I^PTTr-lSMM JV 'J.ÜJ enostavna rešitev za digitalne fotografije Pošiljanje fotografij v izdelavo -preko interneta 'J '-J sli 2Ü sli 29 sli r*7ö mazDa AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba velja za kompaktno Mazdo 2, agresivno Mazdo 3 in vsestransko Mazdo B2500. Velika ponudba modelov in barv! Testne vožnje in predstavitve! Nova MAZDA 6 na voljo za ogled in preizkušnjo pri naši avtohiši! Kako narediti dober avto še boljši? Oglejte si in preizkusite NOVO MAZDO 6! Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km F or O WEISS ^189G\ §=\/\s Trbovlje SUPER AKCIJA !!! 28.6.-28.7. 2005 DIGI POTKE 10x14 IZ VSEH DIGI MEDIJEV SAMO 45 SIT IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE !!! ODPRTO: NON-STOP 8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/56 34-115 MOŽNOST NAKUPA NA UGODEN KREDIT NAJVEČJA IZBIRA NOVE SPOMLADANSKE KOLEKCIJE munn SINCE 1925 Prodajalna Gosposka 3, Celje tel.: 03 490 04 90 Ob priložitvi kupona vam priznamo 1 0% popust! , ZENSKO IN OTROŠKO SF PERILO, PIŽAME fjlRCTetli Prodajalna Cankarjeva 4, Celje tel.: 03 493 07 10 Ob priložitvi kupona vam priznamo 10% popust! Ot i pa UVODNIK i In potem... Ja, potem ni nobenega dvoma o tem, da ni nobenega po tem. Je zdaj ali pa ni zdaj. In ker moram v tej pasji vročini sedeti doma in »delati« vašega našega Zasavca, vsi pametni (hm) pa so šli nekam, ki je (ali pa tudi ni), vsekakor jih pa ni tukaj, da bi lahko preverila ali so zaresni ali so iluzija, ki jo jaz hočem... > Basala sem se z Marušinim sladoledom tipa XXX in ko sem šla po parku z jezikom okrog in okrog ovitim okoli slastnih, že krepko tekočih kepic, ki nudijo za čuda več čutnih užitkov kot...ha!...hotdog in še malo niso iluzija, saj sem imela roke do komolcev sladke in lepljive... in se je moja črna kosmata zverina odločil, da natuli sosedovega štirinožca v prepričanju, da ima za ta previdnostni ukrep vso pravico, ker je njegova sveta dolžnost braniti kar je njegovo, se pravi sladoled, me je sosed mimogrede pobaral:«Za koliko pa ližeš?!« Jaaaa, itak! Kljub tekočim dobrotam v roki in tridesetim stopinjam v senci mi je bilo hitro jasno, da me hoče »nategnit«. Boš, ja! In potem pomislim, kako zelo da sem hitrega in iskrivega duha. Ja, seveda! Pri tem pa me nategujejo in z mano vred vse navadne zemljane tisti, ki imajo le pet minut časa. Pa pravijo, da je tako zato, ker jaz tako hočem. Uf, pa še kaj! »Vse, kar ni izrecno prepovedano, je dovoljeno.« To so si nedavno tega izmislili tisti, ki mislijo, da so za to, da mislijo..., zdaj pa je, kar je in po tem in nobenega potem...le vročina in sopara...in smrad po prismojenih možganih brez jajc... Urednica Marta Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250,' Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO ©> -------1 ^ KAZALO: STKAN: Kšefti 10 Ivan Pavšek 14 Pet mož na popotovanju 19 Zvon izvablja glasbo milo 24 List 28 Neosvinčeno 35 Ali se prepoznate? 38 In kaj je lepšega, kot sosedu voščiti za praznik? Naj bo nebo nad vami vedro in jasno, Naj kolesa tečejo v bodočnost krasno. Za vaš praznik, dragi Zagorjani, Vam iskreno čestitamo, Vsi v uredništvu Zasavca zbrani. NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 18. AVGUSTA 2005 naslovnica: Nuša Kem slika: Tadej Kem PISMA BRALCEV 1------------- SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE ZAGORJE V času počitniških dni se rado zgodi, da kakšen dogodek v Zasavcu malo zamudi, zagotovo se kakšen tudi izgubi.. .ampak 42. slikarska kolonija na Izlakah zagotovo zasluži, da jo omenimo, če tudi malce pozneje, kot se je zgodila. To je bilo v julijskih dneh, natančneje 10. dne. V hotelu Medijske toplice na Izlakah se je zbralo trinajst slikarjev. Nekateri od njih že tretjič, nekateri šele prvič in drugič. Prišli so iz Slovenije, Hrvaške in Španije. Deset dni je ta mednarodna zasedba ustvarjala, se seznanjala z domačini in okolico, se družila, pogovarjala in obiskala nekaj krajev v Zasavju. V torek, 19. julija, je bila v Osnovni šoli Ivana Kavčiča na Izlakah do 18.00 ure priložnostna razstava nastalih likovnih del, ki jih je nato sprejel Nikolaj Beer za postavitev redne kolonijske razstave v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Slikarska kolonija Izlake je že krepko uveljavljena, saj ima dolgoletno tradicijo.Ustanovila jo je občina Zagorje leta 1964. Pobudo zanjo je dal domači slikar Tone Leskovšek, pri realizaciji pa so mu moralno in organizacijsko pomagali slikarji Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Franc Kopitar, Društvo slovenskih likovnih umetnikov in drugi in pa takratni zagorski župan Dušan Kolenc. Leta 1965 je postal predsednik kolonije Nande Razporšek in ji predsedoval vse do letos, ko je krmilo Sveta slikarske kolonije prevzela Eleonora Kramar, njen umetniški vodja pa je akademski slikar Nikolaj Beer. V svet je bil izbran Rudi Medved, direktor Kulturnega centra DD Zagorje, kjer ima kolonija tudi svoj sedež in Brane Omahne, ki bo zastopal občinsko upravo, katere direktorje. Po enainštiridesetih letih izlaška kolonija deluje s polno močjo in slikarji pravijo, daje postala točka, mimo katere raziskovalci likovnega dogajanja pri nas ne bi mogli, ne da bi se ustavili. MaH V skupini so fantje, ki so vsi glasbeno pismeni. Vokalist je Kristjan Jeretina, bas kitaro igra Klemen Jelševar, kitaro Peter Vidmar, na bobnih pa se trudi Miha Koritnik. Ker so šolani glasbeniki, so že prej sodelovali pri različnih lokalnih skupinah in nabirali izkušnje. Vse to je zagotovilo, da ima glasbena skupina velik potencial pri ustvarjanju nove in kvalitetne glasbe, saj so se zavezali, da njihovi komadi na bodo nič manj kot zelo dobri, saj bodo delali zavzeto in temeljito. Verjamejo, da se jim bo ves trud obrestoval. Prve dobre vesti so že prišle in to kar iz Amerike. Prijetno presenečenje za vse je dejstvo, da se zanje oziroma za njihovo glasbo zanima zelo znan producent Austin Grant, s katerim so sodelovali že veliki svetovno znani glasbeniki, kot so Lenny Kravitz in od slovenskih Siddharta in Srečna mladina. Pri vseh dobrih vesteh pa se mladi glasbeniki zavedajo, da brez lastnega albuma nimajo nobenih drugih možnosti, kot igranje po majhnih klubih. Za lastno promocijo je namreč potreben kvaliteten posnetek njihovih skladb. Približna predstava o stroških takega projekta je, da bi morali zbrati okrog 2 milijona sit. Fantje so se z obilo pozitivne energije »vrgli« tudi na zbiranje sredstev, s katerimi bi bila uresničitev njihovih sanj in želja bolj dosegljiva. V svojih pričakovanjih računajo tudi na pomoč zasavskih . ljubiteljev glasbe, katerih imena bodo z veseljem kot sponzorje navedli na ovitku svojega CD albuma, katerega snemanje planirajo v mesecu oktobru. V soboto, 6. avgusta, bodo svoje prispevali k praznovanju zagorskega občinskega praznika. Takrat bo priložnost, da jih spoznajo vsi, ki tega še niso uspeli... MaH Slike:arhiv skupine NEMO A\\\ V Zagorju so se 25. 07. 2005 zagorski svetniki v vročem poletnem popoldnevu sestali na 4. izredni seji. Udeležba 16 svetnikov je zadostovala za normalen potek seje in za sklepčnost občinskega sveta. Zagorski župan Matjaž Švagan je predlagal, da se prva točka dnevnega reda, Obravnava predloga Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (oblikovanje kohezijskih in statističnih regij) in oblikovanje pripomb k zakonu, umakne z dnevnega reda in se ponovno uvrsti na dnevni red za sejo v mesecu septembru letošnjega leta. Prisotni svetniki so predlog soglasno potrdili. V nadaljevanju je župan navzoče seznanil s tekočimi dogajanji na področju pridobitev sredstev iz državnega proračuna. Občina Zagorje je kandidirala na razpisih ministrstva za zdravstvo in ministrstva za šport. Tako bo ministrstvo za zdravstvo prispevalo del sredstev za obnovo zagorskega zdravstvenega doma, ministrstvo za šport pa je izkazalo razumevanje za ureditev površine nogometnega igrišča na Ruardiju in za izgradnjo bazena v Zagorju. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog odloka o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Zagorje ob Savi in sklenili, da naj bi znašala pomoč, namenjena novorejencem, 70 tisoč sit. Odlok bo stopil v veljavo takoj, ko bo objavljen v Uradnem listu republike Slovenije. Pri obravnavi premoženjsko pravnih zadev so svetniki en del te točke preložili na kasnejšo obravnavo, del točke, ki se nanaša na odkup objekta na zemljišču Proletarca pa so svetniki obravnavali. Sprejeli so sklep, da občina, kije tudi delno lastnik omenjenega objekta, le-tega odkupi in tako prepreči izvržbo, katere posledica je rubež. Na Občinski svet Občine Zagorje ob Savi je naslovil odstopno izjavo dosedanji član OS Zagorje, Aleksander Mervar (LDS), ki je opravljal tudi funkcijo predsednika Odbora za gospodarstvo Občinskega sveta Občine Zagorje ob Savi. Razlogi za odstop so osebne narave. Svetniki so njegov odstop soglasno sprejeli. Besedilo: M.A.Š. Z zagorske tržnice je v sredo, 21. julija, pospremljen z dobrimi željami in aplavzom precejšnjega števila Zagorjanov, odkolesaril Radovan Skubic Hilarij na svoj novi projekt, ki se imenuje »Hilarij in Zasavje po poti prijateljstva«. Zasavčanom dobro poznan ekstremni športnik tokrat ne teče, ampak kolesari. Na pot gaje, z dobrimi željami in pozdravnimi pismi za župane občin, skozi katere se mu bosta vrteli kolesi Predsednik zagorske občinske uprave Brane Omahne s HILARIJEM bicikla, prijazno pospremil Brane Omahne, predsednik zagorske občinske uprave. Zupan je bil zaposlen z obveznostmi v Ljubljani. Hilarij bo prekolesaril 4.700 km, z njim je spremljevalno vozilo, naloženo s tremi kolesi. Izpod ure v Zagorju je odvrtel pedala proti Izlakam in naprej v Avstrijo do Nemčije in preko Francije čez Italijo nazaj v domovino. V nedeljo ob zelo zgodnji jutranji uri, ko so kazalci kazali 4.00, je bil v Litiji, od koder se je podal proti Metliki, Spremljevalno vozilo na Karlovac in čez Plitvice in ob jadranski obali dalje... Šestega avgusta ga pričakujejo na ploščadi pred tržnico v Zagorju. Besedilo: MaH Slike: Franc Ravnikar ©> FUNŠTERC ——»-------- Kratko in počitniško sporočilo brez veliko velikih besed: dneve preživljamo večinoma na in v bazenu in želimo v polni meri izkoristiti vsak sončen dan: Igramo razne športne in družabne igre na travi. Deklice se lepotičimo in sladkamo, fantki pa crkljamo. Stanovanjski del šole na Dolu so že pred leti začeli preurejati za šolske namene. Letos so se lotili še zadnjih dveh stanovanj, ki jih bodo preuredili v dve učilnici za potrebe S.razreda devetletke. Ena izmed učilnic Trenutno so v zaključni fazi, sredi gradbenih del. Ukvarjajo se z vzidavanjem novih oken, urejajo nove odtoke in vodovodno napeljavo. Začetek avgusta pa je namenjen polaganju suho montažnih tlakov. »Novi učilnici bosta gotovi po predvidevanjih do začetka letošnjega šolskega leta, » je povedal Tomaž Sihur, direktor za prostor in okolje ter javne gospodarske službe na Občini Hrastnik. Investicija je težka 16,5 mio sit. Nekateri starši spremljajo prostorske spremembe na šoli in se zanimajo, kako bodo otroci hodili do teh prostorov. Romana Verdel, vodja te največje podružnične šole v Slovenji, je pojasnila, da po hodniku mimo gospodinjske učilnice, potem pa po stopnišču, ki bo primemo zaščiteno. Seveda pa bodo z novim šolskim letom starši o tem še dodatno obveščeni. Besedilo in slike:Fanči Moljk FUNŠTERC ■W SREBRNA NASA FRANCA ORNIKA Drugo nedeljo v juliju, 10. 