Ameriška Domovi ima
RIC/* m—H O M E1
AM€fUCAN IN SWWT fORCHIN IN LANGUAGE ONlf
NO. 121
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 22, 1965
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAF€R
ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI
Še več ljudi v tujino kot v preteklih letih
Poziv precised. ZDA Johnsona Amerikancem, in A-merikankam, naj si najprej ogledajo domačo cfeželo in ne hodijo v tujino, ni dosegel cilja.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Združenih držav je v preteklem februarju pozval prebivalstvo dežele, naj ne hodi v tujino na izlete in počitnice, dokler imajo Združene države težave s svojo plačilno bilanco s tujino. Lani so Amerikanci pustili v tujini preko bilijon in pol dolarjev več kot pa tujci v Združenih državah. Prav ta vsota je težko obremenila ameriško plačilno bilanco s tujino. Predsednik Johnson je svetoval, naj si Amerikanci najprej ogledamo lastno deželo in njene zanimivosti ter lepote, potem naj šele preudarjamo o potovanjih v tujino. Podobno so pozivali tudi tajnik za notranje zadeve, tajnik za trgovino in drugi vodilni člani administracije.
Ti pozivi niso bili posebno u-spešni, kot kažejo podatki o izdaji potnih listov, ki jih je nedavno objavilo državno tajništvo. To je doslej v letošnjem letu izdalo 17% več potnih listov kot v istem času lani. Zvezni tajnik za trgovino Connor sodi, da bo letos potovalo v tujino od 12 do 15% več Amerikancev kot. lani. To bo povečalo razliko med vsotama, ki jih porabijo Amerikanci v tujini in tujci v Ameriki, v škodo Amerike in njene plačilne bilance. Število tujih o-biskovalcev naše dežele se je letos v primeri z lanskim letom povečalo doslej za 5.8%.
Po podatkih državnega tajništva potuje 70% vseh Amerikancev v Evropo, 10% na Daljni vzhod, 9% v Kanado in Latinsko Ameriko, 5% na Srednji vzhod, 4% v Avstralijo in Oceanijo, 2% pa v Afriko.
Povečanje števila prekomorskih potnikov prinaša največ koristi letalskim družbam. Te so namreč sposobne vključiti v slučaju potrebe posebna letala kot “naročene lete.” V preteklih letih je bilo v letalih rednih potniških linij vedno večje število praznih mest, sedaj se kaj takega skoraj ne zgodi več.
Pri vinu je bil Johnson
v	• v •
uspesnejsi
WASHINGTON, D.C. — Pri' pozivu Amerikancem, naj si za letošnje počitnice raj še ogledajo domačo deželo, kot bi potovali v tujino, predsednik Johnson ni dosegel pravega odziva, uspešen pa je bil pri pozivu, naj Amerika pije raj še domače vino, namesto da bi kupovala tujega.
Po podatkih Kalifornijskega vinskega instituta se je v aprilu prodaja vina povečala za 14% v primeri s povprečjem zadnjih pet let, z lanskim pa celo kar za 17.7%. Neki kalifornijski restavrator je sporočil, da je preje v njegovem lokalu 80% gostov naročalo tuja vina in le 20% domača, sedaj naroča domača vina 90% gostov!	i ; ; . j ,, ;
Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno, toplo z možnostjo neviht. Najvišja temperatura 82.
Novi grobovi
Andrew Ruzick Umrl je 79 let stari Andrew Ruzick s 6704 St. Clair Avenue, upokojeni frizer, rojen v starem kraju, mož Florence, oče štirih hčera. Pogreb bo iz S. Johnson pogreb, zavoda na 15314 Macaley Ave. jutri, v sredo ob enih popoldne.
Joseph Tomšič
Po enem mesecu bolezni je umrl včeraj v St. Alexis bolnici 79 let stari Joseph (Joe) Tomšič s 10317 Prince Ave., rojen v Gr-dici v fari sv. Antona v Slov. Primorju, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti. Delal je; v raznih jeklarnah do svoje upokojitve 1. 1957. Žena mu je umrla 1. 1934, zapustil pa je hčere Mary Bucciere, Rose Kacmar, Hermine Prevesk in Josephine, sina Josepha A. in 6 vnukov (vnukinj). Bil je član Društva Danica št. 34 SDZ, Kluba slov. upokojencev v Newburghu in Društva Sv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb bo v četrtek ob 8.30 iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
V Moskvi zacenj'a zmagovati zdrava pamet
MOSKVA, ZSSR. — Nad 45 let je veljala v Moskvi dogma, da ameriški narod ječi pod terorjem “monopolistov z Wall-streeta.” Kdor bi si upal to zanikati, bi bil slabo odrezal. Sedaj se je našla zgodovinarka, tovarišica Popova, in je v svoji doktorski disertaciji pogumno branila v javni debati svoje stališče, da mora ameriška federalna administracija pri svojih sklepih upoštevati domače javno mnenje, stališče zaveznikov in stvarnosti mednarodne politike, ne pa morda biti le dekla monopolistov z Wallstreeta.
Popova je tudi pravilno naslikala vzroke in povode za ameriški izolacionizem po prvi svetovni vojni in pripomnila, da izolacionizem še ni izkoreninjen v Ameriki, kajti med “Johnsonom in Goldwaterjem je vendarle globoka razlika.” Občinstvo je nagradilo Pavlovo po končani debati o disertaciji z izredno močnim ploskanjem.
— Državni velesejem v Teksasu je obiskalo v 16 dneh 2,380,-000 ljudi.
Južni Vietnam dobil novo, vojaško vlado
Predsednik nove vlade je postal poveljnik letalstva Cao Ky, predsednik republike FA general Thieu, načelnik vojaškega sveta.
SAJGON, J. Viet. — Nova vojaška vlada Nguyena Cao Ky je prevzela svoje posle dejansko šele včeraj. Predsednik republike je postal načelnik vojaškega sveta gen. Thieu. Ob prevzemu poslov je Cao Ky, dosedanji poveljnik letalstva, zatrjeval, da dosedanje vlade niso uspele, ker v njih ni bilo mladih, odločnih ljudi. V novi vladi ti prevladujejo, sam predsednik Ky je star komaj 34 let.
Nova vlada je napovedala odločen nastop proti vsem, ki sedanje vojne razmere uporabljajo v svojo osebno korist, prav posebno ostra hoče biti proti črno - borzijancem in navij aleem cen živil.
Boji z rdečimi se med tem nadaljujejo. Trdijo, da zbirajo ti močne enote južno in zahodno od Sajgona ter v delih Mekon-gove delte. Položaj okoli Dong Xoai, kjer so bili pretekli teden hudi boji, v katerih je padlo na obeh straneh okoli 2,000 mož, izgleda zopet normalen. Bataljon ameriških padalcev, ki je bil poslan v bližnji Phuoc Ving za slučaj nujne potrebe pomoči v boju proti novemu rdečemu napadu, se je vrnil na svoje stalno oporišče v Bien Hoa.
Tekom izvidniškega poleta nad Severnim Vietnamom so štiri mornariška letala vrste Sky-raider, ki so sorazmerno počasna, bila napadena od dveh MIG-17 jet letal. Ameriškim letalorh se je posrečilo enega od napadalcev sestreliti, nakar se je preostali umaknil. Boj je trajal kakih pet minut okoli 60 milj južno od Hanoja.
Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah
V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vsi, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim preje sporoče.
Iz slov. naselbin UMOR PREDSEDNIKA ZDA
BO KAZNOVAN S SMRTJO
MARSHFIELD, Wis. — Jutri bo rojak John Brayer St. dopolnil 88 let. Dolgoletnemu naročniku in trdnemu Slovencu čestitamo in želimo še mnogo zdravih let!
LORAIN, O. — Pretekli petek je zadet od srčne kapi umrl na poti v bolnišnico 75 let stari Joseph Lovrenčič s 4137 Black River Circle, rojen v Planini pri Vipavi, od koder je prišel v A-meriko pred prvo svetovno voj-Imo. Bil je vdovec po leta 1961 umrli Mary. Od leta 1955 je bil v pokoju, preje pa je delal 40 let v U. S. Steel v Lorainu. Zapustil je sinova Stanleyja in Josepha, hčer Mrs. Lpuis Hoyson, dva vnuka in brata Johna Lovrenčiča v Clevelandu. Pogreb je bil včeraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda. Sv. mašo je opravil župnik rev. L. Rupar. N.v.m.p.!
MM nadaljuje priprave za nove Osmini polete
WASHINGTON, D. C. — NASA je že poslala iz St. Louisa kompletno Gemini V. raketo z gondolo s posebnim transportnim letalom na Cape Kennedy. Polet sam je predviden za avgust. Pomemben bo samo po tem, da bo gondola ostala v vesolju celih 7 dni in delala poskuse, ki so potrebni za polet na Luno. NASA se veliko bolj zanima za polet Gemini VI. Ta polet bo poskusil spraviti skupaj dve gondoli, ki jih bo NASA spravila v vesolje vsako na svojo roko. Razlika v začetku poleta bo približno poldrugo uro. Obe gondoli bosta samostojno krožili okoli Zemlje, se bosta pa parkrat srečali in sestali, če bo šlo vse posreči.
Ta poskus naj ugotovi pogoje, po katerih bi se gondola, ki bi pristala na Luni, pozneje se pa vrnila v vesolje, združila z gondolo, ki bi krožila samo okoli Zemlje in čakala pri tem na povratek gondole z Lune. Polet Gemini VI. je predviden za oktober.
Polet na Luno bo po načrtih izvršila raketa Apollo. Vzela bo s seboj manjšo raketo in jo v natančno preračunani legi poslala na Luno. Potem bo krožila naprej okoli Zemlje in čakala, kdaj se vrne manjša raketa z Lune, da jo pobere in se vrne z njo na Zemljo.
Predstavniški dom je včeraj izglasoval predlog za smrtno kazen morilcev predsednika in podpredsednika ZDA, kot je to predložila War-renova komisija v poročilu o umoru predsednika J. F. Kennedyja.
WASHINGTON, D. C. — Proti predlogu, naj bo umor predsednika in podpredsednika Združenih držav kazniv s smrtno kaznijo v okviru zveznih zakonov, je glasoval z “obžalovanjem” le Phillip Burton, demokrat iz Kalifornije, ki je v načelu proti smrtni kazni. Vsi ostali kongresniki so glasovali za predlog, ki ga je stavila Warrenova komisija v svojem poročilu o umoru predsednika J. F. Kennedyja v Dallasu. Predlog mora biti sprejet še v Senatu in nato podpisan od predsednika v zakon. Kongres je podoben predlog obravnaval že leta 1902, pa je ta obtičal v odboru. V zadnjih 100 letih so bili umorjeni 4 predsedniki Združenih držav: Abraham Lincoln, James A. Garfield, William
McKinley in John F. Kennedy^___________________________
V Domu sprejeti predlog določa smrtno kazen za umore predsednika v slučaju izostanka kvalificirane obsodbe, dosmrtno ječo ali zapor kateregakoli števila let za uboj; do 10 let zapora za uboj in do 3 leta ječe in $10,000 globe za uboj po nesreči.
