0 Št. 12 (15.740) leto LIN. ?0?v fifij sReč^Jfil H im, j. r*G 'p?t v». PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. r'ieaov predhodnik PARTIZANSKI "Kro 1943 v vasi Zakriž ' ^ S. do 6009, Cfi, 'OSo- ČEDAD SPED.IN ABB.K^. 1/50% Tržaški odbor ZSKD in včlanjena društva vabijo na SOLIDARNOSTNI KONCERT "/^Primorski ki bo v soboto, 18. januarja ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. SREDA, 15. JANUARJA 1997 Tričetrt stoletja po GentUeju Marjan Kemperle »Gentile, addio!« Tako je včeraj s svojim reformnim dokumentom minister za Šolstvo Luigi Berlinguer pomahal v pozdrav kroji-telju zadnje celovite italijanske Šolske reforme. V povojni dobi so ministri kdaj pa kdaj in tu pa tam prikrojili italijanski Šolski sistem potrebam modeme dobe in družbe, na enovit prenovitveni naCrt pa je bilo treba Čakati dobrih sedemdeset let To dejstvo že samo po sebi govori reformi v prid. Prvi komentatorji so govorili o »epohalnih spremembah«, o »Šolski revoluciji«, in ob tem omenjali desetletno obvezno Šolanje ter nameravano ukinitev temeljev sedanjega Šolskega sistema: osnovnih, nižjih in višjih srednjih Sol. Verjetno so pozabili, da je desetletna obvezna Sola v Evropi pravilo, in da je bila prav Italija izjema, ter da so prožen Šolski sistem, ki naj omogoči zbližanje Sole s svetom študija in dela, uspešno preizkusih že drugod. Nic »epohalnega« ah »revolucionarnega«, torej, marveč le zakasnelo dohitevanje drugih. Ob predstavitvi je lebdel nad dokumentom velik vprašaj: kdaj bo mogoCe reformo uresničiti? Berlin-guer je najavil, da jo bodo zaCeh udejanjati v šolskem letu 1998/99, triCetrt stoletja po Gentilejevi reformi. Seveda, Ce bo Prodijeva vlada zdržala do takrat. V zadnjih treh desetletjih se je namreč kar pogosto dogajalo, da so ministri reforme sicer postaviti vsaj na papirju na noge, a so Se vsakič s padcem vlade propadle. Vsaj z besedico gre namigniti na posledice, ki bi jih taka reforma imela na nase Sole. Berlinguer ukinja osnovne, nižje in višje srednje Sole. Ukinjene bodo, torej, tudi naše, sedaj mednarodno zaščitene Sole. Kaj bomo dobiti v zameno, ostaja odprto vprašanje. Sam po sebi se ponuja odgovor, na katerega Čakamo že dolga desetletja, a ga italijanske šolske oblasti Se niso izustile: avtonomija slovenske Sole. Morda je sedaj res skrajni Cas, da se zanjo odločno zavzamemo. Z upanjem, da bosta Prodi in Berlinguer Se nekaj let trdno v vladnem sedlu. ŠOLSTVO / PREDSTAVITEV DOKUMENTA BeMinguerjev recept za novo italijansko šolo Desetletna obvezna šola od 5. do 15. leta starosti Združitev šol v Borštu in Boljuncu TRST - V prihodnjem šolskem letu bosta boljun-ska osnovna Sola Frana Venturinija in osnovna šola v Borštu združeni v skupno šolsko enoto. Prvi trije razredi bodo delovati v prenovljenem poslopju boljunške šole, Četrti in peti pa v Borštu. Za združitev so se plebiscitarno odločili starši otrok na sestanku z didaktično ravnatlejico Ksenijo Dobrila in učitelji, saj so uvideti, da je to edina možnost za ohranitev šol v obeh vaških jedrih. Dolinska občinska uprava je zagotovil Solarjem prevoz s šolskim avtobusom, poskrbljeno pa bo tudi za kosila, saj bo nova Sola celodnevna. Temno plat združitve predstavlja izguba treh ali štirih delovnih mest, kar pa so starši ocenili kot »najmanjše zlo«. Na 5. strani Škedenjski železarni spet grozi kriza TRST ,- Delavci skedenjske železarne in sploh vsa tržaška javnost so vedno bolj zaskrbljeni zaradi zastoja pri uresničevanju načrta za obnovitev gospodarske uspešnosti obrata, ki ga je lani prevzela grupa Lucchini iz Brescie. SvojCas so se namreč domenili, da bodo v železarni uredili električno centralo, ki bo izkoriščala tople pline plavžev in prispevala s prodajo električnega toka k sanaciji računov obrata. Ministrstvo za industrijo pa ni še izdalo dovoljenja za tovrstno proizvodnjo, Čeprav je dogovorjeni rok že mimo. 250 delavcev je v dopolnilni blagajni, grozi pa, da bo propadel ves načrt za obnovitev škedenjske železarne. Na 5. strani RIM - Minister za šolstvo Luigi Berlinguer je včeraj predstavil »svoj« dokument o reformi italijanskega šolskega sistema. NajveCjo novost predstavlja podaljšanje obveznega šolanja od sedanjih osem na deset let. Obvezna šola se bo začela pri petih letih (torej že v zadnjem letniku vrtcev) in bo trajala vse do 15. leta. Osnovne, nižje in višje srednje šole bodo izginile. Nadomestila ju bosta dva šolsa ciklusa. Prvi ciklus bo trajal od 6. do 12. leta starosti in bo razdeljen v tri dveletja. Drugi ciklus bo trajal od 12. do 18. leta in ga bosta sestavljala dve triletji. Obvezno bo le prvo triletje (od 12. do 15. leta starosti), ob koncu katerega bodo dijaki opravili izpit o opravljeni obvezni šoli. Tisti, ki se bo odločil za nadaljevanje šolanja, bo sledil še drugemu triletju tega drugega šolskega ciklusa, ki se bo zaključilo z državnim izpitom. Ta bo dijakom odprl vrata univerze. Po napovedih ministra Berlinguerja naj bi zaceli reformo udejanjati v šolskem letu 1998/99. Komentarji o predlagani reformi so bili doslej dokaj deljeni. Na 3. strani USTAVNE REFORME Tudi Kartel svoboščin za dvodomno komisijo RIM - Kartel svoboščin bo omogočil rojstvo dvodomne komisije za ustavne reforme. Na včerajšnjem srečanju voditeljev desnosredinskega zavezništva je Silvio Berlusconi prepričal skeptičnega Gianfranca Pinija. Kot pogoj za dogovor v komisiji Kartel zahteva neposredno izvolitev predsednika vlade. Sklep desnosredinskega zavezništva je pozitivno ocenil tajnik DSL Massimo D’Alema, ki pa je obenem previdno dodal, da bo slavil, ko bo dvodomna komisija dokončno shodila. Na 2. strani ________TRST / KULTURNI DOM___ Mušič: »Žalujoči ostali« Drevi predpremiera SSG Znano delo je režiral Zijah Sokolovič Drevi bo v tržaškem Kulturnem domu prva predpremiera Nušideve komedije žalujoči ostali v režiji Zijaha Sokoloviča (foto KROMA). Premiera bo v petek Srbski režim je začel kloniti BEOGRAD Prejšnjo noC je beograjski Trg republike, kjer je potekala javna proslava ob prihodu pravoslavnega novega leta, zatrpala več kot polmilijonska množica ljudi, ki je slovesnost spremenila v novo protestno zborovanje. Že naslednje jutro pa je Beograjčane »zbudila« novica, da je mestna volilna komisija razveljavila 45 sodb, s katerimi je prvostopenjsko občinsko sodišče preklicalo izide drugega kroga volitev v Beogradu. Na 9. strani Izid današnje številke Primorskega dnevnika so omogočili uslužbenci podjetja DZP-PRAE, ki so se za kritje tiskarskih stroškov odpovedali eni dnevnici. BENEŠKA SLOVENIJA Panto iz Trevisa bo prevzel tovarno Hobles SPETER SLOVENOV - Težave gospodarske narave, ki od vedno pestijo Beneško Slovenijo, se nadaljujejo. V tem temačnem ozračju je vest o možni rešitvi vprašanja podjetja Hobles, ki je pred kratkim šlo v stečaj in prekinilo delovno razmerje z vsemi zaposlenimi, vžgala plamenček upanja. Prejšnji petek so namreC podpisali preliminarno pogodbo s priznanim podjetjem Panto iz Trevisa, ki naj bi odkupilo Hobles in obnovilo s prekinjeno dejavnostjo. V prihodnjih dneh bodo upravitelji obeh podjetij pred notarjem podpisali dokončno pogodbo in se dogovorili tudi o vprašanju zaposlenih. Obstaja namreC možno- st, da novi lastniki ne bodo sprejeli v službo vseh zaposlenih, vsaj v začetni fazi ne. Lastniki podjetja Panto, ki predstavlja eno od najbolj uspešnih gospodarskih sredin na področju tesnil, so obljubili tudi vidnejše investicije, čeprav bodo na trgu ohranili obe znamki, Panto in Hobles. Pogodba s podjetjem iz Trevisa predstavlja vsekakor pozitivni razplet krize, ki je zajela spetrsko podjetje. Kot vemo, je pred novolenti-mi prazniki obstajala stvarna bojazen, da bi Hobles zaprli in da bi na cesti ostali vsi zaposleni, kar bi tem krajem zadalo nov in še hujši udarec na itak šibkem področju gospodarstva. R.P. Danes v Primorskem dnevniku CDU podpira Casulo Buttiglionejeva stranka pozdravlja stališča o Slovencih in o Sloveniji, ki jih zagovarja deželni svetovalec NZ Casula. Stran 2 Uspeh Praških zakladov Razstavo Praški zakladi v Miramaru si je ogledalo okrog 30 tisoC domačih in tujih obiskovalcev, kar je za Trst, je poudaril podžupan Damiani, nedvomen uspeh. Stran 6 Knjiga o Bohinjski progi Konec prejšnjega leta je v Gorici izšel zbornik s prispevki 17 avtorjev o edinstveni železniški progi na našem širšem prostoru. Stran 8 Čezmejno sodelovanje sindikatov V Krminu in Gorici seminar o zaposlovanju, razvoju in sodelovanju na meddežeku ravni. Stran 10 Aamodt prvi v Adelbodnu Norvežan Kjetil Andre Aamodt je zmagovalec veleslaloma za svetovni pokal. Alberto Tomba, ki včeraj ni nastopil, je izpadel iz prve jakostne skupine. Stran 12 ITALIJA, DEŽELA NOVICE Federmeccanica o obnovi delovne pogodbe kovinarjev RIM - Podjetniki, združeni v Federmeccanici, so za obnovo kovinarske delovne pogodbe, vendar pa predlagane rešitve nikakor ne smejo pospeševati rasti inflacije in šibiti moči podjetij. To je bil po besedah predsednika Albertinija in generalnega direktorja Figuratija sklep včerajšnjega zasedanja združenja. Po Figur ati j e vem mnenju predlog ministra Treua otežkoča pogajanja, za nadaljevanje katerih pa se vsi prizadeti, Federmeccanica, sindikati in pristojno ministrstvo, tvorno zavzemajo. Vsekakor pa se lahko pogovori nadaljujejo le, če vsaka od strani ponovno razmisli o lastnih stališčih. Sindikati so izjave Federmeccanice različno ocenili: generalna tajnika Uikn-Uil Ange-letti in Fim-Cisl Gianni Italia sta dejala, da je prišlo do pomembnih novosti, medtem ko je bil generalni tajnik Fiom-Cgil za Piemont Cremaschi veliko bolj kritičen. Na procesu Andreotti o Morovem memorialu PALERM - Osrednja tema pričevanj na včerajšnjem zasedanju sodišča, ki sodi Andreottiju zaradi združevanja v mafijske namene, je bil odnos med obtožencem in Aldom Morom, osnova zaslišanj pa je bil memorial, ki so ga našli v Milanu. Najavljena je bila sicer tudi prisotnost Andreottija, vendar pa je ta včeraj slavil svoj 78. rojstni dan in ni prišel v Paleim. Prišli pa so trije znani novinarji, in sicer novinar dnevnika Repubblica Gior-gio Battistini, bivši direktor istega časopisa Euge-nio Scalfari in bivši namestnik direktorja časopisa in sedanji namestnik direktorja tednika L/Espres-so Giampaolo Pansa. Določili zmagovalce nagrad Nonnino VIDEM - Žirija, ki ji je predsedoval Claudio Ma-gris, je določila tokratne dobitnike literarnih nagrad Nonnino. V kategoriji italijanskih avtorjev so nagrado dodelili univerzitetnemu profesorju, doma iz Genove, poučuje pa na Stanfordski univerzi, Luigiju Luci Cavalliju Sforziju za knjigo Geni, popoli e lingue. Med tujimi avtorji so tokrat izbrali turskega književnika Vasharja Kema-la, ki je bil že leta ’84 med kandidati za nobelo-vo nagrado. Nagrada Nonnino za »avtorja današnjega časa« pa bo šla Poljaku Leszeku Kolakovvskemu. Tokratne nagrade Nonnino bodo izročili v Percotu v soboto, 25. januarja. Poleg literarnih bodo podelili tudi strokovno nagrado Risit d’aur, ki jo bo prejel Alfonso Ales-sandrini iz Terme pri Trentu, predsednik Sklada Becker. REFORME / BERLUSCONI PREPRIČAL PINIJA Tudi Kartel svoboščin za dvodomno komisijo Desnosredinsko zavezništvo zahteva neposredno izvolitev premiera RIM - Kartel svoboščin bo omogočil rojstvo dvodomne parlamentarne komisije za ustavno reformo. Tako so po nekaj dneh tudi ostrih medsebojnih polemik sklenili voditelji desnosredinskega zavezništva, ki so se sestali včeraj na domu Silvia Berlusconija. Zmernim komponentam Kartela je uspelo, da so prepričali predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Pinija, ki je bil najostrejši nasprotnik dvodomne komisije. Zelo zadovoljen z odločitvijo Kartela je bil tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki si je krepko prizadeval, da bi prodrla dvodomna komisija, ki je po njegovi oceni edino možno sredstvo za spremembo temeljnih pravil države. »Odločitev je nedvomno pozitivna,« je dejal D’Alema, ki je tudi pojasnil, da si v prejšnjih dneh ni prizadeval, da bi razbil Kartel, ampak se je trudil, da bi vse sile desnosredinskega zave- zništva podprle dvodomno komisijo. Včerajšnje srečanje voditeljev Kartela svoboščin se je začelo okoli 14. ure, uvod pa je bila kopica telefonskih pogovorov med voditelji. Seje posameznih parlamentarnih skupin Kartela so pokazale, da je Nacionalno zavezništvo osamljeno in da Buttiglio-ne, Casini in Berlusconi ne nameravajo kloniti Finijevemu pritisku. Kaj se je zgodilo za zaprtimi vrati Berlusconijevega stanovanja ni znano, dejstvo pa je, da je po nekaj mah pogajanj tudi Nacionalno zavezništvo pristalo na rojstvo dvodomne komisije in poudarilo, da je zadovoljno z zaključki srečanja. Na včerajšnji seji so voditelji Kartela pripravili tudi dokument, ki so ga nato dali v pretres skupščini vseh parlamentarcev desne sredine, ki se je zavlekla pozno v noC. V tem dokumentu, kot ga je novinarjem anticipiral predse- dnik poslancev FI Beppe Pisanu, je rečeno, da se Kartel svoboščin zavzema za tako reformo ustave, ki bo omogočila neposredno izvolitev predsednika vlade, bo uvedla federalno ureditev in bo spodbudila proces izmeničnosti za krmilom države. Dodal je, da bi reforma morala nuditi državljanu večja jamstva v odnosu s sodstvom. Pojasnil je tudi, da Kartel ne bo togo vztrajal pri svojih zahtevah, nekaterim točkam pa se ne namerava odpovedati in neposredna izvolitev premiera je ena od teh. Pierferdinando Casini (KDC) pa je pribil, da Kartel namerava preveriti, ali je večina pripravljena na dialog in tudi na sporazumevanje o reformi. Najostreje je stališče desnosredinskega zavezništva kritiziral njegov nekdanji sopotnik Marco Pannella. Po njegovi oceni je spet prevladala oligarhija, ki noče sprememb v državi, ampak ohranitev partitokratskega nad- zorstva nad civilno družbo. Kritični so bili tudi paktisti Maria Segnija, ki se zavzemajo za usta-voajno skupščino, ki naj bi edina lahko jamčila resnično reformo ustave. O usodi dvodomne komisije se bo senat izrekel jutri. Parlament je poleti že prvič odobril ustanovitev dvodomne komisije, sedaj pa mora sklep potrditi, ker gre za ustavni zakon. V primeru, da bi ga potrdil z navadno večino, bi lahko pol milijona volilcev ali pet dežel zahtevalo referendum o komisiji, medtem ko dvetret j inska večina jamči takojšnjo veljavnost zakona o ustanovitvi. V dvodomni komisiji po 35 senatorjev in 35 poslancev, ki bodo morali do 30. junija letos pripraviti osnutek reforme drugega dela ustave (pristojnosti parlamenta, vlade, dežel, sodstva, predsednika republike), medtem ko bo prvi del, ki vsebuje načela, ostal nespremenjen. ■ PREDNAROCNINE 1997 k Vsem naročnikom Primorskega ■ dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti: Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lir) KAKO PLAČATE: ^ prednaročnino lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ife. na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri r raznašalcih Primorskega dnevnika FIRENCE / »ROŽAST« Tožilstvo zahtevalo proces za Vannija, Lottija in Faggija kopice zločinov, ki so bili zagrešeni v okolici Firenc. Vsi trije so osumljeni sodelovanja v tolpi zločinskega kova, sodelovanja pri umorih in drugih deliktov. Zaenkrat je tožilstvo ločilo položaj glavnega obtoženca Pietra Paccianija, o čigar usodi se bo moralo prej izreci florentinsko prizivno sodiSCe. Dober del obtožnice temelji na pričevanju Gi-ancarla Lottija, ki je sklenil, da bo sodeloval s preiskovalci. Lotti je priznal, da je v nekaterih primerih tudi sam streljal. FIRENCE - Florentinski tožilec Paolo Canessa je končal drugo preiskavo o takoimenovani florentinski pošasti in je zahteval, naj porotno sodišče sodi Mariu Vanni-ju, Giovanniju Faggiju in Giancarlu Lottiju zaradi PIACENZA / PO IZTIRJENJU Polemike o varnosti »pendolina« Sindikat strojevodij obtožuje vodstvo železnic - Levi tir usposobljen PIACENZA - Delavci državnih železnic, ki od nedelje delajo na progi pri Piacenzi, kjer je iztiril »pendolino«, so v torek dopoldne usposobih levi tir proge Milan-Bologna, popoldne pa so odstranili vse razbitine kompozicije. V roku dveh dni bosta zato oba tira usposobljena za promet. Medtem ko ekipe nadaljujejo z delom za usposobitev proge, ki povezuje Severno s Srednjo Italijo, še plamtijo polemike o vzrokih nesreče. Tudi včeraj so se širile vztrajne govorice o tem, da naj bi vlak zavozil v ovinek s hitrostjo nad 160 km na uro, medtem ko je največja dovoljena hitrost 105 km na uro. Sef državnega tožilstva iz Piacenze Alberto Grassi, ki je zaplenil vse gradivo s podatki o hitrosti vlaka, domneve ni hotel ne potrditi ne demantirati. Prav tako je bil zelo zapet v zvezi z isledki preiskave, o