07. 2005, so v farni cerkvi sv. Jakoba na Dolu praznovali prijeten jubilej. Njihov župnik Franc Ornik je praznoval 25 let duhovništva in imel tako svojo srebrno mašo. Cerkev so farani ob tej priložnosti lepo okrasili, tako da je bilo še bolj slovesno. »Ganljivo je bilo tudi voščilo, ki smo ga izrekli župniku Francu Orniku pred začetkom maše in mu izročili šopek s simboličnim darilom - svečo«, pripovedujejo farani. Šopek so poklonili tudi njegovi mami, ki ga je ob tej obletnici obiskala skupaj s sorodniki. Sorodniki so mu podarili kelih. Srebrne maše so se udeležili tudi številni farani iz Pišec, kjer je opravljal soje službovanje pred prihodom na Dol. In še mnogi prijatelji iz vseh koncev Slovenije. K slovesnemu in ganljivemu razpoloženju je dodal svoje tudi dolski cerkveni zbor. Vsakemu faranu je župnik Franc Ornik podelil na koncu maše podobico in jih povabil na druženje ob soku, vinu in dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje. In kje je dolski župnik začel s svojim službovanjem ? »Novo mašo sem pel pri Sv.Juriju v Slovenskih Goricah, kjer sem se rodil in končal osnovno šolo,« je povedal Franc Ornik za naš časopis. Slike: Branko Klančar Besedilo: Fanči Moljk 77/ ©> FUNŠTERC — ■ ■ i------------- NOVA IIRASTNIŠKA TOVARNA V ZAKLJUČNI FAZI Predviden tehnični pregled nove tovarne za proizvodnjo specialne steklene embalaže v Hrastniku bo v torek, 23.avgusta 2005. Večja gradbena dela so zaključena, prav tako je končana gradnja steklarske peči. Sledi še montaža opreme na peči. Prejšnji teden je prispela prva od skupno treh novih hladilnih peči, četrto pa bodo iz Steklarne v novo tovarno preselili v oktobru. Tudi montaža ostale tehnološke opreme poteka brez zamud. »Smrekca« na strehi Panoramski pogled na Steklarno Načrtujejo, da bo nova tovarna pričela z obratovanjem v začetku jeseni. Po dveh objavljenih razpisih prostih delovnih mest je v Steklarni Hrastnik na novo zaposlenih okrog 55 delavcev različnih profilov - od tehnologov, komercialistov, elektronikov, konstruktorjev, ključavničarjev in delavcev brez poklica. »Do otvoritve nove tovarne bomo zaposlili še nekaj strojnikov in viličarjev, sicer pa bo v njej zaposlenih približno 200 delavcev...,« je še povedala Mojca Lavrič iz službe za stike z javnostjo. Predviden tehnični pregled obrtno industrijske cone Podkraj pa bo že lO.avgusta 2005. Besedilo in slike: Fanči Moljk IIRASTNIŠKI RAZFN ZAPRT 1)0 15. AVGUSTA Hrastniški bazen, ki je priljubljeno zaprto kopališče vseh Zasavcev, je od začetka počitnic zaradi popravil, čiščenja in adaptacije zaprt. Medtem ko so lani temeljito prenovili savno, so se letos lotili stopnic v bazen, ki so jih tudi čisto prenovili. Nova je keramika na steni pri tuših, sami tuši pa so avtomatizirani. » Na ta način bomo tudi varčevali z vodo, » je dejal vodja bazena Boris Ceperlin. Seveda pa so opravili tudi vsakoletni remont - zamenjava filtrov za čiščenje vode. Bazen bo na razpolago spet sredi avgusta. Besedilo: Fanči Moljk Pretok po hrastniških cestah se je v počitniških dneh spet sprostil, napovedujejo pa se nove cestne zapore. Pričela so se namreč gradbena dela v zvezi z rekonstrukcijo mostu čez potok Boben blizu trgovine Mercator v spodnjem delu Hrastnika. Pogodbeni izvajalec del bo Map Trade d.o.o.iz Slovenske Bistrice, ki bo v sklopu rekonstrukcije obnovil zgornji in spodnji ustroj, zgradili pa bodo tudi pločnike in ograjo. Lotili se bodo tudi izolacije. «Pogodbena vrednost del znaša približno 44 milijonov tolarjev,« je povedal Tomaž Sihur. V času obnavljanja mostu čez potok Boben bo vzpostavljena polovična zapora, promet bo potekal enosmerno in bo urejen s semaforji. Predvidevajo, da bodo z deli zaključili pozno v jeseni. Besedilo: Fanči Moljk RDEČE ŠTEVILKE V I. POLLETJU V družbi Radeče papir so v prvem polletju poslovali precej pod cilji, ki so si jih zastavili v poslovnem načrtu za leto 2005. V podjetju so mnenja, da je glavni razlog za to konstantno padanje prodajnih cen grafičnega in fotokopirnega papirja na tradicionalnih trgih. Že v drugem četrtletju jih je pestila nelikvidnost, zato so sprejeli varčevalne ukrepe, s katerimi skušajo zmanjšati ustvarjenih več kot 300 milijonov tolarjev izgube, kljub dobrih 4,7 milijarde ustvarjenih prihodkov. Uprava družbe je izvedla več ukrepov za večjo učinkovitost proizvodnje, znižanje stroškov, racionalizacijo porabljene energije in prestrukturiranje prodaje. Zaradi zelo nizke prodaje v aprilu, velikih zalog in nadaljnjega zniževanja cen v maju in juniju je bila uprava prisiljena sprejeti tudi ukrepe, ki vključuje znižanje plač vsem zaposlenim do ravni 90 odstotkov povprečno izplačanih plač na delavca v preteklem mesecu. Izplačilo regresa je družba odložila za nedoločen čas, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot je za STA dejal direktor družbe Andro Ocvirk, v podjetju za plače mesečno namenijo 100 milijonov tolarjev. Z izvajanjem ukrepov, ki bo po njegovih besedah trajalo do konca leta, pa v letošnjem letu računajo na prepolovitev izgube. (zas) SREDI AVGUSTA V sredo, 17. avgusta, dan pred izidom naše naslednje številke, bo Občina Trbovlje organizirala javno obravnavo. Vsebina javne obravnave bo predlog spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za cesto, potok Trboveljščico in komunalne vode na odseku PE Ivan Cankar do križišča pri Komunali. Od 8. do 23. avgusta 2005 bo Predlog spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta javno razgrnjen v avli upravne zgradbe občine Trbovlje. V sredo, 17. avgusta 2005 ob 15. uri v sejni sobi Občine Trbovlje v II. nadstropju upravne zgradbe pa bo izmenjava mnenj o načrtu. FUNŠTERC © Letošnje leto je, z vidika dejavnosti Območne zbornica Zasavje na področju dograjevanja trajnega procesa vključevanja najboljših kadrov - inovatorjev v poslovne procese podjetij, organizacij in podjetnikov, posebej pomembno, saj je jubilejno - deseto. Ker bi jubilej še posebej slovesno obeležili, že sedaj obveščajo, da bodo v začetku oktobra objavili RAZPIS za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inovacijam ter inovatorjem v Zasavju za leto 2005. Tudi letos bo v pomoč inovatorjem pri pripravi prijav v okviru Komisije za inovacije organizirana izobraževalna delavnica, saj je želja vseh sodelujočih, da se izboljša nivo predstavitev inovacij. Poleg tega, da bodo tri najvišje ocenjene inovacije iz tega razpisa uvrščene na državno tekmovanje za priznanja Gospodarske zbornice Slovenije, ki bo v juniju naslednjega leta. Dosedanji rezultati dela v Območni gospodarski zbornici Zasavje dokazujejo, da je v regiji veliko inovacijskega nemira, saj je bilo na razpisih v preteklih letih zbranih in predstavljenih v regiji 221 inovacij, v katerih je posamično sodelovalo 259 inovatorjev. Po zgledu zasavske območne zbornice so to dejavnost začele izvajati tudi druge. S tem je projekt promoviranja in spodbujanja ter razvijanja inovacijske dejavnosti z nagrajevanjem inovacij in inovatorjev pridobil na vsebinskem pomenu in prerasel z regionalnega nivoja v nacionalni, na nivo Gospodarske zbornice Slovenije. V začetju letošnjega julija je le-ta izvedla že tretjič javno razglasitev najboljših inovatorjev in podela priznanja, za katera so konkurirale iz vsake sodelujoče regije po tri najvišje ocenjene inovacije za preteklo leto. Območna zbornica Zasavje želi tudi za letošnje leto predstaviti novosti, ki so rezultat domačega znanja v regiji, najboljšim inovacijskim dosežkom pa podeliti priznanja in diplome na osnovi razpisa. Mali SPREMEMKA IIREDRE O USTANOVITVI JP RTU Vlada je na seji 28. julija sprejela novelo uredbe o ustanovitvi javnega podjetja Rudnik Trbovlje - Hrastnik. Sprejeta sprememba uredbe določa, da se število članov nadzornega sveta zmanjša z osem na šest, pri čemer nadzorni svet sestavljajo štirje člani ustanovitelja in dva člana predstavnika delavcev. Na ta način naj bi preprečili oviranje postopka, po katerem se mora ravnati nadzorni svet pri odločanju in uskladili določbe uredbe o ustanovitvi podjetja z Zakonom o gospodarskih družbah. (zas) ©> KŠEFTI PRENOVLJENA POSLOVALNICA MLADINSKE KNJIGE V Trbovljah je že mnoga leta sinonim za knjigarno kar izraz »Cankarjeva«. To je kraj, kjer je mogoče dobiti papirno galanterijo, spominke, pisarniške pripomočke, obrazce, vse za...ampak, res vse in jasno, tudi knjige in priročnike in če ni, se naroči - torej ni, da ni! Cankarjeva, ki je domovala v »centromerkurju«, nasproti stolpnice - hja, tudi ta to ni več...