Zakonski predlog vključuje v zločin po zveznih zakonih umor,' ugi*abitev in napad na predsednika Združenih držav, na podpredsednika, na izvoljenega predsednila in v slučaju, če ni nobenega podpredsednika, na osebo, ki je prva določena kot naslednik predsednika.
Vietnamska vojna naj pomaga republikancem k zmagi
WASHINGTON, D. C. — Pre-nekateri republikanski vodniki upajo, da jim bo vojna v Vietnamu, če se dolgo ne bo premaknila v korist Združenih držav, služila kot odlično kampanjsko sredstvo pri kongresnih volitvah prihodnje leto in pri predsedniških volitvah leta 1968, če jo tedaj še ne bo konec.
Ti republikanci hudo zamerijo sen. Dirksenu, ki stoji v tem vprašanju odločno za predsednikom, nejevoljni pa so tudi na Nixona in Eisenhowerja, ki sta se ponovno oglasila in podprla predsednika v njegovem stališču do vojne v Vietnamu.
Kdo naj poveljuje v sedanji vietnamski vojni ?
SAJGON, Viet. — To vprašanje spada med najkočljivejša v odnosih med našo deželo in Južnim Vietnamom.
Prva leta se zanj ni nihče dosti menil. Naše čete so bile v Vietnamu le kot svetovalke, samo v zadregi so tudi pomagale vietnamskim vojnim oddelkom. Obenem so pa tudi vežbale vietnamske čete. V boje pa niso posegale. Le tu pa tam so naša vojna letala in helikopterji služila kot transportna sredstva. Ker je vsa teža vojskovanja s partizani ležala na ramenih vietnamskih čet, so naravno odrejali vojaške operacije in vodili boje vietnamski oficirji ob sodelovanju z našimi strokovnjaki in svetovalci. Naši oficirji se niso ravno mogli pohvaliti z uspešnim sodelovanjem z vietnamske strani. Vietnamske oborožene sile nimajo dosti smisla za disciplino, ne vojaki ne oficirji, se hitro naveličajo naporov, ki so zvezani z boji v džunglah, tudi hitro podležejo skušnjavi prebega k sovražniku, skratka niso zanesljive. Le redki so naši vojaški strokovnjaki, ki niso napravili slabe
skušnje s sodelovanjem z vietnamskimi četami. Njihove pritožbe so parkrat prišle tudi v javnost, toda naša administracija ni bila nikoli vesela, ako je naše časopisje o tem pisalo.
Kadar je prišlo do sporov med vietnamskimi poveljniki in našimi svetovalci, so jih končno morala poravnati pogajanja med našim poslaništvom in sajgonsko vlado. Sajgonska vlada je dala prav pritožbam, je vse obljubila, naredila pa malo. Saj tudi ni mogla, ker je bila preveč odvisna od sajgonskih vojaških krogov. Vsekakor so pa bila pogajanja vsaj ventil, ki je zrahljal večkrat kar hudo napete odnose med našimi in sajgonskimi vojaškimi poveljniki.
Medtem se je pa vietnamska državljanska vojna spremenila v pravo. Na partizanski strani se bojev udeležujejo oborožene sile severno - vietnamske vlade, na sajgonski strani pa igra naša udeležba v bojih proti partizanom vedno večjo vlogo. V zraku in na morju pa sajgonska vlada tako nima pomembnih oborože-
nih sil. Tam opravljajo vojne o-peracije v glavnem naši bombniki in lovci v zraku, na morju pa naše vojno brodovje. Amerika se torej ne udeležuje več vietnamske vojne samo z nasveti, strokovnjaki, orožjem in muni-cijo, ampak z dejansko udeležbo v bojih na terenu. Udeležba postaja od tedna do tedna večja. Zmeraj bolj morajo naši poveljniki posegati aktivno v potek vojaških operacij. Ali naj pri tem ravnajo po svoji skušnji ali po operativnih potezah sajgonskih generalov, ki jih ne smatrajo zmeraj za posrečene? Ako so sredi fronte, od koga naj dobivajo povelja, ali od sajgonske-ga glavnega štaba ali od ameriških operativnih centrov?
Dokler je bila v Sajgonu civilna vlada, je naš poslanik skušal z njo poravnati razne spore med našimi in sajgonskimi oboroženimi silami. Ni bilo zmeraj lahko delo, toda do odkritih tren ni prišlo.
Danes je to drugače. V Sajgonu imajo sedaj vojaško vlado, ki bo naravno branila ideje in
stališča svojih generalov in štabov. To so pa lahko ideje, ki jih ameriški vojaški krogi ne smatrajo za pravilne. Kdo naj v takih slučajih odloča?
Konkretno se je to že zgodilo ravno pri zadnjih hudih bojih pri Dongxai, kjer je padlo na obeh straneh na stotine vojakov. Vietnamski generali so odkrito obtožili ameriške čete, da so tekom bojev mislile samo na obrambo njihovega vojaškega letališča Bienhoa, ne pa na strateške cilje sajgonskega glavnega štaba.
Podobnih slučajev bo še dosti. Naše čete imajo že sedaj 6-8 vojaških postojank, ki jih bodo branile v vsakem slučaju. Ali bodo sajgonske čete s tem zadovoljne? Ali ne bodo zahtevale, da morajo Amerikanci upoštevati tudi njihove taktične in strateške cilje?
Problem je že star, vojaške operacije postajajo zmeraj bolj krvave, moralo bo priti do sporazuma, kdo poveljuje kje, kdaj in kako daleč. Čim preje tem bolje!
RALPH J. PERK KANDIDAT ZA ŽUPANA CLEVELANDA
CLEVELAND, O. — Danes zjutraj je okrajni avditor Ralph J. Perk objavil, da se je odločil kandidirati za župana Clevelanda pri volitvah v novembru kot “neodvisen republikanec.” Izjavlja, da nima do nikogar nobenih obveznosti in obljublja, da bo delal za skupnost po svojih najboljših sposobnostih.
Podporo išče ne samo pri republikancih, ampak tudi pri neodvisnih volivcih in demokratih, ki “žele iskreno učinkovitost, pametno gospodarjenje in neoporečnost. v upravi.”
čangkajšek pripravljen pomagali v Vietnamu
WASHINGTON, D. C. — Nacionalna Kitajska na Formozi ima močne oborožene sile in je pripravljena poslati v boj proti rdečim v Vietnamu več svojih divizij. Menda je te kar naravnost ponudila.
V odgovornih vladnih in vojaških krogih se Čangkajškove ponudbe ne upajo sprejeti, ker se boje, da bi v tem slučaju utegnila rdeča Kitajska poslati svoje lastne čete v Vietnam. Dokler je kaj upanja na končanje vojne, predno bi se ta razširila na rdečo Kitajsko, Združene države nočejo napraviti nobenega koraka, ki bi položaj poslabšal. V Peiping so sporočile, naj se ta zaveda, da v slučaju posega Kitajske v Vietnam, kitajska industrijska središča, pa tudi velika mesta ne bodo varna pred ameriškimi bombami, kot je to b;To v korejski vojni.
Živkov dal obsoditi zarotnike
SOFIJA, Bolg. — V bolgarski prestolici je v aprilu poskusila skupina zarotnikov prekucniti režim ministrskega predsednika Živkova, nekdanjega vnetega stalinista. Zaroto so odkrili, devet zarotnikov so postavili pred vojaško sodišče. Sodišče jih je obsodilo na 3 do 15 let ječe.
Obravnava je bila tajna. Proces je bil režimu v veliko nadlego, ker je javnost vsaj za kulisami simpatizirala z zarotniki. Zarotniki so namreč hoteli osvoboditi deželo prevelikega ruskega vpliva in dati Bolgarski tak položaj v komunističnem svetu, kot ga ima na primer Jugoslavija, sedaj pa tudi že Romunija in Madžarska.
Se bo napoved uresničila?
CHICAGO, 111. — Električna industrija trdi, da se bo število zmrzovalnikov v ameriških domovih v prihodnjih 10 letih potrojilo.
Iz Clevelanda in okolice
Prijeten obisk—
Včeraj sta se oglasila v našem uradu g. Jože in ga. Daniela Vlahovič iz Chicaga. Z njima so bili njuni trije otroci, sinček in dve hčerkici ter g. Izidor Križan, oče ge. Daniele, rodom iz Semiča, ki je prišel pred tremi meseci na obisk v Ameriko. Vlahovčevi so obiskali svoje clevelandske prijatelje in znance. Podali so se najprej v Washington, D. C., da pokažejo očetu to svetovno mesto, predno se on 9. julija vrne v rodni Semič. — Hvala za obisk!
Rojstni dan—
Rojak Peter Mihelich s 1357 E. 52 St. bo 25. junija dopolnil 82 let. Čestitamo in mu želimo, da bi dočakal še mnogo let zdrav, in zadovoljen!
Rojenice—	•
Mr. in Mrs. Donald Močnik s 4109 Lowden Rd., So. Euclid, Ohio, se je rodil fantek. S tem sta postala Mr. in Mrs. Emery Larko znova stari oče in stara mati, Mrs. Mary Marinko pa stara mati. — Čestitamo! Ponesrečil se je—
Pretekli teden se je v tovarni težko ponesrečil Jerry Papež, sin nedavno umrlega Jerneja Papeža. Zdravi se v Suburban Com-munity bolnišnici.
Raznašalca iščemo—
Uprava AD išče raznašalca za list za ceste od E. 71 St. do E. 79 St., Myron in Hecker Avenue. Kličite HE 1-0628.
Romanje v Lemont—
Kdor misli ha romanje v Lemont, naj se čimprej priglasi pri g. J. Resniku ali pri g. A. Jegliču. Samo 10 mest v avtobusu je še na razpolago.
Lep obisk—
K otvoritvi Slov. pristave preteklo nedeljo se je zbralo nepričakovano veliko ljudi. Ker je bilo sorazmerno toplo, je bilo v velikem bazenu kopališča prav živahno.
McElroy županski kandidat—
Okrajni arhivar Mark McElroy je včeraj objavil, da se bo še tretjič pognal za župana Clevelanda. Prvikrat je pogorel proti A. Celebrezzu, drugič pa proti sedanjemu županu R. S. Locherju. Računa menda na podporo bivšega predsed. mestnega sveta J. Russella in somišljenikov, ki si štejejo v zaslugo poraz mestnega dohodninskega davka v preteklem mesecu.
