooseblja to obdobje. Navsezadnje je bil v tistem času tudi prestolnica Perzije, kraj, kjer se je zbiralo vse, kar je bilo v Perziji najboljše. Še danes je Esfahan biser Irana. To je veliko mesto z ogromno zelenja, s prekrasnimi mošejami in s širokimi, lepo urejenimi ulicami. To je tudi mesto velike verske strpnosti, saj ima tu sedež armenska cerkev, zgrajena v armenski četrti, ki je zaščitena in ima možnost skoraj enakopravnega razvoja; taka je uradna verzija in ko vprašam, kaj pomeni tisti »skoraj«, prejmem odgovor, da pripadnik armenske verske skupnosti ne more postati predsednik države. Esfahan je tudi zelo živahno mesto, polno življenja, vse do poznih ur. Ob petkih (petek je v Iranu praznični dan) se mestni parki napolnijo z družinami, ki si tako kar sredi mesta omislijo piknik v naravi. To se dogaja praktično povsod, kjer rase trava. Tudi na glavnem trgu, sedaj se imenuje Imamov trg, ki je najlepši trg v Iranu; dolg je 512 metrov, širok 163 metrov, obdajajo ga oboki s trgovinicami in drugimi lokali, krasijo ga pomembna poslopja, v sredini je ribnik in ob njem zelenica. Tudi na tej zelenici posedajo družine in še zlasti v spomladanskih mesecih uživajo pomladno sonce. Pikniki so odprti in ljudje prijazni: če se jim približaš, te povabijo v svojo sredo in ti ponudijo hrano, ki so jo prinesli s seboj. Okoli se sprehajajo ljudje, po cesti, ki obdaja trg, pa vozijo kočije. To je ena velikih zabav za bogate domačine: sprehod s kočijo po imamovem trgu. Vendar ta trg ni samo kraj razvedrila in počitka. Je tudi zelo pomemben kulturni spomenik. Začenši s palačo Ali Qapu (Alijeva vrata), 6-nadstropnim poslopjem, ki ga je dal šah Abas Veliki zgraditi zase ob koncu 16. stoletja, pravim biserom perzijske arhitekture. V 48 metrov visoki palači je šah sprejemal goste, ki jih je hotel presenetiti s svojo veličino. Zato je v četrtem nadstropju velika terasa s pogledom na trg, kjer je razgled res en- Desno: nasproti palače stoji mošeja, za katero velja oznaka, da je najlepša mošeja na svetu: njena kupola je vsa obdana s ploščicami, ki spreminjajo barvo glede na smer, iz katere sije sonce. Zjutraj je zlatorumena, zvečer rožnata. Spodaj: ob petkih (petek je v Iranu praznični dan) se mestni parki napolnijo z družinami, ki si tako kar sredi mesta omislijo piknik v naravi. kraten. Na terasi, kjer so redno prirejali zabave, je tudi bazen iz alabastra. Naravnost presenetljivo pa je zadnje, šesto nadstropje, ki je bilo namenjeno glasbi. Obdano je z umetno steno, nekakšnimi štukaturami z okraski, ki so bile tudi prava akustična kulisa. Glasbeniki niso igrali v istem prostoru, ampak za to steno; luknje v kulisi so bile izdelane tako, da je bila akustika v dvorani brezhibna. Palača Ali Qapu je tudi bogato okrašena. Tu ne mislimo samo na ploščice, ki so res enkratne in ki krasijo prav vse, vključno s stopnicami, ki vodijo do šestega nadstropja; vzpenjanje je seveda utrudljivo, tudi zato, ker so stopnice ozke in dokaj visoke. Mislimo predvsem na dekoracije, freske, ki krasijo dvorane v palači. Človek si misli, da je nekje na Zahodu, saj je okras figurativen: prizori iz narave, pa tudi številni ljudje, moški in ženske, kar je za islamsko kulturo dokaj nenavadno. Ampak tu ne gre pozabiti, da so Sa-favidi vladali za Mongoli in Timuridi; še zlasti Mongoli so bistveno spremenili navade in ponovno uvedli po-slikave. Takrat so se Perzijci začeli ukvarjati z miniaturami in po odhodu Mongolov niso nikoli več prevzeli strogih pravil slikanja, ki so jih ohranili suniti. Šiiti - in Safavidi so bili njihovi privrženci - so tudi na ta način izražali svojo drugačnost. Nasproti palače stoji mošeja, za katero velja oznaka, da je najlepša mo-šeja na svetu: njena kupola je vsa ob- dana s ploščicami, ki spreminjajo barvo glede na smer, iz katere sije sonce. Zjutraj je zlatorumena, zvečer rožnata. Mošejo, ki je bila zgrajena v začetku 17. stoletja, je šah Abas namenil tastu, šejku Lotfolahu, znanemu islamskemu teologu iz Libanona, ki ga je šah povabil v Esfahan, kjer je vodil koran-sko šolo. Mošeja nima minaretov in vstop vanjo je možen samo po stopnicah; oboje je