- za Trbovce je več kot preveč informacij, za tiste, ki to niso, pa povejmo, da je še vedno tam, kjer je bila zadnja leta, le da je dobila ime MLADINSKA KNJIGA. Cankarjeva založba se je odločila, da bo samo »založba« in je poslovalnice prepustila MK, ki jo je vključila v razvejano mrežo knjigam in papirnic. Vodja poslovne enote Irena Hudomalj si je prizadevala, da bi postala trgovina v tem proštom prijazna kupcem in zaposlenim in v tem je uspela, kar ji je z veseljem priznal nekajkrat na slovesni otvoritvi predsednik uprave Mladinske knjige Trgovine, d.d. dr. Danijel Starman. Zunaj se res ne da veliko spremeniti: 'A' KŠEFTI © KŠEFTI 040/267-411, 03/56-64-250 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PHOIZVOONJA IN MONTAŽA MARN VRANSKO 18B, 3305 VRANSKO t»l 03 5725 1Qna A<5 VF! PK! (P AS Avtomobi,i Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje ^__________ nUC Tel.: 03 891 90 77 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com v prenovljeno pagtaöe© IfflOaiilSüDsfe® Itetiögpp na ulici le junija 36 v Trbovljah* PtfeXalS^Qm® DDCSOSalaDGfl® ©SGDßsaDft^® S®0®S(oX3 flcs ®^sD(^ ^ks^j mštitef&Sb s®(ä©fe(ix^§®8 Specializirana papirnica vas bo navdušila z odlično ponudbo šolskih potrebščin, pisarniškega materiala, tiskovin, pisal, mehanografske opreme, darilnih izdelkov,,,. Dodatna ponudbai žepne in darilne knjige ter učbeniki in delovni zvezki, tfo ggjS) © 6 0 LET Mladinska knjiga TRGOVINA © REPORTAŽA ZVON IZVABLJA GLASBO MILO ...pritrkovanje zato privlači staro in mlado. Željni znanja inizkušenj v edinstveni slovenski glasbeni umetnosti ‘klenkanja’ so mladi prišli na Zasavsko Sveto goro v poletno šolo pritrkovanja. Od četrtka 21. do sobote 30. julija jo je obiskovalo 41 učenk in učencev pod vodstvom 13 učiteljev, mentorjev in asistentov. Učenci so bili razdeljeni v dve zahtevnostni stopnji. Začetniki v prvem in drugem razredu so se učili osnov ritmike, tisti pa, ki so si osnovno znanje že pridobili, so nadgrajevali svoje veščine v tretjem in četrtem razredu. Organizator poletne šole Dominik Hrovat Kot je povedal Dominik Hrovat iz Novega mesta, organizator poletne šole, so po koncu pouka izpiti na obeh stopnjah. Kdor jih uspešno opravi, dobi potrdilo, ki je letos prvič priznano tudi s strani ljubljanske nadškofije. Slednja bo izdala potrdila tudi učiteljem in mentorjem. Poletno šolo je organiziralo Društvo pritrkovalcev Dolenjske in Bele krajine (DPDBK). Udeleženci so prišli tudi z Gorenjske, z območja Ljubljane in iz Zasavja, slednji zlasti iz svetogorske župnije. Med njihovimi mentorji je bila tudi obetavna skladateljica Nina Šenk. Na predavanjih in delavnicah so se učili značilnosti glasbene plati pritrkovanja. Spoznavali so, kako je treba ulivati zvonove, da se doseže pravi zven in usklajenost z drugimi zvonovi ter poskrbi za njihovo ohranjanje. Delavnico o tem je vodil livarski mojster Jože Melik. Z elektrifikacijo zvonjenja lahko nastane velika škoda, ne le po melodični plati, zato je treba pri tem poskrbeti tako za ohranjanje zvonov kot za čim manjšo porabo električne energije. O tem sta predavala priznana strokovnjaka za elektrifikacijo zvonov Matjaž Klopčič in Janez Moškrič. Eno izmed presenečenj letošnje šole pa je bil obisk pisatelja Ivana Malavašiča, velikega občudovalca pesmi zvonov. Gostoljubna Sveta gora Največji čar pritrkovanja je praktično igranje na zvonove. Priprava nanj so bile vaje na ceveh, kjer so se naučili ritmičnih kombinacij, ki so jih nato izvajali v zvoniku svetogorske cerkve. Od kje odločitev za poletno šolo na Zasavski Sveti gori? Vaje na ceveh so bile uvod vpritrkovalsko urjenje v zvoniku Letos sojo organizatorji želeli izvesti izven območja Dolenjske in Bele krajine. Prišli so v stik s svetogorskim župnikom Maksom Kozjekom, ki spodbuja učenje pritrkovanja, z DPDBK pa je povezan preko glasila Klenkarski glas in vsakoletnih srečanj pritrkovalcev litijske dekanije. Povabil jih je na Sveto goro, kjer jih je navdušila mirna lokacija, svoje so dodali še odlični zvonovi in odločitev je padla. Udeleženci so bili nastanjeni v župnišču in mali hiši božje previdnosti. Za zajtrk in večerjo so poskrbeli sami, medtem ko so imeli kosilo v bližnjem planinskem domu. Za pritrkovanje ni obvezna predhodna glasbena izobrazba. O Marta Kovačič je navdušena učiteljica pritrkovanja tem pričajo izkušnje ene izmed učiteljic pritrkovanja Marte Kovačič iz Primskovega. “Pela sem v šolskem zboru, sicer pa se z glasbo nisem ukvarjala.” Poleg poletne šole so učitelji zadolženi za poučevanje v redni pritrkovalski šoli, obenem pa vodijo pritrkovalsko pripravljalnico. Trenutno svoje delo opravljajo ljubiteljsko, čeprav je zahtevno ter pomembno za ohranjanje, širjenje in razvijanje veščin, ki imajo na Slovenskem dolgo in bogato tradicijo. Po besedah predsednika DPDBK Marka Česna je bilo za poletno šolo veliko zanimanja. Sprejeli so lahko samo polovico interesentov. V društvu, ki šteje 168 članov iz Slovenije in tujine, si prizadevajo iz kroga mladih, ki prihajajo na njihove poletne šole, zajeti čimveč talentov. Skušajo priti do novega učiteljskega kadra, da bodo lažje uresničevali svoje poslanstvo. Kolikor denarja, toliko ‘klenkanja’ Ključno za razvoj pa bo pridobiti stalne finančne vire za izvajanje njihovih načrtov. “Društvo samo potrebnega denarja ne more zagotoviti, zato računamo na pomoč cerkve in države,” je dejal Česen, najbolje podkovan učitelj pritrkovanja v Sloveniji. Prvi koraki v tej smeri so že bili narejeni. Poleg Predsednik društva pritrkovalcev Dolenjske in Bele Krajine Marko Česen je duša projekta izdaje potrdil za učitelje in učence letošnje poletne šole je nadškofija v celoti pokrila stroške prehrane učiteljev, polovično pa prehrano mentorjev in asistentov. Bolj enakovreden položaj med cerkvenimi glasbeniki so si pritrkovalci zagotovili tudi s sprejemom v nadškofijsko komisijo za cerkveno glasbo. S tem so se njihove pravice izenačile s pravicami orglarjev. Česen je poudaril, da je za njihovo šolo značilno iskanje najboljšega v udeležencih. “Vsakemu učencu pritrkovanja se posvetimo kot osebi, ne kot številki. Poiščemo njegove talente, jih okrepimo in preko njih poskušamo izboljšati tudi njegove šibke točke. Poleg tega spodbujamo zdravo tekmovalnost.” O njihovi uspešnosti pričajo številni pokali s tekmovanj doma in v tujini. Učenci o šoli Kakšne vtise pa so si o pritrkovalski poletni šoli ustvarili učenke in učend ter kaj jih je spodbudilo, da so se je udeležili? Marko Bevk iz Davče: “Z bratrancem sva se odločila, da prideva. Lani sem že uspešno končal prvi in drugi razred, REPORTAŽA @) zato sem se odločil za nadaljevanje. Pritrkovanje me veseli, znanje pa si utrjujem v domači župnijski cerkvi, kjer skoraj vsako nedeljo pomagam pritrkovati.” Mojca Kovačič, mlada raziskovalka z Inštituta za glasbeno narodopisje v Ljubljani: “Pritrkovanje je tema moje doktorske disertacije. Na povabilo Marka Česna sem prišla na poletno šolo, da še v praksi spoznam področje, ki me zanima. To mi bo olajšalo nadaljnje preučevanje tega pojava v Sloveniji. Prvi vtisi so odlični. Pri pritrkovanju me je najbolj presenetilo, da Nekaj učencev in mentorjev pred zvonikom svetogorske cerkve je tako razširjeno in je med mladimi veliko zanimanja zanj.” Aleš Razpotnik iz Raven pod Zasavsko Sveto goro: “Za pritrkovanje me je spodbudilo dejstvo, da je to slovenska posebnost, hkrati pa pritrkovalcev zelo primanjkuje. Poleg tega mi je všeč druženje. Imam nekaj glasbenih izkušenj, ker igram ‘sintesajzer’. S pridobljenim znanjem želim postati pritrkovalec v župnijski cerkvi in tako prispevati tudi k ohranjanju kulturne dediščine.” Nataša Renko iz Raven pod Zasavsko Sveto goro: “To se mi zdi lep in poseben način glasbe. Glasbenih izkušenj nimam, od pritrkovalske šole pa pričakujem, da bom obvladala vsaj osnovne veščine. Zvon se daleč sliši, zato lahko z njim dosežeš veliko več ljudi kot s katerimkoli drugim inštrumentom.” Dejan Vukovič iz Boštanja: “Imamo ‘fajno’ animatorko. Nekaj pritrkovalskega znanja že imam, vendar ga želim še nadgraditi. Med pripravo na birmo sem bil v pritrkovalski skupini in takrat sem prvič pritrkoval. Moj cilj je, da bi se dobro izuril in pomagal ‘klenkati’ v domači župniji, kjer imamo samo enega pritrkovalca.” Anamarija Žagar z Otočca: “Pritrkovanje me veseli, ker je doma v naši družini. Od šole si obetam veliko novega znanja. Dobro sodelujem s skupino, v kateri vadim, všeč mi je tudi Zasavska Sveta gora.” Besedilo in slike: Boštjan Grošelj INTERVJU i-------- IZIDOR GROŠELJ, RODOČI MISIJONAR V AFRIKI: “ČE STVAR ZAUPAŠ ŠKOFU, NI POTI NAZAJ Odhod na daljni Madagaskar za pet let je za marsikoga nerazumljiva poteza a povsem logično nadaljevanje življenjskega poslanstva človeka, ki ga je poklic misijonarja pritegnil že v osnovni šoli. Izidor Grošelj iz Šentlamberta je prvi dve leti po mašniškem posvečenju kaplanova! v kranjski župniji Šmartin, zadnja tri leta pa je bil kaplan v Črnomlju. Zdaj odhaja na misijon s 70 tisoč prebivalci, med katerimi je 3 tisoč katoličanov. Kdaj ste začutili, da vas privlači misijonarsko poslanstvo? V osnovnošolskih letih sem bral knjigo “Oče Damijan”, ki jo je izdala založba Ognjišče. Pripoveduje o belgijskem duhovniku Damianu de Veustru, ki je deloval kot misijonar med gobavci. Ob njegovem liku se mi je porodila želja za odhod v misijone. Poleg tega že nekaj časa poznam Janka Slabeta, nekdanjega misijonarja na Madagaskarju. Spremljal sem tudi revijo Misijonska obzorja s prispevki slovenskih misijonarjev. Tako je počasi raslo moje navdušenje za misijone. Krepilo se je z vstopom v semenišče, kjer sem obiskoval misijonski krožek. Misijonarji, ki so prihajali domov na dopust, so se ponavadi na naše povabilo ustavljali v semenišču in pripovedovali o svojih izkušnjah. V stiku z njimi smo bili tudi preko dopisovanja ob praznikih. Izidor Grošelj: Madagaskar bo odslej njegov dom Kaj je bilo tisto, kar je dokončno nagnilo tehtnico v prid odločitve za odhod v misijone? Moja želja, da odidem v misijone, je postopno dozorela in še pred mašniškim posvečenjem sem jo zaupal takratnemu nadškofu Rodetu. Če je stvar tako daleč, Izidor med nagovorom pri poslovilni maši, levo zagorski župnik Matjaž Križnar da jo zaupaš škofu, pa res skoraj ni več poti nazaj. Dejal mi je: ‘Dobro, nekaj let boš pri nas kot kaplan, potem pa boš lahko šel’ Kaj je razlog, da ste se odločili za Madagaskar? Najprej sem imel v mislih Zambijo, ker je tam uradni jezik tudi angleščina, ki jo dobro obvladam, vendar me je vleklo na Madagaskar. V Zambiji namreč misijone vodi redovna skupnost jezuitov, medtem ko so na Madagaskarju škofijski duhovniki. Edini pomislek glede slednjega je bilo dejstvo, da je tam uradni jezik francoščina. Dvome mi je razblinil Janko Slabe, ko je iz lastnih izkušenj povedal, da se bom moral v vsakem primeru najprej naučiti malgaščine, če se bom hotel pogovarjati z domačini. Znanje francoščine zato ni obvezno. Kakšne so značilnosti misijona, kamor odhajate? To je misijon Matanga na jugovzhodu Madagaskarja. Na tem območju je začel pred 30 leti prvi misijonariti Janko Slabe. Domačini so zelo povezani s svojo tradicionalno kulturo. Večinoma so še animisti (častijo duhove svojih prednikov, op. a.). Po duši so, kot vsi Afričani, verni, naloga misijonarjev pa je, da njihovo verovanje osmislimo na krščanski način in jim hkrati pomagamo izboljšati socialni položaj. Najpomembnejše na področju pastorale je izobraževanje njihovih katehistov, ki ob nedeljah vodijo bogoslužje