Po težkem delu na oddih—
Včeraj je 26 članov mestnega sveta, med njimi tudi J. Banko in E. Turk, odplulo za pet dni na izlet s SS South America po Velikih jezerih. Vsi so gosti Trgovske zbornice Clevelanda. Poleg članov sveta so gostje Trgovinske zbornice na tem izletu tudi člani mestne uprave B. Kle-mentowicz, E. Knuth, L. Drašler in G. Sweeney, člani šolskega odbora R. McAllister, G. Do-brea, J. Gallagher, glavni šolski nadzornik P. Briggs, okrajni zakladnik F. Brennan, glavni carinik J. Kovačič, upravnik okrajnega sodišča E. Masgay in Edward Kovačič, ki skrbi za zvezo med CTS in mestnim svetom. Mestni svet je v naglem postopku zaključil svoje delo, da se je mogel odzvati prijetnemu vabilu.
V bolnišnici—
Mrs. Mary Grdina se počuti že boljše in so obiski dovoljeni. Leži v sobi 439 v St. Vincent Charity bolnišnici. , %	^ 4,».„l
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 22, 1965
/lilEMiSM liOiiOVilM

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Cireulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
'6a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$1400 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
s> 83
No. 121 Tues., June 22, 1965
Politično razsulo v Sajgonu
Že parkrat smo povdarili, da utegne letošnja deževna doba v Južnem Vietnamu pomeniti usodne dneve za vietnamsko politično bodočnost. Če nihče drugi, vsaj vietnamski partizani mislijo tako. Ti so pa zaenkrat zmagovalci in ti tudi računajo s takim političnim razvojem in ga skušajo tudi pospešiti z novimi uspehi v državljanski vojni.
Že pred tedni se je slišalo čudno, da sajgonski vladi grozi kriza. Torej ravno takrat, ko bi dežela potrebovala močne in odločne vladne roke. Pa je vlada dr. Quata vendarle padla ravno takrat, ko je prišel naš poslanik Taylor iz Sajgona na poročanje v Washington. Že to dejstvo postavlja sedanjo krizo v čudno luč, saj vendar ne moremo zanikati dejstva, da je naše državno tajništvo, odnosno naša diplomacija botrovala prav pri vsaki novi vladi, začenši z Diemovim režimom pred 11 leti.
Akoravno je vlada že v krizi, vendar njeni pravi vzroki še niso jasni. Znane so samo njene zunanje okoliščine, ki pa niso preveč prepričljive.
Režim dr. Quata ni veljal v javnosti ravno za slabega. Vsi opazovalci so trdili, da je bil boljši od svojih prednikov, seveda pa tudi ne brez napak. V tistih krajih in na tistih področjih, kjer je mogel uveljaviti svojo upravo, je skušal lajšati delovnim ljudem njihovo težko usodo. Dosegel ni veliko, ker so bila njegova sredstva majhna, njegova oblast pa še manjša. Gospodaril je takorekoč od zore do mraka v mestih in prometnih središčih, na deželi mu je pa osvobodilna fronta še podnevi osporavala njegovo oblast.
Dr. Quatov režim je bil plod kompromisa ne samo med politiki, ampak tudi med generali, obenem pa tudi otrok posredovanja naše diplomacije. V vladi so bili zastopniki obeh glavnih ver, glavnih pokrajin, vplivnih sajgonskih politikov, nekdanjih plemenskih poglavarjev, voditeljev inteligence vseh rodov in vseh sposobnosti. To ni bila prava koalicija, ampak mešanica najrazličnejših interesov, med njimi tudi takih, ki so bolj gledali na osebne koristi kot na narodni blagor.
Da je dr. Quat fforal delati napake, je razumljivo. Vsak njegov korak so odobravali tisti, ki jim je korak koristil, kritizirali so ga pa tisti, ki jim je korak prekrižal bogve kakšne osebne cilje in ambicije. Dve njegovi napaki sta pa bili, tako trdijo novice, zanj usodni. Zameril se je katoliškim krogom, ker je na njihov račun delil službena mesta in režimske dobrote budistom. Pa tudi budisti iz spodnjega dela Južnega Vietnama so mu očitali, da preveč protežira prosilce za službe in podpore iz srednjih, hribovitih krajev dežele. V obeh slučajih so mu pa za nameček še očitali, da simpatizira z “nevtralci,” da ni torej dosti odločen protikomunist. Nasprotniki dr. Quata so dalje imeli še to srečo, da je z njimi potegnil predsednik republike Suu. Dr. Quata ni mogel trpeti, ker nista bila doma oba iz istega dela države. Suu je prišel zaradi tega do prepričanja, da ga dr. Quat premalo upošteva. Obupen položaj v deželi bi zahteval, da oba politika odkritosrčno sodelujeta noč in dan v prav vsaki zadevi, veliki in mali. V resnici sta se pa na tihem grizla. To v Vietnamu ni nič nenavadnega. Samo vietnamski komunistični režim v Hanoju zna krotiti take osebne nestrpnosti.
Nasprotje je butnilo na dan pri poskusu dr. Quata, da rekonstruira svojo vlado. V par ministrstev je hotel spraviti nove politične sile. Dosedanja ministra nista hotela demi-sijonirati, verjetno v sporazumu s predsednikom republike Suujem. Suu pa ni hotel podpisati dekretov o imenovanju novih ministrov. Trenje med obema je dobilo tudi za javnost primerno obliko. Kriza je pokazala takoj v začetku, da sajgonski civilni politiki niso več zmožni, da bi se sporazumeli brez sodelovanja vojaških krogov.
Političen razvoj v Vietnamu je tako zaključil svoj krog. Kjer je jeseni 1. 1963 začel, tja se je vrnil. Oblast se je vrnila v tiste roke, kjer je bila po padcu diktatorja Diema. Razlika v načinu prehoda oblasti je pa značilna. Leta 1963 so generali po lastni pobudi zagrabili za oblast. Sedaj so jim civilisti predlagali, naj se vmešajo v krizo. Suu in. dr. Quat sta celo pristala na njihov pogoj, da ostaneta začasno na svojih službenih mestih, dokler nova oblast ne prevzame uprave dežele. Redkokdaj se zgodi celo v politično zaostalih državah, da civilni politiki tako odkrito priznajo svoj polom pa tudi svojo nesposobnost za konstruktivno politiko.
Zakaj se je to moralo zgoditi ravno v Juž. Vietnamu? Partizanski uspehi v državljanski vojni so tako veliki, da zamajejo tudi najbolj trdne duhove med protikomunisti. Partizanska propaganda je tako močna, da ji protikomunisti ne morejo postaviti ničesar podobnega nasproti. Komunistična fronta je strnjena, ve, kaj hoče, je požrtvovalna in gleda z zaupanjem v bodočnost. Protipartizanska je razbita, se grize med seboj, išče le osebne koristi in se na tihem pripravlja, kako bi se znašla pod rdečim režimom. Res je, da niso vsi protikomunisti taki, toda močna manjšina med
njimi pa misli tako. Treba je samo opazovati, kam gre ravno sedaj premoženje bogatih Vietnamcev in gredo “za vsak slučaj” tudi njihove družine. V aktivno politiko ne posega danes vsak viden sajgonski meščan. Dobro ve, kaj s tem tvega. V politiko se vrivajo ljudje, ki so pripravljeni, da kaj tvegajo, takih pa ni veliko. Velikokrat jih je težko ločiti od navadnih političnih pustolovcev.
Zato moramo biti v sedanji krizi pripravljeni na vse možnosti. Lahko se dokoplje na oblast čista vojaška diktatura, lahko pa tudi vsaj navidezna demokratska civilna vlada. Nekje v sredLse bo pa pojavil kompromis. Bojimo se pa, da noben rezultat sedanje krize ne bo idealen. Zadovoljili bi se, da bi bil vsaj tako dober in trden, da bi srečno prepeljal deželo v prihodnjo dobo po sedanji deževni. Že to bi pomenilo za Južni Vietnam veliko srečo.
BESEDA IZ NARODA
Veličastna procesija sv. iešsijoga telesa pri Sv. Lovrencu
Cleveland, O. — Bilo je leta 1926., ko je bil v Chicago, 111. mednarodni evharistični kongres. Sad tega kongresa v ameriški slovenski skupnosti je med drugim procesija sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Lovrencu v Newburghu. Takrat je tam župnikoval vsem nam v tako dobrem spominu g. msgr. John J. Oman, njegov kaplan pa je bil današnji msgr. g. Albin Gnidovec, župnik pri sv. Cirilu in Metodiju v Rock Springs, Wy. G. župnik Oman je imel še v dobrem spominu procesije sv. Rešnjega Telesa pri Sv. Štefanu v Minnesoti, g. kaplan Gnidovec pa je bil še poln spominov na telovske procesije v domovini, od koder je malo prej prišel v Ameriko. Svojim župljanom nista mogla bolje ustreči, kakor da sta vpeljala tudi v Clevelandu vsem Slovencem tako drago procesijo sv. R. Telesa. Vse od tistega časa, leto za letom, imajo tedaj pri Sv.. Lovrencu v Clevelandu procesijo sv. R. T., katere se poleg domačih župljanov vsa leta udeležujejo v velikem številu tudi Slovenci od Sv. Vida, Marije Vnebovzete in Sv. Kristine. Za vse je šentlovrenška procesija sv. R. T. poseben praznik, močno versko doživetje.
Tudi letošnja telovska procesija pri Sv. Lovrencu preteklo nedeljo, 20. tm. je bila mogočna počastitev našega evharističnega Gospoda, ki bo ostala gotovo vse leto v živem spominu vseh, kateri 'so se je, udeležili, in teh je bilo, kakor so rekli, dokaj več kot lani. Procesije so se udeležile prav vse župnijske verske in tudi svetne organizacije in ustanove. Na prvem mestu je bila tu župnijska šola s svojimi sestrami dominikankami. Veliko število malih deklic v belih oblačilih in z venčki na glavah je poleg številnih mašnih strežnikov tvorilo prelepo sprem stvo evharističnemu Kralju. Tu so bili seveda tudi katoliški skavti in skavtinje. Dalje je bilo v procesiji polnoštevilno zbrano Društvo najsvetejšega Imena Jezusovega s svojim bandercem. Bilo je to res veliko število dobrih mož in fantov, katerim so se pridružili še vsi drugi, domači kot tudi od drugod. Tukaj bodi omenjeno, da so ravno udje DNU od sv. Lovrenca bili tisti, ki so letos prevzeli nase nalogo, za postavitev ka-pelic-znamenj, pri katerih so se vršili med procesijo blagoslovi z Najsvetješim. Vsa čast jim! Naj bi ohranili to skrb tudi za naprej!
