Leto LXVII., št. 71 Ljubljana, sreda 28. marca 1934 Cena Din L- iznaja vsaK a&n popoldne, izvzemal cedeije m praznike. — InaeraG do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2JBQ. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji Inaerati petit vTsta Din 4.- Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA« Knafljeva ulica St. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124^3126 in 312b Podrutnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon st. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob Kolodvoru 101 Račun pri poštnem iekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Francija in Belgija na isti liniji Razgovori obeh zunanjih ministrov so razpršili vse dvome v ne enotnost med Francijo in Belgije Tihotapstvo Bruselj, 28. marca. r. Razgovori, ki so se včeraj ves dan vršili med francoskim in belgijskim zunanjim ministrom, so do-ve-lli do popolnega soplasja v stališču francoske in belgijske vlade glede zapet-ne oborožitve Nemčije in oboroževalnega tekmovanja velesil. Francija in Belgija bosta na razorožitveni konferenci prav tako kakor sedaj pri diplomatskih pogajanjih, zastr^s?: pnot-^o stališče. Pariz, 28. marca. A A. Havas poroča: Listi kažejo veliko zadoščenje nad Barthou-ievim potovanjem v Bruselj in naglasajo, da je to potovanje najboljši demanti ten-denčnih glasov, ki so vstal' po Brocquevjl- lovem govoru v senatu. To potovanje jc eklatanten dokaz, da je francosko-belgijsko prijateljstvo ostalo nedotaknjeno. »Le Matin« piše: Potrebno je naglasiti enotnost stališč obeh držav zastran velikih sodobnih problemov, to je zastran nevarnosti, ki jo predstavlja za mir novo oboroževanje Nemci j u in fiasko splošne razorožit-vene konvencije ki ne b- dala vseh poroštev za varnost ravno tistim državam, ki so od vojne največ trpele V tej točki sta se Francija ir Belgija vnovič našli skupaj. »Le Journal« pravi: Barthou se je prav tako toplo počutil v kabinetu pri svojem belgijskemu tovarišu Hvmansu kakor v ka- Tajno oboroževanje ancoskih ekstremistov Izsleditev tajnih zalog orožja in municije — Zahteve po razpustu v»eh bojnih organizacij . ariz, _ marca. A A. »Ere Nouvelle« zahteva v svojem današnjem uvodniku, da francoska vlada popolnoma razpusti neke borbene politične organizacije, ne glede na to, ali so te organizacije levičarske, desničarske, fašistične ali revolucionarne. Prenašati dal it ;e organizacije, pravi list, bi pomenilo uSijati avtoriteto države v očeh naroda. List zaključuje svoj poziv: Upamo, da g. Albert Sarraut, ki se zaveda svoje odgovornosti, kot č!an vlade in ki ga d<>dpi-rajo vsi pravi republikanci, ne do dovolil, da bi se še dalje rušil ugled ržave. Pariz. 28. marca. Ker so se v zadajem času pojavili glasovi, da se ekstremne levičarske in desničarske politične skupine ia.t\ število brezposelnih. Mednarodni urad za delo izraža tudi željo, naj bi se osnoval poseben odoor svetovne gospodarske konference, ki bi se mu poverilo proučevanje problema javnih del in drugih ukrepov, s katerimi bi se mogla zmanjšati brezposelnost. Ta odbor naj bi se čimprej imenoval in sestal, da bi mogel pričeti pogajanja na podlagi sklepov londonske konference. V svojem pozivu opozarja mednarodni urad za delo. da je pravkar pripravil poročilo o javnih delih, ki so bila že izvedena v raznih državah ali vsaj izdelani načrti. To poročilo, ki bo predloženo mednarodni konferenci za delo, bo poslano vsem vladam. binetu \j. Vel. kralja Leopolda III.: v atmosferi prijateljstva, spominov in tODlo-te. To mora razveseliti vso Francijo. Prostodušnost bruseljskih razgovouv sme služiti za zgled. Absolutno je v našem interesu, da govorimo jasno in nedvoumno. »Figaro« ugotavlja: Bojazen, ki je utegnila nastati po nedavnem govoru Brocque-villa. se je pokazala prazno Obe državi se popolnoma strinjata o stlišču. ki ga morata zavzeti pri bodočih razgovorih: da je treba nastopiti zoper novo oborožbo Nemčije, in da se sklene dogovor o omejitvi oboroževanja le tedaj, če se okrepi mednarodna varnost. Atentatorji obsojeni na smrt Beograd, 28. marca. r. Pred državnim sodiščem za zaščito države je bik danes objavljena sodba v procesu zoper Petra Oreha in tovariše, ki so kot odposlanci Pa-veliča in njegove družbe hoteli izvršiti v Zagrebu atentat na Nj. V. kralja. Po večdnevni razpravi, ki je pokazala kako se v nekaterih sosednih državah podpirajo in organizirajo z vednostjo državnih oblasti take zločinske akcije, je sodišče na podlagi priznanja obtožencev in doprinešenih doka-' v spoznalo vse tri obtožence krivim po obtožbi in je obsodilo Petra Oreba, Milana Regov-ča in Franca Podgorelca n* smrt na Reforma praškega parlamenta? f-raga, 28. marca. r. V Narodnih Listih« obravnava narodni poslanec in po-slevodeči podpredsednik narodne demokratske stranke Jt-ž vprašanje reforme parlamenta in predlaga, naj bi se senat v sedanji obliki ukinil in na njegovo mesto uvedel gospodarski sesiat, v katferem bi bili zastopani vsi glavni stanovi, kmetje, delavci, trgovci, obrtniki, inciustrijci, svobodni poklici, znanost, inteligenca, zasebni in državni nameščenci. Tudi poslanska zbornica naj bi se primerno reformirala. Predvsem smatra za nujno potrebno, da se zmanjšajo volilna okrožja, da bi se na ta način omogočil tesnejši stik med vo-lilci in poslanci. Razdejanje v Hakodatu London, 28. marca. AA. Iz Tokija poročajo: Skupno število trupel, ki so jih v Hakodatu doslej spravili izpod ruševin, j« doseglo že skoraj 2000. Med njimi so jih 1878 že identificirali in pokopali, škodo cenijo na 158 milijonov jenov. Mušanov potuje v Pariz Sofija, 28. marca. A A. »Zar'Li« poroča, da bosta predsednik vlade g. Mušanov in finančni minister g. Štefanov po veliki noči odpotovala v Pariz in London, kjer bosta imela razgovore z zastopniki lastnikov obveznic bolgarskih državnih posojil, o načinu ureditve odplačil bolgarskih predvojnih in povojnih državnih posojil. List dalje pravi, da se bo predsednik vlade Mušanov pri tej priliki sestal s francoskimi in angleškimi državniki, ter jim pojasnil zadržanje Bolgarije po posameznih evropskih problemih, obenem se bo pa tudi sam informiral o mednarodnem političnem polo- žaju. Nemška opera (( Berlin, 28. marca. AA. Nsmška vlaaa ie sklenila nočenši s prihoduio gledališko sezono vzeti v ejvoio režiio dosedanjo charlot-tenburš&o meefao opero. Ta državna ustanova ho dobila uradni naziv >Xemška ^pera*. Mada namerava iz nie ustvariti =»n"> izmed glavnih repreaeeita4ivriit neraSkih oner. Nemška finančna stiska \Vashington. 28. marca. g. Nemški oosla-nik v \Vashingtonu dr. Luther se že več dni pogaja z državnim tajnikom Hullom zaradi odgoditve 31. marca zapadlega obroka dolga v višini 50 milijonov dolarjev. Dr. Luther je sporočil državnemu de-partementu, da Nemčija dne 31. marca ne bo mogla plačati popolnega zneska, obenem pa je namignil, da bi bila njegova vlada pripravljena naložiti kakor v decembru majhen delni znesek v Nemčiji na zaprt račun v korist Amerike. Doslej ameriška vlada ni pristala na ta predlog. V krogih ameriškega zakladnega urada poudarjajo, da je Nemčija zaradi naložitve de-cemberskega obroka na zapri račun po ameriškem naziranju že v decembru zaostala v tehničnem oziru s plačilom svojih dolgov. carini podvrženega Mum Velik kovčeg uvoženega krzna so hoteli spraviti brez carine v Ljubljano in zato se morajo zagovarja 1 tired sodiščem Ljubljana, 28. marca Pred malim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Adolf Hudnik. se je davi oh 10.30 pričela razprava proti dv< ma carinskima uradnikoma in znani trgovki Ivanki šmalčevi zaradi vtibotaplje nja carini podvrženega blaga. Za razora vo je vladalo zlasti v trgovskih in carinskih krogih veliko zanimanje. Predno a je razprava pričela, je 5 kazneneev pr neslo v razp ravno dvorano ogromen siv kovčeg in več papirnatih kartonov korpora delikti. Obtoženi so Dušan S p a d i j e r, rojen 190] na Cetinju, oženjen, carinski uradnik v Ljubljani. Nikola P a d j e n, rojen 1895 v Ledenici, carinski uradnik v Ljubljani in trgovka Ivanka § m a 1 č e v a, rojena 1895 v Mirni pri Novem mestu. Iz obtožnice Obtožnica navaja, da sta carinska uradnika Padjen in Spadijer lani 30. novembra v Ljubljani prepustila 97 kg težak kovčeg uvoženega krzna, ki je bil oddan dan poprej na brzovlak kot prtljaga, označen kot carine prosto blago, da je pasiral carinarnico, ne da bi ga ocarinila. Padjen je napravil lažno prtljažnico oziroma vozovnico ter je plačal voznino. Spadijer je pa kot dežurni carinik na odseku glavne carinarnice potniške prtljage opustil pregled vsebine kovčega in dopustil Padjenu. da je kovčeg odpeljal zabeležen kot »staro blago« z označko »Fejanovič iz Belgije«. Smalčeva je obtožena da je nagovorila v to adjena. Padjen, ki je hotel spraviti kovčeg s krznom mimo dohodarstvenega urada je tudi obtožen da ie ponudil dvema dohodarstve-nima uradnikoma nekaj denarja, da bi kovčega ne zaplenila V razlogih navaja obtožnica, da so organi dohodarstvenega urada že dalje časa opazovali, da se z glavnega kolodvora prevažajo kovčegi. ki so dospeli kot prtljažno blago v mestno območje k raznim trgovcem, ne da bi pasirali trošarinski linijski urad na glavnem kolodvoru ampak so b.h odpremljeni skozi vestibul Krivda je bila na carinskem osobju in so na dohodarsive-nem uradu sumili, da morajo biti nekateri cariniki v zvezi s trgovci, katerim enostavno carini podvrženega blaga niso ocarmili in so tudi pomagali odpremiti blago s kolodvora v trgovine. To so delali pod pretvezo, da je blago osebna last carinikov. Te manipulacije so se godile običajno z*odaj zjutraj med 5. in 6. ali zvečer med 20. in 21., ko so prihajali vlaki. Cariniki so zjutraj računali z ne-čuječnostjo zvečer pa zaradi obilice potnikov s prezaposlenostjo