božje besede na svojih podružnicah. Misijonar ima namreč zaradi velikosti misijona samo trikrat ali štirikrat na leto mašo na posamezni podružnici, za vse ostalo poskrbijo katehisti. Koliko časa boste potrebovali za prihod iz Slovenije na svojo misijonsko postajo? Zjutraj 17. avgusta imam letalo iz Benetk za Pariz. Iz Pariza je 11 ur letalske vožnje do glavnega mesta Madagaskarja. Tam pristane okrog polnoči. Na letališču me bo pričakal eden izmed misijonarjev, katerim se bova odpravila prenočit v domovanje znanega misijonarja Pedra Opeke (Argentinca s slovenskimi koreninami, op. a.). Takoj naslednji dan bo na vrsti vožnja do 800 km oddaljenega misijona, ki traja dva dni. Na cilju me pričakujeta Janez Mesec iz Koroške Bele (pred leti tudi on kaplan v Črnomlju, op. a.) in laični teolog Matija Nared. V naslednjih dveh letih, kolikor bo še v misijonih, me bo Janez Mesec vpeljal v misijonsko delo, da ga bom lahko po njegovem odhodu samostojno opravljal. Kateri bo vaš prvi korak, ko pridete na misijon? Videti je treba takšne in drugačne potrebe soljudi Najprej se bom moral vživeti v tamkajšnje razmere in se naučiti jezika domačinov. Ko bom z izkušenim misijonarjem hodil okrog, bom spoznaval kulturo in življenjske navade Malgašev, obenem pa dobil iztočnice za lasten način opravljanja misijonarskega poslanstva. Poleg tega bom potreboval kakšno leto dni, da se navadim na podnebje in malarijo. Prvo leto se bom moral izogibati večjih fizičnih naporov, če hočem, da mi bo zdravje dobro služilo. Kakšni so vaši načrti na Madagaskarju? V misijonu Matanga je šola za kmetijstvo, ki jo je sofinanciralo slovensko kmetijsko ministrstvo. Izobraževanje je za Malgaše ključno, ker je mreža državnih šol neučinkovita. Učitelji nimajo plač, ampak jim starši plačujejo poučevanje svojih otrok s hrano. Slednje imajo še sami komaj dovolj, zato učitelji ostajajo brez plačila, otroci pa brez pouka. Učinkovite so le katoliške šole. Misijonarji skrbijo tudi za zdravstveno oskrbo, da bi zmanjšali veliko umrljivost otrok zaradi malarije, raznih drisk in glist. Gradijo se ceste za izboljšanje zveze z zunanjim svetom za hitrejšo dostavo dobrin in olajšanje trgovanja. Na pastoralnem področju je poleg šolanja katehistov pomembna tudi skrb za veliko število katehumenov (odraslih pripravnikov na krst, op. a.). Obenem misijonar obiskuje ljudi po vaseh, se pogovarja z njimi in skuša čimbolje prisluhniti njihovim potrebam. Želimo vam hitro prilagoditev na nove delovne razmere in veliko uspeha v misijonski službi. Besedilo in slike: Boštjan Grošelj VINOGRADNIK SRC (posvečeno bratrancu duhovniku Izidorju Grošlju ob njegovem odhodu v misijone na Madagaskar) Dragi Izidor! V vinograd src si stopil, da bi Bogu hvalo pel, za mladike rimske Cerkve vdano srečen bi skrbel. Evangelija semena prva v Kranju si sejal, zadnja leta pa že skoraj Belokranjec si postal. Odlikuje te preprostost, primeš za vsako delo, ko pridruži se še glas, s tabo je občestvo celo. To popotnica obilna je za vsako delovanje, ki s podporo božje roke vsepovsod rodi priznanje. Tudi v daljni bo deželi med malgaškimi kristjani te vodila luč Njegova, vedno bo ob tvoji strani. Mnogo lepih boš trenutkov preživel med Afričani, kmalu več ne bo tožilo po domači se ti hrani. Prava hrana tista je, ki teši globine duše, vsak trenutek je dostopna, varna je pred šibo suše. Blagoslov poslanstvo tvoje za šentlambertsko je faro, naj molitev zate združi enodušna mlado, staro. Bodi trden, zdrav, močan v poklicu misijonarja, ki v Kristusovem duhu za človeštvo se podarja. Naj hvaležnost napolnjuje te, pogum naj te preveva, Madagaskar naj bo priča, da dobrote cvet uspeva. Boštjan Grošelj Misijonar se mora znati tudi poveseliti: Izidor med harmonikarjema StojanomZorkom (desno) in Simonom Prašnikarjem (levo), skrajno desno je njegov oče Franc, skrajno levo pa njegov brat Primož. LIST Drage bralke, cenjeni bralci! Mnogi se pritožujejo nad muhastim in hladnim poletjem. To je tako, kot bi gledali privid. V resnici je letošnje poletje pestro in zanimivo. Imamo vročino, osvežitve, skoraj vsak dan zagrmi ali se vsuje ploha. Lahko izkusimo nežen vetrič in grozečo sapo. Takšno vreme je lahko za večino prav očarljivo. Nekoliko preizkuša samo kmete, ki bi radi posušili zrelo otavo, pri drugih pa so opazke na račun vremena le izraz čudaške želje, da bi vsako leto pripekalo kot leta 2003. Veliko boljše je takšno vreme kot suša. Slednja prizadene celotno območje, morebitna toča pa kljub hudemu pustošenju udari le v ozkem pasu. Torej iščite dobro v vremenu. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik Lista (tel. 031-373-826) VROČINA VINO ŽALOST UTOPI Prikradla se je v meso in kri, na vročem mesu koža ledeni, Žlahtno vino z mrazom ves čas me bo ubilo; se preganja menjajoče, ko sladka bolečina vse bolj me zasvaja, šiba ti telo, ki stoče, vse bolj napaja. od šib izmučeno obmirovati noče, Žlahtno vino vsako mišico steguje upajoče, žalost bo utopilo, da šibam pred najhujšim ubeži, da bolečina v njej se izgubi. IVOj G poceije mi to je storilo. Žareča lica so in bedra vroča, a puščica rdeča in rastoča, Žlahtno vino se vse dotlej ne umiri, pijem, pijem, dokler se zadnja kaplja iz telesa ne scedi. ne vem, koliko Vesna Berk ga še popijem, da za vedno izginem. BISERNA ŠKOLJKA Preden se zgodilo bo, moje ranjeno srce Strmel sem dolgo v morsko tvojo najlepšo pesem pelo bo. peno, da bi na robu sredi skal Črna gruda poslednji zburkan morski val naj me pokrije prinesel školjko dragoceno. in pred tabo skrije, Ko sem v dlani jo končno vzel, veter seme drhteče školjko dal na dvoje, prek zaseje, negibno v črva sem strmel in v studu stran zagnal oboje. le sonce naj mi hladno streho greje. Kljub temu biser dragoceni še vedno iščem v morski peni. Andrej Režun Franci Lakovič 10 LET 10 let skupnega življenja, 10 let lepih dni, zdaj se zaveda, da cenil jih ni. Prišla je dama, v črno svilo ovila jo je, telo je ostalo, a duša izdihnila je. Zdaj vest ga grize, 10 let si nazaj želi, potrebuje nekoga, da zanj poskrbi. Realnost mu je tuja, v sanje s tabletami odhiti, zelo je sam, toda njegova sveča še gori in življenje mu urno v korak sledi. Tanja Kos OČIŠČENJE Vsak je dan življenje novo, je kot val, ki se povrne, ko se morje preobrazi, spet srce nastavi soncu in očisti misli črne. Dobri Znanec Republika Slovenija OBČINA ZAGORJE ob Savi Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje tel 03-56-55-700 fax 03-56- 64-011 e-mail:obcina.zagorje@zagoije.si »Drage občanke in občani občine Zagorje ob Savi, spoštovani Zasavčani! 9. avgusta Zagorje praznuje. Praznuje v počastitev spomina, se veseli doseženega ter optimistično načrtuje prihodnost. Iskrene čestitke za dobro opravljeno delo ter za ustvarjalno sodelovanje, z željo, da bi se ob prazničnih prireditvah srečevali in se skupaj veselili naših današnjih ter jutrišnjih uspehov. Zagorje gre še vedno naprej ! Matjaž Švagan, župan Občine Zagorje ob Savi VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43,1411 IZLAKE Vsem prebivalcem občine Zagorje iskreno čestitamo, želimo vam prijetno praznovanje ter obilo veselih trenutkov! SVEA SVEA lesna industrija d.d. Cesta 20. julija 23, 1410 Zagorje ob Savi Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem občanom in občankam Zagorja, sodelavcem in poslovnim partnerjem! Zasavska ljudska univerza Trg svobode 11 a, Trbovlje Vsem občankam in občanom Zagorja ob Savi čestitamo ob občinskem prazniku! POLETJE PA ŠE KAR TRAJA: V TRBOVLJAH: MLADINSKI CENTER TRBOVLJE: razpisuje natečaj za scenarij za kratki igrani film. Informacije po telefonu 03 56 31 01 FESTIVAL BREŽICE IN OBČINA TRBOVLJE: koncert za ljubitelje stare glasbe v cerkvi Sv. Neže na Kumu, v petek, 12. avgusta ob 20.30. Program Johanna Sebastiana Bacha bosta predstavila Stefano Bet in Francesco Cera. DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE Ponedeljek in sreda sta rezervirana za delavnice, športne ter družabne igre, torek in četrtek za kopanje in petek za izlet. Dejavnosti prilagajajo vremenu in upoštevajo želje otrok. V HRASTNIKU 10.08.2005 od 10.00 do 12.00 ure - druženje v Brodarskem društvu Hrastnik- s KRC-om in Brodarskim društvom Hrastnik ob 9.50 bo organiziran prevoz z dvorišča OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, zato se vsi zainteresirani zberite na šolskem dvorišču ob 9.45) 12.8.2005- od 9.30 do 11.00 bo v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku potekala »ŠOLA ROKOMETA« sodelovanju KRC-a z Rokometnim klubom Dol TKI Hrastniku 13.8. - 16.8.2005 - bo KRC v sodelovanju s Planinskim društvom pripravil PLANINSKI TABOR NA KALU - prijave na sedežu OZPM Hrastnik (cena 7.000,00 SIT). 17.8. 2005 - »ŠOLA ROKOMETA« -ponovno od 9.30 do 11.00 v športni dvorani Dolanka na Dolu pri Hrastniku Sodelovanje z Rokometnim klubom Dol TKI Hrastnik KNJIŽNICA ANTONA SOVRETA HRASTNIK Četrtek, 04. 08. 2005 - ob 11.00 uri (do 12.00 ure): ustvarjalna delavnica: lepljenke iz starih revij. Četrtek, 11.08. 2005 - ob 11.00 uri (do 12.00 ure): izdelovanje unikatne majice Četrtek, 18. 08. 2005 - ob 11.00 uri (do 12.00 ure): pričetek poslikave stene ob knjižnici V DOLINI IZROČILA IN NOVIH PRILOŽNOSTI - V ZAGORSKI DOLINI: Petek, 05. 08. 