jamstvenih DEŽELA / ODNOSI S SLOVENIJO CDU podpira stališča svetovalca NZ Casule VIDEM - Stališča deželnega svetovalca Nacionalnega zavezništva Gianfranca Casule o slovenski manjšini in o odnosih v Slovenijo so očitno zadela v živo. Potem ko si je videmski predstavnik Finije-ve stranke prislužil »opomin« tržaškega poslanca Roberta Me-nie, je včeraj doživel podporo Buttiglioneje-ve stranke CDU. Njen deželni svetovalec Tiziano Chiarot-to v tiskovnem sporočilu pozitivno ocenjuje znane izjave Casule, ki bodo po njegovem končno prispevale k normalizaciji odnosov med Kartelom svoboščin in Slovenijo. Ce bo celoten Kartel osvojil Casulova stališča -podčrtuje zastopnik CDU - bo to gotovo prispevalo k dialogu z vladama Slovenije in Hrvatske, a tudi z ostalimi državami vzho- dne Evrope. Chiarotto je prepričan, da bodo stališča deželnega zastopnika Nacionalnega zavezni-štav pozitivno vplivala na gospodarske in trgovinske odnose fur-lansko-pordenonskega območja s temi državami. Zastopnik Butti-glionejeve stranke, podobno kot Casula, torej gleda naprej, vodilni krogi tržaške desnice pa ne morejo iz dobro znane nacionalistične in nostalgične kože. Zanimivo je, da Ca-sulovih izjav v deželnem svetu Se ni komentirala Lista za Trst, ki je sklenila politično in volilno zavezništvo s »Forza Italia«. Senator Giulio Camber in somišljeniki so izbrali pot molka; besedo so za sedaj prepustili Manliu Cecoviniju, ki ni v vodstvu LpT, njegova stališča pa imajo veliko težo. TRST - Vse deželne stranke znova pozivajo rimski parlament, naj pospeši odobritev ustavnega zakona, s katerim bo lahko Furlanija-Julijska krajina iz proporčnega prešla na večinski volilni sistem. Poziv je parlamentu naslovila pristojna svetovalska komisija, ki je za vse nadaljnje akcije v to smer pooblastila svojo predsednico Silvo Fabris (Liga). Pri teh naporih ji bodo pomagali podpredsednika komisije Bruno Longo (Ljudska stranka) in Fauste Monfalcon (SKP) in tajnik Miloš Budin (-DSL), katerim se bo v kratkem pridružil še en zastopil Pola svoboščin. Posebni deželni statut določa, da mora biti volilna zakonodaja FJK obvezno proporčna, večinski sistem lahko uvede le ustavni zakon, ki ga mora v dvojnem branju odobriti parlament. Cas teče, deželne volitve pa bodo sre- obvestilih pa je dejal, da sploh ne govori, ker sodijo v tajnost preiskave. Nejasnost pa medtem spodbuja polemike. Po oceni predstavnikov sindikalne organizacije strojevodij tudi na odseku proge, kjer je prišlo do nesreče, deluje elektronski sistem, ki naj opozori voznika na previsoko hitrost, »vendar deluje z zamudo«. Predstavniki strojevodij so postavili na zatožno klop železnice, češ da so z deregulacijo načeli raven varnosti. Povsem nasprotnega mnenja je bil predsednik železnic Giancarlo Cimoli in tudi minister za prevoze Claudio Burlan-do je v zbornici poročal, da po dosedanjih izsledkih »ni posebnih pomanjkljivosti v varnostnih ukrepih«. Dodal pa je, da bo lahko toCnejši, ko bo ministrstvo imelo na razpolago vse gradivo, ki ga je zaplenilo sodstvo. DEŽELA / POZIV PARLAMENTARCEM »Rim naj pospeši odobritev novega volilnega zakona FJK« di leta 1998, tako da morata senat in poslanska zbornica pohiteti za spremembo statuta deželne uprave. Za uvedbo večinskega volilnega sistema, za katerega se zavzema večina strank, je torej pristojen parlament; v primera, da Rim ne bo v predvidenem času naredil pričakovanih korakov, bo deželna skupščina vseeno spremenila volilni zakon, morala pa bo nujno ohraniti temeljno proporčno osnovo. Pristojna svetovalska komisija bo nadaljevala z delom, komaj bodo jasne namere rimskega parlamenta, ki, kot znano, melje dokaj počasi. Za večinsko deželno volilno zakonodajo so se pred kratkim odločno zavzeli skoraj vsi deželni parlamentarci, ki so že začeli politično pritiskati na parlamentarna telesa, naj prisluhnejo potrebam in zahtevam, ki prihajajo iz nase dežele. Šolska reforma ministra Berlinguerja: obvezna šola od 5. do 15. leta RIM - Deset let obveznega Šolanja z začetkom že pri petih letih, v zadnjem letniku vrtca, dva Šolska ciklusa, velika pozornost usmerjanju, da bi mladim omogočili uspešnejši stik s svetom Študija in dela - to so glavne značilnosti reforme italijanskega Šolskega sistema, ki ga je včeraj predstavil minister za Solstvo-Giovanni Berlinguer. Reforma bo povsem spremenila obličje italijanskega šolstva. Osnovne, nižje in višje srednje Sole bodo izginile. Spo-Prijazniti se bo treba z novimi Šolskimi termini, kakršna bosta šola prvega in šola drugega ciklusa. Izginili bodo liceji, nekdanji »ponos« italijanske Sole; nadomestile jih bodo šole različnih smeri. Najbolj »kričečo« novost predstavlja gotovo podaljšanje obveznega Šolanja od sedanjih osem na bodočih deset let. Italija se bo tako pridružila zahodnoevropskim partnerjem, ki so se že pred časom odločili za desetletno (ali vsaj devetletno) obvezno šolo. Obvezno šolanje se bo začelo s petim letom, to je že v zadnjem letniku otroških vrtcev. V novi otroški šoli bodo malčki-učenci osvojili temeljne Prvine, s katerimi naj bi se lažje naučili pisanja in branja. Osnovne, nižje in višje srednje Sole bosta zamenjala prvi in drugi Šolski ciklus. Prvi ciklus bo trajal šest let, od Šestega do 12. leta starosti. Razdeljen bo v tri dveletji; v vsakemu bodo učenci osvojili starostni stopnji Ustrezno znanje. Posebna pozornost bo posvečena informatiki. V dokumentu, ki ga je predstavil Berlinguer, piSe, da je poznavanje računalniških osnov in računalniškega jezika povsem enakovredno pisanju in branju. Nov šolski sistem bo torej uvedel pravcato »računalniško opismenjevanje«. Drugi ciklus bo sestavljen iz dveh triletij. A le prvo triletje (od 12. do 15. leta) bo obvezno. Ob koncu tretjega leta je predviden prvi pravcati izpit v novem Šolskem sistemu: zaključni izpit obvezne Sole. Mladostnik bo lahko po tem izpitu izbiral med nadaljevanjem študija in obiskovanjem izpopolnjevalnih tečajev, ki naj bi ga približali svetu dela. Tisti, ki se bo odločil za nadaljevanje študija (trajal bo nadaljnja tri leta), se bo lahko usmeril v eno od študijskih področij (na primer umetniško, znanstveno, klasično, po-kicno-tehnično). Teh področij naj bi bilo relativno malo (v primerjavi s sedanjo široko paleto srednješolskih vrst); od sedem do največ enajst. Po končanem »višjem« triletju bodo dijaki opravili državni izpit, ki jim bo odprl pot na univerzo, na posebne višješolske tečaje in tečaje strokovnega poklicnega izpopolnjevanja. Po mnenju ministra Berlinguerja, ki je predstavil svoj »revolucionarni« šolski sistem ob prisotnosti predsednika vlade Prodija, podpredsednika vlade Veltronija in ministra za delo Treua, naj bi ta tip šole dvignil splošno kulturno in znanstveno raven Italijanov, pospešil naj bi demokratično rast državljanov in naj bi pripomogel k uveljavljanju šolske avtonomije. Minister je najavil, da bo predstavil zakonski predlog o šolski reformi marca letos. Vlada je že večkrat ponovila, da spada šolstvo med prioritetna vprašanja, ki jih gre rešiti. Ce bodo obveljala predvidevanja, naj bi reforma stopila v veljavo v šolskem letu 1998/99. Otroci, ki so letos stari štiri leta, naj bi bili tako prvi »protagonisti« novega vala italijanskega šolstva. Malo po predstavitvi dokumenta so v javnost že pljusknili odmevi nanj. Mnenja so zelo deljena, in to tudi med sa- mimi sindikalnimi organizacijami. Šolski sindikat CGIL je reformni dokument podprl, šolska sindikata drugih dveh sindikalnih zvez, CISL in UIL, pa sta ga zavrnila. »Berlinguer si je bolj prizadeval, da bi se odcepil od preteklosti, kot pa da bi se lotil resničnih vozlov šolskega sistema,« je bil komentar sindikata CISL. Šolske sindikate zanima predvsem, kako bo s porazdelitvijo šolnikov v novem sistemu. V dokumentu je zapisano, da bodo reformo uvajali postopoma. Solniki, ki ne bi dobili mesta v razredu, Premier Romano Prodi in minister Luigi Berlinguer med včerajšnjo tiskovno konferenco, med katero sta predstavila reformo šole (Telefoto AP) naj bi pomagali manj nadarjenim učencem. Profesorje sedanjih nižjih srednjih Sol pa naj bi porazdelili: dve tretjini naj bi preusmerili v šolo prvega ciklusa, eno tretjino pa v prvo triletje drugega ciklusa. Združenje italijanskih staršev je izreklo ugodno mnenje, predvsem glede pomena, ki ga dokument posveča usmerjanju. Dve desničarski organizacij napadata Berlinguerja, češ da je z nameravanem ukinjanjem licejev zadal »smrtni udarec italijanski kulturi in nacionalni identiteti«. Združenje staršev otrok v vrtcih so zadovoljni, ker je minister poudaril pomen otroških vrtcev, jezikoslovec Tullio De Mauro pa je ocenil kot zelo pomembno prisotnost ministra za dela Treua na predstavitvi reformnega dokumenta, kar naj bi pomenila, da je vladi pri srcu pozitiven odnos med šolo in delom. Dejal je tudi, da je taka reforma zelo zahtevna in da bo njeno udejanjanje težko predvsem zaradi »upravnih problemov«. Verjetno je mislil na okostenelo kolesje italijanske šolske administracije. Zelo radikalno mnenje je iznesel avtonomni sindikat šolnikov: »Gre za katastrofo javnega vzgojnega sistema!« Gibanje za človekove pravice pa je celo napovedalo, da se bo pritožilo na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ker šolska reforma predvideva obvezno šolo za petletne otroke, kar naj bi bila pravcata »zaplemba otrok«... Te dneve se vpisujejo v šole otroci vseh stopenj. Hudo je brati številke o številu otrok v posameznih razredih in šolah. Prav gotovo se marsikdo sprašuje, kako tako nizko število lahko pogojuje v dobrem, a tudi v slabem smislu posamezne otroke. Seveda si lahko tudi predstavljamo, kako uspešno je lahko delo z manjšim številom v razredu, če se jim seveda posvečajo usposobljene in v poklic zaverovane učiteljice. Teh gotovo na naših šolah ni malo, a kaj ko prihajajo v javnost predvsem opozorila na negativne plati poučevanja nekaterih. Zdi se mi, da preveva prav gotovo najbolj požrtvovalne nekaka čudna otopelost in tudi želja po begu s šol. Tega občutka nemoči ne zakrivajo niti sedanji pozivi niti naštevanja prednosti naših šol. Potrebno je predvsem zaupanje, zaupanje z vseh strani: staršev do šole, učiteljic pa zaupanje vase in do svojega dela. Zdi se, kot da je prav ta vera v šolo v teh nekaj desetletjih izginila, saj šolo pravzaprav obravnavamo kot krivca vseh negativnih pojavov. Kolikokrat moramo shšati, da otroci v Soh ne delajo z veseljem niti dovolj, da ne berejo prav nič radi, so divji in brez vsakega resnega odnosa do dela. Kdo je kriv? Za starše prav gotovo učiteljica, saj bi oni delali tako in še tako in še drugače. Vsi se prav gotovo na metodiko bolj razumejo od učiteljic, ki so pa vendar predelale marsikaj, kar jim je lahko v oporo pri pouku. Tukaj sem popolnoma na strani učiteljic, za katere se mi zdi, da jim manjka predvsem samozavesti, ki pa je zdrava, le če temelji na resni nenehni pripravi in osebnem izpopolnjevanju lastnega znanja. Sama opažam pri njihovem delu precej pomanjkljivosti v jezikovnem znanju. Vsi jih imamo, a se jih moramo zavedati in se izpopolnjevati. Zdi se, kot da so prepuščene same sebi, da jih je sram priznati, da česa ne vedo, in raje na napakah vztrajajo. Prav gotovo pa je na žalost med učiteljicami tudi katera, ki omalovažuje otroke, ki so ji zaupani in meče slabo luč na vso kategorijo. Svoje razmišljanje bom nadaljevala kar o znanju. Ko sem jaz do-raščala, je bil največji zaklad za človeka prav gotovo znanje. Posebno za tiste, ki smo živeli v težkih razmerah, je pomenilo znanje promocijo in tudi možnost, da smo prišh do kakih štipendij, oprostitev taks in do službe. Danes je to cenjenje znanja izginilo. V naših višjih šolah sem sama opazovala, kako je pri mnogih upadala želja po znanju, po napredovanju v znanju. Spominjam se, da sem imela OB ^PRED VPISOVANJ ^O TR O K Za pozitiven odnos do slovenske šole Nada Pertot prijatelje, ki so veljali za neverne, a so Sv. pismo poznali daleč bolj od mene. Spominjam se tudi sošolcev, ki so s profesorjem verouka razglabljali o verskih problemih, o katerih se nam verujočim sploh ni sanjalo. Danes pa se dijaki odpovedujejo verouku, zato da lahko zabijejo uro z igranjem kart ah pohajkovanjem. Grozljivo se mi tudi zdi načrtno izostajanje od pouka, da se izogneš pisanju kake naloge ah izpraševanju. Razvil se je nekak lov na ocene, pa ne na najboljše, ampak zgolj na pozitivne, ker ni bilo moderno in za nekatere niti potrebno biti odličnjak. Nekatere službe so bile dosegljive po drugačnih kriterijih. Seveda niso tega krivi dijaki sami, ampak vse vzdušje, ki se je ustvarilo okoh njih. Do služb je marsikdo prišel po kaki drugi poti, za blamaže, ki so jim (bih) izpostavljeni v poklicu, pa se ne menijo (niso menih). Med požrtvovalnimi profesorji, vsaj zdi se mi tako, je prav gotovo zbilo sodu dno, podpora javnosh zasedbama šol, ki sta se zvrstih v zadnjih dveh letih. Da je uspešnost dela na šoh padla, nam lahko kažejo uspehi pri maturah, ki jih nihče ne komentira, pa čeprav na nekaterih šolah ni ocene nad 48, ki pravzaprav šele začenjajo odpi-rah kako pot k različnim natečajem za podpore in službe. Kritični glasovi se slišijo tudi na račun kakih profesorjev, ki se ne zavedajo, kako neodgovorno se obnašajo do svojega poklica in kako ponižujejo sebe. Do sedaj je bila zakonodaja taka, da je bil postopek prod kateremukoli stalno nameščenemu profesorju nemogoč, danes pa se tukaj tudi počasi marsikaj spreminja. Vendar bi si pa upala trditi, da so vedno poučevali dobri in slabi profesorji, a so dijaki kljub temu na Solo drugače gledali in skušah iztržiti v letih svojega šolanja Cim več znanja. Prav gotovo botruje tako čudno vrednotenje šo- lanja tudi na vpisovanje na višje šole. Po napačni logiki se vpisujejo na »lažje« šole, ki pa to sploh niso. Sama sem bila priča, kako se je na strokovni mučil dijak s praktičnimi predmeti, saj bi po tem, kar ga je zanimalo, spadal prav gotovo na klasični licej. Kolikokrat se po kakem nepremišljenem nasvetu vpiše na znanstveni licej dijak, ki bi spadal na učiteljišče ali pa na klasično. Ne samo, da tam ne uspeva, ampak tudi ovira delo v razredu. Z zaskrbljenostjo spremljam tudi razvoj naše jezko-vne smeri, ki bi se morala omejevati na majhno število dijakov, saj je v razredu z velikim številom delo gotovo manj uspešno, kakor bi bilo za to smer prav. Beg s klasične dijakov, ki bi tja spadati, pa traja že vrsto let in je pravzaprav tudi neke vrste pokazatelj našega odnosa do znanja. Pomislimo samo, da imajo na naših klasičnih sporednicah (v nasprotju z italijanskimi) tuj jezik do mature. Lahko študirajo nemščino ati angleščino pet let v majhnih skupinah in s profesorji z ustaljeno prakso. To se ne more dogajati v kaki paralelki jezikovne smeri, saj ji niti trajanje ni zagotovljeno. Osnova za študij živih jezikov teh dijakov bo gotovo trdnejša od tiste, ki si jo lahko pridobijo dijaki v priložnostnem razredu. Kljub temu da sem tako zelo verovala v svoje delo v razredu in si domišjala, kako zelo pomembna je moja vloga, pa sem vendar mnenja, da oblikuje mladega človeka predvsem družina. Ona mora otroku pomeniti sidro, na katero se bo lahko privezal, da ga okolje ne bo odplavilo. Družina danes lahko otrokom mnogo nudi. Otroci niso več lačni in tudi zebe jih ne, na tem področju se jim ni več potrebno spoprijemati z življenjem. Do znanja pa jim ne smemo zapirati poti ne šolniki ne starši z neodgovornim zgledom in omalovaževanjem pomembnosti tudi s trudom pridobljenega znanja in tudi z nasveti, ki so lahko sad naših frustracij. Sola je dragocena za vse nas. Upam, da se ne bomo zavedeli, kaj nam pomeni, šele ko si bomo kakšno njeno smer sami zapravili, in to smer, ki so jo nam nekateri oblastniki po vojni osporavali, saj mi, po njihovem mnenju manjvredni državljani, do višjih šol, najmanj pa še do kakega hceja, še pravice ne bi smeh imeti. Vsi skupaj bi se morali zavedati odgovornosti, ki jo imamo do naše šole, ki je v teh petdesetih letih rasla kot živ oiganizem in je zato občutljiva in izpostavljena zunanjim in notranjim, pozitivnim in negativnim vplivom. Naj negativni vplivi ne prihajajo z naše strani. OGLEDALO Problem slovenske (ne) enotnosti Vprašanje, ki ga v Trstu, a tudi v Ljubljani pogostokrat slišimo je: »Zakaj se Slovenci v zamejstvu ne poenotijo in združijo na narodni osnovi? Zakaj so potrebne različne organizacije in zakaj prihaja do hudih sporov, ki manjšino samo šibijo? Ne bi bilo bolje, da bi se otresh strankarskih vplivov in se združili v skupni akciji?