dohodarstvenega osobja Tako je bilo lani opaženih več takih primerov ko so cariniki odpremili eno ali tudi več večjih ali manjših košar v mesto k raznim trgovcem. Kovčeg s krznom, ki je bil namenjen trgovini šmalc, je postal usodepoln Padjen ga je najprej hotel z avtomobilom odpremiti v mesto, ker je bil pa prevelik, je naročil postreščka. Z vozom je čakal pri stranskem vhodu na glavnem kolodvoru, kjer je tehtnica. Ko sta dva železniška uslužbenca nalagala kovčeg na postrešekov voziček, se jc pojavil trošarinski uradnik Virant in zahteval, da ga prepeljejo na trošarinski urad v svrho pregleda. Padjen se je temu protivil in hitel pojasnjevati, da je kovčeg že ocarinjen In da je v njem stara obleka. Virant pa tega ni verjel in mu je naročil, naj s kovčegom toliko časa počaka da bo odpravil potnike. Ko se je Virant vrnil, je Padjen z vozom vred izginil. Virant in še drugi uradnik tro-šarinskega urada Novak sta sedla na kolesi in zasledovala Padjena. Dohitela sta ga blizu hotela Štrukelj. Virant je zahteval od Padjena, da se takoj vrne s kovčegom na trošarinski urad. Padjen se je izgovarjal, da nima ključev in da kovčega ne more odpreti in je Viranta dolgo vodil po mestnih ulicah. Ker pa Virant ni hotel odnehati, se je Pudjen končno udal in jc v Beethovao- vi ulici kovčeg odprl. Namestu stare obleke je Virant zagledal samo krzno, na dnu kovčega pa je bil karton z lisičjimi kožami za ovratnike. Padjen, ki se je seveda bal posledic je Viranta prosil, naj blaga ne odvede na urad. Češ, da mu raje plača 100.000 Din, kot da bi zadeva prišla na dan. Uradnik trošarinskega urada pa se ni dal pregovoriti in je zahteval, da se kovčeg takoj odpremi na urad, na račun trošarine in kazni pa je zahteval 1000 Din Padjen mu je izročil ves denar, kar ga je imel pri sebi v znesku 500 Din, in se je obvezal, da bo plačal naslednji dan na trošarinskem uradu. Virant se je s tem zadovoljil. Padjen pa je nato odpeljal kovčeg v palačo Dunav, kjer stanuje trgovka Smalčeva, odtod pa na Marijin trg v trgovino. Dri-: dan so »rgani dohodarstvenega urada zaplenili v \eži Smalčcvc hiše poleg trgovine it izpraznjeni kovčeg in tudi del krzna, ki jo i^a našli v trgovini. Zasliševanje obtožencev Po prečitauju outožnict . jj« bij najvit-j zaslišan prvocbtoženi Spadijer, ki je oč* tren malih otro!;. Pravi, da se. nt- čut: .erivega. S kovOego-m, ki je m v dvorani ni imel nikdar opravka. Oni. ki ga je za-carinil in pregledal, je bil \ocji. — Kako ste izvršili pregl«. i V — Kovčeg smo odprli v prisotnosti fce< leiaiđkega ura taJ&a Zakovđka in Padjecu V* njem je 'bila prtljaga. Na vrhu je bilo nekaj črnega krzna, spodaj pa športne oi> ieke, perilo, knjige Ln čevlji Po pregledu je Udal dovoljenje, da smejo kovčeg odpeljati. PoLni list se je ?ias:i na imo Peja-novic. Bilo je to prvič, da je priSeJ Padjen k njemu posredovat, da bi se pregib! hitrejše izvršil, ipadijer trdi. da >raalčcve sploh ne pozna in da jo je prvič videl na sodićču. Nikola Padjen, oce dveh otrok, prav ta ko zanika, da bi bil kriv. Dan prej inkri miniranim dejanjem, je v kavarni v nebo-ričoiku nrisedel k neke.mii neznancu. Ko se je predstavil za carinskega uradnika, sa je ne^naneo prosil, da bi posredoval (a bi lahko taJfoj dvignil bvojo prtljago k-ar mu je obljubil. Dotični kovčec je bil precej vocji Ln skoro nov, dorim je ta že moćno obrabljen m manjši. VseboVfJ le ?enlo. obleke, knjige ta čevlje JTi.peljala sta jfa Padjen in železnic«?j uradnik Za kovšek. Le-ta oajfarf ni videl, ko bo kovčeg zapirali, ker mu je „e*l zok,zničai bas niMd procrl^dovanjean prinese! konje., SpISOV. Zasliševanje Padjena je trajalo dobro uro. Obtoženec je dosledno vztrajal pri tem, da je bil dogovorjen z nekim Pejano-vičem ali Dejanovičem, da se sestaneta pred palačo Dunav odnosno »am na vogalu in da je bila v kovčegpj sama roba ki je m bilo treba ocariniti. Odločno je tudi zanikal, da bi on ponujal dohodarstvene-mu uradniku podkupnino. fteS, da naj mu ne uniči eksistence in rodbine in je celo mnenja, da je uradnik zato založil .VK) Din, ker je računal, da bo dobil za nagrado 50.000 Din. Potem je prišla na vrsto trgovka Ivanka Smalčeva. Na predsednikovo vprašanje, ali se čuti krivo, je odločno in še razmeroma dovolj sli3no izjavila, da se ne čuti popolnoma nič krivo in da ni imela s to zadevo prav nič opraviti. Nato ji je odpovedal glas — šmalčeva namreč boleha v vratu — in na predsednikova vprašanja je odgovarjala samo šepetajoče, tako, da je ni razen senata nihče slišal in je celo njen zagovornik dr. Vavpotič moral pristopiti bliže. Razprava, se opoldne nadaljuje. Po ruskem receptu Ljubljana, 2S. marca. Pred vekkLm senatom pod predsedstvom s. o. s. dr. Adolfa Hudnika se je moral davi zagovarjati 42-letni rudar in kočar v Jastrobijah Franc Sajovic ki mu je obtožnica očitala, da je proti večim osebam izrekel besede, ki so kaznive po členu 1. zakona o zaščiti države. Obtožnica mu očita, da si je lani v februarju v špitali-Ču prav pošteno privoščil gospodo, češ, da je treba urediti naše razmere po ruskem receptu, potem bo pa vse dobro. Obtoženi, ki je bil štiri le'a v ruskem ujetništvu, se je zagovarjal, da je pri volitvah agitiral za državno stranko. Odločno zanika, da bi izreke' inkriminirane besede in trdi. da ga je župnik, ki je bil za opozicijonalno listo, iz maščevalnosti ovadil. Zaslišane so bile tri priče, ki so slišale obtoženčeve besede, vendar jih niso vzele resno in tudi niso vedele, da so kaznive, sicer bi ga takoj ovadile. Na njegove besede ne dajo nič, ker obtoženec ni pri zdravi pameti in večkrat govori neumnosti. Sodišče je Sajovica obsodilo na 2 meseca strogega zapora. Pogreb nizozemske kraljice Haag. 2S. marca. AA. V6±rai ie bil »ve-čan pogreb kraljica matere Eme. Smrtne ostanke pokojnica &o pokopali v mavzoleju v Delftul, kier DOČevajo vsi člani oranw*k*» dinastije. počenŠi z Viljemom Molčeči ni Nesreča naše ladie Solin, 28. marca AA Dopoldne se je po topila v Braek-m kanalu / vsem tovorom ladia »Drava^. Posadko so rešili. Vselej, kadar si čistiš zobe pomaga ZOPER ZOBNI KAMEN sargov KALODONT »Strun 2« »SLOVENSKI NAROD<, dne 28. marca. 1934 >tev 71 Kazen za zločin Josip Herle in Anton Trdin obsojena na dosmrtno robilo, Antonija Trdinova pa na 14 let robije Ljubljana, 28. marca. V včerajšnji številki smo že poročali, kako jo obtoženi Tone Trdin priznal svojo krivdo in jo obžaloval, v splošnem je ra krivdo valil na Tončko in Herleta, češ da ie na neprestano prigovarjanje Tončke, ki se mu je vdajala, le pristal na umor. Rekla mu je, da izpolni vsako njegovo željo, če vse uredi za umor. Pogodil se je s Herletom za 30X> Din in tako so se dogovorili, da bo Hcr'e vrgel v prepad Tinera, ko bo šel na božjo pot k Sv. Križu, pozneje je pa zahteval še 2000 Din. Herle je grozi! tudi njemu, če nu ne da denarja Teta Uza Matjan Franc Ko se je Herle vrnil z božje- pot:, se je izgovarjal, da Tineta ni mogel umoriti zaradi usmiljenja in ker je b.l na božj. poti, pozneje je pa Herle od Toneta zahteval še 100 Din, da kupi še drugi revolver. Takrat so se zmenili tudi glede pletene žične vrvi, ki naj bi jo Herle prinese! do klanca, kjer ga bo Valentin počaka! in prevzel blago. Nesrečno soboto zvečer, ko je šel Valentin po žico, se mu ie Tone branil posoditi koio, da b; ga ne polomil na trojanskem klancu, a Tončka ga je pregovorila češ: >Nič se ne boj, saj mu ga daš zadnj-ič.c Ko je zjutraj po umoru Tončka Toneta nbudila. nm je povedala, da se ie zgodilo, on je pa odvrnil: »Kar si hotela, to zdaj imaš.« Čeprav mu je velela, naj gre ustreljenega brata iskat, ni hotel iti, pač je pa odšla sama in je ni biio ves dan domov, a nekaj časa so jo pridržali tudi orožniki. Ko se je zvečer vrnila, je povedala, da bo drugi dan obdukcija in naj gre še on zra-en. kjer naj bi zahteva', izročitev truda, ua ga preneso domov. Ko sta šla skozi Trojane k obdukciji, je Tone telegraiiral sestri in lierletu, kdaj bo pogreb. Ko sta se vrnila domov, se je Tone odpravil v svojo sobo in iegel. Ker je lončka misLla, da spi, da je potegnila za nos in mu dejala: »Ti si ga pustil ubiti!-< ter mu pripovedovala, kako so Jo orožniki zasliševali, pregovorila ga je pa tudi, da je šel k pogrebu, kjer sta Hcrie in Tončka jokala, čeprav le s silo. Nadalje je Tone prepovedoval, kdaj so je pričeio intimno razmerje s Toujko. vendar pa dvom-i, da bi bil pokojni Valentin vedel za njeno nezvestobo. Ker je Tončka svojega moža hotela tudi zastrupiti, j: je preskrbel nekaj rje, ki mu jo je dala na rano, vendar mu pa rja ni škodovala. Antonija Trdinova je na predsednikovo vprašanje o krivdi odgovorila: »Jaz se ne čutim bogvekaj kriva. To sta onadva vse skovala in naredila in j_z nisem nič kaj verjela, da sta v re-snici ubila moža.