2005 - ob 17.00 uri: nogometni turnir veteranskih ekip Zagorja, Kisovca, Radeč, Save Kranj in Hrastnika na nogometnem igrišču Zagorje in Praznovanje 50-letnice Gasilske zveze Zagorje s parado na ploščadi pred muzejem - ob 19.00 uri: slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2005 v gledališki dvorani DD Zagorje - ob 21.00 uri: »noč pred nočjo« z ansamblom Magazin pred Domom obrambe Sobota, 06.08.2005 - od 09.00 ure: turnir v ulični košarki za pokal Občine Zagorje ob Savi na obnovljenem igrišču Partizan 10. jubilejni lokostrelski turnir FITA 900 krogov za pokal J.V. Valvasorja na lokostrelskem poligonu na Ruardiju - od 10.00 ure: dan odprtih vrat in krst novega aviona UTVA na vzletišču Ruardi - ob 11.00 uri: otvoritev EX-preskuševališča SIQ v Obrtno industrijske coni Toplice - po 12.00 uri: možnost panoramskih poletov - ob 13.00 uri: predtekmovanje harmonikarjev zasavske in celjske regije pred Lovskim domom v Čemšeniku - od 16.00 ure: zabava za najmlajše na napihljivi skakalni blazini v parku pred tržnico 4. Pozničev memorial v hitropoteznem šahu v hotelu Medijske toplice na Izlakah start kolesarskega vzpona »Zasavska Sveta Gora 2005« pred zagorsko tržnico -ob 17.00 uri: množični tek ZAVOD ZA ŠPORT OBČINE ZAGORJE OB SAVI in ŠPORTNO DRUŠTVO IZLAKE organizirata v soboto, dne 06.08.2005 ob 17. uri TEK PO ZAGORSKI DOLINI v počastitev občinskega praznika Zagorje ob Savi, za Štajersko Koroški pokal, na relaciji IZLAKE -ZAGORJE OB SAVI na 11 km dolgi progi. Za najmlajše je organiziran Cici in otroški tek na 300 oz. 600 in 1200 m. Štartnina za tek na 11 km je 2.000 SIT, v predprijavi 1.500 SIT. Cici tek in otroški tek sta brez štartnine. Predprijave sprejemamo na info@sdizlake.si ali na telefon 041496 863 in 041 336 596. Prijavite se lahko tudi na zbornem mestu med 14. do 16. ure pred nogometnim igriščem Proletarec, kjer bo vsak udeleženec prejel štartno številko, spominsko majico in bon za malico. V času od 17. do 18.15 ure bo popolna zapora regionalne ceste med Trojanami oz. Polšino in med Zagorjem. - od 18.30 do 19.30 ure: promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje z mažoretkami na ploščadi pred tržnico - ob 19.00 uri: finale v ulični košarki na igrišču Partizan prihod maratonskega kolesarja Radovana Skubica na ploščad pred tržnico - ob 19.30 uri: razglasitev rezultatov teka na ploščadi pred tržnico - od 20.00 ure: ZAGORSKA NOČ 2005: KINGSTON, ATOMIK HARMONIK IN ZASAVCI, AFERA, NEMO... Animatorji na hoduljah, dvig z balonom, poslikava telesa... - ob 24.00 uri: ognjemet in za vse obiskovalce kornet - med 01.00 in 04.00 uro: brezplačen Integralov prevoz na Izlake in v Trbovlje Torek, 09. 08.2005 - dopoldan: šahovski turnir za pokal Občine Zagorje ob Savi v prostorih Društva upokojencev Zagorje Petek, 12. 08. 2005 - ob 20.00 uri: slavnostna seja in koncert ob 100 letnici planinstva v Občini Zagorje Sobota, 13. 08. 2005 - ob 17.00 uri: družabno srečanje v počastitev krajevnega praznika KS Franc Farčnik s podelitvijo priznanj za najlepše balkone, okolice hiš, kmetij in poslopij - igrišče ŠD KS - ob 19.00 uri: proslava ob 70 letnici PGD Kolovrat in veselica z Gamsi Nedelja, 14. 08. 2005 - ob 18.00 uri: predaja orodnega gasilskega vozila PGD Kotredež in veselica s Frajkinclerji ______POTOPIS © POTOVANJE PO ZAHODNI TURČIJI -X. - ZADNJI-DEL Bergama - antični kulturni center V torek, 8.VL2004, se že ob 6.uri odpeljemo proti Bergamonu. Vozimo se mimo Mileta, nekdanjega središča filozofov. Obvozimo milijonsko moderno mesto Izmir, na področju katerega je tudi Samira, ki naj bi bil Homerjev rojstni kraj. Za tiste, ki nismo ravno doma v zgodovini, so bili ti podatki šokantni. Nismo vedeli, da je Turčija tako bogata z antično zgodovino. Sicer pa imata Homerjeva Iliada in Odiseja opise dogajanj ravno iz te okolice...In ko smo omenjali Homerja, sem se seveda vzravnala, saj je Slovence povezal z antičnim svetom naš Anton Sovre, ki je Homerja prevedel v celoti... Ob vožnji po tej pokrajini smo občudovali neskončna polja oljk, ki so znane po svoji kvaliteti. Zdravilna voda v najbolj znanem antičnem zdravilišču Bergama je bilo nekoč Bergama, drugo največje kulturno središče. Z izkopavanji so začeli Nemci leta 1878, zato je veliko materiala v Berlinu. Ime kraja je po pergamentu, ki so ga tu izumili, ker niso dobili papirusa iz Aleksandrije. V 2. stoletju p.n.š so zgradili znamenito pergamonsko knjižnico in Zevsovo svetišče, kjer vidimo samo še oltar. Najbolj slikovito pa je gledališče za 10.000 gledalcev, ker je strmo naslonjeno v hrib. Tu blizu je tudi Asklepeion, najodličnejše zdravstveno središče starega sveta, kjer seje rodil in deloval slavni Galen, zdravnik, kije tudi pisal. Mi si s sveto zdravilno vodo ob izviru, s katero so, poleg zelišč, zdravili, obnovimo dušo in telo. Vidimo tudi steber s kačami, danes simbol zdravstva. Troja Zapustimo obalo in se skozi Ezine pripeljemo do Troje. To je kraj, ki sem se ga najbolj veselila. V časopisih je bilo namreč že pred našim odhodom polno člankov o Troji, saj se je v kino dvoranah začel vrteti najbolj pričakovan film leta - Troja, z zvezdniško zasedbo glavnih vlog. Naenkrat je postal odnos do Homerja z Iliado drugačen. Mediji so ustvarili takšno klimo, da je bilo povsod čutiti živo zanimanje za antične zgodbe. Doslej kot srednješolsko branje marsikoga antika ni pritegnila. Seveda sem naši skupini spet postregla s podatkom o Antonu Sovretu, ki nam je približal tudi to antično zgodbo. Obstoj Troje je najbolj potrdil Heinrich Schllemann, ki je izkopaval področje na gričku Hisarik od leta 1869 do smrti leta 1890. Izkopavanja se nadaljujejo. Kakšnih večjih ostankov, kot smo jih lahko občudovali drugod, tukaj ni. Je pa lepo urejen turistični kraj s številnimi razlagalnimi tablicami. Lepo je vidna na primer pet metrov široka klančina, ki je vodila do veličastne dvorane z obzidjem. Mesto je bilo 1200 let pred n. š. veliko bliže morju kot danes.... In pred odhodom seveda Ob trojanskem konju ne preskočimo obveznega posnetka z lesenim trojanskim konjem. Lahko bi rekli, da spada danes Troja med svetovno kulturno dediščino, ki postaja neke vrste antični Disneyland. ZAKLJUČEK Petnajsti in šestnajsti dan porabimo za pot domov. Z Vebrovim avtobusom smo prevozili 6769 km. Ko smo zapeljali skozi hrvaško mejo, nas razveselita slovenska in evropska zastava. Kot vedno. Naslednje dni pa sestavljamo v glavi čudovit mozaik, ki se imenuje Turčija. Ni dneva, da o njej ne bi česa slišali. S približevanjem EU nam je vsak dan bližja... Mogoče si je ob branju kdo zaželel, da bi Turčijo tudi sam spoznal. Seveda obiski letoviškega kraja za teden dni, ki postajajo vse bolj priljubljeni, niso isto kot organizirana potovanja. Mi lahko pohvalimo OskarTravellers Club, saj se nam je lepo prilagodil in z vodniki dokazal, da so res specialisti za vzhod. V ponudbi imajo na primer tedenske ali dvotedenske aranžmaje, ki so cenovno zelo ugodni. Do Carigrada z letalom, od tam pa naprej z avtobusom. Že Primož je povedal, da se bolj splačajo štirinajstdnevna potovanja. Posnetek ob slovesu Lepo je bilo še enkrat podoživljati naše potovanje. Uživala sem, ko sem izbirala na računalniku Vinkove fotografije. Predstavil jih je tudi na predavanju v hrastniški knjižnici... Če mi je pri pisanju zmanjkalo niti, sem si pomagala s kratkimi, vendar zanesljivimi zapisi Rudija Voglarja. Ljuba pa je poskrbela za kakšno iskrico, ko sem ji pred objavo poslala zapise v prvo branje. Mogoče sem tokrat malo manj prikazovala vzdušje v avtobusu, ki je bilo ves čas prijetno in kratkočasno. Ta skupina ima dušo... Fotografije: Vinko Šeško, besedilo: Fanči Moljk Q RAZVEDRILO KRIŽAH KA: MESTO OB ZAHODNI DV1NIV BELO-RUSUI ČLAN DRŽAVNEGA SVETA V STARI GRČUI POMOŽNI IZREK V MATEMATIKI BAKROV SULFO- ARZENAT HIMALAJSKA KOZA VKUUČI- TEVV KAJ SLOVENSKA PEVKA VRČKOVNIK VOJAŠKI FEVD PRI TURKIH ZATOČIŠČE V GORAH m > ČEBEU PODOBNA ŽUŽELKA fSSISS JEDRSKO OROŽJE KRIŽ Z DVEMA NEENAKO DOLGIMA KRAKOMA GRENAK APERITIV BRITANSKI FILMSKI IGRALEC HOLM IZBOKLINA NA HRBTU KAMELE NINA HAGEN GEORGU QIS NEMŠKI PISATEU (BRUNO) FRANCOSK FILMSKI REŽISER ("HOČEM DOMOV’) INDIJAN- SKA BOJNA SEKIRA KRAJEVNO 30ŽANSTVC MEMFISA ALKALOID V ČAJU DRUGO NAJVEČJE MESTO V ALŽIRIJI “SREDINA" MAŠINE BRAZILSKO VELE- MESTO KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN PADAJOČA VODA RISBA, NAREJENA S TUŠEM ZASTARELO IME ZA MODRO BARVILO INDIGO ŽUPAN V ILIRSKIH PROVINCAH ITALIJAN. PESNIK (GABRIEL) RASTLINA RESA SANJE. SNI RUŠA. VAŽA PRILIZNJENEC FRANCOSKI KIPAR (ARISTIDE) KATARINA SREBOTNIK AM. KOŠAR. (DENNIS) MINISTER V POVOJNI S. ZVEZI ZAPOREDNI ČRKI V ABECEDI BASOVSKA TIPKA KOŽNA NEVŠEČ- NOST MLADIH ZVRST SODOBNE GLASBE ANTIČNI GRADITEU SAMEC GOVEDA MESTO NA PORTUGALSKEM ITALI- JANSKI OPERNI PEVEC (CARLO) BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA ŽIVALSKA USTNICA PLAVAJOČE RASTLINJE NA VODI, SLAČJE PERUJSKI REŽISER (LUIS) OTTO NAGEL NAVDUŠEN PRIVRŽE- NEC REDEK ASTRO- NOMSKI POJAV NAŠA DENARNA NICK FALDO SLAVKO AVSENIK IVO ŠORU PODROČJE METEORO- LOGUE SLOVENSKI ALPINIST (JANKO) PREBI- VALEC LAOSA Vicoteka Fotografiranje “Zakaj se blondinka smeji, ko udari strela?" “Zato ker misli, dajo fotografirajo.” Voda Na Gorenjskem, pri kmečki hiši: “Oprostite, lahko dobim kozarec mrzle vode?” “Lahko, toda sosedje imajo še bolj mrzlo kot mi.” Pobalin Pobalin se zvečer pelje s kolesom brez prižgane luči. Ustavi ga policist, pobalinček pa zakriči: “Klinc te gleda!" in zbeži. Policist se usede v avto, ga zasleduje in končno tudi ujame. “Koga si rekel, da kline gleda?” "Ja, zdaj gleda mene!” Albanci in lesene hiše Prideta ameriška vojaka v Albanijo, kjer so same lesene hiše. Pa prižgeta vsak svojo cigareto in ju takoj okarajo domačini, naj ne kadita, ker bosta vse zakurila. In res je tako. Pol Albanije je v plamenih, vojaka pa zbežita nazaj v Ameriko. Albanci načrtujejo maščevanje in pošljejo vojaka v Ameriko. Tam iščeta leseno hišo, jo komaj najdeta tam sredi New Yorka in jo zažgeta. Naslednji dan piše v New York Timesu: “Dva neznanca zakurila albansko ambasado.” BIASINI: italijanski operist ROSSETTI: italijanski pesnik Tl MAR: vojaški fevd v Turčiji LLOSA: perujski režiser PABERKOVANJE Astronom Klavdij Rolemej, ki je živel v 2. stoletju n. š. v Aleksandriji, je v svojem traktatu Almagest popisal 48 različnih ozvezdij. Danes, po skoraj dveh tisočletjih, jih poznamo 88. Razvedrilo krajša čas. ■ A5 ■ 36 strani ■ izhaja 2-krat mesečno ■ popust za naročnike Ob letni naročnini vam podarimo komplet treh knjig - Zanimive zgodbe, Ste že vedeli in Humor. Akcija velja do 31. 08. 2005! Pokličite: 01/566 25 55, 566 25 56 www.razvedrilo.si RAZVEDRILO 0) Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 13. avgusta 2005 na naslov Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 15/2005. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Izžrebanci nagradne križanke 14/2005: 1. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 sit: Hana Kodrman, Jevšnikova 21, Kisovec 2. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 sit: Miroslava Škorja, Levstikova ul. 19, Zagorje 3. nagrada: bon v vrednosti 2.000,00 sit: Katja Poznič, Dolenja vas 47, Zagorje Boni so vnovčljivi v trgovini JAKA, Cesta 9. avgusta 107, Zagorje - Brglez Roman s.p. Vransko. BRGLEZ ROMAN s.y. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Piškotki 700 g Piškotki z orehi 700 g Piškotki z kokosom 700 g Čokoladni piškotki 800 g Novi keksi slaščičarne Brglez Od 21.07. do 03.08.2005 Po posebno ugodni promocijski ceni še vedno po 490,00 sit Trgovina Jaka, c.9. avgusta 107, Zagorje, tel: 03 566 02 80 Naše poslovalnice lahko obiščete tudi v Kamniku, Lazah; Vranskem, Šempetru, Polzeli, Vrbju; Grižah, Žalcu, Petrovčah, Ostrožnem in Velenju Postali ste že pravi strokovnjaki za naša nagradna vprašanja, tako, da tudi vsem Hrastničanom dobro znana kavarna ni ušla. V središču mesta je, prav tam, kjer je najbolj potrebna. Blizu tržnice, trgovin in bazena. Da se posladkate, se osvežite in se lepo imate. Kavarna ARS v Hrastniku je pripravila sladko presenečenje za našo srečno izžrebanko in to je Lučka Drnovšek, Cesta padlih borcev 5, Hrastnik. Čestitamo! St./?. KUHARSKI KOTIČEK MAKARONI Z GOBOVIM RAGUJEM Za 4 osebe potrebujete: 250 g jurčkov, 500g ,makaronov, sol, malo oljčnega olja, 80 g parmezana, peteršilj in 400g paradižnikove omake za testenine. Gobe operite, očistite in narežite na kose, makarone skuhajte v osoljeni vodi in odcedite. V ponvi segrejte oljčno olje in podušite gobe, ves čas mešajte in prelijte z vinom in omako. Naj vre v nepokriti posodi in na zmernem ognju še okrog tri minute. Makarone dajte na krožnike, prelijte z omako in posujte s parmezanom. Okrasite s peteršiljem in postrezite še toplo. Dober tek! SLR. ®:' KRONIČNO AIJFBIKS NEUMNI POGUMNEŽ, SODNIK PA PO SVOJE Dne 18.7 ob 01.30 uri je prišel pred prostore PP Litija moški, kateri je zahteval, da mu dežurni policist vrne vozniško dovoljenje, katerega so mu malo pred tem odvzeli policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Ker vozniške ni dobil, je zagrozil, da bo zažgal policijsko postajo in odšel. Čez nekaj trenutkov je dežurni policist opazil, da moški iz ročke po službenih vozilih in stopnišču pred policijsko postajo poliva neznano tekočino. Policisti so ga takoj prijeli in mu preprečili, da bi tekočino zanetil. Moškemu je bila odvzeta prostost in odrejeno pridržanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. S kazensko ovadbo je bil odpeljan v takojšnji postopek preiskovalnemu sodniku, ki pa ga je po zaslišanju izpustil. HUDE POŠKODBE GL A VE Dne 24.7. ob 04.58 je prišlo do pretepa pred diskoteko v Bevškem. Ugotovljeno je bilo, daje prišlo do spora med štirimi osebami. Pri tem je ena oseba dobila hude telesne poškodbe po glavi. Zoper storilca bo podana kazenska ovadba. PREBLIZU DESNEGA ROBA Dne 20.7. ob 18.45 uri je na glavni cesti Litija -Zagoije voznik osebnega avtomobila vozil v smeri Zagorja preblizu desnemu robu vozišča in verjetno z neprilagojeno hitrostjo, zato je zapeljal izven vozišča na bankino, od tu pa je vozilo zaneslo v jarek. V prometni nesreči sta se dve osebi lahko telesno poškodovali. RAVIJA.JO KOT SRAKE STE KOGA OPAZILI? Dne 24.7. ob 10.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec vlomil v trgovino KGZ Litija na Valvazorjevem trgu v Litiji. Policisti so ugotovili, da je neznanec s primernim orodjem 24.07.2005 ob približno 02.30 uri zlomil ključavnico obešanko na priročnem skladišču in nato vlomil v omarico Telekoma ter prerezal kable. Nato je poskušal vlomiti vrata trgovine, vendar mu ni uspelo. Policisti so ugotovili, da sta bila v bližini v kritičnem času opažena dva osebna avtomobila znamke suzuki swift temne barve, krške registracije in citroen AX svetle barve, celjske registracije. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju prosijo, da pokličejo na PP Litija telefon 890-02-84 ali na številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost klicev. NEPOŠTENI ROMI Dne 19.7. ob 19.30 uri so bili policisti obveščeni, da so neznani trije moški, verjetno Romi, vlomili v osebni avtomobil, ki je bil parkiran ob lokalni cesti v Lazah, KS Gabrovka. Iz avtomobila niso ničesar ukradli. S kraja kaznivega dejanja so se odpeljali z osebnim a vtomobilom verjetno znamke dat tipo temno zelene barve z veliko hitrostjo, saj je za njimi vozil oškodovanec, v smeri Nove Gore. Vse, ki karkoli vedo o tem kaznivem dejanju prosimo, da pokličejo na PP Litija telelon 01890-02-84 oz 041715-064akna številko 113 oz. na številko 080-12-00, ki zagotavlja anonimnost kkcev. Policisti bi bili še posebej veseli klica občanke, s katero je govoril oškodovanec in je omenjene osebe videla. GOLJUF Dne 18.7. ob 16.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec dne 12.02.2005 prišel k starejšemu občanu v okolici Litije in se z njim dogovoril za odkup starejšega osebnega avtomobila za 70.000 SIT. Neznanec je občanu celo izročil kupoprodajno pogodbo v imenu podjetja MPD CHALLENGER ter mu izročil 10.000 SIT akontacije, ostalo pa mu ni plačal. V kolikor je še kdo oškodovan na podoben način, naj se zglasi ali pa pokliče po telefonu na PP Litija, saj obstaja več takšnih kaznivih dejanj, osumljenec pa je prijet. UJELI TATIČA Dne 18.7.2005so bili obveščeni, da je prišlo do tatvine kolesa iz kolesarnice na Mestnem trgu V Trbovljah. Dne 19.7.2005 je bil dobljen 19 letni Trboveljčan z ukradenim kolesom. Zoper navedenega sledi kazenska ovadba. FUNŠTERC PADLA IN UMRLA Dne 16.7. ob 9. uri je v okolici Litije občanka padla po stopnicah. Na kraju so policisti ugotovili, daje občanka zaradi poškodb ob padcu umrla. Obravnavanje zadeve so prevzeli kriminalisti SKP PU Ljubljana, kateri nadaljujejo z zbiranjem obvestil v zvezi okoliščin padca. POLICISTA STA SE IZKAZALA Dne 24.7. ob 16.15 uri so bili policisti obveščeni, da je v Kresniškem vrhu v bližini prehoda ceste čez železniško progo prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da ni šlo za prometno nesrečo, temveč je kolesar ustavil ob robu vozišča in stopil iz kolesa, nato pa ga je obšla nenadna slabost. Policista sta kolesarju nudila prvo pomoč in poskrbela za prevoz v bolnišnico. Po prvih ugotovitvah naj bi kolesarja zadela kap in ima po izjavi zdravnice možnost preživetja ravno zaradi hitre in dobre prve pomoči policistov. POZOR-PONAREJENI BANKOVCI Dne 19.7. je prišlo do vnovčenja ponarejenega bankovca v trafiki na Trgu revolucije in sicer za 5.000,00 SIT, zaradi česar policisti obveščajo trgovce, da naj bodo pozorni pri sprejemanju denaija. Peter Motnikar Vozili smo: Toyota prius 1.5 Hybrid Piše: Peter Motnikar Foto: AMZS TOYOTA + PRIUS = PRIHODNOST Kratko, jasno in jedrnato. Toyota prius predstavlja pravo malo revolucijo ne le na slovenskem, pač pa na svetovnem avtomobilskem trgu. Na tržišču trenutno najboljše vozilo s hibridnim pogonom. Pogonski agregat sestavljata dva motorja, elektromotor in motor z notranjim izgorevanjem. Do hitrosti 50 km/h na uro vozilo premika elektromotor, nato pa se pogon preklopi na bencinski 1.5 litrski motor. Pri zaviranju, elektromotor deluje kot generator za polnjenje baterij. Polnitev akumulatorski baterij tako ni potrebna, kot je to potrebno pri elektro vozilih.Toyota je z modelom Prius, prejela vrsto nagrad za tehnični dosežek, med drugim je prejela tudi nagrado za motor leta. In zato ne čudi, da se Prius ponaša z nazivom Evropski avto leta 2005. Trije dnevi, preživeti s Toyoto Prius po zaslugi podjetja AC Lovše iz Domžal, so bili naravnost božanski. Čeprav vam ne bom govoril o tem, kako se je bilo težko ponovno privaditi na pritiskanje sklopke in iskanje prestav, ko smo Priusa vrnili v Domžale. Na pogled povsem običajen družinski avto srednjega razreda (ki ima nadpovprečno veliko prostora v potniški kabini) ima največjega aduta v motorju - po prvem previdnem tipanju in spoznavanju tehnike in tehnologije hibridnega pogona voznik kmalu vozi povsem intuitivno in suvereno; električne in elektronske naprave zaženemo s pritiskom na gumb (ključ lahko pustimo v žepu), prestavno ročico pretaknemo v položaj D (ali R) in pohodimo pedal za plin. Če smo to storili nežno in je večji akumulator poln, se bomo premaknili neslišno ob pomoči električnega motorja, v nasprotnem primeru se bo (povsem samostojno in samodejno) zagnal bencinski motor. Ker je samodejni menjalnik brezstopenjski, prius brez pojemka pospešuje do svoje končne hitrosti - seveda ob značilnih “brezstopenjskih” visokih vrtljajih motorja, ki so pri daljšem polnem plinu tudi dobro, celo moteče slišni. Ob polnem plinu bencinskem motorju “pomaga” tudi električni, tako da se moč in navor obeh motorjev seštevata, zmogljivosti pa so več kot le zadovoljive; prius namreč do 100 km/h rabi le 10,9 sekunde, največja hitrost pa je elektronsko omejena na 170 km/h. Več kot zadovoljiva je tudi prožnost, saj se prav pri pospeševanju značilnosti obeh motorjev najlepše dopolnjujejo (električni ima največji navor pri najnižjih vrtljajih, bencinski pri nekaj višjih). Ko zaviramo in odvzamemo plin, zaviralna moč oziroma pojemek polni akumulator električnega motorja, tako da je vseskozi ustrezno poln. Za krajše mestne vožnje lahko (s pritiskom na ustrezen gumb) izberemo tudi povsem električni režim vožnje (le do 50 km/h). Priusova zmogljiva elektronika povsem samostojno nadzira in upravlja s hibridnim pogonom (in še celo vrsto drugih naprav), tako da ni nobene bojazni pred izpraznjenjem akumulatorja, preobremenitvijo motorjev ali izbiro napačnega pogona. V notranjosti je zagotovo najbolj opazen in funkcionalen veliki informacijskega zaslona na sredini armaturne plošče, kjer lahko vseskozi v realnem času opazujemo shematski prikaz delovanja hibridnega pogona in ki - ob pomoči občutljivosti na dotik - služi tudi kot upravljalnik zračenja in hlajenja (tudi klimatske naprave), avtoradia in potovalnega računalnika. Toyota v prospektih navaja povprečno porabo goriva 4,3 1/ 100 km, naše povprečje pa je bilo malce višje (4,81), kar je ob podatku, da gre za bencinski motor, vseeno fantastičn dosežek in v tem razredu zagotovo neprimerljiv, kajti pri porabi goriva mu lahko sledijo le (redki) avtomobili s sodobnim dizelskim motorjem. Prius pri nas stane 6,2 milijona tolarjev, na voljo pa je le v eni - bogato opremljeni - različici. Poleg vseh opisanih tehničnih priboljškov kupec dobi tudi popolno varnostno opremo (in 5 zvezdic na EuroNCAP preskusnem trku) in vse udobju namenjene dodatke (klimatska naprava, daljinsko odklepanje, električni pomik stekel, radio ...) - doplačati mora le za kovinsko barvo. Za družinski avto to ni malo, za (odlično) delujoči hibridni avto pa ne preveč. Motor: bencinski, štirivaljni, prostornina: 1497 cm3, največja moč: 57 kW (78 KM) pri 5000 vrt./min., največ, navor: 115 Nm pri 4000 vrt./min., električni, asinhroni, napetost 500 V, največja moč 50kW (68 KM) med 1200 in 1540 vrt./min., največji navor 400 Nm od 0 do 1200 vrt./min. Zmogljivosti: največja hitrost: 170 km/ h, pospešek od 0 do 100 km/h: 10,9 s Poraba goriva zunaj mesta/mesto/ povprečje/testno: 4,2/5,0/4,3/4,81/100 , km Cena:: 6.215.000 SIT Prodajalec: AC Lovše, Domžale, telefon: 01/729 9000 GREMO V KINO Gremo v kino... ...HRASTNIK Četrtek, 04. 