nenavadno, ampak razumljivo, če pomislimo, da je šah to mošejo zgradil za svoj harem in ni bila dostopna vernikom. Dejstvo, da je bila namenjena ženskam, je tudi razlog za njeno izredno slikovito notranjost, z bogatimi ploščicami, na katerih ustvarjajo sončni žarki, ki prodirajo skozi ozka okenca pod kupolo, izredne odtenke, in z okrasitvijo kupole z geometrijskimi okraski, ki so od roba do sredine čedalje manjši in tako še povečujejo vtis velikosti oboka nad mo-šejo; dejanski globini dodajajo še umetno perspektivo. Biser trga pa je zagotovo ima-mova mošeja. O zahtevnosti tega poslopja priča dejstvo, da so za gradnjo potrebovali celih 25 let in je bil šah Abas, ki mu je bilo ob začetku gradnje 52 let, zelo nestrpen. Od arhitekta Es-fahanija je zahteval, naj pospeši z deli, prišlo je celo do spora in Esfahani se je skril, kajti Abas je bil znan po svoji hrutosti in je že dal ubiti dva svoja sinova in tretjega oslepil; arhitekt je ocenil, da šahovih zahtev ne more sprejeti, ker bi se s prehitro gradnjo mošeja zrušila. Vendar so kasneje gradnjo pospešili: prej so načrtovali, da bi vso mo-šejo obdali z intarzijami iz barvane gline, ker pa je to delo zelo zahtevno, so se odločili za novo tehniko, barvane ploščice, ki so jih predčasno izdelovali v laboratorijih in nato prenesli v mo-šejo. S tem so prihranili veliko časa, obenem pa iznašli novo tehniko, ki jo še danes uporabljajo. Ta mošeja vsebuje tudi kar nekaj zanimivosti, ki jih je vredno omeniti. Obiskovalce takoj v začetku preseneti dejstvo, da krasita vhod na trgu dva visoka minareta turkizne barve, zadaj pa sta še dva minareta, prav tako turkizna, ki nista vzporedna s prvi- ma. To kaže na veliko napako pri načrtovanju trga, ki ni usmerjen proti Meki in zato so morali smer mošeje »popraviti« tako, da so jo zgradili poševno glede na trg. Prav tako postanejo obiskovalci pozorni, da stebra, ki krasita vhod v mošejo, nista enaka: eden je izklesan in bogato okrašen, drugi je nedokončan, popolnoma gladek. To ni napaka, tudi pozabljivost ne, ampak je pomembno sporočilo: samo Alah je popoln, vse, kar naredijo ljudje, je nepopolno. Tretje, na kar so pozorni vsi obiskovalci, je akustika. Mošeja je v notranjosti visoka 36 metrov, zunanja višina pa je 51 metrov. Ta dvojni strop zagotavlja izredno akustiko; na tleh je narisana točka, s katere lahko govoriš, da te slišijo po vsej mošeji. Ta odmev je res izreden: perzijski arhitekti so bili pravi mojstri akustike. In potem četrta zanimivost, najbolj nenavadna. Na ploščicah z rumeno podlago v notranjosti mošeje same je poslikava. Navidezno gre za živali, vendar pozornemu očesu ne uide globok pomen te poslikave. Gre namreč za prikaz Darwinove teorije evolucije, skoraj dve stoletji preden jo je Darwin izoblikoval. Naziv, ki velja za Perzijo, da je bil to imperij razuma, sploh ni iz trte izvit. Tu ni nič naključnega, vse je bilo natančno premišljeno in znanstveno izvedeno tako, da je aktualno še danes. Poljski novinar Ryszard Kapu-šci\\u0144ski, avtor knjige o šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju, zagotovo največkrat citiranega dela o Iranu 20. stoletja, v predgovoru opozarja na dejstvo, da so bili nekoč evropski jeziki dominantni, z njimi si prišel povsod, v Iranu po islamski revoluciji pa prevladuje farsi, perzijščina. Kdor tega jezika ne pozna, je izgubljen. Kapušci\\u0144ski zaključuje, da je bila nekoč Evropa dominantna, sedaj pa ni več. Pri tem se delno moti: res, bil je čas, ko so evropske države oblastveno dominirale skoraj ves svet. Kulturno pa ga niso nikoli. Le da Evropejci tega niso vedeli. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Sobota, S. septembra 2009 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OPZ Ladjica 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV -Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews, sledi Anima Good News 6.10 Torte in faccia! 