« Ker ie Valentin imel kmetijo, ga je vzela, čeprav ga ni imela rada. Zaradi dolgov je prišlo do prepirov, pozneje jo je pa mož tudi večkrat pretepel. Sosedje so ji svetovali, naj se ga odkriža. Ko se je vrni! Tone s Holandske, jo je pričel nadlegovati, kar so opazile tudi sosede, končno jo je pa že čez 14 dnj vendar pripravil tako daleč, da sta pričela intimno občevati, ko jo je prej vedno urijani! z žganjem. Udajala se mu je. čeprav ga ni imela rada. ker je sovražil otroka. Prizna tudi. da je Tonetu večkrat rekla, naj moža spravi proč, vendar je pa to govorila kar tako ;z jeze in ni vzela zares. Spioh jc Tončka govorila ves Čas premeteno in cinično aH pa otročje ter vse zanikala in ves čas trdila, da je vse dogovore smatrala kar tako in mislila, da ne bo nič iz njih. Pri pogrebu je res jokala, čeprav ni moža imela rada. Zaradi zastrupljenia je dejala, da ie imel mož rano na nog:, pa je hotela iti kupit zdravila na Vransko, a Tone ji je dal neko mažo. Tudi hlapec se ji je ponudil, da ubije moža, če bi dobil kaj denarja za to, vendar mu pa ni verjela. Priznala je tudi, aa jc nekoč hotela ubiti tudi sebe in otroka, ker sta se z možem kregala. Večkrat je Her-Ictu rekla, naj spravi moža s sveta, vendar nikoli ni mislila zares. Popoldanska razprava Malo pred 10. se ie pričela popoldanska razprava in naval občinstva je ibil še večji kakor dopoldne. Predsednik je vprašal obtožence zaradi nekaterih podatkov v pogledu duševnega stanja in odgovornosti, a Herle se je izgovarjal, da ga zaradi raznih poškodb na glavi večkrat boli glava, in tudi Tončka je rekla, da jo je večkrat glava bolela, ker jo je mož pretepal, Zaradi svojega ženitovanjskega pisma je vedela le toliko, da po moževi smrti pripade posestvo otroku. Pri zasliševanju prič je mali stric ob-toženke Franc Smerkolj iz Sv. Ožbolta navajal, da jih je v Cencljevem rodu več abnormalnih. Tončkin bratranec Alojzij Smerkolj ne ve, da bi bil kdo duševno bo-'an, a Matjan Prane je izpovedal, da Tončka ro njegovem ni popolnoma pri pameti. Teta umorjenega Valentina, stara r';zabeta Užina, je pripovedovala o pre- h pri Trdinovih in rekla, da ie bila Tončka dobra za reveže, nikdar pa ni bila zmešana. Tončkina mati se je odpovedala pričevanju in prav tako tudi Herle-tova žena in Tončkin stric Anton Podbev-šek. Predsednik je nato rrečital izpovedbe nekaterih prič. Med temi jzpovedbami navaja Viktor Pogačar, ki je bil takrat zaprt na Brdu, ko so pripeljali v ječo Toneta Trdino, da. se je ta pobahaJ: »Veliko reč sem napravil, enega sem daJ obesiti na Holandskem, svojega brata sem pa dal ustreliti.« Poročilo o obdukciji navaja, da je ime! ustreljeni Tine več ran ožganih in da se je s smrtjo boril več ur Pokojni Tine je bil star 3o let. Končno so prečitali tudi Tončkino pismo iz zapora, ki je citirano že v obtožnici. Kazenski list Herleta navaja nekaj manjših kazni, vendar pa državni tožilec pripominja, da je »bil Herle zasledovan zaradi suma ropanja, končno je bil pa obsojen samo zaradi potepanja. Zagovorniki, zlasti pa Tonetov zagovornik dr. Kuatlič i o predlagali zaslišanje veoih prič in psihiatrov ter zahtevali preložitev razprave za izvedbo raznih razbremenilnih dokazov, a senat je po krajšem posvetovanju vse predlogi zavrnil. Na to je govoril državni tožilec dr. Lučevnik skoraj polno uro in poudarjal, da je zločin še mnogo hujši od Malijevcga, končno ie pa predlagal za vse tri obtožence smrtno kazen. Herietov zagovornik dr. Furlan je predvsem opozarjal, da ne smemo soditi zločina, temveč zločinca, ter upoštevati slabe vplive nanj. a dr. Knaflič je v sijajnem govoru skušal oprati Toneta, češ da sodba ne sme 'biti maščevalna, pač pa pravična. Tončkin zagovornik dr. Peršin je opozarjal na Tončkino mladost in na okolje Črnega grabna, ki s.ovi po nekdanjih rokov-njačlh. Vsi trije- govori so se odlikovali po modernem stališču in so napravili na poslušalstva najmočnejši vtis, saj so zagovorniki s svojimi duhovitimi in temeljitimi ter vseskozi znanstveno podprtimi zagovori dosegi; tudi izredno velik uspeh. Sodba Ob 21.30 je senat po ?4 -urnem posvetovanju spet vstopil v dvorano in predsednik dr. Kralj je med splošno napetostjo razglasil sodbo: Herle, ki je 14. oktobra preteklega leta iz neposredne bližine s šestimi streli unioriJ Valentina Trdina, je bil Spoznan krivini, da je umor izvršil naklepno in iz koristoljubja, toda ne na okruten način, Trdin Anton in Antonija pa, da sta umor pripravila in zasnovala. Sodišče je zaradi Lega sodilo Herleta po § 167/1, 2 in 4, Antona in Antonijo Trdina pa po § 167/2 in 34/1 k. z., pri čemur je za sodbo upoštevalo $ 167/2 in § 71/1 k. z. ter je obsodilo: prvega in drugega obtoženca Josipa Herleta na dosmrtno robijo in Antona Trdina na dosmrtno robijo, tretjo obtožen ko Antonijo Trdinovo pa na 14-Ietno robijo. Po S 46 k. z. so vsi trije obtoženi obsojeni na trajno izgubo častnih državljanskih pravic ter na plačilo stroškov za kazenski postopek Pri tretji obtoženki se je po § 77 k. z. vštel preiskovalni zapor od 19. 10. 1933 ob 18. uri do 27. 3. ob 22. uri. Razlagi Predsednik je nato prešel še k razlogom sodbe in je izvajal: Prvi in drugi obtoženec sta priznala, da sta kriva, tretja obtoženka je krivdo zanikala. Vsi trije pa so valili krivdo drug na drugega. Kakor je dokazno postopanje ugotovilo, ni nobeden izmed obtožencev govoril čiste in jasne resnice. Prvi obtoženec je priznal, da je storil dejanje, da je streljal na pokojnika iz neposredne bližine z dvema revolverjema in je priznal, da je imelo to za posledico pokojnikovo smrt. Pravi pa, da sta ga k temu zavedla ostala dva. Sodišče smatra, da je bil pod vplivom obeh, da ni imel sam neposrednega interesa, da bi spravil pokojnika ob življenje. Pokojnik mu je bil sicer odvraten, zato pa mu je bila simpatična tretja obtoženka in je to vplivalo na to, da je izvršil dejanje. Zato smatra sodišče, da je izvršil dejanje po zrelem preudarku, saj se je nanj dolgo časa pripravljal, iz koristoljubja, ker je zanj dobil denarno nagrado, da bi pa izvršil svoje dejanje na posebno okruten način, s« sodišče ni prepričalo, saj se okrutnosti ni mogel zavedati, pa tudi ni bil njegov namen, da bi pokojnega spravil s sveta na tak način. Kar se tiče drugega obtoženca, smatra sodišče, da je bil glavni krivec, da je dal glavni impulz za ta zločin. Njegov pokojni brat mu je bil na poti, on je hotel njegovo ženo, saj sam pravi, da se je vanjo zaljubil in da jo je iskal. Tretja obtoženka, ki je komaj dosegla svojo polnoletnost, takrat niti še ne. je prišla popolnoma pod njegov vpliv. Koristoljubje smatra sodišče podano samo pri prvem obtožencu, a ne pri drugem, ker ie vendar moral vedeti, da posestva ne bo dobil, ampak da bo pripadlo otroku. Pa tudi sicer je bilo posestvo tako, da je prinašalo le malo dohodkov. Nasnovanja je kriva tudi tretja obtoženka. Priznala je. da je večkrat dejala, da je treba spraviti moža s sveta. Čeprav je k temu dodala kot argument svojo razburjenost in jezo. Toda tako je mogoče ravnati samo enkrat ali dvakrat. Ko pa se pojavijo že konkretni poskusi, kakor je bil oni na božji poti proti Sv. Križu, je jasno, da je bil njen sklep iznebiti se moža trden in dokazan. Pri prvem obtožencu in tretji obtoženki gre tudi za to, da sta bila duševno nenormalna. Sodišče sodi, da je bil prvi obtoženec duševno popolnoma zdrav; navajal je sicer udarce in poškodbe, toda vse so bile take, da se je njegovo zdravje vselej že v nekaj dneh docela rehabilitiralo. Zato ni mogoče govoriti pri njem o obremenilnih duževnih vplivih. Tretja obtoženka je, kakor je dokazoval njen zagovornik z dolgo vrsto argumentov, podlegla dednim vplivom duševne obremenjenosti. Toda njegove navedbe so plod njegovega lastnega opazovanja. R°s je. da so bili nekateri člani ofene rf",v>;^ n?noma«i1Tii ^orla to obtoženke same še ne more docela razbremeniti. Nasprotno drže dokazi, da je bila obtoženka pametna in duševno visoko stoječa ženska. Zato je sodišče pri njej le deloma upoštevalo dedno nenormalnost. Zaradi tega je bilo treba kazen odmeriti po § 167 pri vseh treh obtožencih, z ozi-rom na S 74 k. z. se je upoštevalo pri prvem obtožencu kot obtežilna dvakratna kvalifikacija, kot olajšilna okolnost pa priznanje, in da je bil naanovan. Dalje se je vzel v poštev tudi položaj družine in zato se je sodišču zdela primerna dosmrtna robija. Za drugega obtoženca je bilo obtežilno, da je izvršil umor brata, Kaj-novo delo — olajševalno pa priznanje. Zato je bila tudi zanj primerna smrtna robija. Za tretjo obtoženko je bilo obtežilno, da je umorila moža, razbremenila pa jo je nje neoporečnost in njena duševna manjvrednost, zaradi česar jo je sodišče obsodilo na 14 let robije. Kot posledica je sledila iz § 46 k. z. trajna izguba častnih državljanskih pravic, iz § 77 pa za tretjo obtoženko to, da se za njo upošteva preiskovalni zapor. Po sodbi Sodišče je stavilo obsojencem na razpolago pravico, da vlože revizijo, če je bila sodba napačna, in priziv, če je bila kazen previsoka. Revizijo so priglasili državni tožilec, dr. Knaflič za Antona Trdino, dr. Peršin za Antonijo Trdinovo, priziv pa vsi trije branilci. Kmalu po 10. se je zaključil trojanski proces. Sodnik je še dovolil obsojencem razgovor z njihovimi sorodniki. Prisotna je bila tudi mati Antonije Trdinove, stara ženica, ki jo je proces, še bolj pa sodba docela strla. Med splošnimi komentarji je množica, ki je z izredno napetostjo sledila izvajanjem senatnega predsednika dr. Kralja, polagoma zapustila dvorano. (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D OGLASE za velikonočno številko »Slovenskega Naroda« sprejema uprava šc do petka 30. t. m. do 6. ure popoldne. — Mali oglasi, beseda 50 para. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□t Živilski trg pred prazniki Ljubljana, 2S. marca. Xa živilskem trgu so gospodinje že v predpraznični vnemi. Precej že kupujejo najrazličnejše dobrote, največ pa sele pripomočke, odmosno »surovine* za svoje imenitne izdelke. Predvsem jim delajo skrbi potice, zlasti, ker so orehova jedrca letos tako draga, namreč po 30 Din kg. Cenejše so rozine, po 12 Din, toda ljudje bolj čislajo orehove potice. Tudi medene niso posebno priljubljene, vendar gTe med zadnje čase precej v denar in prodajalcev je čedalje več. Najdražji je cvetlični mei, po 20 Din kg, doc i m je bojev po 18 Din, ajdov pa po 16 do 3 ~- N'a zelenjadnem trgu se gospodinje precej zanimajo za hren. ki je važen sestavni del velikonočnih dobrot. Zato je tudi tako drag, skoraj kot gnjat Korenjake prodajajo po dinarju in gospodinjam se ne zdi noben dovolj debel. Na salato, ki je je bilo danes zopet ogromno, gledajo gospodinje zdaj nekoliko omalovažujoče. Da je danes post po pratiki, gospodinje tudi niso hotele vedeti in kdo bi tudi naj mislil na post, če ves tede© misli na praznične dobrote. Zato gospodinje niso vpraševale Po aleluji, repnih olupkih, ki jih pa tudi ni bilo mnogo naprodaj. Najbolj živahno je 'bilo na perutninskem trgu, ki je zadnje čase razširjen na zelenjadni. Gospodinje so danes zelo kupovale jajca in je sreča, da cena zaradi tega ni poskočila. V splošnem so jih prodajali po 50 par komad. Gospodinje ne mislijo na to, da se bodo jajca podražila, vsaj tiste ne, ki se še ne zalagajo z njimi. Zopet druge jih pa kupujejo v bojazni, da bo cena poskočila čez noč, kar bi ne bilo nič čudnega. Mesarji so vabljivo razobesili gnjati, ki vise kot dolgi venci pod stojnicami. Temaorjava barva je tudi prijetna za oči, vsaj, če gre za gnjat. Cene pa tudi niso baš strašne, saj je precej gnjati tudi po 18 do 20 Din kg in suho meso tu in tam celo po 16 Din. Seveda, če si nekoliko izbirčen, moraš poseči po gnjati. ki je na trgu po 20 do 22 Din kg, dočim prodajajo fino V delikatesnih trgovinah po 24 do 28 Din kg. Gospodinje si zelo prizadevajo, da bi vražje cene ne pokvarile meščanom praznikov. Nov razmah smučarstva Ljubljana. 