« Vprašanje se. je zaostrilo ob polomu TKB. Nenadoma smo se pocutih resnično ogrožene in to tudi na osebni ravni. Poleg tega je nekaj let ostrih polemik in sporov med dvema taboroma utrdilo prepričanje, da se z notranjimi razprtijami manjšina sama duši in onesposablja. Ljudje smo postali pozorni na neenotnost, ko sta se krovni organizaciji in komponente razhajale tudi glede nekaterih osnovnih in življen-sko vaznih manjšinskih problemov. Potreba po enotnosti izraža strah pred prihodnjo-stjo in hkrati zavest, da parcialni interesi ne smejo prednjačiti pred splošnim narodnimi. . Na videz preprosta in občutena potreba številnih Slovencev, med katerimi je veliko mladih, je osnovana, Čeprav ni mogoče kar Cez noC preskočiti zgodovinskih in sedanjih ovir. Vprašanje enotnosti, oziroma neenotnosti moramo bolje premisliti; ugotoviti vzroke za stanje in se vprašati, kaj pravzaprav enotnost pomeni. Potrebno se je izogniti površnemu in pavšalnemu poenostavljanju in iskanju rešitev v besednjaku, ki bi izražal na videz plemenite ideje, a bi se le te v praksi izkazale kot neuresnicjive ah celo škodljive. Mnogi sodobni politiki se poslužujejo učinkovitih gesel, s katerimi zbirajo konsenz in jih pozabijo po izvohtvi. Narodnostno področje je takšno, da se ga retorika oprime kot klop. Skratka, ne bi želel, da bi postala enotnost parola, ki bi jo izrekli le v kriznih trenutkih, da bi si z njo olajšali dušo. Izhajam iz predpostavke, da je parlamentarna demokracija, kjer se oblikujejo večine in manjšine, način skupinske (družbene in državne) ureditve, ki omogoča ohranjanje razlik in hkratno odločanje o skupnih zadevah. Slovenci smo izoblikovah polnopravni parlamentarni sistem z osamosvojitvijo Slovenije, kar pomeni, da nimamo velike parlamentarne in demokratične izkušnje. Naši zgodovinski pohtični spori so bili ostri in pogostokrat razdiralni. Nekdanji spor med liberalci in klerikalci je bil totalen. En tabor je izključeval drugega. Zmagovalec je bil sposoben najhujšega dejanja, ki ga je Cankar opisal v Hlapcih: poraženec je moral poklekniti in moliti pokoro. V zreli parlamentarni demokraciji opozicija ne kleči, ampak nadzoruje in vzpodbuja delo večine. Klečanje in pokora sodita med podobe iz vojne, ko poražen vojskovodja ponuja vrat zmagovalčevemu meču. Takšna pohtiCna vojna je bila možna, ko Slovenci nismo imeli popolne suverenosti nad lastnim narodom in državo in so o nas odločali drugje. Mi smo se do krvi ujedah, ker so našo usodo krojili drugi. Ace Mermolja Razkol je postal krvav med drugo svetovno vojno. Proti okupatorju nismo vstah kot en sam mož, ampak smo se razklali. Del Slovencev se je vključil v NOB, del pa je sodeloval z okupatorjem. Takšni razhodi so travmatični za vsak narod, saj poškropijo zgodovino z »bratovsko« krvjo in razkoljejo zgodovinski spomin. Po travmi gledajo elani skupine na preteklost povsem različni, in razklan spomin bremeni pokolenja. Socialistična Jugoslavija in komunistična partija nista zacelih rane iz NOB. Za spravo nista imeli posebnega interesa. Kolaboracionisti, klerikalci, domobranci, plavogardisti itd. so ostali nasprotnik, ki ni imel pravice, da se oglaša in zahteva vidno mesto v skupnosti in državi. Nasprotniki v vojni so v miru igrah vlogo razrednega in nacionalnega sovražnika, ki je utrjeval enopartijski sistem. Evropske demokracije so na različne načine celile medvojne rane, pogostokrat tudi s potlačitvijo resnice, vendar so omilile spore. V Sloveniji in Jugoslaviji so kolaboracionisti ostah sovražnik z veliko začetnico vse do konca, Čeprav so bili to Slovenci, ki so živeh v skupni državi. Med sovražnike je oblast potisnila tudi ljudi, ki niso imeli nikoli opravka s kolaboracijo. To ugotavljam kritično in samokritično. Slovenci smo imeh kolaboracioniste še takrat, ko so Italijani in Nemci skoraj povsem pozabih, da so bili s Hitlerjem in Mussohnijem. V Trstu in Gorici je bila rana duhovne diaspore toliko bolj pekoča, ker se je opozicija Jugoslaviji lahko izražala in javno nastopala, Cesar v Sloveniji ni smela storiti. Ne mislim na katerokoli kulumo opozicijo, ampak na dogodke, kot je bila Draga. Tisti, M so bili za Jugoslavijo, so si o tej državi ustvariti mitsko podobo in jo branili. Spomenka Hribar je pred osamosvojitvijo Slovenije pre-doCila narodu problem sprave, ker je vedela, da ne more biti demokracije, če je nasprotnik zgodovinski sovražnik, ki ga je treba pokončati. Slovenci v Furlani-Julijski krajini danes nimamo več razlogov zato, da bi z zgodovino opravičevali delitev, ki bi nasprotnika izključevala iz narodovega telesa. NihCe nima pravice, da bi drugače mislečemu odrekal dostojanstvo in mu stregel po življenju. Narodni razlogi in zavest morata biti pred zgodovino. To ne pomeni pozabe, starši pa nimajo pravice, da bi sinove obremenjevati s krvavo diasporo. Do preklosti imamo lahko različna stališča, saj naš zgodovinski spomin ni še poenoten. Razlike v interpretaciji in razumevanju pa ne opravičujejo izključevanja in maščevanja. Zame je enotnost v skupnem prepričanju, da smo dolžni najti pot k popolnemu medsebojnemu priznavanju. Z vsakomer se lahko in se moram meniti, sklepati sporazume in iskati kompromise, ker smo vsi polnoravni elani narodnega telesa in občestva. Demokracija zahteva skupen napor in to, da drug drugemu priznamo polnopravno »državljanstvo«. Ko nam je to naCelo popolnoma jasno, lahko brez hipo- tek in bremen razmišljamo o preteklosti, se ob potrebi po-suvamo s pepelom in kritiziramo nasprotnika. Na tej jasi lahko ohranimo razlike in poiščemo načine, kako odločati kljub različnim pogledom. Ne zdi se mi iskrena in koristna volja, da bi brisati kulturne in politične razlike, ki označujejo Slovence in našo narodno skupnost v Italiji. Morda bo prišel Cas, ko se bo to zgodilo. Ne vem, Ce bo to dober čas, saj se razlike v sodobnem svetu utopijo v množični in potrošniški kulturi, ki je brez zgodovinskega spomina in ni sposobna kritičnega mišljenja. Razlike bogatijo in ne bi smele biti ovira za skupno odločanje o bistvenih zadevah. Zato, da bo resnično tako, moramo dokončno zpustiti dramski prostor, kjer smo v nasprotniku gledali očetovega ah bratovega krvnika in ko so nam idejne in ideološke opredelitve preprečevale vsakršni dialog. Ta drama je tudi moji generaciji zapustila strupeno dediščino: globinsko nezaupanje, zaprtost v lasten idejni krog, nekritično zaverovanje v lasten prav, zadrego v pogovorih z drugače mislečimi in celo izbiro, da ne hodimo na pre-davaja in prireditve, ki jih prirejajo nasprotnikovi krožki in društva. To je nenormalno in nezdravo. Ta razkol je bil eden izmed vzrokov, da je projugoslovanski del manjšine z nezaupanjem spremljal rojstvo Slovenije. Moja teta v Ljubljani je bila partizanka in vpisana v komunistično partijo, vendar se je brez najmanjšega oklevanja opredelila za samostojno Slovenijo. Živela je v Jugoslaviji in v njej je postopno dozorevalo prepričanje, da je prav, da Slovenija stopi na pot samostojnosti in demokracije. Pri nas sta dediščina in življenje v Italiji in marsikomu vzbudila sum, da slovenska samostojnost prikriva star in strupen naCrt. Kdor je bil prej proti Jugoslaviji, je po osamosvojitvi izpostavil neporavnane raCune z »rdečimi« (mislim na dehtev, ki je razdvajala ljudi in ne le vodstva). Ta čas in ta Čustva moramo prepustiti zgodovini in zgodovinarjem. Izhod iz preteklosti naj bo skupen in naj pomeni enotnost, dmgaCe nima smisla. Sprava potrebuje vedno dva in ne more biti enostranska. Tudi po spravi se bomo marsikdaj hudo sporekli. Ko bomo v manjšini urediti »parlamentarne« mehanizme z večinami in manjšinami, bomo lažje upravljali razlike in spore. NaCrt za bodočnost manjšine pa ne bi smel ukinjati kulturnih in političnih razlik. Predvidevati bi moral družbene mehanizme in pravila igre, s katerimi bi lahko različno misleci elani skupine demokratično odločali o bistvenih problemih. V tem je srž naših dilem in naše enotnosti. Ponovim predpogoj za dosego cilja. Skupen »prostor« Slovencev v Italiji je narodna pripadnost in nihče nima pravice oporekati dmgaCe mislečemu slovenstva. V tej domovini, ki je najprej duhovna, ni tujcev. Ko bomo povsem ponotranjili to prepričanje, se bomo lahko veselili razlik in se nam ne bodo zdele grožnja. LJUBLJANA / POGAJANJA O OBLIKOVANJU NOVE VLADE Tudi Drnovšek podpira vlado narodne enotnosti Če stranke ne bodo uspele uskladiti programskih stališč, bo oblikoval vlado s tistimi ki so ga podprle LJUBLJANA - Premier Janez Drnovšek podpira predlog Slovenske ljudske stranke (SLS) o oblikovanju vlade narodne enotnosti, v katero bi se vključile vse oziroma večina parlamentarnih strank. Predlog naj bi, tako premier Drnovšek, javno podprli tudi Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD). Drnovšek je na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je govoril predvsem o poteku pogovorov o oblikovanju nove vlade, dejal, da je o tako imenovani vladi narodne enotnosti že večkrat govoril, še preden je bil izvoljen za mandatarja, v Času, ko je izrazil tudi pričakovanje, da bo izvolitev mandatarja, čeprav z minimalno večino, omogočila preboj politične blokade, do katere je prišlo v Sloveniji po državnozborskih volitvah. Drnovšek se je o sodelovanju v vladi pripravljen pogovarjati z vsemi parlamentarnimi strankami. Včeraj dopoldne se je tako že sestal s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom, s katerim se je sicer načelno pogovarjal o tem, kako priti do vlade narodne enotnosti. Pričakuje, da se bosta povabilu na pogovore, ki naj bi potekali danes, odzvala tudi predsednik SDS Janez Janša in predsednik SKD Lojze Peterle. Prav tako potekajo že pogovori s strankami, ki so podprle njegovo izvolitev za mandatraja. 2e v ponedeljek se je srečal s predsednikom Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Janezom Kocijančičem, v prihodnjih dneh pa naj bi se sestal še s predsednikoma Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS) in Slovenske nacionalne stranke (-SNS). »Cas, ki ga imam na razpolago, da sestavim vlado, je omejen, saj moram svoj predlog državnemu zboru poslati najkasneje do naslednjega pe- tka, je povedal Drnovšek in dodal, da bodo pogovori zaradi tega toliko bolj intenzivni. V naslednjih dneh naj bi po njegovih napovedih postalo tudi bolj jasno, ali je sploh možno sestaviti vlado narodne enotnosti in seveda kolikšne podpore je deležen takšen predlog med ostalimi parlamentarnimi strankami. Vsekakor pa bo treba najprej opraviti programsko in kadrovsko uskladitev. Če razgovori ne bodo prinesli željenih sadov, bo Drnovšek sestavil vlado v krogu strank, ki so podprle njegovo izvolitev oziroma s tistimi strankami, s katerimi se bo lahko dogovoril. Vseeno pa bo Drnovšek najprej poskusil sestaviti Cim širšo vlado, saj ocenjuje, da bi bila taksna vlada v dobrobit celotni državi. Širša vlada bi omogočila izvedbo pomembnih projektov, ki Čakajo Slovenijo: vključevanje v Evropsko unijo in zvezo Nato, ureditev odnosov s sosednjo Hrvaško, sprejetje državnega proračuna, zagotovitev konkurenčnosti slovenskega go- spodarstva, spremembe volil- i ne zakonodaje in poslovnika državnega zbora, sprememba ustave,.. »Širši konsenz bi bil dobrodošel, zato da že v naslednjem mandatu razrešimo najpomembnejša vprašanja«, je ocenil premier Drnovšek. Na vprašanje, ali so stranke, ki so podprle njegovo izvolitev, navdušene nad idejo o oblikovanju vlade narodne enotnosti, je Drnovšek odgovoril, da so te stranke izrazile željo, da bi oblikoval širšo vlado, ki bi bila vseeno boljša o vlade, ki bi imela v parlamentu minimalno podporo. Po zaključenih pogovorih, j ki bodo potekali v naslednjih dneh, pa bo tudi jasno, katere stranke bodo poslej v opoziciji, sicer pa ne želi v naprej ne-kogar »poriniti« iz vlade, Ce ga sodelovanje v njej zanima. | Sicer pa se govori, da naj bi združena lista že odpovedala svoje sodelovanje v vladi narodne enotnosti, ker bi tako dobila manj od željenega, premier Drnovšek pa takšna namigovanja zavrača. Vesna Vukovič SKD ne posveča pozornosti predlogu o vladi narodne enotnosti LJUBLJANA - Slovenski krščanski demokrati (SKD) še niso sprejeli stališča do predloga o vladi narodne enotnosti, Izvršilni odbor stranke se bo sešel ta ali prihodnji teden in razpravljal o sklepih nedavne klavzure o prenovi stranke, med drugim pa tudi o omenjenem predlogu, je za STA povedal tiskovni predstavnik stranke Valentin Hajdinjak. “Za zdaj ji mi ne posvečamo prevelike pozornosti,” je na vprašanje, ali stranka idejo o vladi narodne enotnosti, o čemer so včeraj govorili predsedniki treh t.i. pomladnih strank, zvečer pa je o predlogu razpravljal in ga podprl tudi izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke (SLS), dejal Hajdinjak. O napovedi predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janeza Janše, da bodo krščanski demokrati o predlogu v zvezi z vlado narodne enotnosti razpravljali v prihodnjih dneh, je Hajdinjak dejal: “Zanimivo je, da Janša napoveduje, kaj bomo imeli mi. Mi smo še vedno samostojno stranka,” je poudaril. O pogajanjih za sodelovanje v vladi je tiskovni predstavnik SKD povedal, da jih mandatar Janez Drnovšek SKD še ni povabil na pogovor, “če in ko nas bodo povabili, pa se bomo o tem pogovorili v okviru trojčka”. (STA) MANJŠINA / ODMEVI NA IZVOLITEV DRNOVSKA Tudi na Koroškem dva tabora NSKS, EL in KKZ zadržani, ZSO in SPZ zadovoljni z odločilvijo državnega zbora CELOVEC - Izvolitev Janeza Drnovška za mandatarja so komentirali tudi politični in kulturni predstavniki koroških Slovencev. Kot v Sloveniji, obstaja tudi na Koroškem (vsaj) dva tabora. Narodni svet koroških Slovencev, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza, ki so vseskozi podpirali ustanovitev vlade strank slovenske pomladi, so odločitev slovenskega parlamenta sprejeli z dokaj odkrito zadržanostjo, Zveza slovenskih organizacij in tudi Slovenska prosvetna zveza pa sta izraziti zadovoljstvo - tudi kar se tiCe Drnovskega odnosa do manjšin v pretekli mandatni dobi. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm je ob tem poudaril, da je treba vzeti na znanje voljo slovenskega parlamenta in dejal, da je manjšinska politika v prvi vrsti zadeva državnega zbora in da je v manjšinskem vprašanju potreben »širši konsenz«. »Mandatar sam po sebi ne more biti odločilen, odločilna je volja parlamenta«, je še dodal Sturm in izrazil pričakovanje, da se bo Slovenija še razvijala v ekonomsko močno in pohti-eno atraktivno državo, kajti tako lahko tudi najbolje pomaga Slovencem v zamejstvu. Napovedal je še, da bodo koroški Slovenci s kontruktivnem sodelovanjem tako s Slovenijo kot tudi z avstrijsko državo skušali reševati vsa tista vprašanja, ki so za prisotnost slovenskega jezika, kulture in manjšina same na Koroškem najbolj pomembna. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Otip pa je menil, da bo izvolitev Drnov- ška še otežila sestavljanje nove slovenske vlade ter da se je politični položaj v Sloveniji »še bolj zapletel«. »Upali smo, da bo šlo lažje, hitrejše in boljše. Kljub temu pričakujem, da bodo odgovorni - ne glede na to, v kakšne politične turbulence je prišla trenutna slovenska politika - storili tiste potrebne ukrepe, ki so jih itak zadati sami«, je dejal Otip. Tajnik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle si je v pogovoru za slovensko oddajo ORF zaželel, da se bo sodelovanje na kulturnem področju s Slovenijo oz. s slovenskimi vladnimi in parlamentarnimi strukturami razvijalo naprej. »To posebej zato, ker je kulturno področje najbolj izrazito in prepoznavno v odnosih med manjšino in matično državo«. Poudaril je še, »da ne bi rad videl, da bi politika bremenila kulturne odnose med matico in manjšino«. Najbolj kritična sta Drnovškovo vnovično izvolitev za premiera komentirala tajnika Krščanske kulturne zveze in Enotne liste Nužej Tolmajer in Bernard Sadovnik. Tolmajer je dejal, da Drnovšek »dosedaj ni preveč pokazal odnosa do zamejskih Slovencev« in izrazil pričakovanje, da bodo v njegovi vladi ministri, ki bodo imeli »večji posluh za Slovence v zamejstvu«, Sadovnik pa je Drnovšku očital, da v preteklosti »skoraj ni imel posluha za slovensko manjšino na Koroškem, ker je celo odgovornost oddal Uradu za Slovence pri Ministrstvu za zunanje zadeve«. Ivan Lukan SINDIKAT / CGIL, CISL IN UIL PISALI PREFEKTU ŠOLSTVO / ŠOLSKO LETO 1997/98 Zastoj pri reševanju škedenjske železarne Z ministrstva za industrijo še ni dovoljenja za elektrarno Kaže, da je zgodba o škedenjski železarni res brez konca! Po krizi, ki se vleče že vrsto let, je kazalo, da je Prevzem obrata s strani grupe Lucchini iz Bredle enkrat za vselej reSi-lo krizo skedenjskega °brata. Pa ni tako. Od 13. septembra lani je 250 delavcev spet v dopolnilni blagajni, sedaj pa celo grozi, da se bo novo lastništvo umaknilo, temu pa bi brez nadaljne-ga sledila dokončna kri-Za in stečaj oz. zaprtje železarne. Novo nevarnost za ob-st°j železarne predstavlja nerešeno vprašanje »kogeneracijske alektricne centrale«, ki bi izkoriščala tople pline 12 plavžev za pogon generatorjev, elektriko pa bi dodajali javnemu električnemu omežju, za kar bi seveda družba Enel plačala po veljavnih tarifah. Slo bi za dodatni ekonomski vir, ki bi po mnenju lastništva omogočil, da skedenjski obrat doseže pozitivno bilanco, medtem ko bi brez tega dohodka ne mogli kriti vseh stroškov s samo proizvodnjo železa. Za električno centralo so se že domenili lani v okviru tristranskega sporazuma med vlado, sindikati in lastniSvom ob prevzemu Škedenjske železarne, doslej pa niso v Rimu še izdali zadevnega dovoljenja. Dogovorjeni rok za odobritev dovoljenja, na podlagi katerega bi pričeli postavljati električne generatorje in zatem proiz- vajati in prodajati električni tok, je potekel konec prejšnjega leta, o kakšnem odgovoru s pristojnega ministrstva za industrijo pa ni bilo ne duha ne sluha. Brez na-daljnega je odpadel tudi najavljeni sestanek, na katerem bi morali prejšnjega 20. decembra dokončno razčistiti zadevo in določiti datum za začetek del. Zaskrbljenost medtem narašča, še zlasti med delavci, del katerih je spet v dopolnilni blagajni, vsi pa so pod morečo perspektivo, da bo ves načrt za ponovno uveljavitev škedenjske železarne enostavno propadel, ker iz Rima ni in ni potrebnega dovoljenja za proizvodnjo električnega toka. Zato so včeraj sindikalni predstavniki kovinarjev CGIL, CISL in UIL nastopili pri prefektu Micheleju De Feisu in mu sporočili svojo veliko zaskrbljenost. Predlagali so mu srečanje, ki bo verjetno prihodnje dni, na katerem mu bodo predstavili zahtevo, naj ministrstvo za industrijo takoj uredi potrebe birokratske postopke in dovoljenja. Sicer bi propad železarne hudo prizadel zaposlene in tudi širše tržaško gospodarstvo, saj bi izgubili približno tisoč delovnih mest, če upoštevamo tudi vse zaposlene delavce v raznih zunanjih podjetja, ki delajo za škedenjsko železarno. SKLADIŠČA PLINA V MILJAH / DOLENC ODGOVARJA SSK »Pomemben je pristop« Občinski svetovalec Demokratične stranke levice Igor Dolenc nam je poslal tiskovno sporočilo v zvezi z problematiko plinskih skladišč (GPL) v miljski občini. Povedal nam je, da ne misli odgovarjati oziroma polemizirati z niiljsko sekcijo stranke Sli venske skupnosti, zato je v tiskovnem sporočilu le poudaril to, kar je nedavno podčrtal v izjavi, ki je povzročila reakcijo ter kritike miljske SSk. Problem skladišč plina na območju nekdanje rafinerije Apnile je nudil priložnost za osvetlitev politične in vsebinske analize razvoja teritorija, v tem primeru Tržaškega zaliva. Poudaril sem in poudarjam - podčrtuje slovenski občinski svetovalec -da obstajajo tri možne stopnje za prostorsko načrtovanje, ki so med seboj zelo povezane: vse- državna, deželna in krajevna. Treba je stremeti po uravnovešenem usklajevanju teh treh razvojnih nivojev in hkrati preveriti nove razvojne možnosti v sklopu splošnega integracijskega načrta. Pri tem je treba po Dolenčevem mnenju upoštevati meje, do katerih lahko okolje sprejema ali asimilira onesnaženje, ki ga povzročata proizvodnja, a tudi uporaba. In to so cilji, ki si jih je glede tega zadala DSL. Gre torej predvsem za vprašanje pristopa do teh kočljivih vprašanj, ki, kot podčrtuje svetovalec Hrasta, ne spreminjajo na noben način izbire in stališča miljskih občanov in miljske sekcije DSL. Dolenc se očitno sklicuje na občinski referendum, s katerim so miljski občani svojčas odklonili načrtovana skladišča plina v bližini Zavelj. IACP: Na potezi je deželna vlada V političnih krogih se nadaljujejo polemike o bodočem predsedniku Ustanove za ljudske gradnje (IACP). Oljka je za to funkcijo kandidirala bivšo deželno svetovalko DSL Perlo Lušo, ki bo v novem upravnem svetu IACP zastopala Pokrajino. Ljudska stranka in deželni odbornik Roberto De Gioia očitajo DSL, da v bistvu vsiljuje kandidaturo Luše, pri Hrastu pa podčrtujejo, da je bila slednja izvoljena v upravni svet na osnovi dogovora v Oljki, kot jasno dokazuje enotno glasovanje v pokrajinskem svetu. Odločitev o imenovanju predsednika IACP pripada vsekakor deželni vladi. Združitev šol iz Boljunca in Boršta Toko so se odločili domoči starši Osnovna Sola Frana Venturinija iz Boljunca in osnovna šola v Borštu se bosta v začetku prihodnjega šolskega leta združili v skupno šolsko enoto. Tako so se na ponedeljkovem sestanku odločili starši otrok, ki obiskujejo obe šoli dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Ucenci prvih treh razredov bodo obiskovali prenovljeno šolo v Boljun-cu, četrti in peti razred pa bosta delovala v Borštu. Združitev sol je bila edina rešitev za njuno »preživetje«. Število učencev se je v zadnjih letih zmanjšalo (letos obiskuje boljunsko šolo 35 otrok, borštansko pa 8), ob nadaljnjem krčenju števila vpisov bi zato tvegali, da bi ena od šol odmrla. Dolinsko didaktično ravnateljstvo je že pred tremi leti predlagalo združitev, a predlog takrat ni prodrl. Tokrat je po posredovanju dolinske občinske uprave vendarle naletel na večje razumevanje. Dolinski upravitelji so namreč zagotovili staršem brezplačen prevoz otrok s šolskim avtobusom, poskrbljeno pa bo tudi za šolsko kosilo, saj bodo na novi šolski enoti uvedli celodnevni pouk. Na srečanju s starši je didaktična ravnateljica Ksenija Dobrila podrobno obrazložila, zakaj je združitev potrebna. Majhno število otrok je le eden od elementov, ki govori v prid združitve. Ko bi Soli delovali ločeno kot doslej, bi ne imeli možnosti za kabinetni pouk, kakršnega predvidevajo novi uCni načrti, in sicer zaradi pomanjkanja prostorov. Z delovanjem na dveh šolah bodo na primer v Boljuncu »sprostili« dve učilnici, ki ju bodo lahko izkoristili za kabinetni pouk. Združitev bo torej pozitivno vplivala na kvaliteto pouka. Obe vasi bosta obdržali šolski poslopji v vaški sredini, kar je iz narodnostnega vidika tudi pomembno, in bosta s svojimi šolskimi uslugami krili obsežen del občinskega območja (Boljunec, Boršt, Za-brežec, GroCano in tudi Pesek, saj bodo letos zapustili šolo na Pesku še zadnji štirje petošolci). Temno plat združevanja predstavljajo delovna mesta. V prihodnjem šolskem letu naj bi zaradi združitve izgubili tri ali štiri uCne moči. Solniki v staležu bodo sicer premeščeni na dru- ge šole, nastradali pa bodo mladi uCitelji-suplenti. Tako naj bi v prihod njem šolskem letu boljunska šola razpolagala s 6 uCnimi moCmi in pomožno učiteljico, borštanska pa s štirimi. Na obeh šolah bi poučevala še veroucitelj ter učitelj za tuj jezik. Starši so na sestanku opozorili, da je bila izbira o združitvi bo-leCa, ker gre na škodo delovnih mest, a je bila tudi edina možna, nekakšno nujno zlo za rešitev obeh šol. Po predvidevanjih naj bi bili razredi bodoče celodnevno osnovne Sole Bolju-nec-Boršt takole sestavljeni: 1. razred 5 učenčev 2. razred 10 učencev 3. razred 10 uCencev 4. razred 8 uCencev 5. razred 6 uCencev Skupno 39 uCencev ToCno število uCencev prvega razreda bo znano šele po koncu vpisovanj 25. januarja. Predvideni vpis 5 učencev se nanaša na število otrok rojenih leta 1991, ki bodo junija letos zapustili otroška vrtca v Boljuncu in v Borštu. Možno je, da se jim bodo pridružili še nekateri otroci z območja Peska in GroCane. ZDRAVSTVO / NOVA POLEMIKA Zakaj je odstopil komaj imenovani menedžer? Prizivno sodišče dokončno oprostilo Zelena iz Pordenona V političnih krogih ftiočno odmeva nepričakovani odstop komaj imenovanega generalnega direktorja novousta-n°vljenega tržaškega zdravstvenega podjetja. Antonio Binet je odstop utemeljil z osebnimi raz-i°gi in o svojem sklepu obvestil deželnega odbornika Cristiana Dega-ua, ki ga je imenoval na i° mesto. Degano sedaj Uapoveduje, da bo vso zadevo predal odvetnikom. Binetov odstop bo v Prihodnjih dneh odjeknil tudi v deželnem svetu. Svetovalca Stranke komunistične prenove Roberto Antonaz in Fausto Ktonfalcon, ki sta glede tega vložila posebno interpelacijo, sta mnenja, da tudi ta dogodek odraca površnost, s katero se je Dežela lotila zdravstve-ue reforme. Posebno ško- dljivo je po mnenju Berti-nottijeve stranke dejstvo, da je Dežela hotela za vsako ceno ločiti zdravstveno podjetje od upravljanja krajevnih bolnišnic. Antonaz in Monfalcon pozivata, naj Dežela imenuje za ravnatelja zdravstvene ustanove sposobnega človeka, ki ne bo sad križnih vetov, ampak realne potrebe po izboljšanju zdravstvenih storitev in uslug. Interpelacijo predsedniku Dežele je glede tega vprašanja vložil tudi melonarski zastopnik Gianfranco Gam-bassini. Dežela se bo, kot rečeno, sedaj najbrž obrnila na odvetnike. Po mnenju nekaterih naj bi Binet odstopil, potem ko je ugotovil številne težave in probleme, s katerimi se - a to ne od včeraj - sooča krajevno zdravstvo. Sodili so jim osemkrat in so jih končno na tržaškem prizivnem sodišču oprostili. Gre za dva pordenonska predstavnika Zelenih, ki sta novembra 1989 strgala več lepakov pordenonske občinske uprave ob obletnici 4. novembra, ker so jih nalepih po zidovih na nedovoljenih mestih. Pre-tor ju je obsodil na 400 tisoč lit globe, na prizivnem procesu pa so ju oprostili. Prizval se je javni tožilec, dvakrat so jima sodili na kasaciji, poseglo je ustavno sodišče, in končno juh je tržaško prizivno sodišče dokončno oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Deželni odbornik Zelenih Mario Puiatti je pozitivno ocenil razsodbo, ki naj »nauči krajevne upravitelje, da morajo tudi sami spoštovati prostore, ki so namenjeni za reklamo.« VPRAŠANJA IN ZAGOTOVILA Posegi v obrambo knjižnice tržaškega inštituta Goethe Nevarnost zaprtja knjižnice tržaškega sedeža inštituta Goethe je izvala vrsto reakcij. Tako je pokrajinski svetovalec DSL Dino Fonda na predsednika pokrajine naslovil nujno vprašanje v zvezi z potezami, ki jih slednji namerava izvesti. V svojem svetovalskem vprašanju Fonda naglasa velik pomen, ki ga je inštitut Goethe vseskozi imel na kulturnem in znanstvenem področju. Veliko zaskrbljenost nad usodo inštituta in njegovih posameznih delov je izrazil tudi deželni svetovalec SKP Fausto Monfalcon, ki se je obrnil do deželnega odbora z vprašanjem, če so bile preverjene vse možnosti za finančno pomoč dežele inštitutu. Neposredno je Monfalconu odgovoril deželni odbornik Roberto Tanfani, ki je zagotovil, da bodo prispevke v podporo inštitutu Goethe vključili v postavko finančnega zakona, namenjeno krepitvi kulturnih dejavnosti. Kot je naglasil Tanfani, je trenutno deželni finančni zakon v pripravi, deželni odbornik pa si nadeja, da bodo inštitutu Goethe priskočile na pomoč še druge ustanove. Poillucci o festivalu Alpe Adria Cinema Pokrajinski odbornik za kulturo Manfredi Poillucci je sprejel delegacijo združenja Alpe Adria Cinema, ki vsako leto organizira istoimenski festival. Zelo pohvalno se je izrazil o dejavnosti združenja in zagotovil, da bo pokrajinska uprava ponovno prevzela glavno vlogo med pokrovitelji pobude, ki se mora soočati z vrsto težav, prevsem finančnih. Tudi letos pa bo pokrajinska uprava posredovala nagrado »Trst za mir«, ki jo podeljuje žirija študentov. NOVICE Služba 118 brez telefona Včeraj dopoldne so zaradi okvare na centrali odpovedale telefonske linije zdravstvene službe 118 v ' > katinarski bolnišnici. Minilo je približno dve uri, ■ preden so popravili elektronske naprave, medtem pa so klice na pomoč prevzeh policisti, karabinjerji in gasilci. Delavec padel na Obalni cesti Na Obalani cesti se je včeraj pripetila nesreča pri delu, pri kateri se je poškodoval 28-letni delavec Giacomo De Gioia. Bil je na navpični steni, kjer postavljajo jekleno mrežo, da bi preprečih padanje kamenja na cesto, ko je izgubil ravnotežje in padel več metrov globoko. Delovni tovariši so poklicali na kraj nesreče rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v bolnišnico. Zdraviti se bo moral 25 dni. Zaradi drevesa zastal promet Promet je večeraj dopoldne zastal dalj časa na Drevoredu D’Annunzio, kjer je padlo drevo in poškodovalo nekaj avtomobilov. Listina storitev ACT Prevozno podjetje ACT je izdalo »Listino storitev za leto 1997«. Gre za dokument, s pomočjo katerega želi podjetje izboljšati in obogatiti odnose s porabniki. Preko listine namerava namreč seznaniti javnost s svojimi načrti in pobudami za izboljšanje kakovost prevozne službe, istočasno pa zbrati Cim-več mnenj, ki bodo podjetju sluzila pri nadaljnjem načrtovanju. Listino, ki je izšla v 90 tisoč izvodih, bodo delili brezplačno, uradno pa jo bodo predstavili v petek, ob 11. uri v sejni dvorani podjetja ACT v Ul. dei Macelli 7. ZA PRIMORSKI DNEVNIK Solidarnostni koncert v Boljuncu Tržaški odbor ZSKD in včlanjena društva vabijo na solidarnostni koncert za Primorski dnevnik, ki bo v soboto, 18. januarja, ob 20.30 v Občinskem gledališču v Boljuncu. Za koncert je dala pokroviteljstvo Občina Dolina. Nastopali bodo Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Skala iz Gropade, Tržaški oktet inTFSStuledi. ZSKD prireja koncert v zavesti, da je Primorski dnevnik neobhodno po-trben za normalno vsakodnevno življenje slovenske manjšine. Ne radio in ne televizija ne moreta nadomestiti pisane besede. Vsakodnevne novice, ki »pridejo« na dom v slovenskem jeziku nas vsak dan opozorijo, da smo Slovenci in ustvarijo občutek sku- pnosti. Tudi drobni članki, obvestila in oglasi nas obvestijo o prireditvi, o slavju in o pogrebu. Brez tega kapilarnega obveščanja bi posamezniki, družine in društva težko posredovala svoje misli in prireditve ožjemu in širšemu občinstvu. Edini prostor za tovrstno gradivo je slovenski dnevnik, pisana beseda, ki nas zjutraj ali ob uri kosila opozori na to, kaj se dogaja v vasi, v mestu in bližnji okolici. Kulturna društva in ZSKD se na podlagi lastnega dela zavedajo, kako dragocen je dnevnik, zato vabijo ljudi, da v kriznem trenutku izrazijo svojo konkretno solidarnost. Na koncert je vabljenih čim več ljudi, prostovoljni prispevki pa bodo omogočili izid ene ali več številk Primorskega dnevnika. RAZSTAVA / OKROG 30 TISOČ OBISKOVALCEV Dokazan čar Praških zakladov Drugi teden odprejo razstavo v Pragi Z razstavo Praški zakladi, ki je bila na ogled do 6. januarja v bivših konjušnicah miramarske-ga gradu, so organizatorji doživeli velik uspeh. Tržaški podžupan in odbornik za kulturo Roberto Damiani na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri se je občinska uprava želela predvsem zahvaliti številnim sponzorjem, ni skrival zadovoljstva nad obračunom. V 184 dneh odprtja si je razstavo ogledalo okrog 30 tisoč obiskovalcev, največ (na dan) se jih je zgnetlo tik pred zaprtjem, medtem ko je bilo npr. obiskovalcev iz Slovenije še največ v zadnjih dneh novembra. Skoraj polovica je plačala vstopnico po polni ceni, ostali s popustom, kar pomeni, da je bila promocija zelo uspešna (ogled razstave je bil vezan na nakupe in pre- nočevanja v mestu), predvsem v tujini in v prvi vrsti v Sloveniji. Sponzorji pa so lahko še nadalje zadovoljni, saj bodo razstavo z navedbo vseh »podpornikov« 21. januarja odprli na praškem gradu, kjer bo na SKUPNA POBUDA TREH OPENSKIH KULTURNIH ORGANIZACIJ V petek odprtje treh razstav Marija Magajne na Opčinah Openske kulturne organizacije se bodo skupno poklonile fotoreporterju Mariu Magajni ob njegovem življenjskem jubileju. Dvojezični kulturni krožek Ob pečini - La Rupe, Zbori Vesela pomlad in SKD Tabor so se namreč dogovorili, da skupaj pripravijo razstavo Magajnovih del, vendar v treh ločenih prostorih in o treh različnih temah. V Domu Brdina bo razstava Magajnovih prvih povojnih posnetkov, v Finžgarjevem domu bodo razstavljene fotografije srečanj škofa Bellomija s slovenskimi verniki, v Prosvetnem domu pa bomo lahko gledali Ma-gajnove posnetke obale od Timave do Barkovelj. Predstavitev posameznih razstav - o do- godkih v povojnem Trstu bo govoril Jože Koren, o Bellomiju med Slovenci Alojz Rebula, o posnetkih tržaške obale pa Edi Selhaus - bodo popestrili tudi pevski nastopi. V Domu Brdina in v Finžgarjevem domu bodo nastopili zbori Vesele pomladi, v Prosvetnem domu pa ženski in moški pevski zbor Tabor. Naj še povemo, da bo prikaz Magajnovih fotografij na Opčinah na ogled do 26. januarja po naslednjem urniku: V Domu Brdina od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah pa od 10.30 do 13. ure, v Finžgarjevem domu od 16.30 do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, v Prosvetnem domu pa od 16. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure. Mariu Magajni ogled tri mesece, pod drugačnim naslovom seveda, saj bodo v Pragi predvsem naglasili, da so razstavljena dela beneških umetnikov 17. in 18. stoletja, ne pa da gre za lastnino čeških muzejev in galerij. Novembra bodo razstavo, dasi nekoliko spremenjeno, postavili še v Brnu, kjer bo na ogled do marca naslednjega leta. Darežlji-vost tržaških sponzorjev bo torej tokrat bogato poplačana. Ob obračunu še načrti, ki jih glede »velikih« razstav tržaška občinska uprava še v nadalje namerava uresničevati v tvornem sodelovanju z deželnim skrbništvom za kulturne dobrine: tokrat se bodo tržaški organizatorji povezali s Firencami in v navezi z njimi še z Bukarešto. V pripravi je namreč velika razstava o Dačanih, prvi del bo na ogled spomladi v Firencah, drugi del pa od poletja dalje v Trstu. In tudi tokrat so k sodelovanju vabljeni sponzorji, saj so dosedanji rezultati skupnega nastopa zelo spodbudni, je ob koncu dejal župan Illy. (bip) D SI / PON E DELJKOV VEČER Srečanje z mag. Primožem Krečičem Govor o reviji in radiu Ognjišče ter o delu z mladino Društvo slovenskih izobražencev je imelo v ponedeljek svoj prvi. večer v novem letu. V Peterlinovi dvorani je potekalo srečanje z mag. Primožem Krečičem, mladim slovenskim duhovnikom, ki deluje v Kopru. Mag.Krečič je na Primorskem znan po svoji dejavnosti z mladimi ter po svojem sodelovanju pri reviji Ognjišče in istoimenskem radiu. Bil je tudi organizator srečanja mladih s papežem Janezom Pavlom H. v Postojni maja lani. Srečanje je potekalo v obliki pogovora med gostom, predsednikom DSI Sergijem Pahorjem in občinstvom, govor pa je bil ravno o reviji in radiu Ognjišče ter o delu z mladino. Potem, ko se je na kratko predstavil, je mag. Primož Krečič spregovoril o kompleksnosti stanja na Koprskem, kjer deluje. To je območje, kjer prebivajo Slovenci in Italijani, poleg njih pa še veliko priseljencev iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Po vojni se je iz mesta Koper izselila večina italijanskega prebivalstva, njegovo mesto pa so zapolnili priseljenci iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Opaža pa se, da so le-ti v svoji globini sprejeli istrsko naravnanost. Cerkev, je dejal mag: Krečič, je pozorna do vseh in išče stik z vsemi (gost je tu posebej poudaril delo bivšega koprskega župnika Bojana Ravbarja). Tudi v odnosu med slovensko večino in italijansko manjšino je bilo ločevanje preseženo in se je s pomočjo spoštovanja in razumevanja razvil zdrav dialog med sku-pnostima. Tudi odnosi z oblastmi se spreminjajo. Mag. Primož Krečič Skratka, prostor je odprt in ponuja veliko izzivov, stanje ni pa tako kritično, kot bi ga nekateri hoteli pokazati. Eden izmed glavnih problemov Kopra pa je pomanjkanje zgodovinskega spomina, zato je naloga Cerkve dati ljudem zavest pripadnosti koreninam in zgodovini, ki je med drugim globoko . zaznamovana z duhovnostjo in vero (v preteklosti je imel Koper kar 69 cerkva in kapel). Mag. Krečič je zatem predstavil revijo in radio Ognjišče. Revija je nastala predvsem po zaslugi msgr. Franca Boleta, ki jo še vedno urejuje. Tiska se v nakladi od 85 do 90.000 izvodov, bere pa jo okoli 330.000 ljudi. Od 250 do 300.000 ljudi posluša oddaje radia Ognjišče, ki pa zaenkrat ne pokriva celotnega teritorija. Ob tem izhaja tudi revija Sončna pesem, kjer bi se moral izšolati nov kader novinarjev. Vendar za vzpostavitev stika z mladino novinarstvo ni dovolj, treba se je mladim približati in govoriti njihov jezik. Zato je dejal mag. Krečič, potrebuje Ognjišče osvežitve in novih-moči. 1.2. nŠOLA SV. CIRILA IN METODA JUTRI V OPENSKI CERKVI »DRUGAČNO « GLEDALIŠČE / MIELA Eksperimentalna glasbena smer Sola Sv. Cirila in Metoda v Trstu je še v lanskem šolskem letu zaprosila ministrstvo za šolstvo za avtorizacijo, da se v šolskem letu 1997/98 na sedežu pri Sv. Ivanu aktivira eksperimentalna glasbena smer. V ta namen je profesorski zbor izdelal podroben načrt, ki predvideva poleg običajnih 36 ur pouka še dve dodatni uri glasbene vzgoje, od katerih bo ena posvečena glasbeni teoriji in ena individualnemu učenju glasbila. Za glasbeno smer se bodo lahko odločiti le tisti učenci, M se bodo letos vpisati v prvi razred. Ti bodo lahko izbirali med učenjem klavirja, viole, flavte in harmonike. Tu gre poudariti, da je za aktiviranje glasbene smeri nujno potrebno, da se v eksperi- mentalni razred vpiše najmanj 15 učencev. Če bo ministrstvo za šolstvo izdalo dovoljenje in če bo število vpisanih zadostovalo, bo prvi korak v novo smer enostavna avdicija, na kateri bodo lahko glasbeni strokovnjaki preverili sposobnosti učencev. Načrt, ki je nastal v smislu ministrskega dekreta z dne 13. 2. 1996, je sad sodelovanja med šolo in Glasbeno matico, ki je s svojim strokovnim nasvetom bistveno pripomogla k oblikovanju projekta samega. Podrobnejše informacije o eksperimentalni glasbeni smeri bo šola nudila vsem staršem in javnosti na srečanju, ki bo v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu v pe-rek, 17. januarja, t.l. ob 19. uri. Biblični večer s pisateljem Alojzem Rebulo na Opčinah Katoliška Cerkev je z začetkom adventnega časa v mesecu decembra 1996 začela triletno duhovno pripravo na jubilejno leto odrešenja, na sveto leto 2000. Prvo leto priprave je posvečeno poglobljenemu spoznavanju osebnosti Jezusa Kristusa. Dostop do njegove osebnosti in njegovega dela nam najbolj učinkovito omogoča Sveto pismo. Od septembra naprej imamo na razpolago novi prevod svetega pisma, prvič v celoti prevedenega iz izvirnih jezikov. V župniji sv. Jerneja na Opčinah smo prvo leto priprave na jubilej 2000 začeli s poglabljanjem Svetega pisma v okviru na novo ustanovljene biblične skupine. Srečujemo se vsak četrtek zvečer po večerni maši ob 19.30. V četrtek, 17. januarja bo z nami pisatelj Alojz Rebula, ki je bil eden od številnih prevajalcev novega prevoda Svetega pisma. Spregovoril nam bo o pomenu biblije za človeka in za kristjana in nam posredoval nekaj izkušenj pri zahtevnem delu prevajanja bibličnih tekstov. Na zanimivo srečanje vabimo vse, ki vas ta tema zanima. Pričakujemo vas v openski cerkvi, jutri, 17. januarja ob 19.30. Zvone Strubelj Podaljšali razstavo v Sempolaju Člani društva Vigred iz Sempolaja so biti že na tem, da pospravijo razstavo črnobelih slik iz preteklega življenja vasi Praprota, Prečnika, Sempolaja, Slivnega in Trnovce, kot je bilo sicer predvideno. Ker pa se je oglasilo veliko ljudi z željo, da bi ta zanimiv fotografski prikaz podaljšali, je društvo sklenilo, da razstavo podaljšajo do nedelje. Urnik ostane seveda isti od 17. do 19. ure. Drevi na sporedu Babilon i Nastopila bo tržaška skupina Petit Soleil, ki jo vodi Aldo Vivoda V nizu »drugačnega« gledališča, ki ga za novo skupino. Nastala je spomladi leta prirejata študentska organizacija ’95, in sicer v strukturah bivše tržaške CO.RA.S.U. in zadruga Bonavventura, bo umobolnice, s katero skupina tudi sode-drevi v gledališču Miela nastopila tržaška luje in to tako, da vodi gledališko delav-skupina Petit Soleil. Gre za skupino, ki je nico. Pobudo za ustanovitev skupine je nastala kot rezultat sodelovanja med gle- dal Aldo Vivoda, ki je tudi režiser dre-dališčniki s povsem različnimi izkušnja- višnje predstave, Babilon. Komično-fan-mi: po eni strani je šlo za predstavnike tastično predstavo so prvič uprozorili 27. italijanskega ljudskega teatra, po drugi pa oktobra ’95, od takrat pa so jo nekajkrat za tiste, ki so si izkušenj nabrali v pa- ponovili, v Trstu in drugje. Drevišnja riškem Theatre du Soleil. »Mešani« izvor predstava, za katero ni treba plačati vsto-je bil tudi povod za ime, ki so ga izbrali pnice, se začne ob 21. uri. itofiiiro srni® Vt5fi Branislav NuSiC Žalujoči ostali Režija Zijah Sokolovič PREDPREMIERE: danes, 15. t. m., ob 20.30 RED D v Četrtek, 16. t. m., ob 20.30 RED E PREMIERA: v petek, 17. t. m., ob 20.30 RED A VCERAJ-DANES KINO Danes, SREDA, 15. januarja 1997 MAVER Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.50 - Dolžina dneva 9.04 - Luna vzide °b 7.34 in zatone ob 0.49. Jutri, ČETRTEK, 16. januarja 1997 ARISTON - 16.15, 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »11 ci-clone«, r.-i. Leonardo Pieraccioni, i. Natalia H C J"T’C1 rl Q EKCELSIOR AZZUR-RA - 16.00, 18.00, 20.00, MARCEL vreme včeraj ob URI: temperatura zraka 9,6 stopinje, zraCni tlak 1026,7 mb naraSCa, veter 23 km na uro ju-govzhodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Fabiana Verginalla, Alex Tom-tnasin, Matteo Chiostergi. UMRLI SO: 78-letna Maria Bossi, 85-letna Oiuseppina Piciga, 88-jetni Bruno Presot, 65-letna Giuseppina Danti-gnana Travan, 71-letna Argia Vidonis, 82-letna Ermenegilda Cusma, 90-jetna Anna Pitacco, 76-Jetni Licio Mozzon, 84-letna Giuseppina Ruz-zier, 82-letna Antonia Cesareo, 66-letna Maria Tomadin, 86-letni Gio-vanni Carciotti, 83-letna Angela Dujec, 82-letna Alma Prinz, 89-letni rrancesco Rudez, 84-let-na Italia Tomizza. □ LEKARNE Od PONEDELJKA, 13., do SOBOTE, 18. JANUARJA 1997 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od !6.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje) (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramar-^ki drevored 117 (Barkovlje), Trg Cava-na 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud. AMBASCIATORI -16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dal tramonto alPalba«, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Fuga da Los Angeles«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.00 »So-luzioni estreme« i. Hugh Grant, Gene Hackman. NAZIONALE 4-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Spi-riti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kil-mer. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Mania anale«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.00, 19.30, 22.00 »Sleepers«, i. Robert De Niro . . ALCIONE - 17.00, 19.30, 22.00 »Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Neeson, Julia Roberts. LUMIERE - 17.00, 19.30, 22.00 »Segreti e bugie«, r. Mike Leigh. S PRIREDITVE KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja jutri, 16. t. m. ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren večer diapozitivov Sonje Gre-gori in Franke Slavec s poti po Namibiji. Vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi vse, ki se zanimate za sveto pismo in za pomen novega prevoda na BIBLIČNI VEČER s pisateljem in prevajalcem svetega pisma Alojzom Rebulo. Srečanje organizira biblična skupina jutri, 16. januarja ob 19.30 v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah. Vabljeni! MARIU MAGAJNI ...Opčine - V petek, 17. t.m., otvoritev fotografske razstave s kratkimi kulturnimi programi: ob 18.30 na sedežu kulturnega krožka Ob pečini DOGODKI V POVOJNEM TRSTU - Jože Koren; ob 19.30 v Finžgarjevem domu BELLOMI MED SLOVENCI - Alojz Rebula; ob 20.30 v Prosvetnem domu OD TIMAVE DO BARKOVELJ - Edi Selhaus. Prisrčno vabljeni! PD SLOVENEC BorSt-Zabrežec vabi ob priliki vaškega patrona sv. Antona v petek, 17 t. m., ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na uprizoritev veseloigre v domačem narečju »Teku je b’lo ambt u Boršte...«. Nastopajo elani dramske skupine PD Slovenec pod vodstvom Bože Hrvatic, MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Daniela Grbca. Rezija Boža Hrvatic. Ponovitev v nedeljo 19. t. m. ob 18.30. SKD VIGRED vabi na ogled razstave »Utrinki iz nase preteklosti« v društvene prostore v Sempolaju. Urnik: vsak dan od 17. do 19. ure, nedelja od 11. do 12. in od 16. do 19. GLEDALIŠKA DELAVNICA ZSKD - za društvene delavce, mlade kulturnike, animatorje, napovedovalce, recitatorje, priložnostne govornike in Se kaj: prvo, spoznavno srečanje bo v petek, 17. januarja, ob 18. uri, v Gregorčičevi dvorani. Za vse informacije in prijave smo vam na razpolago v uradu ZSKD (tel. 040/635626). Pridite, obeta se vam nadvse zanimiva priložnost! OTROŠKA DRAMSKA SKUPINA PD Kraški dom vabi na ogled igre TACKOVA SREČA. Avtor in režija Stana Milic. Predstava bo v soboto 18. t. m. ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinski odbor Slovenske prosvete vabita ob 5. obletnici mednarodnega priznanja samostojne države Slovenije na VI. SLOVENIJA PARTY. Kulturni program bodo oblikovali elani Slovenskega kulturnega kluba z recitalom »Drevesa se svojih korenin zavedo« in vokalna skupina Resonet pod vodstvom Aleksandre Pertot. Slavnostni govornik bo Marij Maver, Častni gost pa Janez Dular, L minister za Slovence po svetu. Glasbene premore bo oblikoval ansambel Kraški ovčarji. Sledilo bo družabno srečanje z zakusko. Vabljeni v soboto, 18. januarja ob 19. uri. TRŽAŠKI ODBOR ZSKD in VČLANJENA DRUŠTVA pod pokroviteljstvom občine Dolina vabijo na solidarnostni koncert za Primorski dnevnik, ki bo v soboto, 18. januarja, ob 20.30, v Občinskem gledališču v Boljuncu. Nastopali bodo: Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebe, MoPZ Valentin Vodnik iz Doline, MePZ Skala iz Gropade, Tržaški oktet, TFS S tu ledi. Udeležite se množično! KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju 2 plesna tečaja: salsa-meren-gue in mambo boogie-vvoogie, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje na tel. St. 572595 ali 53420. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi elane in simpatizerje na aktiv »Slovenska manjšina v nove Čase«, ki bo v ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek 20. januarja ob 19. uri. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 22. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Vietnam: dežela stožčastih slamnikov«. Predavala bo Katja Kjuder. Vabljeni! E3 ČESTITKE OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja /997dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure Vse najboljše Maurizio za tvojih 29 let. Da bi postal bolj priden in ubogal Tanjo ti želimo vsi ki te Stmamo. IZLETI KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne! SKD Cerovlje- Mavhinje organizira 19. t.m. smučarski izlet na Monte Elmo in v San Candido. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. St. 291476 od 20. do 21. ure. Pohitite! KDR DOM BRISCIKI organizira tridnevni izlet 25. aprila 1997 na bavarske gradove. Informacije od 19. do 21. ure na tel. St. 327062. 3 ŠOLSKE VESTI DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD »Jožef Stefan« in DTTZ in geometri »Žiga Zois« obveščata starse dijakov III. razredov srednjih Sol, da bo Sola odprta jutri, 16. jdnuarja od 16. do 18. ure za pojasnila o poteku Študija in ogled laboratorijev in sicer v stavbi na trgu Cane-strini 7, sedežu zavoda »J. Stefan« in podružnice zavoda »Žiga Zois«. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja starSe z razporedom informativnih sestankov v obdobju vpisovanja. COS Mara Samsa -Ivan Trinko Zamejski Domjo-Ricmanje, jutri 16. 1. ob 17. uri v prostorih OS Mara Samsa pri Domju. Otroški vrtec Dolina, danes, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Mackolje dsanes, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Ricmanje, 17. 1. ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca pri Domju; otroški vrtec Boljunec, jutri, 16. 1. ob 16. uri. DRŽAVNO UČITELJIŠČE ANTON MARTIN SLOMŠEK z eksperimentalnim programom pedagoškega liceja obvešča starse dijakov tretjih razredov srednjih Sol, da bo Sola odprta jutri, 16. januarja 97 od 17. do 20. ure za pojasnila o poteku študija in ogled posebnih uCilnic. Ul. Caravaggio 4, za cerkvijo pri sv. Ivanu, končna postaja avtobusov 6 in 9. NA PODRUŽNICI DTTZ Žiga Zois bo v petek 17. t. m., ob 18. uri predavanje dr. Paola Fonda na temo: Posebnosti obdobja adolescence. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja, da sprejema vpise tudi v otroški vrtec pri Domju, ki je v letošnjem letu prekinil delovanje. V primeru zadostnega števila vpisanih otrok bo vrtec v Šolskem letu 1997-1998 ponovno deloval. OSNOVNA SOLA Frana Milčinskega na Kati-nari vabi starse bodočih prvošolcev, da se udeležijo informativnega sestanka v petek 17. t. m., ob 14.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH obveSCa, da se vrSi vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za Šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na st. 211119 (gospa Marina). NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV. JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne Sole za Šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na St. 773411 (gospa Francka). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za Šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na St. 228282 (gospa Bruna). SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa svoje elane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obveSCa, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih Sol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne Sole na Katinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne Sole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30. □ OBVESTILA KMEČKA ZVEZA vabi na sestanke o podporah Evropske skupnosti, ki jih predvideva pravilnik 2078 in 2080 (sonaravno kmetijstvo) in sicer: v Bazovici - v Bazoviškem domu, jutri, 16. t.m., ob 17.30; v Sempolaju - v prostorih KD Vigred, jutri, 16. t.m., ob 19. uri; v Zgoniku, v Športnem centru, v petek, 17. t.m., ob 17.30. SK DEVIN priredi 19. in 26. januarja ter 16. in 23. februarja smučarske izlete in tečaje. Informacije daje tajništvo na tel. St. 2916004. SLOVENSKA SKUPNOST, sekcija Devin-Nabrezina, vabi na srečanje ob novem letu 1997 danes, v prostorih devinskih pevskih zborov z začetkom ob 20.30. Prisotni bodo politični predstavniki stranke. Priložnost bo za voščila in pogovor. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE krožek Kras, prireja praznika uclanjevanja danes, ob 19.30, v Ljudskem domu v Križu in jutri, 16. t.m. ob 20.30 v gostilni Guštin v Zgoniku. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA obveSCa naročnike Enciklopedije Slovenije, da je izšel 10. zvezek in je na razpolago v knjigarni. POHIŠTVO KORŠIČ pri Sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno, novo ter rabljeno pohištvo. (tel. 040/54390 ali 575145). MALI OGLASI tel. 040-7796600 UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz nemščine in pomoč pri pisanju domačih nalog. Tel. St. 040/212387 v večernih urah. PALAČE HOTEL v Gorici odpira restavracijo v lastnem obratu; vsled tega nujno rabi strokovno sposobnega vodjo restavracije. Poleg drugih jezikov obvezen slovenski. Ponudbe poslati ali prinesti v Palače Hotel, Cor-so Italia st. 63, Gorica. ISCEM OSEBO, ki bi lahko pretipkala na kompjuter nekaj tekstov registriranih na traku. Tel. St. 0338/8542338. NA KOLONKOVSKEM GRIČU je na prodaj pritlično stanovanje v dvostanovanjski hiši z 700 kv. m vrta: dnevna soba, velika kuhinja, tri sobe, kopalnica, shramba, prostorna klet. Puntocasa, tel. 662111. PO UGODNI CENI prodajamo v Trstu trgovino sadja in zelenjave, biohrane in ostalih jestvin z dobrim dohodkom. Tel. St. 040/633412 od 8. do 13. ure. DRUŽINA V GORICI isce izkušeno varuško za novorojenčka po 6-8 ur dnevno. Tel. 0481/522250. PODJETJE isce izkušenega knjigovodjo za uvozno/izvozni sektor, takojšnja razpoložljivost. Poslati referenčni curri-culuum na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, pod Šifro »Knjigovodja«. VEŠČEGA ZIDARJA isce podjetje. Tel. st. 818141 ali 0336/455458. 22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo iSCe kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. st. 200882. FRIZERSKI SALON CECILIA v Boljuncu bo od jutri, 15. t. m. dalje deloval po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote (razen ob sredah) neprekinjeno od 9. do 19. ure. OSLIČKA, starega 8 mesecev, proda kmečko podjetje Žbogar - Sama-torca 47, Tel. 229191. PRODAM FIAT 500, letnik 73 v odličnem stanju. Zainteresirani naj kličejo na št. 350016 v večernih urah. PIVNICA III. GENE-RAZIONE v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 25. t. m. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času. PAHOR MARIO je odprl osmico v Jamljah. ToCi belo in Črno vino ter Radovan Semec v Prečniku 3/B. OSMICO je odprl Mirko Zobec v Zabrežcu St. 4. Toči belo in črno vino. V ZGONIKU St. 71 je odprl osmico Mario Milic. nudi domač prigrizek OSMICO je odprl PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Silvestra Čepar daruje družina Zupančič 500.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Danila Suca drauje teta Marija 100.000 lir za KRD Dom Brisciki. V spomin na očeta Sa-vota Sancina daruje hči DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Sida 30.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na pok. Stojana Lisjaka darujejo Danevovi 50.000 lir za SD Kontovel. Ob obletnici smrti dragega oCeta Alojza Buka-vec darujejo hčeri Bruna in Palmira ter sin Luciane z družinami 100.000 lir za KD Prosek-Konto-vel. V spomin na drago mamo Ljubo Grzinic daruje hčerka Sonja 50.000 lir za MoPZ Fantje izpod Grmade in 50.000 lir za Etnografski muzej - Skedenj. V spomin na Stojana Lisjaka darujejo za SD Kontovel Tatjana in An-tek 50.000 lir, Majda in Peter 50.000 lir ter Sonja Škabar Grilanc 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Stojana Lisjaka darujeta Luciana in Ančko 20.000 lir za SD Kontovel. t Nenadoma nas je zapustil nas dragi Franc Brce Pogreb bo v Četrtek, 16. t. m., ob 9. uri iz ul. Co-stalunga v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Rozina, hčere Milka in Sandra z možem Mariom, vnuka Fabrizio z ženo Raffaello ter Tatiana z možem Brunom, pravnuki Manuel, Martin in Nicole ter ostalo sorodstvo Gropada, Sempolaj, 15. januarja 1997 t Dne 12. januarja je nenadoma zapustila svoje drage Maria Tomadin por. Carli Pogreb bo jutri, 16. januarja, ob 9.40, .iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo mož Andrea, vnuki Daniel in Marco in drugi sorodniki. Trst, 15. januarja 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Žalovanju se pridružujejo družine Carli Ob izgubi dolgoletnega uslužbenca Silvestra Čeparja izreka svojcem globoko sožalje Primorski dnevnik Ob izgubi dragegea očeta izražajo Igorju in družini iskreno sožalje družine Švara, Don in Škerl GORICA / ZBORNIK S PRISPEVKI 17 AVTORJEV Zanimiva knjiga o Bohinjski progi Izšla je lani pri založbi La Laguna SEZONA GLEDALIŠČA LA CONTRADA / NANNI GARELLA V TROJNI VLOGI Doživeta poslovitev Joyceovih Izgnancev Gre za edino dramsko delo irskega pisca Največkrat je vsebina zgodovinskih ali gospodarskih zbornikov suhoparna, pisanje je namenjeno predvsem strokovnjakom, široke plasti bralcev na dojemajo akademsko učenega pisanja v njih. V marsičem drugačna je vsebina zbornika »Transalpina. Un binario per tre popoli«, ki je v lanskem decembru izšel v Gorici. Predstavili so ga že v Gorici in Trstu, naslednje predstavitve naj bi bile v Novi Gorici, Ljubljani in Celovcu. Čeprav je zbornik izšel šele pred dobrim mesecem, je tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki doživel zares izjemen uspeh in to kljub temu, da ima kar 360 strani velikega formata in kljub temu, da se naslov knjige na prvi pogled zdi namenjen izključno ljubiteljem železnic, ki jih je v naših krajih, še zlasti v Trstu, kar veliko, tako med Italijani kot med Slovenci. Zbornik je tudi bogato ilustriran. V njem je nad 250 slik in dokumentov je italijanskih, nemških in slovenskih. Tudi pisan je v več jezikih. Osnovni tekst je v italijanščini, za vse prispevke pa so tudi slovenski in nemški pov- zetki, nekateri spisi so dobesedno prevedeni. To je tudi v sozvočju z naslovom knjige, ki bi ga po naše prevedli z »Bohinjska proga. Tir za tri narode«. Železnica je dejansko povezovala tri narode; Nemce, Slovence in Italijane. Začela se je na Jesenicah, šla skozi Baško grapo in Soško dolino, prišla v Gorico, zatem po Krasu dosegla Trst. Iz več razlogov je bila nekaj edinstvenega. Speljana je bila, še zlasti po baški grapi, tako drzno, da so Avstrijci morali za potrebe na njej izdelati posebne lokomotive. Solkanski most je gradbeno čudo, saj je to kamniti most z največjim lokom na svetu. Zaključno postajo pri Sv. Andreju v Trstu so zgradili na zemljišču iztrgano morju. Pogledi Italijanov in Slovencev nanjo in na njeno podobnost so takrat - še zlasti v Gorici - bili čisto različni. Vzbudila je zanimanje slovenskih piscev, še zlasti Franceta Bevka, ki je o njej napisal celo roman. Veliko dogajanja je bilo na njej in ob njej v dveh svetovnih vojnah. Po prvi vojni je, tako v italijanskih kot jugoslovanskih in tudi se- daj, v slovenskih časih, postala nekoliko odmaknjena. Samo popolni mir na Balkanu in več prometa na progi med Jesenicami in Ljubljano ter Zagrebom bo tej progi dal novega zagona, saj bodo po njej takrat vozili vedno bolj številni vlaki med Avstrijo in koprskim pristaniščem. V knjigi so spisi 17 avtorjev, ki ne obdelujejo le vprašanj okrog železnice. V nekaterih spisih se avtorji ubadajo z gradbeništvom in arhitekturo, v drugih z zgodovino in lieraturo, v tretjih z gospodarskimi vprašanji. Celotna zgodovinska podoba naših krajev je prikazana v teh spisih, ki se sicer v malenkostih tu pa tam ponavljajo (nad avtorji ni bdel kak nadzorni organ), do izraza prihajajo realnost in tudi različna gledanja tu živečih narodov. Za urednike knjige, ki je izšla v Gorici, pri založbi La« Laguna, in ki ima podporo Goriške hranilnice, je vsekakor zanimivo, da so uspeli zbrati italijanske, slovenske in avstrijske pisce, tako da je vsebina v njej zares last treh narodov. Marko VValtritsch V petek so se po novoletnih praznikih spet odprla vrata tržaške dvorane Cristallo, kjer gostuje v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada skupina iz Brescie Centro Teatrale Bresciano z edinim gledališkim delom irskega pisatelja Jamesa Joycea z naslovom Exiles (Izseljenstva), ki se v italijanskem prevodu Esuli (Izgnanci) konkretneje nanaša na štiri protagoniste kot pa splošno stanje duševnega brezdomstva. To je tudi prva resna predstava letošnje sezone v La Contradi, ki je sicer programsko usmerjena v komedije, na nek način pa se naravno uokvirja v njen spored, ki se pogostokrat navezuje na tržaško preteklost, ne,samo zato, ker Jamesa Joycea v Trstu radi imajo za svojega avtorja, ampak tudi zaradi namigov na dolgoletno tržaško bivanje dveh protagonistov v postavitvi Nannija Garelle, ki se poudarjeno navezuje na avtorjeve življenjske izkušnje. Trst pa je vsekakor blizu tudi režiserju Nan-niju Garelli, ne samo zaradi številnih postavitev gledaliških del Ita-la Sveva, ki je bil, kot vsi vemo, Joyceov prijatelj, ampak tudi zaradi triletne režiserske izkušnje pri Stalnem gledališču Furlanije-Julij-ske krajine. Postavitvi Joyceove drame se je Nanni Garella popolnoma posvetil, saj je za to priložnost poskrbel tudi za nov, dokaj oseben prevod, poleg tega pa še nastopa v vlogi Roberta Handa, prijatelja Richarda Rowana, v katerem je zaslediti ve- liko potez avtorja samega. Glavna tema drame je popolna svoboda, ki jo pisatelj Richard Rovvan daje ženi Berthi glede morebitnega ljubezenskega razmerja z Robertom Handom, njegovim zvestim prijateljem iz mladosti. Ljubezenski trikotnik, v katerem so poudarjeni predvsem racionalni elementi, dopolnjuje globoko prijateljstvo med Richardom in Beatrice, Robertovo sestrično in verjetno nekdanjo zaročenko. Dialogi se tako vrtijo okoli težavnih in bolečili zahtev, ki jih priznavanje popolne svobode nalaga vsem protagonistom, okoli potrebe po popolnem in nemogočem poznavanju resnice, okoli občutka krivde zaradi izdaj- stva, ne samo v ljubezni, temveč na sploh, denimo do domovine, ki jo je Richard nekoč zapustil in v katero se s težavo vrača. Nanni Garella je dramo uokviril med citate drugih Joyceovih del in do skrajnosti poudaril racionalno zastavljenost tematike, vendar racionalno obravnavani čustveni elementi ohranjajo svojo pozitivno pomembnost. Na tako postavitev je uglašena tudi lepa scena Antonia Fiorentina, katere realističnost se izgublja v mraku ozadja in v kateri ob osvetlitvi Gigija Saccoman-dija redki barvni elementi kostumov izrisujejo značaj in občutje nastopajočih, ki se razodevajo tudi v registriranih posnetkih dialogov. Racionalno čustveni so tudi protagonisti, predvsem Graziano Piazza kot Richard Rowan, ob katerem je Sabrina Capucci bolj razdvojena Bertha, Nanni Garella je kot Robert Hand Richardov alter ego, ki se je odločil za drugačne izbire, Sara 1 D’Amario je Roivanova duhovna prijateljica. V belo oblečeni mali Marzio Gandini je kot Richardov in Berthin otrok, ki pripoveduje pravljico o kravici, je v drami kot pravljična pojava. Maria Teresa Giudici je preprosta guvernanta Brigid. Čeprav je delo dokaj daleč od usmerjenosti abonentov La Con-trade, so gledalci na ponovitvi v soboto s toplim aplavzom sprejeli predstavo, v kateri je vsekakor čutiti prizadeto vživetost igralcev in režiserja. (hov) KNJIGA OB ORGLAH JE IZŠLA LANI PRI NOVOGORIŠKI ZALOŽBI BRANKO Glasbena razmišljanja Huberta Berganta V letu 1996 je prišla na slovenski knjižni trg knjiga Huberta Berganta Ob orglah, ki jo je izdala založba Branko iz Nove Gorice. Njenega avtorja ni treba natančneje predstavljati, saj gre za priznanega glasbenika, rednega profesorja za orgle na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Za lažje razumevanje vsebine knjige pa je potrebno vsaj na kratko orisati njegovo življenjsko pot. Rodil se je 13. novembra 1934 v Kamniku, študij orgel je zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, umetnostno zgodovino pa je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral. Izpopolnjeval se je še na dunajski glasbeni akademiji, kjer je študiral pri prof. Hansu Ha-selbocku. Od leta 1965 poučuje orgle na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je nasledil prof. Pavla Rančigaja. Znana je Bergantova obsežna koncertna dejavnost, tako doma kot v tujini, prisoten pa je tudi v strokovni publicistiki, kjer objavlja članke zlasti s področja organologije, glasbene zgodovine in tudi umetnostne zgodovine. Bergantova knjiga Ob orglah ni nastajala v enem mahu, marveč je to izbor avtorjevih člankov iz različnih publikacij v razponu več kot treh desetletij. Njegova prva glasbena razmišljanja zasledimo še v času nekdanje službe v Ljubljanski Operi, kjer je bil zaposlen kot pianist-korepetitor, zanima ga v njih predvsem vprašanje glasbenega ritma, stila in interpretacije, stik z baletom pa je spodbudil tudi kratek esej o psihološkem ozadju baleta Nina. V enem od razmišljanj se je poglobil v ustvarjalne dileme velikega Mozarta, v baroku pa je zaznal celostno umetnino, sestavljeno iz prvin arhitekture, kiparstva, slikarstva in glasbe. Globok vtis je prof. Bergantu zapustil obisk muzeja slavnega ruskega skladatelja Rimskega-Korsakova, v enem od esejev pa se pisec spominja prijatelja, prezgodaj umrlega bližnjega rojaka s Homca pri Kamniku tenorista Jožeta Gostiča. Obsežnejša razprava Sakralna tradicija v slovenski glasbi nas polagoma pelje na ožje strokovno področje, s katerim se prof. Bergant še posebej ukvarja. V svetu cerkvene glasbe smo, ki jo doživljamo predvsem ob orglah in petju. Ze več kot štiri stoletja so minila, odkar je umrl veliki evropski skladatelj slovenskega rodu Jakob Petelin-Gallus, od takrat dalje pa na tem področju sledimo sklenjenemu razvoju, ki vodi prek Gabrijela Plavca in Janeza Krstnika Dolarja, delujočih v 17. stoletju, do Jakoba Frančiška Zupana, ki povezuje 18. in 19. stoletje. Sledi znana trojica, ki je v 19. stoletju reformirala slovensko cerkveno glasbo. To so: Gregor Rihar, Luka Dolinar in Blaž Potočnik. Nastopi nato generacija cecilijan-cev, katere vodilni zastopniki so Anton Foerster, Hugolin Sattner in Ignacij Hladnik. Slovenske cerkvene glasbe 20. stoletja pa si ne moremo predstavljati brez Stanka Premrla, Franca Kimovca in Matija Tomca. Temu poglavju sledi osrednji del knjige, ki je posvečen orglam, organologiji, tj. vedi o orglah, in orgelski literaturi. V času, ko je prof. Bergant prihajal na glasbeno prizorišče, je v gradnji in zasnovi sodobnih orgel prišlo do pomembnega premika, saj so se modemi izdelovalci tega glasbila povrnili k baročni tradiciji in namesto pnevmatskih ali elekteopnevmatskih spet začeli graditi instrumente z mehanično trakturo, pri kateri piščali najhitreje in najbolj natančno odgovarjajo organistu, ki iz njih s pomočjo tipk hoče izvabiti zaželjeni zvok. Prof. Bergant je bil v povojnem času na Slovenskem prvi, ki je javnost začel opozarjati na propadajoče stare orgle, najstarejše še iz 17. ali 18. stoletja, ki jih je upravičeno primerjal z ostalo umetniško cerkveno opremo in tako vplival, da so upravitelji cerkva v mnogih primerih, a žal še ne povsod, poskrbeli za ustrezno obnovo v skladu s strokovnimi merili. S tem v zvezi je opozoril na dosežke domačih delavnic in na izdelovalce slovenskega rodu, kot so Franc Križman, Jožef Kučera, Franc Goršič, Ivan Milavec, Franc in Anton Jenko. V svojem dolgoletnem glasbenem udejstvovanju si je prof. Bergant oskrbel obsežno strokovno literaturo, obiskal je mnoga evropska mesta z znamenitimi orglami, s svojih številnih koncertov dobro pozna tudi instrumente na Slovenskem. Vse to organološko znanje ga je usposobilo, da je kompetentno svetoval pri gradnji dveh novejših