08. 2005 - ob 10.00 uri: MOJ KUŽA, družinska komedija - ob 20.00 uri: BATMAN: NA ZAČETKU, am.zf.akcija Petek, 05. 08.2005 - ob 20.30 uri: RIDDICKOVE KRONIKE, am.zf.akcija Sobota, 06. 08.2005 - ob 18.00 uri: BATMAN: NA ZAČETKU, am.zf.akcija - ob 20.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE, am.zf.akcija Nedelja, 07.08. 2005 - ob 18.00 uri: BATMAN: NA ZAČETKU, am.zf.akcija - ob 20.00 uri: RIDDICKOVE KRONIKE, am.zf.akcija Sreda, 10. 08. 2005 - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, am.zf.pustolovščina Četrtek, 11. 08. 2005 - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, am.zf.pustolovščina Petek, 12. 08.2005 - ob 20.30 uri: VEČ KOT LJUBEZEN, am.ljubezenska komedija Sobota, 13. 08. 2005 - ob 18.00 uri: VEČ KOT LJUBEZEN, am.ljubezenska komedija - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, am.zf.pustolovščina Sreda, 17. 08.2005 - ob 20.00 uri: MESTO GREHA, am.akcijski triler Četrtek, 18. 08. 2005 - DAN ZA ZASAVCA - ob 20.00 uri: MESTO GREHA, am.akcijski triler ...DOL PRI HRASTNIKU Petek, 05. 08. 2005 - ob 18.00 uri: BATMAN: NA ZAČETKU, am.zf.akcija Petek, 12. 08.2005 - ob 18.00 uri: VOJNA SVETOV, am.zf.akcija ...DELAVSKI DOM TRBOVLJE Petek, 05.08. 2005 - ob 18.00 uri: MORILEC MEHKEGA SRCA, komedija - ob 20.00 uri: MELINDA IN MELINDA Sobota, 06.08. 2005 - ob 18.00 uri: MELINDA IN MELINDA - ob 20.15 uri: MORILEC MEHKEGA SRCA Nedelja, 07.08.2005 - ob 18.00 uri: MORILEC MEHKEGA SRCA - ob 20.00 uri: MELINDA IN MELINDA Ponedeljek, 08. 08.2005 - ob 20.00 uri: MORILEC MEHKEGA SRCA Torek, 09. 08. 2005 - ob 20.00 uri: CHUCKY SE VRAČA, komična grozljivka Sreda, 10. 08.2005 - ob 18.00 uri: CHUCKY SE VRAČA Četrtek, 11.08.2005 - ob 20.00 uri: DVOJNA NIČLA, akcijska komedija Petek, 12. 08. 2005 -ob 20.00 uri: DVOJNA NIČLA Sobota, 13. 08. 2005 -ob 18.00 uri: DVOJNA NIČLA - ob 20.00 uri: CHUCKY SE VRAČA Nedelja, 14. 08. 2005 - ob 18.00 uri: CHUCKY SE VRAČA - ob 20.00 uri: DVOJNA NIČLA Ponedeljek, 15. 08. 2005 -ob 18.00 uri: DVOJNA NIČLA Torek, 16. 08. 2005 - ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA, animirana druž.komedija Sreda, 17. 08. 2005 -ob 18.00 uri: HITRA ZEBRA Četrtek, 18. 08. 2005 DAN ZA ZASAVCA - ob 20.00 uri: KUNG FÜ FRKA, akcijska komedija ...DELAVSKI DOM ZAGORJE Nedelja, 07.08.2005 - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, ameriški, zf akcijski triler Ponedeljek, 08. 08.2005 - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, ameriški, zf akcijski triler Torek, 09.08.2005 - ob 20.00 uri: VOJNA SVETOV, ameriški, zf akcijski triler Sreda, 10.08.2005 - ob 20.00 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ameriški, komedija Četrtek, 11.08.2005 - ob 20.00 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ameriški, komedija Sobota, 13.08.2005 - ob 20.00 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO ameriški, komedija Nedelja, 14.08.2005 - ob 20.00 uri - ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI ameriški, zf komedija Ponedeljek 15.08.2005 - ob 20.00 uri: ŠTOPARSKI VODNIK PO GALAKSIJI ameriški, zf komedija Torek, 16.08.2005 -ob 21.00 uri: FILM TEATER - VERA DRAKE koprodukcijski, krimi drama Sreda, 17.08.2005 - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ ameriški, srhljivka Četrtek, 18. 08. 2005 DAN ZA ZASAVCA - ob 20.00 uri: ČRNI MOŽ ameriški, srhljivka ...KINO IZLAKE Nedelja, 07.08.2005 - ob 19.15 uri: VOHUNSKA NAVEZA, francoski, triler Nedelja, 14.08.2005 - ob 19.15 uri: UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, am.komedija Industrija gradbenega Materiala, d.d. 1410 Zagorje ob Savi, Savska cesta 1 tel.n.c.: +(03) 56-55-560 tel.prodaja: +(03) 56-55-583, 56-55-584 fax: +(03) 56-64-023, 56-64-284 Ob občinskem prazniku 9. avgustu, želimo vsem občankam in občanom Zagorja prijetno praznovanje! BARTEC-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav 1410 Zagorje ob Savi Tel.: ++ 386(0) 356-64-366 Fax : ++ 386 (O) 356 64-167 e-mail: info@bartec-varnost.si internet: http//www.bartec.de Ob 9. avgustu čestitamo občankam in občanom Zagorja ter želimo vsem prijetno praznovanje! ZAGORJE OB SAVI, d.o.o. Cesta zmage 57, Zagorje Vsem občankam in občanom občine Zagorje iskreno čestitamo in želimo prijetno praznovanje! w Gostišče s prenočišči ^Jri ^Bibrgorju Žibert Jože s.p. 1252 VAČE, VIDRGA 4, TEL.: 03/56 75150, FAX: 03/56 75 272 Ob občinskem prazniku čestitamo sodelavcem in vsem prebivalcem Zagorja! GOSTISCE KUM Prešernova cesta 1, Zagorje Vsem prebivalcem občine Zagorje iskreno čestitamo, želimo prijetno praznovanje ter obilo veselih trenutkov! 381 AKCIJA + NAGRADNA IGRA LETOŠNJEGA POLETJA »GLEJ PTIČKA« ...PA ŠE KAR TRAJA... »...v vsakem primeru želimo, da nam najbolj zanimive, žgečkljive, zabavne in mikavne dogodke, ki ste jih uspeli ujeti v času in prostoru in želite, da ostanejo za vedno tako in take, pošljete na slikah...« Tako smo se dogovorili in to še vedno velja. Meseca julija je konec in avgust nas že prijetno žgečka po možgančkih, da...NE! Tokrat še ne bomo govorili o stvareh, ki jih še ni! Še prehitro bodo tukaj in zdaj in takrat bodo vaše fotografije spominjale vas in nas, kako je bilo.. .ko je bilo in da »nikoli ni tako fajn, da ne bi mogl bit še boljš« in to je lahko že hitro. Saj vas na Zasavcu čakajo nagrade za vaše fotografije, ki jih boste, skupaj s spodnjim kuponom in duhovitim komentarjem opremljene (tudi ta bo nagrajen) poslali do konca poletja - saj veste, kdaj je to?!-na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 ZAGORJE -s pripisom: »počitniške skušnjave« Ne dovolite, da vam kdo »prijazno svetuje«, daje »brez veze in da se ne splača«, obljubljamo vam, da boste prijetno presenečeni. Nagrade so lepe in dovolj jih je: od fotkiča pa do majic - vse za vas.. .Zgledujte se po našem Zasavčku, ki še in še dolgih šiitov in prepotene glave slika in poka - vse za sodelovanje v igri »GLEJ PTIČKA«. Mar ne vidite zbeganega in prosečega pogleda? Ja, dajte mu no pomagat! \------------------------------------------------------1 4me in Priimek:_______________________________________ 1 I Naslov_____________________________________________ | Telefon in davčna št._______________________________ | I Komentar_____________________________________________i i______________________________________________________i Ja, lepo je, če je človek ob pravem času na pravem kraju. Še posebej, če nekje nate čaka nagrada. Krogec se je vrtel in vrtel in odvrtel ter se ustavil na... »Ja, glej no glej, saj to sem pa jaz!« ste pravkar vzkliknili in zdaj hitro pograbite Zasavca, da vam ga kdo ne izpuli izpred nosa, saj je to razpoznavni znak za Marto, ki se bo javila na GSM 041 410 734 in bo vsa srečna, da se bo lahko »znebila« vročega bona za 2.500,00 sit, s katerim boste lahko potešili svoj želodček v Pizzeriji Ašič v Zagorju. VAM NUDI VEČ VRST ^pizzerya PIZZ, v NOVO - ABIC KEBAB -NOVO Pečarjeva 1,1410 Zagorje DOSTAVA Tel: 03 56 61 077 03 56 69 077 NA DOM 031 712 076 AKCIJA @ SKRITI ZASAVC MESECA AVGUSTA I. »EL Tokratni skriti Zasavc je privekal na svet jeseni, leta 1957 v Trbovljah. Z mamo in očetom je živel v Zagorju in kot edinčka sta ga rada razvajala. Ko sta bila mama in oče v službi je nanj pazila soseda. Kot majhen in razigran fantek je povzročal preglavice tudi njej. Zaradi problemov s kolki, je prvi dve leti osnovne šole obiskoval v Valdoltri, nato pa nadaljeval v osnovni šoli Ivana Skvarče. Najbolj se spomni poletja, ko je z Zvezo Prijateljev Mladine Slovenije odšel na morje v Vrsar. V rani mladosti seje najraje igral na dvorišču s prijatelji. V Valdoltri se ga naučili plesti plastične ovitke za steklenice in z veseljem jih je spletel vsakomur. Kot mlad fantje zbiral stripe in Mikijeve almanahe. Čez poletje je pomagal na kmetiji, kjer je prej živela njegova mama. Že od nekdaj ga je zanimal šport, začel je pri košarki, ljubezen do športa pa se je nadaljevala pri karateju in s tenisom, ki ostaja še danes. V poklicno šolo se je odpravil v Ljubljano, kjer se je izučil za trgovca. Prvo zaposlitev je dobil v Elektrotehni, kjer je delal kot prodajalec. Ob delu je nadaljeval tudi šolanje, končal je srednjo šolo in se vpisal še na višjo. Skriti Zasavc je tudi je tudi velik ljubitelj glasbe, včasih so bili to nepogrešljivi Beatles in Janis Joplin, danes pa z veseljem posluša tudi klasično glasbo. Ob koncu srednje šole je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico. Skupaj sta si ustvarila dom in povila dve hčerki. ADZIKIC ELVIR s.p. TAXI J TAXI 031818121 L 040 992 668 KUPON 1/8 Oseba na sliki je:........................... Moji podatki: Ime in priimek:......................... Naslov:............................. Telefon:........................ Kupon pošljite na naslov: Časopis Zasavc, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje HOTEL TROJANE HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA "DIANA" DOBRODOŠLI V HIŠO GOSTOLJUBJA IN SPROSTITVE - NON STOP!!! Recepcija tel: 01 / 72 33 610, fax: 01 / 72 33 615 www.hoteltrojane.com e-mail: info@hoteltrojane.com No, pa ste ga odkrili, našega julijskega skrivača. Seveda, to je bil naš žogobrc Janez Drnovšek Džama. Na večerjo na Trojane v restavracijo Diana bo Elvir Taxi odpeljal srečno izžrebanko Fani Zapušek, Ulica španskih borcev 17, Trbovlje. MALI OGLASI ■)------------ mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! L ^ Prodam... ...hobi lesno obdelovalni stroj -GSM 041 355 438 Oddam... Enosobno stanovanje - opremljeno - v velikosti 60 m2. Stanovanje je za dve osebi - par. Cena po dogovoru. Janez Drnovšek, Novi dom 1A, 1420 Trbovlje, tel. 03 56 35 761 Opaž, suh, smrekov, brune, karnise, stružene - ugodno! Možna dostava. Izdelovanje lesenih predmetov. Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s. p., Vransko 113, 3305 Vransko Iščem dekle za delo v dnevnem baru na Izlakah, možna redna zaposlitev, in študentko za delo ob vikendih. Informacije: 040 428 302 ZASAVC naša spletna stran: http://zasavc.gajba.net e-pošta: zasavc@email.si NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): r ^ v CiC AEPREmiČMflE Ulica 1. junija 7,1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE, garsonjera, 25 m2, CK, toplovod, zasteklen balkon, 1. 1978 cena: 5.400.000,00 SIT ZAGORJE, dvosobno, 63,68 m2, CK, balkon, zelo lepo urejeno, 1. 1984 cena: 12.700.000,00 SIT ZAGORJE, dvostanovanjska hiša, 200 m2, zgrajena 1. 