28. marca. Se večji razmah smučaisstva se nam obeta prihodnjo zimo, ko se bodo vrste smicariev znova pomnožil? in ko bodo še nove množic3 smueanev uživale radost in črpale zdravje na (snežnih poljanah v čarobni zimski naravi. Od leta do leta se pa smnCazstvo pri nas ne samo širi, temveč tudi lepo organizira in izpopolnili\i. Prihodnjo zimo storimo v tem posleđn zopet v*l:k korak nar>rei. ko bo odprta najširšim krosom smučarjev naša prelepa Dolenjska iz idealnimi smuškimi tereni in ko dobimo prvi smučarski dom na dolenjskih tleh. Naš najmlajši snu ča rak i klub SK Polž, ki \* min;sttrstvo za teljflBO vzgojo naroda že potrdilo njecova pravila, je namreč pokrenil akcijo za zgraditev smučarskega doma pri Sv. Duhu nad Višnjo noro. Ta misel ie bila povsod navdušeno sprejeta in klub se is že lahko pr?pričaL da ima mnogo prijateljev, ki mu bodo po svojih nai-bolišib močeh pomazali organizirati na Dolenjskem smučarstvo in zaraditi tam še letos prvo smučarsko postojanko. Podprite prvi dolžniški smjčarski klub. postanit* njegovi člani in pomagajae onim. ki hoo'io pomagati tudi našemu siromašnem j doleni-skemu ljudstvu! Člane sprejema v Ljubljani uradnik glavne carinarnice in klubov tainik g. Janko Gnezda, v Višnji gori podpreul ?dnil< finančne kontrole in klubov tehnični referent g. Franc Dežman. v vai<»eb okrocr Sv Diha pa odbornik s. Ivan Zupančič. Članarina znaša letno za člane 12 Din. za soproge olanov in za prebivalce vasi okrog Sv. Duha 6 Din. za dijaka in naraščaj pa 2 Din. Ustanovni Plani pla?Ho 100 Din. Stanovanjski najemniki — nezavedni V Ljubljani je okrog 20.000 stanovanjskih najemnikov, organiziranih ie pa samo dvajsetina Ljubljana. 28. marca. Ubc;ii zbor Društva stanovanjakih najemnikov, ki je 'bil snoci v s a lom u -Tri levu«, je pokazal predvsem, da se stano-vanjakian najemnikom sploh ne sanja, kaj pomeni organizacija. Prizmati jim moramo sicer, da zaiajo tarnati povsod in pri vsaki priliki, ne vedo pa po večini najbrž, da se jian nudi organizacija, ki bi jim lahiko pomagala. Udeležba je bila tvrednvj slabo spričevalo o njihovi zavednosti. Predsednik Drago ćmferin je poročal, da so bila vsa prizadevanja društva za aniianje najemnin — zaman. To je pa treba pripisovati predvsem stanovanjskim najemnikom, ki se ne oklenejo svoje organizacije. V Ljubljani je okrog 20.000 stanovanjskih najemnikov, a organiziranih je. samo dvajsetina. Društvo je naletelo povsod na gluha ušesa, kamorkoli se je obrnilo v zaščito interesov stanovanjskih najemnikov ter ni prav za prav napravilo niti koraka naprej od lani. Predse i nik društva hišnih posestnikov je trdil, da so se najemnine same reguliraJe in da je stanovanjska zaščita nepotrebna za vedino. Toda niso se znižale, temveč celo zvišale. Znižale so se namreč le za draga stanovanja, ki jih je itak mnogo praznih in ki se iz njih najemniki selijo čedalje bolj, docim je malih stanovanj še vedno premalo, zlasti higijeničnih; za mala, modernizirana stanovanja iti stanovanja v novih hišah v mestu je vselej po več reflektantov hi jih najemniki tudi drug drugemu draže, saj se trgajo zanje, kot da so na licitaciji. Zato pač lahko drže hišni posestniki visoke najemnine in jih bodo, dokler se ne bodo najemniki organizirali. Tajnik J. Kobal je poročal, da je imelo društvo 16 odlbarovih sej in da je sklicalo junija protestni shod v Unionu, ki pa ni bil dovolj dobro obiskan kljub propagandi in sodelovanju strokovnib organizacij — stanovanjski najemniki se ne zanimajo aa tako važna vprašanja, ki so v tesni zvezi z njihovo eksistenco. Tajnik je naglasil, da je društvo podpisalo znano spomenico na Nj- Ve!, kralja (nekateri so I Danes zadnjikrat monumentalni film V znamenju križa ZVOČNI KENO IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9 Vi uri zvečer Cene 4.—, 6.— ln 8.— Din Nu Veliki četrtek in petek kino zaprt Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda, 28. marca: INR1. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. četrtek, 29. marca: -INRL Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Petek, 30. marca: ob 15. uri INRI. izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Sobota, 31. marca: zaprto. N ielja, 1. aprila: ob 15. uri INRI. Izven. Cene od 20 Dim navzdol. Ob 20. uri Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Znižane cene. Premijera »Bratov Karamazovih« v dramatizaciji Cirila Debevca bo v četrtek 5. aprila. Opozarjamo na ta izredni dogodek v drami že danes. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda, 28. marca: zaprto, četrtek, 29. marca: zaprto. Petek, 30 marca: ob 19. uri Parsifal. Izven. Znižane cene Sobota, 31. marca: zaprto. Nedelja, 1. aprila: ob 15. uri Parsifal. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2. aprila: ob 15. uri Plee v Savoyu. Izven. Znižane cene. Oh 20. uri Poljska kri. Premijera. Izven. V petek 30. L m. 5e poje v operi NVagnerjeva svečana igra »Parsifal«. Pri predstavi, ki zahteva izredno velik aparat, sodelujejo pomnoženi zbori. Predstavo vodi ravnatelj Polič, ki je delo muzikalno in režijsko postavil na oder. Vsled izredne dolžine opere je po prvem dejanju 40 minutna pavza. Začetek vsakega dejanja naznanijo fanfare z balkona oper«. Za predstavo veljajo znižane cene. Premijera Nedbalove operete »Poljaka kri«, ki je osvojila s svojo mjplodioz-nostjo in ljubeznivo humornostjo vse svetovne odre, bo na Veliki ponedeljek zvečer ob 20. uri. Opereta je popolnoma na novo opremljena, zrežirana in ima tudi predelan tekst kot podlago. Predstava je izven abonmana. Vinski sejem in razstava v Ljutomeru Ljutomer, 27. marca. Podružnica vinarskega društva v Ljutomeru je priredila 20. t. m. v hotelu g. Res-nika vinsko razstavo in sejem. Razstava je bila dobro obiskana, kajti že pri otvoritvi je bilo zbranih nad 100 posetnikov. Ob 9. je predsednik g. Žemljic Fric pozdravil navzoče, posebno zastopnike oblasti in strokovnjake, ki so se udeležili otvoritve. V imenu mestne občine je pozdravil navzoče tudi g. župan dr. Žmavec želeč prireditvi obilo uspeha. Po otvoritvi se je začela živahna po-skušnja vina, ki je trajala do 8. zvečer. Ze okoli 10. dopoldne je bilo zaznamovanih več prodanih vin V celoti se računa, da je bilo prodano ca 300 hI vina, kar je zelo malo napram lanski vinski razstavi. Kupovali so po največ domačini Inozemcev je bilo več na sejmu, a vsled težav pri izvozu so vse kupčije ostale vezane na pogoj, da se dobi tozadevno uvozno dovoljenje. Kmetska vina. če tudi dobra, so že vsled teaa cenejša Prodajalo se je vino novo od 4.50 naprej, staro vino od 5 25 do 9.50 Din. Razstavljenih je bilo 186 vzorcev vina mešano in sortirano, več letnikov iz ijuto-mersko-ormoskega, gomjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Odlikovala so se posebna sortna vina. zlasti muškatni damescenec, muškatni silvanec. dišeči tia-minec, renski razling in beli burgunder Nekateri vzorci vina so že popoldne zmanjkali. Vino je že prejšnji dan ocenila komisija. V$ako razstavljeno vino le dobilo svojo razaašall iz poeeta|fe namenov goffefice, da društvo tega ni storilo) !>nist\<> je na \t«talo stike z drugimi organizacijami »ta-novanjskih najemnikov v državi in v z\»-zi je bilo s strokovnimi oirtfljurljaml Resolucijo, ki je bila »preji ta na anodu, &o poslali na vsa pristojna mesta in pn slancem Tu>U pri ministru /a socijahi politiko bo intervenirali. (1. minist.r Pm ctjj je ob tej priliki Uja\i!. tla bo stan" vanjsko vprašanje rešeno definitivno po izvedbi dt*ceutralizacije lirzaviie upravi >e preden bo siu-fj^t zakon «• ureditvi ol čin, kar se pa ni zgodilo. Društvo je Imel. mnogo administrativnega dela. LTslutben« ga ima uradnika v lokalu v nebotičniku, kjer daje nasvete članom Zaradi spoi . osiješke in t>ušaške organizacije staiio vanjskih najemnikov z zvezo v Zagrutm lani najemniki niso imeli kongresa v državi in ljubljansko društvo je uavezan« predvsem samo nase, ker je nevtralno 1 sporu. Med letom je pristopilo L'"0 elanov. 94 pa izstopilo. Blagajniško poročilo, ki ^a je poda! J. Badiura iz/kazuje ugodno imovinsku stanje izdatki znašajo 1S.