Procesije se je dalje udeležilo ogromno mater in deklet, članic Oltarnega društva, seveda s svojo zastavo. Kakor moški tako so tudi ženske ves čas procesije goreče molile rožni venec. -Tu so bili seveda tudi katoliški vojni veterani, moški in ženske, eni in drugi
z zastavo. Oddelek veteranov je tudi oddal pri vsakem blagoslovu častno salvo.
Procesija z Najsvetejšim se je razvila iz cerkve takoj po zadnji sv. maši. tj. malo pred poldnem in se je vrnila vanjo točno čez eno uro. Najsvetejše v procesiji je nosil domači župnik Rev. Francis Baraga. Asistirala sta mu p. Benedikt, ravnatelj tukajšnje benediktinske srednje šole (High School), in domači kaplan g. Danilo-Arthur Zanutič. Kot 3. diakon je bil tu še nekdanji dolgoletni šentlovrenški kaplan g. Jul. Slapšak, in profesor Prosen, ki je letos gradui-ral iz filozofije in bo na jesen začel poučevati na jezuitski srednji šoli sv. Ignacija v za-padnem delu Clevelanda. Cerkveno petje je vodil domači organist g. Ralph Godec. — Pri 1. in 4. blagoslovu je pel evangelij g. J. Slapšak, ki se je letos že 34-ič udeležil šentlovrenške telovske procesije. Evangelij pri 2. blagoslovu je pel g. D. Zanutič, pri 3. blagoslovu pa p. Benedikt, ki je sicer po rodu Slovak, toda je pel (slovenski), kot 'da bi bil doma kje na Slovenskem. Vse blagoslove pa je z mogočnim glasom in z zanosom podelil g. župnik Francis Baraga.
Vse hiše, mimo katerih je šla procesija, so bile lepo okrašene s sv. podobami, prti in prtički, doma vezenimi, cvetjem in rožami, svečami itd. Vse ceste so bile počiščene, prav zares vse je bilo praznično. Vladal je vzoren red. šentlovrenčani so se izkazali. Gospod jim bo to gotovo bogato poplačal! Hvala in čast g. župniku in vsem, ki so mu pomagali, da je bil naš Gospod tako lepo počaščen v naši sredi!
Udeleženec procesije
------_o------
Federacija kl-isbev upokojencev
Cleveland, O. — Seja Federacije se je vršila 30. aprila v SND na St. Clair Ave. Navzočih je bilo 13 zastopnikov od treh klubov. Tajnik Tavčar je poročal, da je prejel odgovore na naša pisma glede bolniške zaščite od senatorjev Lauscheta in Younga ter od kongresnikov M. Feighana in Sweeney a. Vsi so odgovorili v korist bolniške zaščite razen Lauscheta. Proti njej je glasovala tudi kongresnica F. Boltom
Sledila je razprava glede piknika, ki se vrši 7. julija na farmi SNPJ. Sklenjeno je bilo, da se najame bus in se za vožnjo, tja in nazaj računa 50c za osebo. Bus se bo ustavil ob 11. uri pred SND na St. Clair Ave., ob 11:30 pred SD na Holmes Ave., ob 12 pa pred SDD na Recher Ave. Vsi piknikarji naj bodo točno na mestu, da ne bo zamere. Odbor ima na nalogo, da preskrbi godca.
V veseliščni odbor so bili izvoljeni naslednji: za klub v Eu-clidu Krist Stokel in John Zaman, za klub na St. Clair Ave. John Tavčar in Joseph Okorn, za klub na Holmes Ave. John
Trček in Frank Mrzlikar. Odbor bo preskrbel ženske in moške delavce. Pijača in sendviči se bodo prodajali po 25c.
Razno: Stokel in Zaman sta bila v unijski pisarni brivcev zaradi znižanja cene za striženje las članom našega kluba. Tam so povedali, da je načrt že v delu za vse upokojence. V ta namen bodo izdali posebne članske izkaznice.
Predsednik Fisher Body unije John DeVitto, ki se zanima za organizacije upokojencev, za unije in splošne delavske zadeve, bo v mesecu juniju obiskal Jugoslavijo. Zato je seja naročila F. Česnu, naj stopi v stik s Slovensko izseljensko matico v Ljubljani, da mu gredo v vseh ozirih na roko.
Frank Rupert
-------o————
Proslava lOO-lelnie® “Sokola” v Ohacagsi
Milwaukee, Wis. — Češki Sokol v Ameriki bo skupno z Jugoslovanskim Sokolom v svobodnem svetu proslavil 100-letnico obstoja in svoje sokolske dejavnosti v svobodnem svetu, — prihodnjo soboto in nedeljo, 26. in 27. junija v Chicagu - Berwyn! Ta sokolski izlet s povorko in telovadnim nastopom se bo vršil v “Hoffman Stadionu” v Berwy-nu pri Chicagu! Amerika je počastila to 100-letnico z izdajo jubilejne poštne znamke, s sliko metalca diska. Na to proslavo so vabljeni in dobrodošli vsi Jugoslovani, prijatelji sokolske misli in demokratske svobode.
Za člane in prijatelje Jugoslo-venskega Sokola bo v soboto zv. v Češki dvorani na 6146 W. Cer-mak Rd. slavnostna akademija s pestrim sporedom, banketom in plesom. Častni predsednik izletnega odbora je bivši starosta Sokola I - Tabor v Ljubljani, v Kaliforniji živeči br. ing. Ladislav Bevc. Sokolsko društvo in Savez v Argentini bo zastopal tajnik br. Franjo Holy. Z žalostjo bomo pogrešali pred kratkim umrlega starosto Sokola v svobodnem svetu br. Janka Jazbeca.
Kot zastopnika češkega in jugoslovanskega sokolstva v Parizu bosta prihitela na to sokolsko proslavo br. František Fidler in br. Stevo Tribunac. V nedeljo, 27. junija se bodo Jugoslovani udeležili velike sokolske parade in javnega telovadnega nastopa na velikem stadionu v Berwynu!
Jugoslovanskemu in češkemu Sokolu iskreno čestitamo k 100-letnici življenja in Tyrseve sokolske zamisli: “ZDRAV DUH V ZDRAVEM TELESU,” ter velikega uspeha v prihodnosti.
Nazdar! Zdravo!
L. Galič
------o-------
Ha obisk ^ Sl8¥@i3ijo odhajata
Cleveland, O.— Prijateljem in znancem naznanjava, da odpotujeva 24. junija v rojstno domovino. Zahvaljujeva se pevskemu zboru Triglav, ki nama je nepričakovano pripravil odhodnico. Predsednik odbora Jakob Jesenko je imel ob tej priložnosti lep govor v slovenščini, podpredsednik K. Samanich pa v angleščini. Mrs. Ella Samanich nama je nato pripela nagelje. Miza je bila obložena z vsemi dobrotami. Iskrena hvala vsem, ki so vse te dobrote pripravili in prinesli na to odhodnico. Prav tako tudi hvala pevcem za krasno petje.
Hvala Po dr, št. 47 SŽZ, ki je pripravila lep party za materinski dan 13. junija za našo izvoljeno mater leta 1965 Mary Rusjan, za mene in vse članice podružnice. Napravljeno je bilo kot velik banket. Hvala za podarjeno zaponko!
Zahvala Gos podinjskemu klubu SDD na Prince Avenue,
ki mi je tako lepo zapel in želel srečen povratek. Hvala vsem prijateljicam za darila in obiske pred najinim odhodom. Vsem prisrčne pozdrave! John in Rose Vatovec --------------o-------
iiren odgovor m “lifismsrslvts”
Cleveland, O. — Nikoli nisem ljubil te besede, ker se mi je zdela skovanka in se v slovenščini z njo nismo postavili. Vendar bi rad v zvezi z njo rekel nekaj besedi na puščico, ki jo je na večerni oddaji na WXEM-FN dne 15. junija sprožil gospod dr. Milan Pavlovčič in sicer na račun odstavka o zahvali Ameriški Domovini, ki jo je objavila Zveza društev slov. protikomunističnih borcev.
Odstavek o zahvali se je glasil takole: Prav posebna hvala Ameriški Domovini, ker smo o svečanostih Slovenskega dneva tokrat edino z Ameriško domovino mogli slovensko javnost obveščati in vabiti k udeležbi.
Slovenska radijska oddaja ni omenjena, še manj pa je rečeno, da nam česa ni hotela objaviti. Po resni presoji sva oba, ki sva zahvalo podpisala, prišla do prepričanja, da bi licemerstvo, ki nama ga je gospod dr. Milan Pavlovčič očital, zagrešila, če bi za objavo na radiu prosila. To prepričanje nama je potrdilo tudi vabilo, ki ga je taisti gospod povedal po končani oddaji na Slovenski Spominski dan v nedeljo, 30. maja opoldne.
Po svoji kulturni vesti stojim na stališču, da je vsako komunikacijsko sredstvo na nek način lastnina vseh, kakor je na nek način lastnina nas vseh, kar kulturnega ustvarimo. Kakor bi bil znak nezrelosti, če bi se jaz upiral uporabljanju mojih sestavkov na radiu (porabljali ste jih brez vprašanja, mislim, da tudi 12. junija), tako je bila nezrela opazka o licemerstvu. Ob sporih, v katere vsaka skupnost kdaj zagazi z ozirom na različno gledanje na to in ono, so komunikacijska sredstva zato, da z mirnimi besedami povedo mnenje, tudi mnenje lastnika, za strupene opazke pa taka sredstva niso poklicana. Vsaka odkrita beseda v sporih more prinesti s časom razčiščenje in pokazati skupno in dobro pot, tudi če je ostra, pa je v mejah iskanja. Razumem, da ljudje v zagnanosti in ihti reko to in ono- pride in mine. Dolžnost nas vseh pa je, da časopisi in radijske oddaje ostanejo v tistih mejah, kjer so poti v skupno dobro vedno odprte.
Dolga leta, skoraj lahko rečem, da od začetka, sem z radijsko oddajo sodeloval in na njej mnogokrat govoril vsem, tudi tistim, ki o marsikaki stvari drugače mislijo kakor jaz sam. Vsak ima to pravico in te pravice nikoli nisem žalil. Ne želim jo žaliti tudi tokrat, stojim pa na stališču, da imam enako pravico taisto pričakovati tudi sam.
Karel Mauser ------o------
-Prof. dr« Frane Jaldie, ilaioiiniiiik
Cleveland. O. — V nedeljo, 27. rožnika tl. ob pol enajstih dopoldne bo daroval v cerkvi Marije Pomočnice v West Allis, Wis., zlato mašo profesor dr. Franc Jaklič.