1975, 638 m2 zemljišča, CK, garaža, takoj vseljiva cena: 29.900.000,00 SIT, možna menjava za stanovanje z doplačilom NAŠA BODOČNOST-UTRINKI (41 Mnogi tjudje so pauze simfoniji. Nietzsche ...in kako žeto naporna in dolgočasna bi bila simfonija brez pauz7! ZasaVc Enajst julijčkov, osem gospodičev in tri (cele) gospodičnice se je »pripotilo« v vroče poletje. 19. 07. 2005 Helena Dobravec, Tenetiše 20, Litija - sin Luka Anica Jovanovič, Polje 1, Zagorje - hči Tamara 20. 07. 2005 Katja Mejač, Smaijeta 9, Rimske toplice - hči Sara Cigelnjak Marija Razboršek, Dolenja vas 19, Zagorje - sin Luka Kuhar 21. 07. 2005 Jovanka Pašalič, Obrtniška c. 5, Trbovlje - sin Darko 23. 07. 2005 Darja Borštnar Mandelj, Loška ulica 5, Litija - sin Žak Mandelj 26. 07. 2005 Adrijana Marinko, Rateče 127, Rateče-Planica, sin Jon 27. 07. 2005 Marjeta Kerin, Kasaze 110, Petrovče - sin Gašper Brumec 28. 07. 2005 Romana Železnik, Za Ljubnico 19, Ljubno ob Savinji - sin Žan Ramšak 31. 07. 2005 Živa Perci, Gladež 5. Izlake, Zagorje - hči Lučka Perci Seručnik Sonja Zapušek, Kolonija l.maja 29, Trbovlje - sin Nace Medvešek ISKRENE ČESTITKE! Po podatkih statističnega urada je v naši državi konec leta 2004 živelo 1.997.590 prebivalcev. To je sicer za 0,06 odstotka več kot konec leta 2003. V prvih treh lanskih četrtletjih se je število prebivalcev Slovenije povečevalo in je bilo konec tretjega četrtletja večje za 0,1 odstotka a kaj, ko pa se je v zadnjem četrtletju znižalo za 0,06 odstotka, predvsem zato, ker se je zmanjšalo število tujcev z začasnim prebivališčem (za 1365 oseb), tako pravijo za to pooblaščeni, oziroma statistika. Povprečna starost prebivalca Slovenije je konec lanskega leta znašala 40,3 leta, v zadnjih treh letih pa se je starost povečala za eno leto. Konec leta 2004 je v Sloveniji na 100 delovno sposobnih prebivalcev živelo okoli 42 starostno odvisnih, kar je za šest manj kot pred 20 leti, ugotavljajo statistiki. V zadnjih petih letih seje število prebivalstva v državi povečalo za 0,5 odstotka oz. za 9835 prebivalcev. Povprečna letna stopnja rasti je v omenjenem obdobju znašala 0,1 odstotka. Povečanje števila prebivalstva Slovenije je bilo večinoma posledica pozitivnih neto selitev tujega prebivalstva. A, se vam že svita, zakaj ti podatki? Če bi bilo v trboveljski porodnišnici rojenih več malčkov, palčkov in palčic, da bi bilo za celo stran podatkov v Zasavcu, se ne bi trudila z njimi! Zdaj pa na delo, usmeritev je menda jasna, kaj?! MaH 'Tuševi dvojčki in trojčki'. V podjetju bodo tudi letos, skupaj s podjetjem Procter&Gamble, dvajsetim slovenskim družinam, v katerih so se pred kratkim rodili dvojčki ali trojčki, podelili pleničke Pampers. Mladim mamicam in očkom bodo tako podarili polletno zalogo pleničk za njihov mali naraščaj. © MEFISTO/KLEPETALNICA ^ i------------ MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA Plevel Ko je človek sam in v miru opravlja določeno fizično delo, ki ne zahteva posebej veliko umskega napora, se pogosto dogaja, da ob takšnem, rutinskem opravilu, sprosti telo in duha. Posebno zadovoljstvo človeku nudi pogled za hrbet, kjer je zaradi populjenega, nekoristnega plevela, nastala urejena površina, porasla z vrtnim rastlinjem. Zelenjava, solata, rože in drugo hoteno bilje, kot prerojeno zaživi in zadiha, ko je odrešeno smrtnega objema podivjanih rastlinskih hord. Ob robu vrta pa se veča kup »usmrčenega« dela zelenja, sovražnika kultiviranega rastlinja. Pri tem opravilu se sodobni homo sapiens prav nič ne obremenjuje z mislijo, daje »morilec« neke žive oblike, ki jo je, bog si ga vedi zakaj, ustvarila narava. Človeku je tisto nekoristno zelenje le v napoto, njegovim ljubim bilkam pa smrtni sovražnik, ki ga je treba neusmiljeno uničevati. Dokončno uničenje pa je nemogoče. Možen je torej le nenehen in neusmiljeni boj. Dobljene so posamezne bitke. Lepo je biti selektor na vrtu in izločati nekoristno od koristnega. Razvoj, pred plevelom osvobojenih bilk, je opazen. Hitreje rastejo, se razvijaj in zorijo. Pridobivajo na lepoti, večja je količina in izboljša se kakovost. Vse našteto je tudi smisel ločevanja med koristnim in nekoristnim. Na vrtu ima selekcioniranje svoj namen. Človek želi z izločanjem nekoristnega povečati prirast koristnega. Tisto, čemur je človek namenil in omogočil neoviran razvoj in napredovanje, kaže neko obliko hvaležnosti in pospešeno hiti k zorenju. V tej svoji vnemi in dokazovanju hvaležnosti do človekovega ravnanja pa se izbrana vegetacija ne zaveda, da s hitrejšim zorenjem drvi v lastno neizogibno smrt. Človek svoj pridelek, za katerega je bil neusmiljeno bitko s sovražnim elementom, plevelom, brez zadržkov poje. Rezultat vse človekove nege in izkazane ljubezni do vrta in pridelkov se pokaže v enem samem namenu, boju za preživetje. Razlika med smrtno obsodbo plevela in smrtjo vrtnin je le v namenu obsodbe in načinu izvršitve. Pravzaprav gre pri plevelu za usmrtitev brez sprenevedanja, pri usmrtitvi vrtnin pa za iluzijo ljubezni in negovanja kvalitete življenja neke vegetacije. Človek pa ni selektor le v primeru rastlinstva. Vsepovsod se vmešava v naravo in poskuša na razne načine, tudi s selekcioniranjem, sebi v prid spreminjati naravne zakonitosti. Narava se večkrat upre samovšečnemu stvoru, človeku. Kaznuje ga za njegovo ošabnost in vzvišenost ter poskuša stvari vrniti v prvotno, naravno stanje. Človekova neskončna želja po selekcioniranju prizadene še najbolj njega samega. Selekcija poteka nenehno in vsak dan. Vsak od nas je selektor in je selekcioniran, izbran ali zavržen. Ljudje se delimo po verskem prepričanju, političnih opredelitvah in ideologijah. Loči nas delovanje ekonomije, prava in še vrsto drugih mehanizmov je, ki povzročajo delitev na naše in vaše, na pravoverne in krivoverne, na bogate in revne, na močne in slabotne, lepe in grde, temnopolte, belopolte, zle, dobre.... Lestvica elementov delitve je neskončna in pogojuje selekcijo med nami. Selekcijo, ki jasno pove, koga je potrebno, kot grožnjo nekim življenjskim kalupom, odstraniti iz peskovnika, v katerem se igramo. Pa tudi med na videz enakimi nenehno deluje medsebojna selekcija, kljub zakonom, predpisom in privzgojenim navadam, ki množici enakih ponuja navidezno enakopraven položaj. Posameznik se načinu življenja v svojem življenjskem okolju in posameznikom, ki ta način določajo, podredi ali pa se upre. Kot podrejen osebek lahko dokaj dobro uspeva, kot upornik pa spravlja svojo življenjsko integriteto pod velik vprašaj. Kaj hitro ga lahko večina, med katerimi imajo glavno besedo selektorji, označi za plevel in odvrže na kup odpadkov, kjer oveni in dokončno odmre. Če selektorji izgubijo stik z realnostjo in pozabijo na pomen podpore množice, pa lahko plevel prevzame vlogo selektorja. To ponavadi na vrtu človeštva pomeni neusmiljen boj do poslednje kaplje krvi. Se dobro, da vegetacija nima človeškega razuma. Tiho trpi in na koncu, zaradi človekovih odločitev in v njegovih koristoljubnih namenov, brez prelivanja krvi, umre. Meßsto KLEPETALMCA - KAR TAKO Priznam, da sem bila zadnjič kar malo preveč resna, ampak me je res zaskrbelo, ko sem izvedela kako škodljiva je lahko zasvojenost z računalnikom. Res je, da tudi jaz ne morem brez njega. V vseh pogledih. Zasvojena pa nisem! Sem prepričana! Kar prav mi pride kakšen premor- dopust od računalnika. Poskusno sem pripravila anketo: otroci so v 90 % priznali, da je računalnik mesto, kjer preživljajo prosti čas. Lepo število odraslih prav tako. No, dobro. Je pa nekaj, česar sem bila vesela. Naša zvesta bralka mi je priznala, da je prebrala mojo kolumno o torbicah in si takoj privoščila eno. Storila je nekaj zase in tako je tudi prav. Pa nikar ne mislite, da podpiram potrošniško mentaliteto. Božanski je občutek, da smo storile nekaj zase: šle v gledališče, se potepale po mestu, bile na koncertu, na obisku, ali si privoščile kakšno malenkost, ki ni pregrešno draga. To še ne pomeni, da kar je drago ni za nas. Samo realne smo in zadovoljne z malim. Ja, večkrat grem z eno, ki podobno razmišlja, na sladoled. Kako uživamo! Pogovarjamo se o vsem, kar nama pride na pamet in po možnosti se trudimo, da se ne obremenjujemo z bolj ali manj trenutnimi problemi. Veliko zadovoljstva v majhni embalaži. Rada se potepam. Zelo. Žal to ni vedno mogoče. Všeč mi je, da spoznam življenje v pristni obliki. Potrošniško, za turiste je zanimivo, je samo prvič ko kam greste. Ko odidete drugič na pot vam je razlika že znana. Kaj me še lahko razveseli? Iskreno prijateljstvo, vsekakor, samo o tem bom razmišljala drugič. Prijazna beseda, cvet, priljubljena glasba. Največja sreča me čaka takrat, ko si bom ustvarila svoj, moj in samo moj kotiček in ko bom pomagala prijatelju, ki v bolezni potrebuje mojo pomoč. Zavedam se, da smrt in bolezen premagamo z ljubeznijo. Osrečilo me je tudi to, ker sem ob tej priložnosti spoznala kdo so mi pravi prijatelji. Dnevi, ki so še pred nami, so kot nalašč za pospravljanje. Ne ustrašite se! Ne mislim na hišo, stanovanje, omare, dvorišče in podobno. Malo popredalčkajte spomine in osebe, upoštevajte lepe in manj lepe trenutke. Spomnite se dogodkov in ljudi, ki se jih že dolgo niste. Odločite se ali jih boste zadržali v spominu, kakšnem in zakaj. V mislih obnovite trenutke, ki vam nekaj pomenijo v življenju, obrišite z njih časovni prah pozabe, da se zasvetijo in pomagajo iti naprej. Počitnice so še vedno in ko boste tole brali bom še namakala noge v nekem morju z rdečimi, modrimi in rumenimi ribicami. Skušala bom pozabiti na računalnik in vse kar je v zvezi z njim, ko že nisem zasvojena. Saj se strinjate, kajne? Samo kakšno slikco vam bom lahko posredovala šele nekje septembra ali malo prej, če vas sploh zanima kje sem bila in kako je bilo. Za sedaj bodite zadovoljni kar s tole. Pa uživajte v dopustniških dnevih! Stanislava Passat Exclusive Bora TDI Golf SDI Polo SDI 1 1 1 i “1 r? mi i s popustom do 900.000 SIT s popustom do 800.000 SIT s popustom do 550.000 SIT s popustom do 440.000 SIT Najhitreje do neverjetnih popustov. Ne zamudite priložnosti za nakup enega izmed 200 neverjetno ugodnih vozil. Malgaj d.o.o.. Gabrsko 30, 1420 Trbovlje TRBOVLJE, 03/56-33-155 Salon LITIJA, 01/89-62-600 POSTOJNA, 05/72-11-400 info@malgaj.si, www.malgaj.si Malgaj Gospodarska vozila Alk5i Pole" m krediT Bank r I a k Celje - skladišče D-Per 6/2005 ÜS3-.J jjJuijJij pyy. 5000017073,15 COBISS o u2J2J2J2J slu zj JU2J jJLuJ_bjjJJ j<2J_fJ2Jjii2J U2j2J2JjJ^j^2J j2Jj12JJ £J3 1)2 SV