DA BOMO BOGATEJŠI, PA S ČIM MANJ DENARJA V ŽEPU
IZPLACEVANJE OSEBNIH DOHODKOV NA HRANILNE KNJIŽICE ALI TEKOČE RACUNE JE POMEMBEN PRISPEVEK VSA-KEGA POSAMEZNIKA K STABILIZACIJI GOSPODARSTVA - AKCIJA USPEŠNO TECE TUDI V NAŠI OBClNI - PRIHODNJE LETO VSI HRANILNE KNIŽICE ALI TEKOCE RAČUNE - BANKA BO ODPRTA TUDIOB POPOLDNEVIH - KORISTIMO SEBI BM GOSPODARSTVU
Kako po denarni strani teče akcija za stabilizacijo? Končno prav ob novem letu, ko izreka-mo želje za zdravje in srečo, radi dodajamo: „.. . pa veliko denaija." Seveda nikomur ne zaželimo tudi več in boljšega dela, tako da je tisto o več de-narja ,,verjetno" sama po sebi razumljiva želja po tem; ali pa ... No, lahko je tudi želja po večjem varčevanju, saj le tako brez več dela lahko pošte-no pridemo tudi do več de-narja. Prav o tem smo želeli zve-deti kaj več in smo zato napro-sili vodjo poslovne enote ljub-ljanske banke v Mostah Slavka Bema, da nam odgovori na ne-kaj vprašanj.
Ena od možnosti za to, da bo naše gospodarstvo tesnejše in vi-talnejSe, da bo naša družbena blagajna višja. je tudi izplačeva-nje osebnih dohodkov na hra-nilne knjižice ali tekoče račune. V čem je prednost takega nači-na izplačevanja in kako akcija poteka v naši občini?
Tudi Ljubljanska banka se je vključila v vsesplošno družbeno prizadevanje za stabilizacijo go-spodarstva. Tako kot druge de-lovne organizacije, smo tudi mi izdelali stabilizacijske programe - le s to razliko, da smo si po-stavili dva. Prvi je podoben pro-gramu drugih delovnih organi-zacij, saj zajema vse cilje, ki jih
lahko dosegamo znotraj organi-zacije z delotn, produktivnostjo in varčevanjem. Drugi program pa je bil izdelan v sodelovanju s predstavniki gospodarstva, ki v LB združujejo sredstva, to je na zboru upravljalcev in izvršilnem odboru banke. Temeljna zahte-
va iz tega programa je poveča-nje finančnega potenciala ban-ke. To je v sedanjih zaostrenih razmerah gospodarstva še tem-bolj potrebno, ker nam ne-likvidnost še vedno preti z vse-mi slabimi posledicami, zato je družbeno delo življenjsko za-interesirano za kratkoročne plasmaje kreditov za kreditira-nje zalog, prodaje, v težjih si-
tuacijah nelikvidnosti tudi kot premostitveni kredit za izpla-čilo osebnih dohodkov delavcev in za druge potrebe. Po drugi strani pa bi bilo škoda, če ne bi dokončali že nekaterih skoraj končanih investicij. Da bi vse to lahko v čimvečji meri uresniče-vali, smo se odločili za pospeše-no akcijo za izplačevanje oseb-nlh dohodkov prek hranilnih knjižic ali tekočih računov. Taka oblika zbiranja sredstev je izredno pomemben element pri povečevanju naše finančne moči, še posebno zato, ker so vse druge oblike že izkoriščene. Zbiranje sredstev pa ni samo akcija Ljubljanske banke, mar-več je široka družbena akcija, ki so vanjo vključene družbenopo-litične, gospodarske in bančne inštitucije po vsej državi.
Akcija v naši občini dobro poteka. Začetki segajo tja v leto 1974, vendarle ponekod ni na-letela na pravo družbeno razu-mevanje. Razumljivo: kjer se vodilni niso dovolj angažirali, do kolektiva sploh ni prišlo, da bi se lahko odločili, kaj še, da bi vodstvo podrplo in ustvarilo v kolektivu primerno klimo. No, položaj se je bistveno spre-menil v polletju, ko je bila ustvarjena ugodnejša družbena klima. Sedaj imamo že vrsto de-lovnih kolektivov, ki osebne do-hodke izplačujejo na knjižice,
dogovori pa tečejo naprej z vse-mi drugimi, tako da pričaku-jemo v prihodnjem letu še vse preostale.
Do danes so se odločili za nov način izplačevanja OD Se naslednji kolektivi: Jugotekstil ONA - ON, Javna skladišča, občinska konferenca SZDL, Sa-turnus, gostinsko podjetje Figo-vec, WZ Angelce Ocepek, OŠ Ketteja in Murna, Carinarnica Ljubljana in TEOL, sporazum je že dosežen tudi s Papirnico Vevče, Oblogo-slikoplastiko, Žitom, SAPOM, TOZD Globus in z upravo skupščine občine.