Zlatomašnik je bil rojen 14. vel. srpana-avgusta 1892 pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem. V duhovnika je bil posvečen v ljubljanski stolnici 22. junija 1915. Nato je najprej nekaj let kaplanova! v Sostrem pri Ljubljani, a ga je takratni
ljubljanski škof dr. Ant. B. Jeglič zaradi njegovih velikih sposobnosti kmalu poslal nadaljevat bogoslovne študije na znano jezuitsko teološko fakulteto v Inomost (Avstrija). P o opravljenem doktoratu (1921) iz bogoslovja je bil nastavljen najprej za vzgojnega prefekta v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, pozneje pa je postal gimnazijski katehet na 2. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, zatem pa na gimnaziji v Kranju, kjer je med drugim učil tudi- našega pisatelja Karla Mauserja. Kesneje je nekaj časa poučeval verouk tudi na gimnaziji v Celju, dokler ni bil končno prestavljen za kateheta na klasično gimnazijo v Ljubljano. Maja 1945 je odšel s tolikimi drugimi slovenskimi ljudmi v politično emigracijo. V begunstvu je bil približno leto dni profesor na slovenski begunski gimnaziji v taborišču Peggez pri Lienzu na vzhodnem Tirolskem. Na povabilo prof. dr. čuka (danes profesor na benediktinskem kolegiju v Latrobe, Pa) pa je odtod odšel v Gorico, da bi tam učil na slovenskih srednjih šolah, ki' jih je začela takrat tam ustanavljati zavezniška vojaška uprava.
Leta 1949 se je g. jubilant odločil, da je odšel s številnimi drugimi slovenskimi političnimi begunci v Argentino. Tam je bil prve čase kurat v neki bolnišnici, leta 1956 pa se je od tam preselil v ZDA v Marquette, Mich, koder je nato polna 4 leta pomagal pri zbiranju gradiva za Baragovo beatifikacijo. Zaradi napornega dela je tu zbolel ter se nato preselil v Milwaukee, Wise., kjer je še danes.
Jubilant dr. Franc Jaklič je močno pomemben slovenski kulturni delavec. S prof. dr. Vrečarjem je med drugim napisal dober srednješolski učbenik “Liturgika za srednje šole”. Za fante in dekleta je v letih pred zadnjo vojsko napisal krasno vzgojno knjigo ‘‘Svetla pot”, ki je izšla pred nekaj leti v Buenos Airesu v Argentini v 2. izdaji. V Le-montu, 111., ZDA, so slovenski oo. frančiškani izdali njegov med nami tako priljubljeni molitvenik “Jezus dobri pastir”. Za znano zadnjo mohor-sko izdajo “Življenja svetnikov” je napisal nad polovico življepisov. Premnogim med nami so dalje znane jubilantove “Ure češčenja”, ki smo jih tako radi molili v taboriščih in še tudi prva leta našega zdomstva. Le-te so izšle 1963 v Buenos Airesu v 2. pomnoženi in popravljeni izdaji pod naslovom” Pred Bogom pokleknimo-Ure češčenja z molitvenikom” (500 strani). Ta knjiga je izšla v Argentini tudi v španskem prevodu.
Kdor redno bere osrednjo zdomsko slovensko versko revijo “Duhovno življenje” in naše “Katoliške misijone”, “Koledar Ave Maria” idr. slovenske revije na tujem, more v njih vsak čas odkriti tehtne pubilantove prispevke. —Tudi v clevelandski Ameriški domovini se je že nekajkrat! oglasil s po kakšnim duhovnim prispevkom.
Sicer pa je jubilant najboljši poznavavec velikega našega škofa-misijonarja Friderika Irene ja Baraga in drugega velikega misijonarja osrednje Afrike našega Ignacija Knobleharja. O obeh teh dveh naših velikih možeh je napisal ne samo veliko vrsto zgodovinskih prispevkov, marveč tudi knjigi, v katerih je izčfh-no prikazana njuna celotna podoba. Jubilantov veliki Baragov življenjepis je izšel v knjižni obliki že celo dvakrat; zadnji je izšel 1951. v Argen-(Dalje na 3. strani)
HANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Vprašanje zmage in poraza moremo rešiti
pravilno samo z duhovnim gledanjem
Govor pisatelja Karla Mauserja na komemoraciji 20-letnice vetrinjske tragedive, v Torontu, v soboto, 13. julija 1965.
Po 20 letih v dokaz hvaležnega spomina
Bilo je leta 1945, ko se je v mesecu juniju razlilo nad naš narod množično trpljenje. Na vetrinjskem polju se je začelo izdajstvo in že so stali na domači zemlji osramočeni in v prah ponižani, lačni in žejni ter do smrti mučeni — slovenski narodni vojaki.
Po 20 letih, 12. istega meseca, v soboto zvečer je pri Mariji Pomagaj v Torontu pristopil k oltarju božjemu duhovnik in daroval zanje najsvetejšo daritev. Oni sebe Bogu, duhovnik Boga zanje. In pristopali so preostali zvesti, oblečeni v črnino, z njimi njihove družine in so sodaro-vali. Vsakdo je prinesel lastno žrtev in jo položil na oltar za mrtve, da bi oni živeli v božjem zmagosloslavju. Bila je lepa udeležba zvestih. Duhovnik, g. J. Časi C..M.,'je v globokem govoru dal čast mrtvim, ki jih je med vojstko in revolucijo uničila tuja sila črnega, rjavega in rdečega brezboštva. Obsodil je zmoto in poveličal mučeništvo.
Po sv. maši se je napolnila slov. dvorana po cerkvijo. Na oder je stopil predsednik društva SPB v Torontu g. Ciril Prežel j. S kratkim pozdravom je nagovoril navzoče:	preč.
gg. A. Prebila CM župnika, J. Časla CM, predsednika Zveze DSPB pisatelja g. Karla Mauserja, predsednika DSPB iz Clevelanda g. M. Vrenka, številne goste iz Clevelanda in drugih krajev, člane društva in njihove družine ter ostale goste. Z nekaj besedami je •označil pomen spominske prireditve, nato pa dal mesto glavnemu govorniku g. Karlu Mauserju.
Predsednikov govor je bila klena beseda brez lepotičenja, beseda porojena v jasnosti idej, ki postavi vsako stvar na pravo mesto, beseda, ki jo je narekovala duhovnost. Mar niso samo iz čiste duhovnosti zrastli naši narodni in verski mučenci!
Po predsednikovem govoru je 15 mož - pred 20 leti so bili fantje borci- mogočno zapelo dve pesmi. Najbolj občuteno je odmevala “Kočevski rog” Po napevu “Oj Doberdob”. Ko je zamrla pesem, je tišina pla-nila v črnino dvorane. Še dih je zastal v pričakovanju. Nenadoma pa je zadonela v tiho temo koračnica-žalostinka. Oglasile so se orgle. Njih grozo zbujajoče bučanje se je Prelivalo v jok in v prošnjo in hato zopet v grožnjo ter v Zmagoslavno veličastje. Pred občinstvom na odru se je pokazala grobnica, pred katero je gorela večna lučka. Dva s trnjem ovita stebra -vera in slovenstvo- sta stražiba vhod vanjo. Na steni od zadaj pa jo visela črnina in na njej napis z zlatimi črkami: “Teža križa in plačilo.” Ko se je melodija orgel umirila v pobožno pritajeno molitev, se je Zaslišal močan glas recitatorja. 2 besedami pesnika Jeremija balina je vodil pred oči spomina mladce in očete, žene in °troke, poveljnika, duhovnika, Vse, ki so v mukah molili: “Sprejmi Gospod mojo rano, Tebi v smrtni uri darovano.”
Po dvorani so temne postave Kzle skupaj; bolečina tolikih tisočev je rezala skozi duše, kastna bolečina je kipela in Si’ca so molila: “Gospod, naj bjihova smrt na zemlji pome-*d njihovo življenje v večnosti ; naj naš poraz v preteklosti
sedanjosti prinese dvig na-
rodu v bodočnosti.”
Ko je recitator umolknil, so zopet zabučale orgle. Njih melodija se je zdela kot potrdilo iz onostranstva, da so naši dragi tam in pa božje uho čuli besedo in prošnje glas.
Recitator - Otmar Mauser -se je zgrudil na kolena pred grobnico in kakor izpod neba je zadonela molitev: Oče naš. Navzoči so vstali. Bil je to vrhunec veličastnega žalovanja. Lepšega do sedaj zvesti Slovenci v Torontu še niso darovali in ne doživeli.
Ko je že vse minulo, se prijatelji kar niso mogli raziti. Doživetje spominske prireditve jih je povezalo v novo enoto. Dva stebra stojita pred njo: vera in slovenstvo. Danes jih še ovija trnje. V teh časih bosta pač sam,p žrtev in bolečina obdržala oba stebra pokonci. Sicer pa, ali sta bila ta dva stebra v slovenski zgodovini kdaj brez trnja?
Društvu SPB v Torontu in vsem, ki so pripravili ta lep spomin mrtvim junakom najlepša hvala in priznanje. Dokazali ste, kaj zmore tisti, ki je pripravljen žrtvovati nekaj od svojega, bodisi, da je to čas, talent ali denar za nekaj velikega. In kaj je večjega, kot zvestoba mučencem!
Naslednjo nedeljo je bilo, kot da bi se prireditev nadaljevala. Slovenci iz Toronta in Ontarija so romali. Obiskali so zemljo, oškropljeno s krvjo mučencev pred 300 leti. Ob 12 so do zadnjega napolnili veliko midlandsko cerkev. Prišli so od najrazličnejših strani Ontarija, največ seveda iz obeh torontskih župnij. V množici so bili starši z družinami, veliko mladine, stari, novi in najnovejši naseljenci. Mnogo zunanje in časovne ter miselne različnosti se je v cerkvi mučencev združilo v eno družinsko skupnost, ki je klečala, pela in molila pred Bogom kot Očetom in pred mučenci kot pred brati, ki iz onostranstva spremljajo pota zemljanov. Popoldne je duhovnik popeljal to množico na križev pot po hribu. Vsakdo v množici je ponesel svoj lastni kiuž po stopinjah trpečega božjega Sina. Večina pa je imela v mislih in v srcih krvava pota, ki so jih pred 20 leti prehodile slovenske narodne vojske:	skozi Celje, skozi
Škofjo Loko, skozi št. Vid, skozi Kočevje, v gozdove, v jame lastnih grobov.
Tako so bile junijske žalne svečanosti zaključene na posvečeni zemlji, na romarski in križevi poti s prižganimi plamenicami molitev in hvaležnih Spominov za vse, ki so med drugo svetovno vojno in med komunistično revolucijo dali življenje za Boga in domovino.
P.M.
Zahvala všem, ki so pomagali
Da je spominska prireditev tako lepo uspela, smo dolžni zahvalo mnogim. V prvi vrsti Bogu, da nas je pred 20 leti ohranil pri življenju in nam dajal svoje blagoslove do današnjih dni.