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Nan.: 14° Distretto 11.30 17.00, 20.00, 23.50 Dnevnik 11.35 17.10, 2.05 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nad.: Il Maresciallo Rocca 4 16.45 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Nan.: Rebecca - La prima moglie (It., '07, r. R. Milani, i. C. Capotondi, M. Melato, A. Buoni) 23.55 Dok.: XXI secolo: Gianni Morandi 1.05 Speciale Cinematografo: 66. Mostra del Cinema di Venezia 1.35 Nočni dnevnik Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.05 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.25 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.40 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.25 Nan.: Orgoglio (It., '05) 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 E...state con Costume 13.50 Aktualno: Tg2 Eat Parade 13.55 Odbojka: Italija - Bolgarija, Evropsko prvenstvo 15.45 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Športne vesti 18.30 20.30, 23.25 Dnevnik 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Anna Winter - In nome del- la giustizia 23.40 Nan.: Terapia d'urgenza ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Dok.: La Storia siamo noi 9.05 Film: Tre sul divano (kom., ZDA, '66, r.-i. J. Lewis) 10.55 13.00, 14.50 Aktualno: Comincia- mo Bene Estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 15.00 Dnevnik - kratke vesti 15.05 Variete: Trebisonda - Melevisione 16.30 Šport: Pomeriggio sportivo 17.15 Nad.: Arsenio Lupin 18.10 Dok.: Geo Magazine 2009 18.25 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.05 Nan.: Un posto al sole d'estate 20.35 Šport: Rai Sport 20.40 Nogomet: Wales - Italija, EP, under 21, kvalifikacije 21.35 Dnevnik 22.55 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Dok.: Sfide 0.30 Aktualno: Off Hollywood 7.05 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 9.45 Nad.: Febbre d'amore 10.35 Nan.: Giudice Amy 11.30 17.45 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldasnki forum 15.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Complotto di famiglia (triler, ZDA, '76, r. A. Hitchcock, i. K. Black, B. Dern) 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Il commissario Navarro (i. R. Hanin) 23.10 Film: Qua la mano (kom., It., '80, r. P. Festa Campanile, i. E. Montesa-no, P. Leroy) 1.30 Nočni dnevnik in Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Uno strano caso (kom., ZDA, '89, r. E. Ardolino, i. C. Shepherd) 9.40 17.45, 21.55 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Film: E-mail to Bill Gates (dram., Nem., '07, r. J. Broecker, i. K. Böhm, J. Schüttauf) 16.00 Dnevnik - kratke in morske vesti 17.05 Film: Derby (kom., ZDA, '07, r. J.A. Contner, i. J. Schneider, D. Mclaughlin) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: La casa sul lago del tempo (dram., ZDA, '05, r. A. Agresti, i. K. Reeves, S. Bullock) 23.30 Film: Dangerous Isolation (triler, ZDA, '06, r. R. Piano, i. A. Paul, N. Turturro) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.40 Nan.: Ti presento i miei... 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek (i. K. Holmes) 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: The Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Le spie (kom., ZDA, '02, r. B. Thomas, i. O. Wilson, E. Murphy) 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.10 Nan.: The Shield 1.00 Šport: Boks, XV. SP 2.00 Motocilkizem: VN iz San Marina, vaje ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.45 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.15 Aktualno: Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Variete: Village 15.35 Dokumentarci o naravi 16.20 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Appuntamenti con i Big... 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Valanga (dram., '78, r. C. Allen, i. R. Hudson, M. Farrow) 22.50 Variete: Qui Cortina 23.40 Film: Tecnica di un omicidio (tri-ler, '66, r. F. Prosperi, i. F. Nero, R. Webber) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.00 0.30 0.55 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, sledi Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call Dnevnik Variete: Victor Victoria »Senza fil- tro« (v. V. Cabello) Dok.: Speciale La7 Nan.: Cold Squad Nočni dnevnik Nan.: Alla corte di Alice Jr Slovenija 1 6.10 7.00 7.05 9.10 9.35 9.45 10.00 10.25 11.25 12.20 13.00 13.15 14.10 14.25 15.10 15.45 16.00 16.20 17.00 17.50 18.05 18.55 19.40 19.55 20.30 22.00 23.00 0.30 0.55 1.25 1.50 Kultura, sledi Odmevi 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 8.05 Dobro jutro Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 18.35 Risanke (pon.) Dok. film: Dvojno življenje (pon.) Enajsta šola (pon.) Dolgcajt (pon.) Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) Osmi dan (pon.) Poročila, vremenska napoved in športne vesti Dok. odd.: Razgaljeni (pon.) Dok. film: Melodije v parku časa - Ob 100-letnici bolnišnice valdol- tra(pon.) Slovenci v Italiji Mostovi-Hidak Kaj govoriš? = So vakeres? Iz popotne torbe Otr. nan.: Čarobno drevo Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 0.15 Duhovni utrip Bolnišnica na robu Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti Eutrinki Hotel Poldruga Zvezdica Graška gora poje in igra 2009, posnetek festivala, 2. del Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved Polnočni klub Iz arhiva TVS - Tv Dnevnik 4.9.1991 (pon.) Dnevnik (pon.) Dnevnik Slovencev v Italiji Infokanal (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.20 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.50 Umetnost igre (pon.) 13.15 Evropski magazin (pon.) 13.45 Črno beli časi (pon.) 14.00 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 4.9.1991 14.25 Šport Špas (pon.) 14.55 Glasbeni večer: Festival Radovljica 2009 (pon.) 16.00 Circom regional 16.30 Primorski mozaik 17.05 Mostovi - Hidak (pon.) 17.40 Prijatelji, ostanimo prijatelji 18.35 Šport: SP v gorskem kolesarstvu, 4x (M in Ž), posnetek iz Canberre 18.55 Izmir: EP v odbojki (M), Slovenija - Slovaška, prenos 21.00 Velenje: nogomet, kvalifikacije za EP, mladi do 21 let, Slovenija -Francija, vključitev v prenos 22.50 Atletika: Zlata liga, posnetek iz Bruslja 0.50 Nad: Gandža(pon.) Koper 15.40 Avtomobilizem 16.05 Artevisione 16.30 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 17.20 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.35 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 20.00 Atletika: Zlata liga, neposredni prenos 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Odbojka: EP, Slovenija - Slovaška, povzetek 0.55 Čezmejna Tv - TDD - TV dnevnik v slovenskem jeziku "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 22.00 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Videofronta 18.40 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 Jesen življenja 23.30 Nad.: Jelena 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Film: Idealen par (kom., r. R. Alt-man, i. P. Dooley, M. Heflin) radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica -Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Poletna popotovanja; 10.45 Zdravo prehranjevanje v šolah; 11.30 Manuel Šavron, prvak na diatonični harmoniki; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. radio koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. slovenija 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 4. septembra 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika VIDEM O 18/27 O PORDENON 19/26 6* TRBIŽ O 18/22 65* o GRADEC 16/20 CELOVEC O 17/21 ¿3* o 13/20 KRANJSKA G. O TRŽIČ 16/26 0 16/23 S. GRADEC MARIBOR 018/25 M. SOBOTA O 17/25 CELJE 17/27 O PTUJ O A 0 ČEDAD O 19/26 GORICA O 21/27 O N. GORICA 20/27 KR°NJ q6& LJUBLJANA 17/27 OSTOJNA 17/23 KOČEVJE o "N N. MESTO 17/27 O ZAGREB 19/30 O ^NAPOVED ZA DANES V hribih in v v zgornji nižini bo oblačno z nevihtami. V nižinskem pasu bo prevladovalo oblačno vreme z zmernimi do močnimi padavinami in tudi nevihtami. Ob morju bodo občasne padavine. Pihal bo južni do jugozahodni veter. Pozno zvečer ali v noči na soboto se bodo povsod pojavljale nevihte, ki bodo lahko tudi močne. Zapihala bo burja. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno s občasnimi padavinami, deloma plohami. Vmes bodo tudi nevihte. Še bo pihal jugozahodnik, ob morju jugo. Zvečer se bodo padavine okrepile. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, ob morju 17, najvišje dnevne od 20 do 27 stopinj C. V noči na soboto nas bo dosegla hladna atlantska fronta, pred njo bodo dotekali močni jugozahodni tokovi, ki bodo vlažni in nestabilni. Po prehodu fronte pa bodo zapihali suhi « in hladnejši severni vetrovi. Nad severnim Sredozemljem se poglablja ciklonsko območje. Od jugozahoda priteka k nam še topel in postopno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 Dolžina dneva 13.07 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.15 in zatone ob 6.12 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja je 26 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.35 najnižje -63 cm, ob 11.02 najvišje 48 cm, ob 16.55 najnižje -31 cm, ob 22.40 najvišje 42 cm. Jutri: ob 4.55 najnižje -61 cm, ob 11.22 najvišje 52 cm, ob 17.22 najnižje -24 cm, ob 23.06 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ..........24 2000 m ..........12 1000 m ..........20 2500 m............9 1500 m ..........15 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 7, po nižinah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O GRADEC 11/21 TOLMEČ O 10/18 TRBIŽ O 9/17 o 5/18 KRANJSKA G. CELOVEC O 9/21 O TRŽIČ 8/21 VIDEM O 14/26 O PORDENON 15/25 ČEDAD O 15/25 GORICA O 17/26 O N. GORICA 10/25 O KRANJ o LJUBLJANA A /y 10/23 POSTOJNA ^ O 9/20 KOČEVJE O O 8/20 S. GRADEC CELJE 10/22 O MARIBOR O 11/21 PTUJ O M. SOBOTA 011/21 N. MESTO 11/21 O ZAGREB 12/22 O (NAPOVED ZAJUTRI Ponoči in zgodaj zjutraj bo deževalo, pojavljale se bodo nevihte in ob morju bo pihala močna burja. Nato se bo nebo od severa hitro jasnilo. Čez dan bo jasno do zmerno oblačno, nekaj več oblačnosti bo le v hribih. Ob morju bo pihala šibka burja, hladneje bo. Jutri bodo padavine zjutraj ponehale, meja sneženja se bo v gorah spustila tudi pod 2000 m nad morjem. Na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja. Čez dan se bo zjasnilo. Hladneje bo. LIBIJA Na zasedanju Generalne skupščine ZN Gadafi naj bi se zavzel za razpustitev Švice Moamer Gadafi ZÜRICH - Libijski voditelj Moamer Gadafi naj bi na bližnjem zasedanju Generalne skupščine ZN uradno vložil pobudo za razpustitev Švice in razdelitev njenega ozemlja med sosede. Za to naj bi se zavzel že julija na vrhu skupine G8 v Italiji, je poročala švicarska televizija. Gadafi naj bi predlagal delitev ozemlja Švice med njene sosede, je domnevne načrte libijskega voditelja razkrila podpredsednica zunanjepolitičnega odbora švicarskega parlamenta Christa Markwal-der. Z načrti naj bi se ukvarjala Generalna skupščina ZN, ki bo 15. septembra začela zasedanje, letos pa ji predseduje prav Libija. Švicarska vlada teh navedb ni komentirala, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Švicarski časnik Tages-Anzeiger je medtem poročal, da je Libija zahtevala 100.000 dolarjev varščine za izpustitev dveh švicarskih poslovnežev, ki ju v tej državi zadržujejo že več kot leto dni. Libijska stranka Švicarjema očita, da sta kršila vizum-ska določila. Sicer pa sta morala Gadafijev sin Hanibal in njegova soproga lani plačati varščino v višini pol milijona švicarskih frankov (330.000 evrov), da so ju osvobodili. V Švici so jima namreč očitali, da sta grdo ravnala s hotelskim osebjem. (STA) Kateri pes je najstarejši? BERLIN - Po nedavni smrti domnevno najstarejšega psa na svetu - 21-letne jaz-bečarke Chanel iz ZDA - se je oglasila Nemka, ki trdi, da je njen pes starejši od Chanel in poleg tega še vedno živ. Bern-ska planšarka po imenu Penny naj bi bila stara kar 25 let, kar dokazuje tetovaža njenega rojstnega datuma na njenem ušesu. O smrti Chanel, ki je dočakala 147 pasjih let, so pred dnevi poročali številni ameriški in drugi mediji po vsem svetu. Prav to pa je Vereno Wulf iz Bavarske spodbudilo, da pokliče na lokalni radio in javnosti razkrije, da je njena Penny stara kar 25 človeških let, v družino pa je prišla davnega leta 1986. O njeni starosti naj bi pričala tudi tetovaža v njenem ušesu. Zaposleni na radiu SWR3 so začeli raziskovati in so navezali stik z veterinarjem Johannesom Pohlom, ki je potrdil, da je bila Penny njegova prva pacientka, ko je pred več kot 23 leti odprl svojo ordinacijo. (STA)