-I24.50 Hin, pric^ spodariH so pa 125 Din. Društvena imovi na znaša 1153 Din. Predsednik je predlagal sprememb., pravil v dveh točkah, kar je bilo sprejo« brez debate, namreč, da se »niža prlatov nina od 20 Din na 10 Din in da bo lahli ođfoor sklepal z absolutno \ečino glasov. Volitve so vsako tretje leto in bi jih letos še ne bilo treba, a odbor je ods.t. pil solidarno, da bi lahko vstopili vam tudi drugi. Izvoljeni so bili za odlboreik«' D. Ceferiii, A. čotar, i n ž. Otabal. V. Kra vos, I. Sedlar, insp. Mlejnik, M. alartela. čeva, J. Sfiligoj, A. S-ramel in A. Brecelj; za namestnike: J. Jugovič, J. Kotoal, i, Virant in P. Vertačmik; v nadzorstvo: J. Božič, A. Pire in Anfca šionenc; nametati, ka: J. Badiura in prof. V. Lapajue. Pri raznoterostih so se bavili piet-vsem z vprašamjeoi, kako bi zbudili zanimanje stanovanjskih najercnntfkov r.a društvo. točko strogo po ocenjevalnih predpisih. Najboljši oceni sta dobili dve vrsti, drugo 10 vrst itd. Razstava je pokazala, da je ljutomerčan vreden svojega svetovnega slovesa in da je taka reklamna prireditev potrebna vsako leto, da nudi bližnjim in daljnim zaniman-cem veliko zbirko vina za poskušnjo in v nakup. Želeti bi bilo, da tako prireditev podpira vlada in druge ustanove. Zato je obžalovati, da je kmetijsko ministrstvo sporočilo, da ne more dodeliti podpore za vin&k'. sejem. Nakazali so podporo Udruženje trgovcev, Ljutomer, Sreski kmetijski odbor r Ptuju in tvornica za dušik v Rušah, nekatere druge ustanove pa so obljubilo pod poro. Vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da je ta vinski sejem in razstava tako lepo uspel, so tem potom najlepše zahvaljuje odbor. SAMO SE DANES VLASTA BURIAN kot Revizor iz Petrograda »ELITNI KINO MATICA« Predstave ob 4., l.y4 ln 9. V4 Na Veliki četrtek in petek kino zaprt KOLEDAR. Danes: Sreda, 28. marca katoličani: X -neaz Kap. Uma, pravoslavni 15. marca. DANAŠNJE PRIkEDITVE. Kino Matiea: Revizor iz Petrocrraclfl. Kino Ideal: V znameni j križa. Kino Dvor: Mumija. Kino Šiška: Izgubljene hčere. Društvo juga^lovenskih obrtniko?: obrtniško ecepodarako zborovanje ab 19. v veliki dvorani Kazine. Društvo »Skrb ta mladiuoc občni zbor ob 20. pri Bon čari u, Sv. Petra cesta 41. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bohince, Rimska cesta 24, dr. Krnit, Tyr§eva c?sta 14, m Leustek. Recdieva cesta 1. *$xt*eel sita v pisarni in ubijaš čas 4 mazanjem papirja. Kar se odpro vrata, ne počasi, temveč naglo, energično, ln na pragu stojt otroče, slabo oblečeno dekletce, 3 pisanimi butaricamt v rokah in pod pazduhama ... Kupite... kupite, saj so poceni in lepe... Kupite... Ta klic se čuje zadnje čase vedno pogosteje, vse, karkoli želiš, ti prineso ubogi ljudje na dom ali v pisarno, da ti je treba samo šteti denarce, pa si z vsem založen. Toda zlo tiči baš v tem Štetju denarcev. Če bi kupil od vsakega teh krošnjarjev le malenkost, bi ti od mesečne plače ne ostalo nič. In kam boš z butarico, saj ti je življenje naložilo na pleča dovolj težko butaro. A dekletce te uporno gleda in ponavlja s hripavim glasom: Kupite, butarico ku pite. saj je poceni... \e verjame, ko od kimaš z glavo, ne da se odpraviti, ko ji odgovoriš, da ne rabiš butarice in da tudi denarja nimaš. Končno pa le spozna, da s kupčijo ne bo nič Srdito te pogleda, oči sc ji zlobno zasvetijo, obrne se na peti in zaloputne vrata za seboj. Zunaj pa zakriči / osornim, izzivajočim glasom: — \o, le počakaj, drugo leto pa pridemo s palicami! Revše morda še v šolo ne hodi, pa že nosi v mladem srcu tako silno mržnjo do ljudi. K am jadramo? LJUBLJANSKA BORZA. Devize- Amsterdam 2310.13 — 2321.49. Berlin 1860.14 — 1370.&4. Brusili 800.52 — &04.46. Curih 1108.35 — 1113.86, London 174.75. — 176.35. Newyork 3405.50—3433.76. Pariz 225.88—227.—. Praea 142.31 — 143.17. Trst 293.90 - 296.30 (premija 28.5 odst.V Avstrijski šilirtcr v privatnem klirinsru 9.15 —9.25. INOZEMSKE BORZE. Curih. 28 marca. Pariz 20.88, London 15 80. N*wyork 909 75 Bruselj 72.225, Milan 26.50. Madrid 42.20 Amsterdam 2o8.42n Berlin 122.90. Dnnni 56.80. Praca 12.847' Varšava 58.335. Bukarešta 8.06. tev 71 »SLOVENSKI N A R O D«, vinah. Iz LiuMfane —lj poljslii praznik v LJubljani. V opernem gledališču i a bila snoči svečana proslava maršala Pilsudskega. Prisostvovali so ii odlični predstavniki naše iavnosti. svečano razpoloženje ie pa Še povečala navzočnost poljskega poslanika na našem dvoru dr. Sebuarzburii-Giintheria. ki ie imel pomemben govor o poman u proslave in o prijateljskih slikih med obema državama. Proslavi ie prisostvoval tudi poliski generalni konzul v Zagrebu dr. Albert Fiedler. Proslavi je sledila vprizorit^v opere VH alka..-., ki bomo o nji poročali jutri. —lj Zaključek Zadružne šole v Ljubljani. V torek dn«> 27. t. m. se ie izvršil slovesen zaključek letošnjega zadružnega tečaja na Drž. dvor. trgovski >oli v Ljubljani. Ravnatelj g. Josip Gogala le pozdravil zastopnika kr. banske uprave g. inž. JelaČina in zastopnika Zveze slov. zadrug v Ljubljani g. tarnika Schauerja ter podčrtaval važnost Zadružne šol«3, katere namen ie izobraziti kmetske fante in može za sposobne zadružne delavce. Nato i3 podal neka^ statističnih podatkov. Zadružna šola se je tek. šol. 1. pričela dne H>. oktobra 1933 in ie traiala do 27. marca 10*34. V šolo ie vstopilo 30 udeležnikov, od katerih sta dva izstopila. Udeježniki so bili i7 14 različnih erezov dravske banovin s. dva a vzel katastrami čisti dohodi. Kot pre-zado&eni kmetovalec se smatra oni. čigar lolg prenese tokratni kataetralni čisti do- x!ek. — Ugodnosti za posetnike gledallSea * dežele. Uprava Narodnega gledališča v Liubllanl nudi vsem posetnikum pasiionske igre INRI in Parsifala 25odstotni popust :>ri nakupu vstopnic, ako 6P izkažejo pri blagajni z žigom domačega župnišča ali Šolskega u.prnv;telfsrva. Ta popust velja izključno za goste z dežele. — Rohlekov dom na Begunjšcici bo ot-vorjen o.i 1. aprila dalje ob nedeljah in prazn i k ih. Dostop mogoč brez smičk. — Avtonroea 0. Žužek. Ljubl'ana — \ odice — Cerklje — Kranj in obratno naznanja, da se bo vozilo ooČenši z dnem 30 marca 1034 na imenovani progi namestu naravnost iz Vodic v Sp. Bmike — Cerklje iz Vodic skozi Ž-ei*1 — Nasovče — Lahovč^ _ Sp. Brniki — Ce-rklje — Kranj in isto-tako obratno. Vozni red ostane neizpreme- — Razpi«ana s?nžba. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje mesto šefa gradbenega oddelka. Prošnje je treba vložiti đo 15. aprila. — Vreme. Vremenska napoved praA-i, 'a bo vaernoma oblaono, spremenljivo vre- PRIDE! FRANČIŠKA G A AL! C S I B I FRANČIŠKA G A AL! PRIDE! slovenskega ozemlja i/. Italije, eden pa iz Avstrije. Tečajnjkj so dosegli naslednje učne uspeha: 5 jih ie prejelo izpričevala z odličnim uspehom. 12 e prav dobrim, 13 z dobrim in 3 z zadostnim uspehom. Stirie tečajniki so dobili nezadostno oceno. — Po nairovoru g. ravnatelja se jo vršil pregledni izpit iz vseh predmetov, da so gg. zastopniki dobili vpogled v obsežno d^lo. ki se izvrši v zadružni Šoli in da so spoznali, v koliko so si udeležniki nrisvoiili predelano snov. Tečajniki so odgovnrjali prav dobro. Po izpitu je g. Schauer čestital g. ravna« teliu in vsem gg. predavateljem k izbornim uspehom, zahvalil s* je za njihov tnid in prosil, da tudi v bodoče tako požrtvovalno delajo na pol tu izobraževanja zadružnih delavcev. Tečajnikom pa ie čestital k njihovim uspehom in iih ie pohvalil. k?r so tako pridno sodelovali in si nabrali toliko znanfa. G. ravnatelj ?i t-c zahvalil za čestitke in prosil gg. delegate, naj po njih zastopane korporacije ohranijo tudi v nadalje zadružni šoli svoio moralno in materi-lalno pomoč. Povdarial ie, da je potreba zadružnih delavcev še vedno velika, ker od dosedanjih absolventov zadruž. šole (skupno jih i 3 dovršilo šolo 5GS) pride komaj po *n absolvent na dve občini dravske banovine. Zato je nadaljnje ddovanje zadružne šole nmno potrebno. Vsaka zadruga bi morala imeti temeljito zadružno , izobražene Hudi v svojih odborih. Tako izobrazbo nudi edino zadružna šola, ki ie vsled tega za naše gospodarske razmere nujno potrebna. Zato je izrazil g. ravnatelj prošnjo, nai bi Zadružna zveza in Zveza slov. zadrug, ki sta v tekooem l°.tu financirali zadružno šolo in plačevali prva Din 18.346. druga na Din 9329. tudi v prihodnjem letu in še dalje nudili financiielno možnost, da bo zadružna Šola nadaljevala *>voie izobraževalno delo. S pozivom, naj udeležniki dobro in plodonosno uporabijo svoje znanje pri zadrugah svojega domačega okoliša in nai ohranijo v svoiih srcih bodrilne beseda o državljanski zavesti in državljanskem ponosu ter jih širijo v narodu, g. ravnatelj za-feliučil l»tošnii zadružni tečai. Še na veliki petek I dopoldan prinesene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarna JOS. REICH —li Praški pevski ibor >Sniatanac kon-centira v veliki unionski dvorani v četrtek dne 5. t. m. ob 20. uri z izbranim sporedom. Je to naiboljši češki zbor polig zbora moravskih učiteljev. Občinstvo opozarjamo na> ta koncert, za katerega so vstopnice že v predprodaii v knjigarni Gla«*>eine Matice po običajnih koncertnih cenah. —li Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši uakup pri Fr. 1*. Zajcu, izprašan em optik j. Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. 3-T —li Velikonočne raiglednice Ciril Metodove druibe se dobe v trgovinah, trafikah in CM pisarni. Beethovnova ulica Št. 2. —lj Po brezkonkurenčnih cenah prodaja moško perilo, nogavice, samoveznice. naramnice in vse druge modne potrebščine M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. —lj Teden moške mode je zanimiva razstava najnoveiših modnih vzorcev za obleke, plašče. 