kvalitetnih instrumentov, Schukejevih orgel v ljubljanskem Cankarjevem domu in VValckerjevih orgel v mariborski stolnici. Naslednje poglavje Bergantovega koncertnega in tudi publicističnega delovanja je Bachova orgelska glasba. Pod vplivom evropskih trendov se je vanjo strokovno, skoraj strastno poglobil in jo začel ustrezno inter-pretirati v prvotnem, baročnem duhu, uporabljajoč pri tem novejše, znanstvenokritične izdaje notnih partitur. To je hkrati pomenilo ovrednotenje izvirnega baročnega orgelskega zvoka, ki je drugačen od tistega, ki se je uveljavil v 19. in prvi polovici 20. stoletja, ko so z orglami predvsem želeli približati vtis simfoničnega orkestra, tudi z njegovimi dinamičnimi učinki. Logika baročnega orgelskega zvoka sloni na principu jasnosti in polifonije, barve registrov in zvočna jakost ostajajo v okviru istega glasbenega stavka skoraj nespremenjeni. Poudariti je treba, da je prof. Bergant pri nas v času po drugi svetovni vojni pri uvajanju teh pogledov oral ledino in že vzgojil številne učence, ki te nazore širijo v naši kulturni javnosti. Zanimanje za barok pa ne pomeni, da je prof. Bergant neobčutljiv za ostala stilna obdobja. Na svojih koncertih avtentično interpretira stare mojstre 16. stoletja', zanima pa ga tudi barvito razkošje in kontra-stnost romantične orgelske literature 19. stoletja. Tu je potrebno omeniti vsaj Cesarja Francka, Franza Liszta in Fe-lixa Mendelssohna-Barthol-dyja. Od sodobnih avtorjev je Bergant še posebej očaran ob zvočnem svetu francoskega skladatelja Oliviera Messiaena, ki ga je v njegovem opusu na svojstven način navdihovalo ptičje petje, pa tudi grška in indijska ritmika. Na Bergantovih koncertih smo na Slovenskem tega skladatelja sploh prvič spoznali, prav tako Messiaenov vpliv na sodobni orgelski izraz tudi pri drugih avtorjih; pri tem slogu prihajajo do veljave vse izrazne možnosti moderno grajenih orgel, od svetle, intimne govorice solističnih delov, obarvanih z alikvotami, pa do skoraj grozljivega volumna polne orgelske igre, okrepljene z je-zičniki. Zasluga Bergantove knjige in sploh njegove publicistične in glasbeno-poustvarjalne dejavnosti je, da je ustrezno ovrednotil tudi slovensko orgelsko glasbo; ustvarjalcem 19. in 20. stoletja posveča posebno razpravo. Ni tu mesto, da bi vse naštevali, zato omenjam vsaj nekatere: Anton Foerster, Dani- lo Fajgelj, Hugolin Sattner, Ignacij Hladnik, Emil Komel, Vinko Vodopivec, Gojmir Krek, Franc Kimovec, Stanko Premrl, Matija Tomc, Blaž Arnič, Lucijan Marija Škerjanc, Slavko Osterc, Vilko Ukmar, Pavel Si-vic, Primož Ramovš, Marijan Lipovšek, Ubald Vrabec, Jože Trošt, Uroš Krek, Božidar Kan-tušer, Paul Sifler, Samo Vremšak. Bergantova knjiga Ob orglah razodeva temeljitega poznavalca svoje stroke, ki se nam tako predstavlja tudi kot pisec in ne le virtuozni koncertni izvajalec. S svojim celotnim delom dokazuje, da je do potankosti spoznal umetnostne zakonitosti posameznih stilnih obdobij, ki poznavalce preteklosti kar silijo k primerjavam med glasbo in likovno umetnostjo. Knjiga pa že s svojim naslovom razodeva Bergantovo najljubše zanimanje, tj. orgle kot instrument, umetnina in tisto sredstvo, ki nam na svoj poseben način približuje duha nekdanjih dob. In prav zgodovina duha je tista prvina, ki prof. Bergantu daje spodbudo v njegovih ustvarjalnih in poustvarjalnih naporih, zato z zanimanjem pričakujemo naslednjo knjigo, ki jo pripravlja. V njej bo zbral svoje umetnostnozgodovinske spise in likovne kritike. Vse to je dokaz, da piscu duhovna stvarnost pomeni celoto, tesno zraščeno s posebnostmi časa in prostora; za to stvarnost pa je tudi značilno, da čas in prostor z visokimi dosežki na področju glasbene in likovne umetnosti tudi prerašča. Marko Vuk SRBIJA / USPEH PROTESTA ŠTUDENTOV IN BEOGRAJČANOV TER PRITISKOV TUJINE NOVICE Miloševičev režim priznal poraz v Beogradu in Nišu Vuk Droškovič se je na novoletnem slavju sporekel s študenti BEOGRAD - Prejšnjo noč je beograjski Trg republike, kjer je potekala javna proslava ob prihodu pravoslavnega novega leta, zatrpala več kot polmilijonska množica ljudi, ki je slovesnost spremenila v novo protestno zborovanje, menda najbolj množično doslej. Ze naslednje jutro pa je Beograjčane »zbudila« novica, da je mestna volilna komisija razveljavila 45 sodb, s katerimi je prvostopenjsko občinsko sodišče preklicalo izide drugega kroga volitev za odbornike skupščine srbske prestolnice. Radio B 92 je sporočil, da je volilna komisija s tem svojim sklepom praktično priznala preliminarni izid volitev za odbornike skupščine mesta Beograd, torej tudi zmago opozicijske koalicije Skupaj. Po drugem krogu glasovanja, ki je bil 17. novembra, je bilo objavljeno, da je Skupaj od 110 sedežev, kolikor jih ima beograjska skupščina, osvojila 60, socialistična stranka in združena levica 23, Sešljevi radikalci 15 in KoStunovidevi demokrati dva. Za preostalih deset spornih odbomiških mandatov je komisija naložila ustreznim organom, naj v treh dneh pri pristojnem sodiscu preverijo pravilnost glasovanja v tretjem in Četrtem krogu lokalnih volitev. Tudi mestna volilna komisija v Nišu je po trditvah medijev včeraj ugodila ugovoru zveze Skupaj, zavrnila pa ugovor Socialistične stranke Srbije ter tako priznala izid drugega kroga volitev za odbornike mestne skupščine, v katerem je opozicija 17. novembra lani dobila 41 od- bomiških mandatov, SPS 28, radikalna stranka pa enega. Kot je poročal Radio B-92, predstavnik socialistov pri mestni volilni komisiji včeraj ni glasoval proti temu sklepu, temveč se je le vzdržal. Senco na domnevno zmagoslavje opozicije pa mečejo tudi poročila o incidentu, ki se je pripetil na omenjeni novoletni proslavi v središču srbske prestolnice. Sporekli naj bi se namreč Vuk Draškovič in njegova soproga Danica na eni ter voditelji odbora Študentskega protesta 96/97. Predstavniki Študentov so za Naso borbo izjavili, da sta jih šef gibanja obnove in njegova »boljša polovica« zmerjala z »idioti« ter zatrjevala, da sta onadva »dvignila Srbijo na noge«, ne pa Študentski odbor. V Beogradu se je podtajnik Fassino seznanil z novostmi BEOGRAD - Podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino je med svojim uradnim obiskom v Beogradu pozitivno ocenil sklep volilne komisije, ki je priznala zmago opozicijske koalicije Skupaj v Beogradu in Nišu, kot potrditev, da prihaja do premikov in da je oblast vzela na znanje sporočila iz tujine. Fassino je obenem izrazil upanje, da bo Beograd v prihodnjih urah priznal vse rezultate lokalnih volitev lanskega 17. novembra. Po njegovem bi to odprlo novo obdobje v dialogu med vlado in opozicijo, tako da bi lahko določili smernice nadaljnega demokratičnega razvoja v Srbiji. Med srečanjem z Vukom DraSkoviCem in Zoranom DindiCem je italijanski podtajnik povabil v Italijo oba opo- zicijska voditelja in Vesno PeSiC, ki je trenutno v Franciji. To naj bi se zgodilo še v prihodnjih dneh. Podtajnik Fassino je svoj obisk v Beogradu prikazal kot nadaljevanje italijanske politike na Balkanu, ki je bila skupaj z Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) nadvse uspešna. Zunanjemu ministru ZRJ Milutinoviču je z »izredno jasnostjo« navedel, da sta priznanje volilnih rezultatov in priporočila OVSE pogoja za vsak nadaljnji korak. Vuk DraskoviC pa je Fassinu zagotovil, da bo po priznanju volilnega izida opozicija takoj pristala na pogajanja o dialogu in pravilih. Da bi bilo sedaj vsako zavlačevanje sedaj lahko usodno in da je treba sprejeti odločitve, naj bi Fassinu dal razumeti tudi Milutinovič. Jelcin še vedno v bolnišnici MOSKVA - Kljub temu, da se po trditvah uradnih komunikejev ruski predsednik Jelcin dobro poCuti, tako da se je včeraj 40 minut pogovarjal s Sefom kremeljske administracije Cubajsom in je dve uri delal nad državniškimi dokumenti, pa se vedno ne sme zapustiti osrednje moskovske klinike. Zvezna komisija ruske dume pa je pravosodni poverila nalogo, naj sestavi osnutek resolucije »o predčasnem odvzemu predsedniških pristojnost zaradi zdravstvenih razlogov«. Nacionalistična in komunistična opozicija navajata, da bo moralo o tej resoluciji prej ali slej razpravljati ustavno sodišče, ker ruska zakonodaja po zgledu sovjetske ne predvideva takega primera. Avtobus zgrmel v Nil KAIRO - V včerajšnji prometni nesreči, ko je v Kairu z nekega mosta v Nil zgrmel mesni avtobus, je po zadnjih vesteh življenje izgubilo 38 oseb, ranjenih pa je 29 potnikov. Kot so povedali očividci, je do nesreče prišlo, ko se je voznik avtobusa izognil trčenju z nekim osebnim avtomobilom, a je pri tem izgubil nadzorstvo nad vozilom, prebil mostno ograjo in padel v Nil. Težko iskanje naslednice matere Terezije iz Kalkute NEW DELHI - V Kalkuti se je začel svojevrsten »konklave«, na katerem bo veC kot sto mm izbralo naslednico bolne matere Terezije, ki je svoj red Misijonark milosti ustanovila leta 1949. Po enotedenski molitvi in meditaciji bodo predstavnice tega reda iz vsega sveta izvolile svojo novo »mater«. Kot se je izvedelo, bodo redovnice naslednico matere Terezije izbirale med Štirimi »generalnimi svetovalkami«, ki so sestra Frederick, sestra Joseph Michael, sestra Prisedla in sestra Nirmala. Bolgarska vladajoča levica prisrala na predčasne volitve SOFIJA - Nedeljski sklep vladajoče bolgarske socialistične stranke, da pod pritiskom ulice razpise predčasne volitve, so naletele na umirjen optimizem v vrstah opozicije, ki se boji, da je to le zavlačevanje in pridobivanje na Času. Ljudje pa so pristanek socialistov že proslavili kot zmago in pravijo, da ne bodo dopustili, da bi jih socialisti izigrali. Časopis tarča eksplozivnih pisem islamskih integralistov LONDON, NEVV YORK - Potem ko je v nedeljo eksplozivno pismo ranilo dve osebi v osrednji, londonski, redakciji mednarodnega Časopisa v arabščini Al Hajat, so pirotehniki onesposobili še druga pisma namenjena redakcijama na sedežu OZN v New Yorku in v VVashingtonu. Časopis, ki je znan po svoji umirjeni politiki in odločnemu nasprotovanju islamskemu integralizmu, je že dalj Časa tarča ostrih besednih napadov militantnih islamskih organizacij. Po besednih napadih pa so že pred tedni prešli k pisemskim bombam, ki pa so jih v glavnem pravočasno prestregli. Splošna stavka v J. Koreji SEUL - Včerajšnje splošne stavke proti novemu zakonu o delu, ki je sprostil odpuste z dela, se je udeležilo tudi na tisoCe južnokorejskih »belih ovratnikov« (zaposlenih v raznih pisarnah in projektnih uradih). EVROPA / Z DOGOVOROM MED SOCIALISTI IN KRŠČANSKIMI DEMOKRATI Spanec Jose Maria Gil-Robles novi predsednik Evropskega parlamenta Novi predsednik parlamenta Jose Maria Gil-Robles (AP) BRUSELJ (STA, L.S.J - Evropski parlament je včeraj na plenarni seji v Strasbourgu izvolil svojega novega predsednika in podpredsednike. Nemškega socialista Klausa Hanscha, dosedanjega prvega moža tega telesa petnajsterice, je po pričakovanju nasledil španski krščanski demokrat Jose Maria Gil-Robles, kandidat Ljudske stranke v Evropskem parlamentu. Prejšnji teden se je za ta položaj odločila kandidirati tudi Francozinja Catherine Lalumiere - predsednica Radikalne zveze v Evropskem parlamentu in nekdanja predsednica Parlamentarne skupščine Sveta Evrope ter ministrica v prvi francoski socialistični vladi leta 1981 -, ki pa je dobila znatno manjšo podporo. Glasovnice je oddalo 548 od 626 poslancev Evropskega parlamenta; od teh je bilo 515 veljavnih in 33 neveljavnih. Za Gil-Roblesa je glasovalo 338 poslancev, za kan- didatko Lalumierovo pa 177 poslancev. Španski krščanski demokrat je tako - na polovici petletnega mandata tega sklica Evropskega parlamenta - postal osmi neposredno izvoljeni predsednik. Dve najveCji skupini -socialisti in ljudska stranka, ki združujeta dve tretjini od 626 poslancev Evropskega parlamenta - se po tradicionalnem dogovoru izmenjujeta pri dve in pol leta trajacem predsedstvu; prav zato je bilo že pred Časom jasno, da bo na tajnem glasovanju zmagal 61-letni Gil-Robles. Ta izhaja iz družine, ki je v preteklosti odločno nasprotovala frankistiCnemu režimu v Španiji. Mlada leta je preživel v izgnanstvu na Portugalskem, po vrnitvi v Španijo pa je pridobil pravno izobrazbo in delal v pravni službi španskega parlamenta. Tedaj se je pridružil tajni španski kršCansko-demokratski stranki, konec sedemdesetih let pa je postal njen generalni sekretar. Medtem ko je Jose-Maria Gil-Robles sledil očetovi poti v krščansko-demokratsko stranko, je njegov mlajši brat Alvaro Gil-Robles vstopil v socialistično stranko in postal prvi španski ombudsman. Jose-Maria Gil-Ro-bles je bil v Evropski parlament prvič izvoljen leta 1989 in znova leta 1994 kot član španske ljudske stranke, v katero se je preoblikovala krščansko-demok-ratska stranka. Radikalna zveza, katere Članica je Gil-Roblesova protikandidatka Catherine Lalumiere, je pred včerajšnjim glasovanjem poudarila, da želi s kandidaturo Lalumierove izraziti nezadovoljstvo manjših parlamentarnih skupin zaradi izločitve le-teh iz dvostranskih dogovorov med ljudsko in socialistično stranko. S sistemom volitve predsednika Evropskega parlamenta pa niso nezadovoljne le majhne skupi- ne, ampak tudi nekateri elani socialistične in ljudske stranke. 2e v prejšnjem mandatu parlamenta sta se na vodilnem položaju izmenjala Spanec Enri-que Baron Crespo in Nemec Egon Klepsch. To kaže na dejstvo, da dogovori v Evropskem parlamentu vedno bolj potekajo tudi po nacionalnem ključu, pri čemer »vedrijo in oblačijo« najmočnejši in najbolje organizirani, torej Nemci in Spanci, v prihodnje pa se jim bodo nedvomno pridružili tudi britanski laburisti. Španski zunanji minister Abel Matutes pa je včeraj že izrazil zadovoljstvo ob izvolitvi rojaka in strankarskega kolega Joseja Marie Gil-Roblesa. Ta izvolitev predstavlja po Matute-sovih besedah priznanje Španiji in Ljudski stranki kot evropsko usmerjeni formaciji, ki je »popolnoma predana ciljem gradnje Evrope«. UČITELJIŠČE / PRIPRAVE NA SOBOTNO SREČANJE OB 1 5-LETNICI ODPRTJA IN DELOVANJA □ OBVESTILA Dijaki gostitelji ob Dnevu odprtih vrat Ravnateljica Corsi: trudimo se, da je naša šola čimbolj v koraku s časom in odprta do okolja "Praznična” številka Biltena goriškega Kulturnega doma Nekako v podzavest nam je prišlo, da je učiteljišče Sola s točno določeno usmeritvijo, šola kjer se vzgaja učiteljski kader. Tako je bilo morda Se pred kakšnim desetletjem. Danes je učiteljišče - oziroma pedagoški licej - povsem nekaj drugega. To je Sola, ki dijakom nudi precej različne možnosti, bodisi glede nadaljevanja študija na univerzi, zaposlitve na vzgoj-no-izobraževalnem področju, pa tudi na področju takoimenovanih družbenih dejavnosti. Eno je gotovo, ugotavlja ravnateljica Majda Corsi: tako kakor druge srednje šole, tudi pedagoški licej nudi dijakom osnovno znanje, ki ga je treba seveda stalno izpopolnje- vati in razvijati, ob upoštevanju nagnjenja in zanimanja dijakov. Pedagoški licej je Se na enem področju popolnoma enak drugim šolam: uspešno opravljeni Študij še ni jamstvo za zaposlitev. "Glede tega želim biti zelo jasna, saj ni prav, da si dijaki in njihovi starši delajo utvare”, navaja ravnateljica, ki pa ob tem takoj navede nekaj vzpodbudnih ugotovitev, ki zagotovo prispevajo k ugledu šole in ki v mnogočem pojasnjujejo precejšnje zanimanje (in vpis) dijakov na to šolo. Dijaki, ki so se odločili za nadaljevanje študija na univerzi (in to na različnih fakultetah) so to v veliki večini opravili z dobrim uspehom. Tudi tisti, ki NOVICE "Krčmarica” v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna ”La locandiera” (Krčmarica) velja za najbolj znano in žlahtno komedijo Carla Goldonija. V dveh in pol stoletjih - prvič so jo namreč zaigrali leta 1753 v gledališču SanfAngelo v Benetkah - je doživela nešteto prevodov, predelav in priredb, vendar pa pri vsem tem ohranila prvotno svežino. Krčmarico si bomo v petek, 17. trn. lahko ogledali v Kulturnem domu, v okviru abonmajske sezone italijanskega gledališča. Nastopilo bo Stalno gledališče iz Bočna, v glavni vlogi Mirandoline nastopa Patrizia Milani, v drugih vlogah pa Carlo Simoni, Al vise Bat-tain, Mario Pacchi, Riccardo Zini. Režiser predstave je Marco Bernardi. Predstava bo, tako kakor običajno, ob 20.30. Ugodni pogoji za letovanje na Balearskih otokih Društvo slovenskih upokojencev za Goriško pripravlja v mesecu aprilu dvotedensko letovanje na Balearskih otokih. Letovanje bo od 6. do 20. aprila v Palmi de Mallorca. Stanovali bodo v prvovrstnem hotelu S tremi bazeni in v neposredni bližini morja. Paket predvideva avtobusni prevoz do Verone, polet, polni penzion (vključno s pijačami). Cena