Vsa prireditev 12. junija je bila na skrbi g. Otmarja Mauserja. On jo je zamislil, jo do podrobnosti pripravil in na odru izvedel. Vanjo je vložil Čas, z njo je imel stroške. Najlepša mu hvala.
Hvaležni smo tudi g. J. čas-lu C.M. za opravljeno sv. mašo in lep verski nagovor v cerkvi; enako tudi g. župniku A. Prebilu C.M. da nam je dal na razpolago cerkveno dvorano.
Dragi prijatelji mrtvih!
Nekega pomladnega večera pred devetnajststo leti, sta dva Izraelca, dva člana izvoljenega naroda, žalostno in potrto koračila iz Jeruzalema proti Emav-su. Govorila sta o strašnem dogodku, ki je pretresel Jeruzalem in vso Judejo. Mogočni Rimljani so na pritisk farizejev in nahujskane množice obsodili na smrt Jezusa iz Nazareta, ga križali, pokopali v skalnati grob in grob zapečatili.
In ko sta tako v žalosti govoričila, se jima je pridružil tujec, ki ga nista poznala, in ju vprašal: Kakšni so ti pogovori, ki jih imata med seboj po poti, da sta žalostna?
Razvnela sta se: Si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni? Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in pred ljudstvom: Kako so ga izdali naši veliki duhovniki in poglavarji v smrtno obsodbo in ga križali. Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael.
Mi pa smo upali...
To so besede, ki jih znova in znova porabljamo, kadar smo razočarani, poraženi, kadar ne dosežemo cilja, ki smo si ga zastavili. Pred dvajsetimi leti, ko je bilo za nami štiri leta krvi, ječ, taborišč, smrtnih talskih kolov, ko so nam rdeči bratje v skalnate grobove zasuli dvanajst tisoč življenj, so .po. vseh begunskih taboriščih in povsod, kjer je živel slovenski človek, vstale v trpkosti in bridkosti iste besede:
Mi pa smo upali...
Vprašanje zmage in poraza je vedno vprašanje, ki nam vstane ob obhajanju spominskih dni. To je še vedno vprašanje, ki ga gledamo samo s telesnimi očmi. In vendar je to vprašanje, ki ga moremo rešiti pravilno samo z duhovnim gledanjem. Lahko si od vseh zapuščen, opljuvan in umazan, lahko si na zunaj po videzu naravnost klasičen zgled za poraženega. In vendar si zmagovalec. Poraz je namreč samo
Za lep in vsebinsko bogat govor se zahvaljujemo predsedniku Zveze DSPB in pisatelju g. Karlu Mauserju, ki je kljub zaposlenosti prišel med nas iz Clevelanda, Ohio.
Zvočne naprave je posodil, jih napeljal ter skrbel, da so brezhibno delovale g. Franc Jereb. Bog plačaj.
Pevce so spravili skupaj gg. A. Muhič, L Križman in J. Eržen. Pred 20 leti so prijatelji s pesmijo odhajali z Vetrinjskega polja. Danes z dopadenjem gledajo na prijatelje, ki njim v spomin zapojo žalostinko. Zahvaljeni pevci.
Končno zahvalo vsem, ki ste se udeležili sv. maše in žalne svečanosti. Z udeležbo ste pokazali, da vam zvestoba ni prazna beseda. G. Miha Vrenko, predsednik Društva SPB v Clevelandu, je od tam pripeljal številno delegacijo. Da je bila udeležba lepa pričajo tudi nabrani darovi za invalidski sklad. Darovali ste čez $200.00. Največja vsota v prejšnjih letih je bila okoli $100.00. Darovi so se letos več kot podvojili. Za vse trude, za darove, za sodelovanje in za udeležbo, še enkrat vsem in vsakemu posebej:	BOG
PLAČAJ.
Za odbor DRUŠTVA SPB v Torontu Ciril Prezelj, predsednik
eno: zlom moralnega in duhovnega bogastva v nas, zlom ideje, zlom tistega notranjega prepričanja, ki ti ga oznanja vest. Samo to je resničen in pravi poraz!
Pomislimo na čudovit razcvet prve Cerkve po prvem binkošt-nem dnevu. Rasla je, med člani je vladala ljubezen, k isti mizi sc prinašali darove za reveže.
Pa so zagrabili sovražniki di-jakona Štefana, ga vrgli iz mesta in posuli s kamenjem. Koliko jih je tedaj bilo med kristjani, ki so vili roke in vzdihovali:
Mi pa smo upali...
Zgrabili so Petra in ga obesili na križ z glavo navzdol, obglavili so Pavla, na ražnju pekli Lavrencija in v vrelo olje zagnali Vida.
Mi pa smo upali...
Ta krik razočaranih in poraženih se je ponavljal in se ponavlja skozi vso zgodovino in v tem kriku se izraža naše bedno, človeško gledanje na poraz in zmago.
Mi! Mi smo upali...
Da, upali po človeško, upali po naših željah, po naših načrtih, po naših sklepih in po naši volji. Mar so bili poraženi ti, h katerim se Cerkev obrača s prošnjami? Sveti Štefan, sveti Peter, sveti Pavel, sveti Lavrencij, sveti Vid? Ali so nam morda v porog in v nečast? Se mar k poraženim obračamo za pomoč? Ali se ne k zmagovalcem?
Poraz je samo zlom duhovnosti, poraz za današnjo slovensko emigracijo je samo iskanje ko-eksistenčnih poti in steza, odmikanje od ideje, za katero so de-settisoči umrli, krhanje doslednosti in načelnosti. S takim porazom namreč jemljemo svojim mrtvim tisto gloriolo, ki jo jim je narod dal. Kako naj kujemo v zvezde doslednost mrtvih upornikov proti komunizmu, če pa smo sami že na potu h pokopu te doslednosti?
Spominskim dnevom ne bomo dali nobenega pečata z lepo lakiranimi gesli in tudi ne z zgodovinskimi traktati. Spominski dnevi bodo dvigali naše osebno in javno življenje samo tedaj, če bo v nas ostala skladnost s tistim in s tistimi, katerih spomin obhajamo. Če bo to iz nas izginjalo, bodo Spominski dnevi postali brez resnične vsebine in prostori, v katerih jih bomo obhajali, bodo samo z zastavami in rožami ovenčani prostori, da si bomo v njih na zunaj dopovedovali, da smo opravili svojo dolžnost.
Izraelcema, ki sta pred devetnajststo leti potrta koračila proti Emavsu, je sveti Tujec govoril: O nespametna in po srcu kesna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki! Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?
Deset tisiči so umrli, da so mogli in smeli deset tisoči živeti, deset tisoči so umrli, da se je zravnalo, kar je bilo v nas slabega in napačnega, deset tisoči
za Domovino in zase, zakaj se nikoli jih slovenski narod ni tako potreboval kakor jih potrebuje v teh časih.
Na to v tistem kriku: Mi pa smo upali, nikoli nismo mislili. Rešujemo rebuse vojaških napak in strateških pomot, vsi smo zgodovinarji in sodniki in tožniki.
Mi pa smo upali...
Vse to smo in postajamo, ker ta stavek še vedno naglašamo na prvi besedi. Mi!
Preteklost, v kateri je odšlo iz
naše srede deset tisoče slovenskih življenj, je bila v prvi vrsti velika borba dveh idej. Ideje, ki so jo imeli ljudje, ki so trdno verovali v svobodo otrok božjih, ki so se oklepali zemlje, ker so jo imeli za dar božjih rok in ideje, ki je hotela te ljudi izstr-gati iz božjega občestva in ga spreliti v maso, ki naj bi uniformirano stregla materiji in kolektivnosti.
Zavoljo duhovnosti se je slovenski človek uprl, zavoljo duhovnosti so se uprli ti, katerih spomin nocoj obhajamo. Vse premalo po dvajsetih letih mislimo na ta naj večji in naj višji moment obupne slovenske borbe v preteklosti in vse preveč ga gledamo samo s suhimi človeškimi računi.
Nad tisoči neznanimi grobovi leži božji mir. Nad kostmi v Kočevskem Rogu šumi veter v drevju, nad kostmi v Teharjih zdaj rasteta trava in žito, na vetrinjskem polju, s katerega so odšli tisoči in .tisoči, bo kmalu za ped visoka ozimina.
Vsako, še tako strašno trpljenje, prekrije čas s svojim večnim snovanjem. Živo more ostati trpljenje in njegova cena samo v duhovnosti, v naših dušah. Z dušo greš lahko tudi v tem hipu od zadnjega nemškega smrtnega taborišča in se pokloniš prahu sežganih, pa tja do italijanskih taborišč, kjer so mrtve zagre-bali v pesek in mivko. Z dušo se lahko ustaviš ob vsakem kolu, ob katerega je bil privezan slovenski talec, z njo greš lahko v vsako celico ječ, kjer so zadnje ure prebili na smrt obsojeni. Duša ne more zgrešiti nobene steze do skritih grobov in tudi ne pota do tistih; ki so za mrtvimi ostali, zakaj tudi ti so del Spominskega dneva. Celo trpljenje, ne samo njega del, cela slovenska zemlja, ne samo njen del, — vse to je vsebina današnjega Spominskega dneva.
Ohranimo ga in napolnimo ga z duhom, da se bomo v njem iahko srečavali mrtvi in živi in da bomo iz tega srečavanja zajemali tisto resnico, katero naši mrtvi bratje in sestre gledajo v vsej polnosti.
Osvoboditi namreč nas more samo resnica.
------o-------
PROF. DR. FRANC JAKLIČ, ZLATOMAŠNIK (Nadaljevanje z 2. strani) fini z uvodom rajnkega škofa dr. Gregorija Rožmana (294 strani).
G. jubilant tudi še danes pridno študira in piše; seveda kolikor mu to zdravje in seveda tudi okoliščine dovoljujejo. Ko mu k zlati maši polni hvaležnosti in spoštovanja prisrčno čestitamo, mu. obenem tudi iz vsega srca želimo še mnogo let trdnega zdravja, da bi mogel v najvišji meri izpolniti vrsto načrtov, ki jih še ima. Bog ga živi!
J.S.
-------o-------
Tifais 3-0 pripravljen ¥ pgf mmk m vilef
CAPE KENNEDY, Fla. — Raketa Titan 3-C, ki je pretekli petek prvič uspešno ponesla v vesolje 29,000 funtov težko breme, je odprla možnost za vrsto
sile rade vršile v vesolju. Raketa je izredno pripravna za te namene, ker za njen vzstrel niso potrebne ure ali celo dnevi, kot pri nekaterih drugih raketah, ampak vsega skupaj komaj 30 sekund.