6raiee itd. OgUjte si izložbe in zalogo specijalne trgovine Novak na Kongresnem trgu. Drzen vlom v Depali vasi pri Domžalah Vlomilec Anton Pire, k! ie že v rokah pravice, je odnesel posestniku Francu Pavovcu ročno blagajno Domžale, 28. marca. V ponedeljek zjutraj je bil v Depali vasi pri Domžalah izvršen drzen vlom. Neznani vlomilci so s podstrešja posestnika Franca. Pavovca odnesli ročno blagajno, ki je bilo v njej okrog 3000 Din, več cekinov in 14 hranilnih knjižic s skupno vlogo 314.000 Din. O vlomu je bila še dopoldne obveščena domžalska orožniška postaja in komandir narednik g. Skok je ukreni) vse potrebno, da bi vlomilce čimprej izsledili. Nekdo je videl mlajšega moškega v črni obleki bežati proti Lukovici. Domžalski orožniki so telefonično in brzojavno obvestili vse bližnje postaje, zlasti so pa opozorili Lukovico. Kmalu so lukovški orožniki pod vodstvom komandirja narednika Barleta v Rakovčah aretirali nekega mladeniča, ki se ji mje zdel sumljiv. Ko so ga prijeli, je dejal, da se piše Cuzak in da je doma iz Kamnika, pri njem so našli tisočdinarski bankovec in Šest cekinov po 10 kron. Lukovški orožniki so dozdevnega Cuzaka od-premili v Domžale, kjer je pa komandir Skok v njem takoj spoznal 30-letnega potepuha, že večkrat kaznovanega Antona Pirca. rojenega na Žalah pri Kamniku. Pri zasliševanju je Pire zatrjeval, da je cekine podedoval po nedavno umrli teti, a *jurjanailepšk primer. Zdai bodo caeto zravnali in pošteno utrdili cestišče; delajo že VfČ dni. Cestišče bodo znižali vzdolž Lu.kmnnovih hiš in s? naprej od gledališča po Erjavčevi cesti. Pred ulcciališčem ie hud greben. Upamo, da bodo tlakovali tudi cestne prehod-^ proti crle-dališou. da n? bo več tako odrezano od sveta ob deževnem vremenu. —lj Kino. Popoldne in drevi se bomo še krohotali »Revizorju«, jutri in v petek pa ne bo predstav, pač bo pa v soboto ob 19.15 in ob 21.15 v kinu Matici velika premijera že težko pričakovanega filma *CsibU z vročekrvno Frančiško Gaal v naslovni vlogi. Lahko se zanesemo na velik uspeh, saj nam kino Matica za praznike pripravi vedno kaj prav posebnega, prav tako pa tudi ZKD dobi za praznike najlepši film Riharda Tauberja »Velika atrakcija«. Za pirhe je ZKD znižala tudi cene na 2.50. 4.50 in 6.50 Din, da bo lahko imel vsakdo največji užitek. _lj Bluze, damčfko perilo, torbice, trpežne nogavice in rokavic* Vam nudi v nainoveiši modi tvrdka Miloš Karničnik, Stan trs 8. —c Društvo Sola in dom na dri. dvo-razredni trgovski šoli v Celju ie imelo dna 24. t. m. redni letni obtmi zbor. Po poročilih funkciionariev ie bil izvolien nov odbor, ki ga tvorijo erg.: predsednik Alojzij Mihelčič, tajnik Konrad Fink, blagajnik prof. J. Ažman, odbornika ZidanSek in M. Hohniec. DrnStvo bo v prihodnjem letu priredilo roditeljske sestanke, ki bodo združeni s primernimi predavanii- —c Umrla ie v tor?k dne 27. t. m. zmir trai v Narodnem domu v Geljj v visoki ©ta-rocdi 81 ld vdova po šolskem nadzorniku ga. Mariia Leitgebova. roj. Pirkmaierieva. mati trgovke ?e. Ane Salmioeve v Celil Pogreb bo v četrtek dne 29. t. m. ob 16.30 iz mrtvašnic? na okoliškem pokopališču v rodbinsko grobnico. V celjski bolnišnici ie umrla v nedelio dne 25. t. m. lOletna ko-čarieva hčerka Angela Goriškova iz Bukovja pri Marijagradcu. v ponedeljek dne 26. t. m. pa 441etna ž^na posestnika, gostilničarja in mesarja era Frančiška Sev-škova iz Braslovč. —c Izcublieno in najdeno. Dne 23. t. m. ob 15. je bila izcubliena na celiskem kolodvori riava ženska usnjata torbica 6 ered-nio v&olo denarja, potnim listom na ime Marijf Smeikalove z Brega pri Ptuiu, tovornim listom in drobnarijo, dne 22. t. m. pa ie bil naiJen v neki treovini v Prešernovi ulioi okrog 150 Din vreden zelen otroški HubertiTe plafeč. Pred dnevi se \i zatekel h ge. Ani Jan&evi v Ipavčevi ulici št. 14 rjav. belolisast lovski pes. Lastnik dobi psa pri ge Jancevi. Iz Kamnika — Za gospodarski napredek sreaa. Zadnjič smo priobčili neka i podatkov o gibanju naišega gospodarstva. Iz njih ie bilo razvidno, kako padajo dohodki, kar v najveći i meri občuti kmečki živeli v kamniškem srezu. Tr?ba ie zato. da mu nudimo čini več možnosti, da si z umnim gospodarstvom izboljša svoi položaj. V tem pogledu gre veliko priznanje kamniškemu kmetii-skemu obenem i zboru in oblasti, ki vneto podpirata vsako inicijativo za zboljšanje in naprfdek kmečkega gospodarstva. Lstos smo že imeli kmetijski tečaj v Trzinu, gospodinjski težai v Tuhinjski dolini, pretekli teden pa tridnevni sadjarski t^čai v Prevoiah v Moravski dolini. Udeležba na vs^ri tečaiih ie pokazala, kako si liudstvo ,Tji ponika. Tet«i v Prevojah. ki je bil na-menian sadjarskim pomočnikom, je obsegal dnevno poleg dveh ir teoretičnega pouka razna praktična d*>;la na terenu, predvsem eaienje, čišČ3nie. obrezovanje in cen-lienie sadnega drevia. Tečaia se ie udeležilo okrog 50 sadjarjev iz vseh občin brdskoga sodnega okraja. Predavali so šolski uoravrt-eli g. Horvat iz Ihana, banovinski referent za sadjarstvo g. Flego in ereski kmetiiski referent g. Hladnik. Krr ie bil to menda edini podobni sadiarski tečai v ve?i banovini, gre kamniškemu sreskemj kmetijskemu odboru za njegovo delavnost polno pri-m^nte! — Planinski paznik na Bibi. Kakor znano, je banska uprava uredila na Menini nlfmfni na svoj »m nosestvu Biba vzor«»n pašnik za vzgojo mlade plemenske živine. Kmečki gospodarji, ki so zadnji dv* leti oddajali svoio živino na banovinski pašnik na Bibo. se izredno pohvalijo z uspehi planinske paše. Banovinsko posestvo bo tudi v le*tosni3m letu sprejelo v oskrbo do 100 glav živine, predvsem iz kamniškega sreza. Reflektanti imajo po veliki noči le še par dni časa za prijave. Iz Maribora — Ukradeno kolo. V ponedeljek zvečer >e neznani storilec ukradel šoferju Basu Henriku Lzprsd glavna pošte na Slomškovem trgu kolo znamke >Centra*, Črno ples-kano in ima evidenčno štev 77009. Ba5 ie s tatvino oškodovan za 900 Din. I NE ZAMUDITE priložnosti in naročite takoj našo revijo, ki je za Veliko noč izšla v zelo povečanem obsegu „NAŠA POTA" Celoletno Din 60.—. Ljubljana, Poštni predal st. 114 — Gospodar mu je v sili dal delo pa ea ie za plačilo okradel. V času, ko ie vsakdo zadovoljen, da le zasluži košček kruha, se še vendar najdejo liudie, ki plačtmio dobroto z nepoštenjem. Med teiini ie tudi kolarski pomočnik Raih Franc iz Maribora. Dolgo ie brez posla in iskal ie vsepovsod d'?ia, končno se je zatekel v Sv. Lovrenc na Pohorju k nekemu kolarskemu mojstru. Po dolgem moledova/njru ga je ta sprejel v službo za pomočnika. Nepoštena žilica pa Francu ni dala miru. Mikala ga Je gospodarjeva srebrna žepna ura e prav tako verižico Ko se mu ie nudila prilika, je vlomil v omaro in ukradel uro. Ker oa ie bilo v omari 250 Din in pa srebrna doza, ie tudi to izmaknil Seveda je gospodar kmalu izsledil tatu. kajti izdala ga ie ura. ki jo ie oodanl svoji izvolienld. V soboto jo obsodil Raiha tričlanski senat tukajšnjega okrožnega sodišča na 6 mesecev strogega zapora ber na izgubo častnih državljanskih pravic za dve Je ti. Iz Ivančne gorice — ŽiFljenje v Sokolskem doma. V Sokolskim domu vlada v zadnjem Času izredna živahnost, tako da mora biti dvorana vsak večer odprta. Člani dramatskega odseka študiralo posrečeno veseloigro-tride-ianko. ki jo bodo vprizorili na Belo nedelio. Telovadci-član i vežbajo pod vodstvom nače mika br. Julija Jančigarja prost? vale za velika poletna sokolska zleta v Sacraisvu in Zagrebu. Prav tako pridni so številni naraščainiki; ko bo toplejše, prične s telovadbo tudi deca. Šolski upraviteli v Polju br. Samec Franc ie ustregel veliki vnecni kmetskih fantov za petje ter prevzel pouk fantovskega pevskega zbora, ki se vrSi trikrat tedensko v Sokolskem đorai. Tuć' tamburaški zbor bo v kratkem nadaljeval z vajami. — robalinotvo pred cerkvijo. Butare igrajo na cvetno nedeljo zlasti na deželi mnogokrat kaj vidno vlogo, sai se ne zgodi preveč redko, da 6i nadebudni fantiči m-^d seboj z nMmi hrabro strojiio hrbtišča ter taiko poravnavajo med letom nastale spore in prepire. Ti fantiči pa so si v teku let prisvoiili ored glavnim vhodom v stisko cerkev še neko posebno, doka i " čudno »pravico«, ki obstoja v tem. da ne srn? na cvetno nede>lio nobena ženska skozi glavna vrata v cerkev, sicer padejo po niei vsi bu-tareši. ki etoie tam okoli. Ta pobalinska >Dravica«. ki ie bila pred leti že oelo predmet tožb. kaiti dogodilo se je. da so dekletom i butarami raztrgali svilene bluze, ie že nekaj časa počivala. toda na Mošnio cvetno n*delio le zopet oživila. Ker ni šlo n*kaf šensk k maši «»ke*f stranska vrata marveč skozi glavna, kakor atoer ponavadi Ali ste si kdaj ustvarili sliko o velikanski količini perila, ki ga mora gospodinja v štirih desetletjih oprati za svojo družino? Ali ste že kdaj pomislili, koliko neskončnih ur se je morala sklanjati nad pralnim čebrom in mencati in otepati perilo? Moderni ženi se dandanes ni več treba ubijati s perilom. Zakaj dandanes pere Schichtov Radion sam. Tako lahko je zdaj to: A) zvečer se perilo namoči, B) drugo jutro se Schichtov Radion v mrzli vodi raztopi, v raztopini pa se potem kuha perilo vsaj 15 minut, C) nato se perilo izpere naj-poprej v topli, potem v mrzli vodi, dokler ni voda čista m.min perilo je oprano! Brez mencanja, brez otepanja prizanesljivo in hitro kakor sneg belo perilo s Schichtovim Radionom. Ne muči se! Vk&mi SCHICHTOV DION ob nedeljah, so lih nekateri mlečnozobnika začeli pred slavnim vhodom kratkomalo obdelavati z butarami, ter tako res junaško račevati svoio fantovsko čast. Vprašanje p« be, če ne bo nrihovo rinastvo imelo neprijetnih posledic, karti primerno plačilo pred oblastvom bi bilo povsem na mestu, — Preprečena nesreč*. V nedelio so se ivanJki Sokoli udeležili Jurčičeve proslave Sokolskega društva v Smartnem Pri Litiji, kamor so se odpeljali z avtobusom. Zvečer bd se jim pri povratku skoro pripetila nesreča. Ko so se vračali mimo Vagenšperka doli proti Suhemu Javorju. \^ v zad- njem hipu zapazil na ovinki, d št položen preko ceste velik tram. Le s t^Tavo ie zavrl avtobus, da ni zavozil nani ter zdrknil s ceste. Zanimivo ie. da so bile že lani na tai oeeti Sokolom iz Ivančne gorice, vrača-jočim se ponoči iz šmartn?ga, položen^ preko poti prav take ovire, tudi oČividno z namenom, da bi povzročile nesrečo. Ali gre za navadne zlikovce, ki počeniaio to v svo-zlobni brezvestnosti ali za zaplotniške sovražnika sokolstva, bi bilo vsekakor po trebno ugotoviti ZVOČNI KINO »SOKOL&KI DOM* V AI6K1. Samo ie dan*« ob >/t7. 