Delavci teh delovnih organi-zacij se zavedajo, da so se tudi s tem vključili v programe stabili-zacijskih prizadevanj, organiza-cije pa imajo poleg že naštetih tudi neposredne ugodnosti: ni jim treba nositi iz bank velikih vsot denarja, ga prešteti in raz-porejati po ovojnicah, vračati drobiž itd., kar vse je povezano z varčevanjem. Lahko rečemo, da je to tudi korak v samo-zaščiti.
Za kaj se delavci bolj odločajo: ali za hranilne knji-žice ali za tekoče račune? Kaj priporočate vi sami?
Ljubljanska banka bolj pripo-roča teicoči račun, vendar ugo-tavljamo, da se delavci - z red-kimi izjemami — odločajo za hranilne knjižice. Verjetno je to
plod tradicije: Slovenci že od nekdaj veliko varčujemo in je hranilna knjižica že dobto zna-na oblika, medtem ko nam je tekoči račun še nepoznan. Ban-ka tekoči račun priporoča zato, ker je to način brezgotovinske-ga plačilnega sredstva, s katerim imobiliziramo gotovino in po-slujemo brezgotovinsko. Po drugi strani se lastniku teko-čega računa, ki razpolga s čeki, vložena sredstva v banki obre-stujejo, denar je vedno hranjen, banki lahko izpostavi trajni na-log, da banka namesto njega po-ravnava stroške iz gospodinjstva (vodovod, elektrika, TV itd.). Tako mu ni treba čakati inka-santov. Seveda se v to smer pri-prevljajo tudi delovne organiza-cije naštetih storitev, ker to za-nje pomeni racionalizacijo in modernizacijo v tehnologiji obračunavanja ob nujnosti avtomatske obdelave podatkov, kar v večini že obstaja. Ugod-nosti je še več, tudi ta, da lahko občan pri banki dobi gotovin-sko posojilo. V vsakem primeru pa sta obe obliki velik napredek na področju podjetniškega in narodnega gospodarstva, kar podpirata vrsto ugodnosti.
Ali se je delo v banki s tem povečalo?
Ko smo začeli i akcijo, smo vedeli, da to pomeni za nas več dela in da se moramo delovnim ljudem še bolj približati. Zato se za večji promet tudi uspo-sabljamo. Zadali smo si nalogo, da v vseh poslovnih enotah v čimkrajšem času uredimo dvo-izmensko delo. Intenzivno uva-jamo nove delavce in gradimo nove poslovne enote. Leta 1974 smo odprli novo v Novih Jar-šah, ta mesec bo odprta LB na Vevčah. V prvi polovici prihod-njega leta se bomo preselili tudi mi iz prostorov občinske stavbe v novo stavbo nasproti občin-ske hiše, ki bo omogočila dvo-izmensko delo. Predvidevamo še novo enoto v Štepanjskem naselju in v Polju - to imamo v
srednjeročnem programu. Se-veda pa lahko delavci dobijo osebni dohodek ali privarčevani denar na vseh poštah v Sloveniji in v vseh poslovnih bankah in SDK v Jugoslaviji.
Se pojavljajo vrste?
Največji pritisk je od 1. do 15. v mesecu, in to predvsem v centru. Priporočamo banko, ki je najbližja domu ali na poti od doma do delovnega mesta. V naši podružnici ni čakanja, vsaj več kot deset minut ne. Res da se tudi zaradi strahu pred čaka-njem delavci težje odločajo za tako obliko prejemanja osebnih dohodkov, vendar bo to s celo-dnevnim delom bank popolno-ma odpravljeno. Moram pa po-novno spomniti na tekoči ra-čun, prj katerem ni treba iti ta-koj v banko, saj lahko vsa pla-čila opravimo s čeki.
Je to morda tudi neke vrste nasvet kako bomo v prihod-njem letu brez več denarja bo-gatejši?
Vsa stabilizacijska prizadeva-nja in tudi prizadevanja Ljub-ljanske banke, ki smo jih na-šteli, izhajajo iz hotenj po večji blaginji vse naše družbe. Izpla-čevanje osebnih dohodkov na tekoče račune ali hranilne knji-žice ter varčevanje je resnično najbolj trden napotek, da to do-sežemo kot posamezniki in kot družba. Naš delovni kolektiv se bo v prihodnje še bolj trudil za čim trdnejše in pristnejše stike z občani, našimi poslovnimi partnerji, trudil se bo ob uresni-čevanju skupnih ciljev ustvarjati čim večje ugodnosti našim var-čevalcem. Pričakujemo, da bo leto 1976 na tem področju ne-kakšna prelomnica saj bodo ob-čani po osnutku novega banč-nega zakona imeli večji vpliv na poslovno politiko in pri uprav-ljanju banke. V tem pričakova--nju naj koristim priložnost, da v imenu kolektiva naše podruž-nice želim vsem občanom sreč-no in uspešno novo leto.
SG