Titan 3-C bo pognal v vesolje cel sistem vojaških komunikacijskih satelitov in satelitov v posebne namene še v letošnjem letu, nato pa posebne .vesoljske ladje, ki bodo s stalno posadko plule dalj časa okoli Zemlje.
so umrli, da imamo priprošnjike nalog, ki bi jih naše oborožene
Moštvo se bo kasneje izmenjavalo na vsakih 30 dni. Vojaki upajo s Titanom 3-C pošiljati v vesolje posebne vesoljske ladje za reševanje ponesrečenih astronavtov, pa tudi za pregledovanje in uničevanje sovražnih vesoljskih vozil.
Raketa Titan 3-C naj bi bila vsaj za 900,000 funtov potisne sile močnejša od katerekoli, ki sta jih doslej uporabili Amerika in Rusija.
— V vsej deželi je v rabi okoli 120,000 šolskih avtobusov.
CLEVELAND, O,
Moški dobijo delo
STROJNIK
Tovarniško delo na orodje, natančna mera, srednje težko delo. Stalno čezurna plača, plačane počitnice in prazniki.
LIBUDA MACHINE AND TOOL CO.
30325 Aurora Rd.
(124)
SLOVENSKI DOM na 15S10 Holmes Ave.
išče oskrbnika
Za informacije kličite
upravnika Victor Derling 681-3675 ali tajnika Frank Koncilja IV 1-6955.
(x)
Ženske dobijo delo
Žensko za čiščenje in likanje
Katera bi bila pripravljena hoditi v torkih in petkih čistit in likat v Bay Village, najkliče TR 1-8222. Imeti mora priporočila.	(121)
DELO DOBIJO”
Mož in žena
Iščemo zakonski par za čiščenje, stalno delo. Kličite od 2:30 do 4. pop. EX 1-7575.
ADVANCE WINDOW CLEANING CO.
(125)
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Spodaj v 2-družinski hiši na 1538 E. 55 St., pri Superior Ave. 6)4 sob in kopalnica, porč, na novo dekorirano, novi plinski f u r n e z, garaža po želji. Odraslim. Vprašajte na 1542 E. 55 St. ali kličite HE 1-0145.	(123)
Kupite od lastnika in prihranite
Dvodružinska hiša 4-4, kopalnica, polna klet, soba na tretjem, garaža, globok lot, 2*4 bloka od cerkve, Holmes Ave., pri E. 152 St. Kličite MU 1-1925.	—(125)
V	najem
Oddamo 4 sobe, neopremljene, kopalnica ter furnez, na novo dekorirano. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zv.
(125)
V	najem
Petsobna enodružinska hiša se odda. Vpraša se na 1148 Norwood Rd. Odrasli imajo prednost.
— (22,25,28,30 jun)
Opremljena soha
Opremljena soba se odda poštenemu moškemu, pripravno za upokojenca. Kličite od 8. do 3. pop. KE 1-6129.
(122)
ZULICH |
INSURANCE | AGENCY !
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 E Cleveland 19, Ohio {»
_____________)
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Hiša naprodaj
na 6223 Glass Ave. Za informacije kličite EX 1-0564.
(126)
For Rent
five rooms down off E. 152 St. south of Lake Shore Blvd. Call after 4 pm. 732-7611
— (121)
V najem
Oddamo 4 moderne sobe, poploščena kopalnica, zgoraj, v Collinwoodski okolici; peč in hladilnik; za 1 ali 2 osebi. Kličite IV 1-3762.	(121)
Otroško posteljico kupi
Rabljeno, dobro ohranjeno o-troško posteljico kupi za primerno ceno. Kličite 881-4612 po osmih zvečer.	—(121)
Zidan apartment naprodaj
Štiri stanovanja in trgovski prostor na E. 156 St., vedno zasedeno, dober dohodek. Majhno naplačilo. Ugodna priložnost za naložitev denarja. Kličite KE 1-3636.	(124)
V	najem
Oddamo 4-sobno stanovanje in stranišče. Najemnina. Prednost imajo starejši ljudje ali upokojenci. Vprašajte na 1244 E. 61 St.	(122)
Zidana hiša naprodaj
za dve družini, E. 152 St. južno od Lake Shore Blvd. Cena pod $20,000. Kličite po 4. uri 732-7611	—(121)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Starejši mož
spi’ejme žensko ali dvojico na stanovanje, da bi skrbela za njega. Cleveland Heights okolica. Mora imeti priporočila. Plača in hrana. Tudi sprejme žensko z otrokom. Pišite na: Box 287, Cleveland, Ohio 44139. Ali kličite 248-4480.
(124)
Sobe v najem
za upokojence in druge, ali drugače po dogovoru. Kličite po 4. uri 732-7611.	—(121)
Hiša naprodaj
Na 18705 Kildeer Ave., je naprodaj enodružinska hiša, 5 sob, v dobrem stanju, nič popravljanja, plinski furnez. KE 1-8349.	—(124)
V najem
4 sobe, kopalnica, vroča voda, furnez, vse na novo dekorirano, se odda mirnim ljudem. Blizu cerkve sv. Vida. Kličite EX 1-1390.
(Tu-Fr-X)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5 in 5 in 3 sobe na podstrešju, avtomatično plinsko gretje, avtomatični vodni tanki. Dobička-nosna. Za pojasnila kličite 531-6300.	(123)
V najem
Pet sob oddamo na 1235 Addison Rd. spodaj. Prednost imajo Slovenci ali hrvatje.
— (22,24 jun)
Stanovanje išče
Mlajši moški išče manjše opremljeno ali neopremljeno stanovanje, dve ali tri sobe v šentviški okolici. Kdor ima za odati, naj pokliče Ameriško Domovino, HE 1-0628.
— (122)
Naprodaj
Malo rabljen bolniški voziček in hodilec. Kličite 391-6094 po 6. uri pop. (123)
Dvodružinska naprodaj
5 - 5 na E. 149 in Lake Shore Blvd. v izvrstnem stanju. V nizkih 20’h. Kličite po 6. uri pop. 481-8003.	(125)
AMERIŠKA DOMOVINA,
« 1
0<CI>00<ri>00<=>00<r=>0(^^
H. RIDER HAGGARD:
Jutranja zvezda
0<=z500«=>0()<=>00<=>00<=>00ž^=>0
“Ah,” je odgovorila Tua, ‘‘o vsem ne morem govoriti niti sama s seboj v spanju.”
“Izpolnilo se ti bo, o Jutranja zvezda. Našla boš svojo ljubezen, čeprav daleč za obzorjem, in vrnil se bo s teboj in oba bosta vladala v Spodnji in Zgornji deželi in v vseh drugih pokrajinah s slavo, kakršne Egipt še ni videl.”
Sedaj se je slednjič zazdelo, da se je Tua zbudila. Pomela si je oči in pogledala. Tamkaj je spala Asti; tam na mizi ob njej sta bila voda in kruh; tam ob koncu postelje pa je bila prekrasna podoba nje same, svetlikajoča se v medli svetlobi jutra, opravljena v sijajna oblačila.
“Kdo si ti, kaj si ti?” je zavpila. “Ali si Bog ali duh, ali pa si samo slepilna prikazen, ki se je ujela v mreže moje blaznosti?”
“Ničesar takega nisem, o Jutranja zvezda. Jaz sem ti sama. Jaz sem tisti Ka, ki ti ga je dal tvoj oče Amen ob rojstvu, da živi s teboj in da te brani. Ali se me ne spominjaš, da sva se igrala, ko si še bila otrok?”
“Spominjam se,” je odgovorila Tua. “Svaril si me pred nevarnim svetim krokodilom v tempeljskem jezeru, toda od tedaj te nisem nikoli več videla. Kaj ti je dalo moč, da si stopil predme v telesu, o Dvojnik?”
“Astin čar, ki ga je prejela iz višav, da te reši, Neter-Tua, mi je dal to moč. Vedi, da sem tvoj večni spremljevalec, čeprav me ne moreš vedno videti. S teboj hodim skozi živjjenje, in kadar umrješ, bom čul v tvojem grobu, popoln, nespremenjen, hraneč
CHICAGO, ILL.
tvojo modrost, tvojo lepoto in vse, kar je tvojega, do dneva vstajenja. Moč imam, skrivno vednost imam, ki prebiva v tebi, čeprav se je ne zavedaš; spominjam s e preteklosti, brezmejne, brezmejne preteklosti, ki si jo ti pozabila, bodočnost vidim, brezkončno, brezkončno bodočnost, ki je tebi skrita, v primeri, s katero je tebi znano življenje, en sam list na drevesu, eno samo zrno peska med bilijoni v puščavi. Bogovom gledam v obličje in slišim njih šepetanje; usoda mi daje svojo knjigo, da jo berem; varno spim v navzočnosti Večnega, ki me je poslal sem in h kateremu se slednjič zopet povrnem, da mu prinesem tebe v svojih svetih rokah, ko bo moja pot končana, moje delo opravljeno. O Jutranja zvezda, rotitve Astine so me odele s tem čarovnim telesom, moč Amenova me je postavila na noge. Zdaj sem tu, tvoj pokorni služabnik.”
Tedaj je Tua presenečena in oplašena zaklicala:
‘ Zbudi se, dojilja, zbudi se, jaz sem zblaznela. Zdi se mi, da stoji pred menoj odposlanec z neba, opravljen z mojim lastnim telesom, in da govori z menoj.”
Asti je odprla či, in ko je zagledala lepo podobo, je vstala in se ji poklonila, toda rekla ni ničesar.
“Sedi,” je rekel Ka, “in me poslušaj, čas je kratek. Zbudil sem se na klic, odšel sem in sem tukaj ter bom vztrajal, dokler bo čar v meni, da se potem vrnem, odkoder sem prišel. O razlagalka, povej voljo tiste, ki sem njen, da jo
izvršim na svoj način. Tu je hrana — jej in pij, potem pa govori!”
Asti je jedla in pila, kakor poprej Tua, in ko je končala ter se nasitila, sta čaša in pladenj — izginila. Nato pa je spregovorila počasi in z mirnim glasom:
“O senca te kraljevske zvezde, ki si se utelesila na mojo rotitev, najina zadeva je ta: Tu umirava v bedi in pred vrati čaka Abi, da končava, če bo kraljica živela, jo bo vzel za ženo, dasi ga sovraži; če umrje, ji ugrabi prestol. Naše modrosti je konec. Kaj morava storiti, da rešiva to zvezdo in da bo jasno svetila do ure, ko ji je usojeno, da zaide?”
“Ali je to vse, kar hočeš zvedeti?” je vprašal Dvojnik, ko je končala.
“Ne,” je Tua naglo pristavila, “jaz nočem svetiti sama, druge zvezde iščem, da sveti z menoj na nebu.”
“Ali zaupaš in boš ubogala?” je vprašal Dvojnik. “Zakaj brez zaupanja ne morem storiti ničesar.”