10 Vi9. ari film i UrSuJo Grabley to Paul Heidemanom Izgubljene hčere Vsi iisnaaji posnetki mima al v nail J rta vi.. Mostar. Sarajevo, Dubrovnik Io Hercegovina Dopolnilo nov zvoenl tednik. Pride za Veliko noć: Rlhard Tauber ZEMLJA SMEHLJAJA 99999999999999999999999 0^^^1673821673731^73161684^37673 »SLOVENSKI N A R O D<. dne 28. marca 1934 *• 71 Podsod du Terrail 19 Zdravnikova tajna R o m a d — Poglejte na dno vode, — je odgovorilo dekle. Stražmojster se je sklonil nad jarek, kjer so se videli na dnu sledovi stopinj, toda namestu enih so se videli dvojni sledovi. Ene stopinje so bile široke, očividno iste, ki so jih videli že od kraja umora, druga noga je bila pa manjša in bosa, sodeč po tem. ker so se v blatu videli odtisi prstov. Stražmojster še vedno ni razumel, za kaj gre. — Le dobro poeiejte. — mu je dejala Srn ca, — voda tu še ne stoji dolgo, kvečjemu od včeraj. Ker pa ni tekla, ni mogla zabrisati sledov dvojnih stopinj; tod sta hodila dva Človeka, ko je bil jarek še suh. — Saj bo nemara res rako. — je pritrdil orožniški stražmojster. — Le poglejte, trava ob jarku je Dom and rana. — Da. — No. to pomeni, da je oni, ki je bil bos, tu pred zločinom sedel in Čakal, da se morilec vrne. In v podkrepitev svojih besed je lK>kazala, da so sledovi obojih nog tu zelo blizu skupaj, da vodijo čez jarek in da so mnogo globlji, kar je pričalo, da je moral drugi nekaj časa čakati prvega. Namestnik državnega tožilca je vse temeljito pregledal, zapisnikar si je pa vse zabeležil. — To so čisto jasne ženske stopinje, — je dejala Srnca. Se ■ nekaj korakov in v jarku ni bik> V3Č vode, temveč samo droben pesek. Tu so dvojni sledovi izginili. Na obeh straneh jarka je pa raslo gosto grmovje in v njem je Srnca kmalu opazila več zlomljenih vejic. — Počakajte, nova misel mi je šinila v glavo, — je dejala. — Morilec, ki je šepast in ki bo najbrž Maubert, ni umoril lorda iz osvete. — Oho! — Umoril ga je zaradi denarja. — Kako moreš to vedeti? — Čudno se mi zdi, da, če je prišel do tu ... — No? — Je prišel za to. da bi tu skril denar. Vsi so jo začudeno pogledali. Srnca se je pa ozrla naokrog in pripomnila: — Gotovo je iskal tu skrivališče, kajti tu se vidi, kako je hodil sem in tja. In izginila je v goščo. VII. Minilo je nekaj minut, polnih napete tišine. Kar se je zaslišal vzklik. — Kaj pa počenjaš tam? — je za-klical grof za Srnco. — Denarju sem na sledu. — je odgovorilo dekle. Zagledali so jo, kako sedi na debeli veji drevesa. Sklanjala se je in segala z roko v duplino hrasta. Kmalu je res potegnila iz nje nekaj, se spustila spretno z drevesa in izginila v goščo, od koder se je pa takoj vrnila vsa opraskana, držeč v roki usnjeno mošnjo in pogledal, kaj je v nji. Bila nika državnega tožilca. Orožniški stražmojster je pobral možnjo in pogledal, kaj je v nji. Bila je polna cekinov, v nji je bilo najmanj petdeset Iuidorov. — To je nagrada za umor ali pa sem našel pod hrastom morilčeve sledove. To je bil presenetljiv dokaz. Namestnik državnega tožilca se je obrnil k Hektorju, rekoč: — Svobodni ste, gospod baron! Hektor je zaplakal. Objel in poljubil je Srnco, dekle je pa zacepetalo: — Moral sem jim dokazati, da ste nedolžni. Vsi so bili ganjeni. Namestniku državnega tožilca in grofu de la Fres-naie so se zalesketale solze v očeh in celo orožniški stražmojster si je utrl z rokavom solzo. Grof de la Fresnaie je dejal namestniku državnega tožilca: — Dovolite, gospod, da se vam v imenu obeh rodbin zahvalim za vašo prijaznost, ki ste z njo spravih" v sklad dolžnosti uradnika ter uvidevnost in simpatije dobrega človeka. — Gospod grof, — je odgovoril namestnik državnega tožilca, — ne morem vam povedati, kako sem vesel da se je izkazala nedolžnost Hektorja de Mausejour, ki si je takoj pridobil moje simpatije. Zdaj nas pa Čaka najtežja naloga. Najti moram pravega morilca nesrečnega lorda Helmutha. — In mi vam bomo pomagali iskati ga, — je dejal grof. Ker so nas morilčevi sledovi privedli sem, bi bilo po mojem mnenju dobro slediti jim naprej. — Tudi meni se zdi tako, — je odgovoril namestnik državnega tožilca. Krenili so naprej proti cesti, kjer sta orožniški stražmojster in Hektor zadnjič videla sledove stopinj. — Kam vodi ta cesta? — je vprašal namestnik državnega tožilca Srnco. — Ne vem, — je odgovorilo dekle. Grajski sluga je pa pripomnil: — Jaz pa vem. Vodi naravnost na pristavo, ki je last Maisonneuve in ki jo zagledamo, ko bomo tamle na ovinku. In res ie delala gozdna pot ovinek. Krenili so tja in zagledali gospodarska poslopja. — Morda bomo pa tam kaj zvedeli, — je dejal orožniški stražmojster, — kajti verjetno je, da je morilec ubral to pot. — O tem ni nobenega dvoma. — je menila Srnca. — skril je denar in to ga je pomirilo. Prispeli so do poda, ne da bi jih ljudje z njega opazili, S poda so se slišali enakomerni udarci dveh cepcev, vmes ^e je pa razlegal močan glas enega izmed mlatičev. — Boš videl, da nam prinese to nesrečo. — Ne bodite no neumni, oče, — je odgovoril drugi glas. — Kaj tudi vi verujete v čarovnike? — Verujem, — je odgovoril prvi glas, — da prinaša Maubert vedno nesrečo ... Dokaz je ta nesrečni lord. Po teh besedah je stopi! namestnik državnega tožilca s svojimi spremljevalci na pod. Kmeta, očeta in sina, je spreletela groza pri pogledu na te ljudi, posebno pa na orožniškega stražmojstra. Kazalo je celo. da bi jo najraje popihala. — Ne bojta se, sai vam ne bomo storili nič hudega, — je dejal namestnik državnega tožilca. Te besede so ju nekoliko pomirile. — O kom sta pa govorila? — je vprašal orožniški stražmojster. — O šepastem Maubertu, — je odgovoril kmetov sin. — Ta lopov je prišel včeraj zgodaj zjutraj k nam, baš ko sem hotel pokladati živini. Prosil me je, Če bi se smel prespati na kozolcu. Oče je to zvedel, pa me zmerja, češ da prinaša ta človek nesrečo in da nam bodo zbolele krave. — Vidite torej, da je bil to Maubert, — je vzkliknila Srnca. — Tiho, — je dejal namestnik državnega tožilca; stopil je na pod in sedel na vrečo ovsa. VIII. Pogled na grofa de la Fresnaie, ki so ga poznali vsi ljudje daleč naokrog, je kmeta popolnoma pomiril. Grof se je sklonil k namestniku državnega tožilca, rekoč: — Tega kmeta poznam že več let, mož je poštenjak! — Kaj vi nimate radi Mauberta? — je vprašal namestnik državnega tožilca kmeta. — Ne, ker je hudoben človek. — In snoči je bil pri vas, pravite? — Da, tik predno se je zdanilo. — Je imel s seboj puško? — Da, — je odgovoril kmetov sin. — Kako dolgo je spal? — Odšel je okrog sedmih. — Kam je krenil? — Dejal je nama, da je namenjen v Maisonneuve, kjer mu je lord vedno dajal vbogajme, kadarkoli je potrkal pri njem. Toda notranji glas mi pravi, da je prinašal ta človek tudi lordu nesrečo. Krrut je vedel, da je bil njegov gospod umorjen, ni mu bilo pa znano, da je Maubert že aretiran. Namestnik državnega tožilca je odhajal globoko zamišljen. Po kratkem razmišljanju se je pridružil mnenju Srnce, ki je dejala: Burno življenje Aleksandra Staviskega Slepar poseže v konjske dirke in si nabavi dirkalne konje, da bi lažje prišel med imenitno gospodo Njegova Lkscelenca rienrique Dom y de Alsua. velečasmik Častne legije, polnomočni minister republike Ekvador, ni bil nagačen pajac sleparja Staviskega samo v njegovih upravnih svetih in pri neslavnem pohodu na republikanski Madrid. Dorn v de Alsua je kril Sergeja Alexandra in n;egove pajdaše tudi v drugih zadevah, posebno v njihovih skominah po dirkalnih konjih. Ne smeli bi namreč biti tako srrasmi igrači, da bi ne bili tako navdušeni če-stilci hazarda, in ne smeli bi se tako vneto prerivati v najvišje družabne kroge, da bi ne hrepeneli po tem, kar pomeni res veiegosposko pozicijo: lastno dirkalno stajo. Morda bi Stavisky sam po sebi ne bil gnal te častihlepnosti do skrajnosti, toda stavljal je strastno, nobene velike dirke ni izpustil in tako tudi njegovima najzvestejšima pajdašema Hayot-tu in Romagninu ni bilo težko pregovoriti ga, da je začel na svojo roko. Imeti stajo dirkalnih konj je vendar pomenilo imeti dostop do najbolj zaprtih klubov, na dirkališčih pa pravico do mest. pridržani najvišji družabni smetani. Kako krasna prilika za nove stike in mogočne vplive! Samo da so se vsi osebni poskusi Sergeja Alexandra, Hayotta in Romagni-na, da bi bili sprejeti v dirkalni klub, razbili ob strogo rezerviranost tega elitnega društva in neizprosno balota-žo. ki ni samo z eno, temveč kar takoj z večimi črnim! kroglicami odklanjala vse poskuse priporočiti neznane gen-tlemene. Ce pa ni šlo po tej poti. je našla sleparska družba drugo. Dorn y de Alsua. vitez brez najmanjšega madeža, je vzel sleparje pod svojo zaščito in posodi! njihovemu podjetju svoje dirkalne barve: rdečo in žolto. Sleparska družba je šla na delo dokaj spretno. S prekupno pravico se najemali iz staje barona Moritza Rot-schilda enoletne žrebce in jih prepuščali izučenemu trenerju Rochu Filip-piju, da bi jih pripravljal za dirke. SDecijalizirali so se samo za dirke na ravni progi brez zaprek in lahko rečemo, da so imeli dokaj sreče. Njihov konj »Le Grand Cyrus« jim je priboril Pr;x Hocquard in dobro se je plasiral v Grand Prix de Pariš, pa tudi »Ge-neralissime« je dirkal večkrat za zmago. Staviskemu je bila pa glavna stvar, da je lahko paradiral kot lastnik dirkalnih koni v brezhibnem žaketu in s cilindrom na glavi po tribunah in obrača] nase pozornost tisoče v ljudi iz boljše družbe, da je on tudi nekdo. Hayotte in Ro-magnino sicer tudi nista odklanjala tega zunanjega bleska, dobro vedoč, koliko človeku koristi, toda njuno pustolovstvo je bilo pobarvano z resnično športno strastjo. Ljubila sta konje, ljubila staje in kot atleta in boksarja sta se s fantovsko iskrenostjo družila s trenerjem in jockeyi. Trener, kakor je bil Roche Filippi, pa ni bil kdorsibodi. Bil je podjeten mož. včasih sam premožnejši od tega ali onega »gospoda«, ki mu je služil. Hayotte in Romagnino sta znala imenitno občevati z ljudmi njegovega tipa, saj nista bila zločinca nizke vrste; bila sta v prvi vrsti premetena pariška pustolovca, vajena biti zdaj zgoraj, zdaj spodaj, virtuoza življenja, pa naj je šlo za pozicijo, ženske, karte ali konje, premetena in navihana, pa tudi iskrena, priprosta in prijazna. Njuna vrlina je bila v tem, da sta znala od propalic v montmartreskem podzemlju do najvišjih zvezd oiicijelnega pariškega neba občevau z vsakim kot enaka z enakim. In tako sta si pridobila tudi srce Ročna Filippija, tako se je ogrel za nju tudi jockey Leonard Pratt. In ko se je leta 1933 rušilo eno podjetje Staviskega za drugim, da patron ni imel 1^ TEI>E* MOŠKE MODE Kamgame, flanele, freaco za moške obleke, double trenchcoats za površnike in plašče Angleški in domači proizvodi že od Din 98.— naprej najlepši vzorci — ogromna izbira za fino perilo, moderni tricoUn, popelln. twist Itd. ZA SRAJCE razstavljano v 10 izložbah. Ogled in nakup pri nas vam bo užitek: Specialna trgovina NOVAK - LJUBLJANA KONGRESNI TRG 15 (PRI NUNSKI CERKVI) Masi v ..Slovenskem Narodu" imajo velik uspeh! Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ako Jo pustite kemično čistit: in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, . Poljanski nasip štev. 4-b Pralnica — svet lolikal niča PRESENEČENJE ZA VELIKO NOC bo, če okrasite svoje mize z belokranjskimi pisanicami. Glavna zaloga v fil. trg. Kmetijske družbe, Igriška ul. 3 (za dramo). Telefon 37-55. — Istotam se dobi razna sveža, perutnina. *~**~***~ POHIŠTVO ~~ moderno (orehove korenine) iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave dobite po znižanih cenah pri — Andlovic, Ko-menskega ulica Si. 1274 ZELO POCENI se ob leče te pri PRESKERJU, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 14. 6/T HRUŠKE — KOROŠKE MOŠTNICE štiriletne, II. vrste po 4.- Din, po železnici najmanj 25 komadov, oddaja Kmetijska družba v Ljubljani. 1356 POZIVA SE DOTIČNI, ki je včeraj, dne 26. t. m. malo pred 6. uro vzel v trgovini Suttner v Prešernovi ulici denarno listnico, da jo takoj prinese nazaj, ker ga prodajalka dobro pozna. 1364 OGLAŠUJTE V malih oglasih v > Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-, davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. več denarja za zabave svojih »tajnikov«, je dal Filippi denar za njune konje, Pratt se je pa znal vso sezono prebijati v Ostende. da bi vsako nedeljo jahal pod njunimi • rdeče-žoltimi barvarni za nado na zmago in na nagrado. 40.000 frankov je plačal za svoja gospoda jockey Pratt iz svojega in bil je nazadnje zadovoljen, ko mu je Gil-bert, kakor je prijateljsko nazival Ro-magnina. dal nekoč za kulisami Empi-ra ček Staviskega na 15.800 frankov. A Roche Filippi, ki je potrpežljivo selil Hayottovo stajo z enega dirkališča na drugo, je plačal na Havottov račun nad milijon frankov, za ka'ere ni dobil od skrahiranega ve-rižnika niti beliča. Šele ko je Hayotte privolil, da je smel Filippi prodati konje, je dobil na ta dolg pičlo četrtino. Preizkušene in dobro negovane dirkalne konje je kupil bookmaker lielio-Pilos za 225.000 frankov. Ta bogati Grk in veliki špekulant v vseh hazardnih igrah je začel svojo karijero iz nič kot uslužbenec »Pri -Waximu«. Na alexandrovskem pozori-šču se ni pojavil kot slučajni deus ex machina. Naravno, da je ozračje konjskih dirk polno vplivov in intrig book-makerjev, pa tudi družba Staviskega kot družba hazardistov si je prizadevala imeti svojo roko v njihovem rokavu. Pobud je bilo več, nego samo želja po dobitkih. Mar ni bil partner gospoda Heliopulosa njegov rojak Jo-graphos in mar ni bil prijatelj obeh veliki in vsemogočni bog Pariza, višji policijski prefekt Chiappe? Mar ni bila Chiappova žena navdušena čestilka konjskih dirk in mar ni izvirala od tod nada, da bi mogel priti Sergej Alexander alias Stavisky po tej poti v stik z dostojanstvenikom, ki bi mu bilo treba samo treniti z očesom, pa bi bila njegova usoda na kocki? Toda Korzičan Chiappe je oprezen. Gre mimo lepega Alexandra, kakor da je manj od zraka. Vidi in ne vidi, sliši in ne sliši, ve in ne ve. Zroč skozi ta nič, ker je v njegovih očeh ta bivši pustolovec, izsiljevalec, sleparski kvar-topirec in vsestranski lopov, vidi za njim vedno večje množice odličnih in slavnih mož, poslancev, senatorjev, ministrov, visokih državnih uradnikov, diplomatov, finančnikov in najrazličnejših ljudi iz družbe, zbirajočih se okrog olamenčkov špekulacije. Samo še danes „M UMIJ A" ZVOCM KINO DVOR Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2.—, 4.—, 6.— in 8.— Din Na Veliki četrtek in petek kino zaprt Videči in nevideči, vedoči in neve-doči policijski ravnatelj Pariza dobro razume, kakšno igro igra ta pustolovec, ki bi ga lahko vrgel iz njegovega apartementa v Claridgu med stenice najmračnejše državne ječe. Slučajno je to igra, ki jo je lahko pustiti, da se razvija. Pariško policijsko ravnateljstvo je namreč neizmerno visoko in pomembno dostojanstvo, ki pa ni vrhovno. Poleg n}ega in često še z mnogo večjim pooblastilom opremljena deluje Surete Generale, politična policija s svojim ravnateljstvom in s svojimi neposrednimi stiki z notranjim ministrstvom. Zgoraj je pa politični režim, ki tudi igra svojo vlogo, in Kor-z'čan Chiappe drži rad za vsak slučaj vse štiri ase v svoH roki. Zato gre od njega tu pa tam »gor.* ne posebno nujno opozorilo na mc^.a, ki nastopa pod imenom AIexander. Ker pa ostane vsako njegovo opozorilo brez posebnega odgovora in brez nadaljnjih vprašanj. Chiappe samo opazuje in molči. Nekega dne nastane divji ples; do tistega dne pa mora ostat! Chiappe v rezervi. In zato hladno odkloni, ko Stavisky že očitno nastavlja svoja poznanstva, da bi se seznanil s policijskim ravnateljem. In ko si nepremagljivi posredovalec Albert Dubarry, direktor »Volon-te«, v februarju 1933 sam in neposredno prizadeva, da bi Chiappe sprejel njegovega prijatelja Alexandra, čuti policijski ravnatelj, da je težko ne ugoditi vsemogočnemu tovarišu vseh ministrov. Vendar pa sprejme Staviskega v svojem kabinetu z vso rezerviranostjo in dostojanstvom svoje funkcije. Stoje posluša AIexandrovo prošnjo in v dveh minutah ga hladno odpusti. Kaj za to, če ALexander pozneje vse to pripoveduje ženi in vsem znancem, da je imel tistega dne konferenco s Chiappom, ki da je imeniten dečko, — prefekt ima o tem svoje beležke, in še vedno čaka, kdai pride Panama. Potem namreč napoči trenutek, ko bo Chiappe ali edina rešitev režima, ali pa bodo najrazličnejši njegovi nasprotniki odpiha-ni v hekatombe. Tako igra Alexander Stavisky Še drugo politično vlogo in ne samo tiste, ki si io ie pridelil. Amerika izvaža bolhe Na svetu se trgu.e že z vsem. Perzija izvaža velike množine pasjega gnoja. Kitajci pa izvažajo kosti pred-potopnih kuščaric. Letos na spomlad so pa postale prvič tudi bolhe trgovski predmet. Te dni pošljejo namreč i/ Bostona v Kodam pošiljko izbran h skokcev. 5(K) najlepših bolh. Te nadležne živalice so zredili na boljši farmi v kraju Našima pri Ne\\ Havenu in danski zavod jih je naročil da bo delai z njimi poskuse. Učenjaki si zadnja leta belijo glave, zakaj so začele bolhe naenkrat izumirati. Danski učenjaki so naročili zdaj 500 bolh iz Am-erike in upajo, da se jim bo posrečilo dognati, zakaj bolhe izumirajo. Iz Črnomlja — Zanimanie za zidavo betoniranih jam za kisanje krnie je v črnomeliskem srezu izredno veliko, kar |a povsem razumljivo, k^r so jame za klanje ravno za s lhe kra >e, kjer primanjkuje krme. zelo potrebn". a 5e prav posebno za na£o kratko B*lo Krpnino. — Srečki kmetijski odbor a Črnomlju je z vsemi občinami in kmetijskimi organizacijami pričel akcijo. da se Se l^tos zcrradi v Črnomlju veliko zadružno skladišče z zadružno klo*jo s Čistilno postato. Primarnih zgradb v Krajini primani- kuie in se zato ne more razviti niti zadružništvo, niti pravilno in koristno vnovčeva-nie kmetijskih oridelkov. Upamo, da bodo oblasti to nrenotrebno akc^o podorle in ta ko poma^al^ la^im kmetovalcem. — Predvajanje kmetijskih filmov. V vseh modernih državah, kjer km >ta cenilo po njegovi resnični vrednosti, predvajani^ poučnih kmeti ifiicOl in godarskih filmov ni nič novega. V Lhibliani le pričela ta način kmet;jske izobrazbe pospes^atf-i Kmetijska družba, ki ie s ooaio$fo agrikil turno kemičnega urada v Zagrebu predva jala v nedeljo IS. t. m. v Črnomlju v So-kolskem domu nekaj zelo zanimivih kmetijskih filmov pr*d nabito polno dvorano. Hvaležni moramo biti r>r*dvs>vm šefu agri-kulturno kemičnega urada v Zagreb j e. Pučn'kni in Kmetijski družbi z njenim agilnim tajnikom g. Kafolom, ki ie predvajane filme kmetovalcem tudi vs estransko tolmačil. Ob tei oriliki moramo pohvaliti tudi nekatere učiteljice in učitelje, ki se tega predvajanja niso sami 'ideleželi, nego m pripeljali s seboi tudi kmečko mladino. — Javno pohvalo zasluzi tudi sokolsko društvo, ki je pod zelo ugodnim: pogoii odstopilo dvorano za to koristno prireditev. Vsak izmed obiskovalcev je imel priliko prepričati se. kako lepi uspehi se lahko doseže in s pravilno uporabo umetnih gnojil. — Rdeči križ v Črnomlju. Pod vod stvom izk iSeneca voditelja 2. dr. Božidarja Kiissla. sreskesna sanit-^tneua referenta, se vršita sed a i v Črnomlju kar dva dobro organizirana samaritanska tečaja. Prvevru obiskuje 16 ženskih in 9 moških članov in se je začel v januarju, a zaklhicen bo sredi aprila. Za zunanie elane iz krajev Doblič, Mav?rlcna, Tribuč, Petrov? vasi m Taličjc-£Ta vrha se je pa nedavno pričel mešani samaritanski tečai, Id : Joaip aupaatftf &a »Narodne oakaraoc: Vtmo J — 1m oprave ID —mi aai u*ia. uuao ^tmmtoi — v«i « ljudi uioj