Tedaj je Asti pogledala Tuo, ki je brez besede sklonila glavo v odgovor, sama pa je odgovorila:
“Zaupava, ubogali bova.” “Tako bodi!” je rekla senca. “Abi pride takoj, da vpraša, ali je kraljica pripravlje-
na postati njegova žena, ali pa hoče ostati tukaj do smrti. Jaz, ki imam kraljičino podobo, pojdem in postanem njegova žena — o, žena, kakršne ni še nihče imel,” in ko je spregovorila te besede je stra šen izraz šinil preko njenega obličja, nje globoke oči so vzplamtele. “Gorje umrljivemu človeku, če se poroči z du hom, ki ga sovraži in ki mu je ukazano, naj ga muči,” je pristavil.
Tedaj sta Asti in Tua razumeli in se nasmehnili, kraljica pa je rekla:
“Tako boš torej ti sedela na mojem sedežu in Abi bo kot tvoj gospod sedel na faraonovem prestolu in se bo prepričal, da je trd. A kaj bo z Egiptom in mojim ljudstvom?”
“Ne boj se za Egipt in za svoje ljudstvo, o Jutranja zvezda. Njim se bo dobro godilo, dokler se ne vrneš in se jih zopet ne polastiš.”
“In kaj bo z mojo tovarišico in z menoj?” je vprašala Tua.
Dvojnik je dvignil žezlo in pokazal na odprto okno, pod katerim je več sto čevljev globoko tekla mlečnobela voda reke.
“Zaupala se boš okrilju očeta Nila,” je odgovoril slovesno.
(Dalje prihodnjič)
po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St, Ml 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3548 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in town on 17,424 sq. ft. of beach, Lake Mich. 28’ parlor steel cone. bsmt. Fum., eqpt, boats inch Priced for immed. sale, asking $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or phone 616-983-6888.	(123)
FOX LAKE — OWNER MUST GO OVERSEAS
Quick sale. Lovely 5 rm. house. Stone gar. 16-24. Nice garden lot 75x145. Shopping center and train 1 mile. Perf. for couple. Price very reasonable. JU 7-0315.	(122)
HINSDALE — BY OWNER 3 bdrm. frame ranch. Full bsmt., Air conditioning, Crptg., Ceramic tile bath, Fireplace, Gar., Fenced back yard with barbecue. Convenient to all schls. and shopping. In exc. condition. Immediate possession. Priced to sell, $27,500. — PH. 325-2031.	(121)
INC. PROP. FOR SALE
" summit — INC. PROP. — BY~ OWNER
3 bdrm., downstairs, 3% rm. apt. upstairs. Private entrance. Pnld. Rec. rm. 2 car gar., 2 blks. from everything. Many extras. For apt. PH. GL-8-2909.	(123)
FEMALE HELP
NURSES
Positions now available for registered nurses, general duty, all shifts. Modern air conditioned, nonprofit general hospital. Accredited by J. C. A. H. We offer you: lovely surroundings, a friendly atmosphere, stimulating work and personal appreciation. Full time and Part time. Contact Director of Nurses. Edward Hospital, Naperville, 111. Tel. 355-0450.	(124)
Katoliški borstnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarelli; bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Albert R. Giambetro, Herman E. Dule, Louis C. Erste; sprevodi-telja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3815 Schiller Ave., (9), Tel,: ON-1-3777; vratarja: Frank F. Žnidaršič, Frank J. Kolenc; zdravniki: Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. — Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida.
kovrstne police, bolniške, operacijske in odškodninske podpore.
HOUSEKEEPER — 25 yrs to 45 as a member of the family, who enjoys children and wants to keep and live like her own should be. Pleasant cond. Good Sal. N. W. suburban home. Call 456-8667.	(124)
MALE HELP
RELIABLE MEN
Steady Employment for Shipping Receiving Order Filling Experience not necessary
RAY-O-VAC DIVISION ELECTRIC STORAGE BATTERY COMPANY
1985 Janice — Melrose Park
(An Equal Opportunity Employer)
(123)
MALE HELP
1
■1 ' I
J'*
L
MACHINE OPERATORS
and	i
TURRET LATHE
Medium size manufacturing company. Good pay, insurance, pension plan, paid vacation.
CLAYTON MARK & CO.
143 E. MAIN STREET — LAKE ZURICH, ILL. 438-2303
CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
ST. MARY’S COURT 1640
Honorary Spiritual Director: Rev. Matthew Jager, Spiritual Director Rev. Anthony Rebol. Chief Ranger Louis Somrak, Vice Chief Ranger Anthony K u s h 1 a n, Past Chief Ranger John Petrie, Recording Secretary Clarence Tabernik, Financial Secretary John Spilar, Treasurer William Pavšek, Sick Benefit Director Frank Doles, Conductor Bastian Trampuš, Sentinel Frank Martich, Court Doctor Dr. Carl Opaskar. Meetings are held the third Wednesday of each month at 8:00 P. M. in St. Mary’s Church HalL In case of sickness contact John Spilar, 715 E. 159 St., MU 1-2119.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik Joseph Golob, podpredsednik Frank Krince, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Dr., Mentor, O., tel. EL 7-6614; blagajnik Stanley J. Bober, zapisnikarica Rose Intihar. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri dopoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72nd St., Cleveland, Ohio 44103, Ph.: 361-0563. Auditors Frances Tavčar - Chairman, Mary Ko-legar, Ursula Unetič. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6 to 7 p.m.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik Jože Odar, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; predsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod-preds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Joseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-8111; fin. tajnik Richard Mooney; blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Rd.; maršal Joseph Sajovic; načelnik programov Anthony Nach-tigal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-8622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-gal; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; načel, za duhovne vaje Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA
Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohiu 44105. — Prihodnja glavna seja bo 1. nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O.
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, druga podpreds. Mrs. June Price, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Mrs. Josephine Bradach, pom. taj. Miss JoAnn Stwan, nadzorniki: Mrs. Molly Frank, Miss Geraldine Urbančič, Don Jacin, garderoba: Mrs. Olga Klanchar, glasbeni arhiv: Miss Jo Mary Hochdorfer. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8:00 p.m. v SND, soba št. 2.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 3 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan.
Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. Šubelj. Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vemik.
COSMOS PARCELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franko železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
mm§ PABCEIS EXPRESS CORPORATION
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
NEW YORK, N. Y. 10036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Muhmly Fiimerm Rome
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLUGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411
^	''"vC'r' ;';‘■A'Sa A.'■. ‘,■.''AvA.-;-	\ ,
-A ;a!AA:-> ali ■ A;iAA	.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, j predsed. Joseph Babnik, podpredsed. j Matt Kern, tajnik John Tavčar, blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton I Zupan. Odborniki za otvoritev seje: i John Šuštar, Louis Dular, Joseph | Drobnich, Frank Majer, Joseph Može, Louis Intihar; reditelj: Jakob I Subel. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Carl Stwan in Anthony Chich. Društvene seje vsako četrto nedeljo v Slov. narodnem domu v starem poslopju, soba 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto | od 2. do 5. ure popoldne.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSZ
Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Christine Živoder, tajnica Florence Straub, 171 E. 264 St., Euclid 32, Ohio, RE-2-8583; blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikar Albin Gribbons. Nadzornice: Mary Butara, Rose Aubel in Jean Gribbons. Rediteljica Rose Aubel. Voditelj mladine Donald Straub. Zastopnik za SND in Klub društev Joseph Ponikvar. — Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. — Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60. leta. Zavarovalnina, vsa-
Woodmen Circle
WATERLOO GROVE NO. 110 W C. I
Predsednica Emma Janz, podpredsed. J. Lukane, blag. Molly Tomazic, zapis. Cecelia Wolf, tajnica J. Klemenčič, 1833 Kapel Drive, Euclid 17, O., AN 1-0115; vod. Mary Ro-gell, pom. Mary Markel, pom.-na-mest. Antonia Ogrinc, biv. predsed. Ursula Branisel, nadzornice Sophie Person, Olga Larsen, Maria Wolf Seje so vsako 3. sredo ob osmih) zvečer v SDD na Waterloo Rd.
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. I Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. ‘63 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; rediteljica Anna Marinček. Nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri) pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Matija Jager; | predsednica Nettie Strukel, 473 E. 142 St., IV-1-5617; podpredsednica Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, MU-1-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: MaryPan-chur, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 2. uri molitvena ura;|
flaznanilo in JH^ah-data
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 19. maja 1965. leta, previdena s sv. zakramenti, umrla naša ljubljena soproga, mati in stara mati ter tašča,
Josephine (Jožefa) Femec
(rojena AMIGONI
Rojena je bila 4. aprila 1890 v Rovišču, fara Studenec pri Sevnici, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913.
Bila je članica podr. št. 32 SŽZ, Oltarnega društva pri fari sv. Kristine in društva Maccabees, Carniola Hive št. 493.
Pogreb se je vršil 22. maja 1965 iz pogreb, zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Kristine, kjer je sloVesno sv. mašo zadušnico daroval Father Joseph J. Ozimek. Potem pa smo pokojnico prepeljali na pokopališče All Souls in jo tam položili k večnemu počitku v družinsko grobnico.
so nosili njeno krsto. Hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo organistkinji pri fari sv. Kristine, Mrs. Max Gerl, ki je med sv. mašo pela žalostinke v slovo.
Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in našim dragim sosedom s Tracy in Bali Ave., ki so nabirali za venec in za sv. maše, kakor tudi za njih pomoč v dnevih naše žalosti. Naj jim Bog to stotero povrne!
Hvala osebju pogreb, zavoda A. Grdina & Sons za vzorno urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo.
Ljuba žena, draga mati, stara mati in tašč a, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahko naj Ti bo njena gruda!
Vse prehitro si nas zapustila, draga naša! Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah, dokler se ne snidemo nad zvezdami.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Joseph F. Čelesniku za molitve v pogreb, zavodu; Father Joseph J. Ozimek sprejmi našo zahvalo za darovano slovesno sv. mašo zadušnico, Father Victor J. Cimperman in Father Anthony Reboi (iz fare Marije Vne-bovzete) pa za asistenco pri sv. maši.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen in spoštovanje. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit, se udeležili sv. maše zadušnice in ki so pokojnico spremili na pokopališče. Toplo se zahvalimo za molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu članicam C.D.A., Court St. Edward 1469, članicam St. Christine Ladies Guild, članicam Oltarnega društva ter članicam SŽZ #32.
Hvala pogrebcem, prijateljem družine, ki
V miru božjem sladko snivaj, draga, nepozabna nam.
Žalujoči:
ANTON — soprog
MARY por. NODA, JULIA por. ZIVKOVICH, ALBINA por. MITSKA VICU — hčere Cleveland, Ohio, 22. junija 1965.
\ K •
v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj!
LOUIS, EDWARD, JOSEPH — zetje 5 VNUKOV IN VNUKINJ OSTALO SORODSTVO