je zelo ugodna. Interesenti naj se javijo čimprej pri odbornikih ali ob sredah na sedežu društva, ker je za organizacijo letovanja potrebnih najmanj 30 ljudi. Delegacija VZPI/ANPI na slovesnosti v Dražgošah Delegacija goriškege sekcije VZPI/ANPI se je v nedeljo udeležila spominske slovesnosti v Dražgošah. Delegacijo so sestavljali Erika Pavlin, Luigi Pich, Peter Mo-settig, Milan Furlan, Ludvik Pregelj, VVilma Brajnik, VVilma Bregant in tudi nekateri člani iz Steverjana. Goriška delegacija je bila prisotna s praporom. Po spominski slovesnosti je bilo krajše srečanje s predsednikom Kučanom, ki se je zavzel za nadaljevanje in poglabljanje sodelovanja. Nedeljske slovesnosti v Dražgošah se je udeležila tudi skupina planincev iz Steverjana. "Uradno” je bil mrtev Mrtvim pač ne dajejo nakaznic za bencin, četudi se osebno predstavijo v pristojnem uradu. To je na lastni koži ugotovil 65-letni Albino Sfiligoi iz Jenkovega. Uradnica v poslovalnici avtomobilskega kluba v Kr-minu, ga je debelo pogledala, se nekaj posvetovala s kolegico in nato sporočila novico: iz dokumentov izhaja, da ste pokojni od 9. junija lani. Sfiligoi je šele na županstvu v Dolenjem ugotovil, kako so ga pred časom poslali v onostranstvo. Lani je dejansko umrl starejši možakar, soimenjak. Na občini so, kot kaže, nekaj zamešali. In ob koncu: zadeva se bo vsekakor ugodno rešila, le da bo "pravi” Albino Sfiligoi lahko dvignil nakaznice šele čez en mesec. Razstava v Kulturnem domu odprta samo še danes V preddverju Kulturnega doma je še danes odprta bogata fotografska razstava članov fotokluba "Skupina 75”, ki so jo odprli pred božičnimi prazniki. Ogled je v dopoldanskem času od 9. do 13. ure. so se odločili za zaposlitev, celo v administraciji, so kos nalogam. Zanimiva je tudi ugotovitev, da večina dijakov, ob vpisu sploh ne misli na zaposlitev na šolskem področju. Mnogi pa se za ta poklic odločijo prav med študijem, "ko odkrijejo čudoviti svet didaktike in pedagogike”. Sicer bodo o vseh teh in še številnih drugih vprašanjih govorili v soboto ko bo v šolskem centru v Puccinijevi ulici "dan odprtih vrat”. Pobudo za srečanje med dijaki tretjih razredov nižje srednje šole in dijaki in profesorji pedagoškega liceja (podobna srečanja bodo istega dne na vseh šolah, ki delujejo v centru v Puccinijevi ulici) bodo uresničili prvič, vendar pa velja ob tem tudi povedati, da si na šoli že zdaj, kljub različnim težavam, prizadevajo, da bi v največji možni meri postala ustanova odprta do civilne družbe in okolja v katerem deluje. "Glavni gostitelji bodo naši dijaki. Za nas bo to tudi nekakšen preizkus koliko smo v prizadevanjih uspešni in kje smo pomanjkljivi, včasih po naši krivdi, velikokrat pa tudi zaradi takih ali drugačnih težav”. V primeru šolskega centra so še dodatne težave preprosto zaradi tega, ker objekt še ni v celoti dograjen, čeprav služi namenu že šesto leto. Zelje in načrti, še tako lepi in popolni, pa žal ne morejo mimo stvarnosti. Kulturni dom, ki je konec lanskega leta z različnimi pobudami obeležil petnajstletnico delovanja, je pred kratkim izdal tudi 8. številko biltena. Publikacija se predstavlja v praznični obleki, bogato opremljena s fotografijami in krajšimi zapisi odmevnejših prireditev od jeseni 1995 do jeseni 1996, to je v obdobju, ki je bilo v znamenju okrogle obletnice. Iz publikacije razberemo, da je bilo v domu od septembra 1995 do istega obdobja lani petnajst razstav. Največ je bilo seveda likovnih razstav. Najbolj odmevna je bila nedvomno skupinska razstava dvaindvajsetih umetnikov, prirejena prav v počastitev petnajstletnice, novembra lani. V sintetični, vendar dovolj sporočilni obliki (predvsem z objavo fotografskih posnetkov), so predstavljeni tudi drugi kulturni, športni in družabni dogodki, ki so se v razdobju enega leta odvijali v goriškem kulturnem in športnem središču, pa tudi prireditve, ki so se odvijale na drugih prizoriščih, kakor je n.pr. nogometno srečanje v okviru 9. Pajk’s shovva v Sovodnjah. Koncert Tria bratov Lorenz V Kulturnem centru "Lojze Bratuž” bo drevi, ob 20.30, koncert Tria Lorenz iz Ljubljane, ki je skoraj štiri desetletja ambasador slovenske komorne glasbe v svetu. Na koncertu, ki je v okviru abonmajske sezone SCGV "Emil Komel” bodo bratje Lorenz izvajali L.M.Škerjanca ”Mae-stoso lugubre”, Brahmsov "Trio v c-molu op. 101” in Šostakovičev "Trio v e-molu op. 67”. Vstopnice lahko rezervirate tudi po telefonu na št. 532163. Občinska zveza sindikata SPI/CGIL v Sovodnjah vabi na družabno srečanje Sindikat upokojencev CGH/SPI ima veliko članov tudi v okoliških občinah. V zadnjem času se krepi zlasti organizacijska dejavnost občinske zveze sindikata upokojencev v Sovodnjah. Lani je bilo v občinsko zvezo včlanjenih nad dvesto Starejših občanov - upokojencev, letos nameravajo pridobiti še nove člane. Prva priložnost za včlanjevanje bo v torek, 21. im. ko bo v Kulturnem domuv Sovodnjah, ob 17. uri, kulturno in družabno srečanje, kjer bodo spregovorili o številnih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo dobršen del upokojencev, zlasti tistih, ki se preživljajo s skromnimi pokojninami. O novostih in poteku pogovorov med vlado in sindikatom SPI na vsedržavni ravni bo govorila članica vsedržavnega tajništva Luigina De Santis, medtem ko bo Franco Mania predstavil ugodnosti, ki jih sindikat nudi elanom glede izpolnjevanja davčnih prijav, zavarovanja itd. Občinska zveza sindikata CGIL/SPI v Sovodnjah je lani razvila dvojezični prapor. POBUDA ORGANIZACIJE OSI Seminar o čezmejnem sodelovanju na področju zaposlitve in razvoja Deželno vlado je na srečanju predstavljal odbornik Gottardo V Krminu in Gorici je v ponedeljek in včeraj potekalo študijsko srečanje meddežel-ne sindikalne zveze (CSI). Predstavniki deželnih vlad Koroške in Furlanije Julijske krajine ter meddeželnih in evropskih sindikalnih organizacij, slovenska delegacija je bila nekoliko okrnjena, so razpravljali o vprašanjih čezmejnega sodelovanja zlasti na področju zaposlovanja, gospodarskega razvoja in naložb. Gre za vprašanja, ki so v naši deželi, kakor tudi na drugih mejnih območjih, prisotna že precej dolgo in ba katera naj bi skupno poiskali odgovore. Z nadaljevanjem procesa evropske integracije se bodo ta vprašanja še stopnjevala. Prav v tem je naloga sindikatov in posebej organizma CSI. Deželno vlado je na včerajšnjem zasedanju predstavljal odbornik Isidoro Gottardo, ki je potrdil namen se- danjega odbora FJK, da pospeši sodelovanje s sosednimi deželami. Gottardo je predstavil tudi smernice delovanja deželne vlade s ciljem premagovanja gospodarske krize in nezaposlenosti. Včerajšnje srečanje je po- tekalo na sedežu Trgovinske zbornice. Uvedel ga je predsednik CSI Lucio Gregoretti. Udeležence je pozdravil predsednik Bevilacqua. Na seji v Krminu so med drugim opredelili stališča za skorajšnjo medvladno komisijo v Luk- semburgu, ki bo zasedala v ponedeljek, 21. t.m. Koroško je zastopal predsednik deželnega zbora Un-terrieder. Na sliki- včerajšnje zasedanje na Trgovinski zbornici -foto Bumbaca. KMEČKA ZVEZA GORICA prireja danes, 15. januarja, ob 19. uri, v prostorih kmetijske zadruge Brda na Bukovju v Ste-verjanu, sestanek o prispevkih pravilnika evropske unije 2078/88 za kmetijstvo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Vozil bo avtobus. Prijave sprejemajo ob sredah od 11. do 12. in četrtkih ob 19. do 20. ure na sedežu v ulici Malta 2, tel. 33029 do najkasneje 24. januarja 1997. Društvo obvešča, da je še nekaj prostih mest na avtobusu, ki bo 19. t.m. peljal v Ravascletto. M PRIREDITVE DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da bo pustovanje v nedeljo, 9. februarja, v gostišču v Gaglianu pri Čedadu. Zaželene so maske, na voljo bo večerja, glasba, zabava. Prijave od danes, 15. januarja do srede, 29. t.m., na sedežu. ^ RAZSTAVE V GALERIJI ARS bodo v petek, 17. t.m. ob 18. uri odprli razstavo ilustracij Jasne Merku. Dela bodo na ogled do 12. februarja. 3 SOLSKE VESTI SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE SOLE v šolskem centru v Ul. Puccini vabijo starše in dijake 3. razredov srednje šole na informativni obisk šol v soboto, 18. januarja. V ta namen bodo šole odprte obiskovalcem od 8. do 14. ure. KINO GORICA VITTORIA 1 Danes zaprto. VITTORIA 3 Danes zaprto. CORSO 18.00-20.00-22.00»I1 ciclone«. L Leonardo Pieraccioni in Lorena Forteza. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZEMI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI Danes: 8.30, Irene Furlani vd. Zamparini iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče; 9.20, Stella Carleschi vd. Nolli iz splošne bolnišnice v Acquanegra sul Chiesa (MN); 10.00, Rosa Bigiari-ni vd. Gorian iz splošne bolnišnice v Gradišče; 10.00, Salvatore Princi iz splošne bolnišnice v Loč-nik; 12.00, Pellegrino Mi-gliozzi iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. Nemška Allianz moreta kmalu v vodenju hranilnice CRUP V ozadju tudi prestižna bitka s tržaško zavarovalnico Generali VIDEM - Po viharju, ki je zajel Tržaško kreditno banko, se v Vidmu že najavlja nevihta, ki nosi ime CRUP. O tem je v zadnjih nekaj dneh veliko govora ne samo v Vidmu, marveč tudi v Veroni, Milanu, Torinu, nemškem Muenchnu ter tudi v avstrijskem Gradcu. Videm-sko-pordenonska hranilnica CRUP (Cassa di Ri-sparmio di Udine e Pordenone) je na tem, da vanjo vstopita za nakupom deležev turinska zavarovalnica Subalpina in graška Sparkasse von Steiermark. Fundacija videmske CRUP je pred štirimi leti 25-odstotni paket svojih delnic (v vrednosti 135 milijard lir) prodala hranilnici Cassa di Risparmio di Verona. Ta si je takrat zagotovila prednostno pravico nakupa dodatnih delnic. Treba bo videti kaj bodo v Veroni rekli ob vesti, da namerava turinska zavarovalnica kupiti 10 odstotkov teh delnic, Štajerci pa kakšnih 5 odstotkov. Stvari sicer niso tako enostavne kot bi se zdelo na prvi pogled. V poštev prihajajo nekatere velike finančne igre o banCno-zavarovalnih holdingih v Severni Italiji, kot tudi borba za prestiž in dobiček med najvecjimi zavarovalnimi družbami v Evropi. Pojdimo po vrsti. Pred leti si je hranilnica Cari-verona zagotovila odločujočo pozicijo v CRUP, saj ji 25 odstotkov delnic daje taksno možnost. Furlani so se po-služili nekaterih servi- snih služb Verone, ta je polagoma prevzemala nadzor tudi s svojima dvema elanoma v odboru videmske banke. Carive-rona je medtem Sirila svoje posle. Na enak način je prevzela paket delnic v Cassamarca v Trevisu. Želela je priti v goriško Kmečko banko, a ji to ni uspelo. Lani je kupila nekaj odstotkov delnic v bocenski Sparkasse in tako prišla v neposreden stik z Innsbruckom in Muenchnon. Lani je kupila tudi 28 odstotkov delnic tržaške Cassa di Risparmio di Trieste. Najprej je ustanovila holding Unicredito, v katerem naj bi se združile hranilnice italijanskega severovzhoda, potem pa Sla v nov holding v katerem bi skupno s turinsko hranilnico imela vodilno vlogo. Nekaterim manjšim hranilnicam pa to očitno ni prijalo. V CRUP je že lani prišlo do nesporazumov. Dva predstavnika Verone v upravnem odboru nista glasovala za obračun 1995. Do ostrih nesoglasij je prišlo tudi med Previsom in Verono. Sedaj je v Vidmu nekaj počilo. To pa še ni vse. Subalpina Assicurazioni je v lasti mogočne nemške zavarovalne družbe Allianz. Ta je prva v Evropi. V Italiji ima vodilno vlogo v kar treh pomembnih zavarovalnicah. NajveCja med temi je RAS - Riunione Adriatica di Sicurta. Pred dvema letoma je Allianz kupila od Švicarjev Svvišs Re tudi tržaško zavarovalnico Lloyd Adriatico. S tem je prišla v Trst v sam zelnik najmočnejše italijanske zavarovalnice Generali, ki sodi med največje v Evropi. V upravnem svetu Generali pa sedi tudi Paolo Biasi, predsednik Cariverona in Unicredito. Prihaja torej do konkurence in tudi morebitnega pretrganja nekaterih dosedanjih stikov bodisi na bančnem kot zavarovalnem področju. Omeniti je treba Se nekaj. Ze nekaj let so med tržaško zavarovalnico (grupa Allianz) Lloyd Adriatico in banko Anto-niana Popolare Veneta zelo dobri stiki. Skupno sodelujeta v zavarovalnici Giuliana Vita. Ce bo torej prišlo do vstopa Subalpi-ne med delničarje CRUP bo skoro nujno prišlo do sodelovanja tudi med An-toniano in CRUP. Ta ima v Furlaniji 73 okenc, lani je zbrala 2.200 milijard lir hranilnih vlog. Antoniana Veneta je trdno zasidrana v Furlaniji, kjer je že pred leti imela nekaj svojih podružnic, po nakupu ljudskih bank v Codroipu in Huminu, si je položaj še bolj utrdila. Se bolj si ga je sedaj s prevzemom Nove TKB. S takšnimi povezavami se torej ustvarja marsikaj novega v italijanskem finančnem svetu, kjer Nemci iz dneva v dan igrajo večjo vlogo. Z avstrijskimi Štajerci v CRUP dobro sodelujejo že dve leti. V zameno za videmske delnice naj bi Furlani dobili graške delnice. Na tak naCin pa naj bi tudi oni šli na evropski jugovzhod, saj Štajerci že sedaj dobro poslujejo s Slovenijo in Madžarsko, in, kot se Cuje, v kratkem Času nameravajo tudi v Zagreb. Skratka, igre z bankami in zavarovalnicami, pridobivajo iz dneva v dan širše mednarodne razsežnosti. Marko VValtritsch Proizvodnja v EU znatno narašča BRUSELJ - Bruto nacionalna proizvodnja v Evropski uniji se je v tretjem tromesečju leta 1996 povečala za dvakrat vec kot v prejšnjem tromesečju. Ta podatek je sporočila evropska statistična služba Eurostat, ki je navedla, da je bila rast v prvem tromesečju lanskega leta 0, 34%, v drugem tromesečju 0, 31% in v tretjem tromesečju 0, 76%. Ce te podatke primerjamo s podatki za leto 1995, bomo ugotovili, da je v prvih devetih mesecih lanskega leta BNP narasla za 1, 1% v primerjavi s prvimi devetimi meseci prejšnjega leta, Ce pa primerjamo samo tretje tromesečje, je prirastek znatno večji in znaša 1, 47%. Ta prirastek je predvsem posledica znatno povečanega izvoza. Poslovni uspeh družbe Telecom RIM - Včeraj se je sestal upravni svet družbe Telecom; razpravljal je o poslovnih uspehih v letu 1996. Bilance sicer še niso izdelali, vendar po dosedanjih podatkih kaže, da je dobiček v letu 1996 znašal 2.000 milijard lir, kar je celih 50 odstotkov veC kot v letu 1995. Pri družbi Telecom poudarjajo, da so ta uspeh dosegli kljub znižanju telefonskih storitev tako za notranje kot za mednarodne pogovore. Prodaja avtomobilov v Evropi narašča; Volksvvagen prednjači, Fiat pa stagnira BRUSELJ - V državah Evropske unije so v lanskem letu registrirali 12.818.700 novih avtomobilov, kar je 6, 6 odstotka veC kot v prejšnjem letu. Po podatkih, ki jih je objavila zveza evropskih avtomobilskih tovarn, je tudi v decembru, ko so registrirali 774.300 novih avtomobilov, prirastek znašal 6, 6 odstotka glede na registracijo avtomobilov v decembru 1995. V Italiji pa je bil letni prirastek znatno nižji -daleC najnižji v Evropi - in je dosegel komaj 3 desetinke odstotka, pa Se to zahvaljujoč se vzponu v decembru, ko so v Italiji prodali kar 12, 1 odstotka avtomobilov veC kot v decembru prejšnjega leta. Najvecji prirastek pa so v lanskem letu zabeležiti nlia Norveškem - celih 38,1 odstotka. Svoj položaj pa je v evropskem merilu izboljšala grupa Fiat, Čeprav samo za desetinko odstotka. Na Fiat odpade 11, 2 odstotka celotne prodaje avtomobilov v Evropi, na prvem mestu pa je Se vedno grupa Volkswagen z 18 odstotki evropskega trga. Rahel padec pa so v lanskem letu zabeležile znamke Alfa Romeo, Volvo, Jaguar, Saab, Lancia in Seat, iz cesar je razvidno, da se na evropskem trgu znatno krepijo pozicije nemških in francoskih proizvajalcev avtomobilov. ■ World Trade Center na Krasu TRST - Danes bodo na območju nekdanje Hau-sbrandtove industrijske hale pri proseški železniški postaji svečano odprti izložbeno-komercialni center VVorld Trade Center Vohune. Gre za pobudo uvozno-izvoznega podjetja Volume, ki so ga ustanovili Ivan Versa, ki živi že veC kot 40 let v Avstraliji, ter Edoardo in Andrej Starec. V razstavišču bodo na ogled in na prodaj (na debelo) proizvodi industrij iz Furlanije-Julijske krajine znanih v vsedržavnem in mednarodnem merilu predvsem na področju pohištva. V dogovoru z avstralskimi partnerji bodo prihodnjega 10. marca odprli podobno strukturo tudi v Melbournu v Avstraliji. Industrija F-Jk o gospodarski politiki TRST - Predsednik deželnega združenja industrij-cev Andrea Pittini je naslovil na deželno vlado poziv, naj nastopi za valorizacijo in obnovo industrijskih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Med pomembnejše smernice je navedel razvoj industrijskih območij, podporo raziskovalni dejavnosti in kriznim območjem, pa tudi sprodstitev finančnih sredstev, kisov deželni lasti, kot sta zavoda Friulia in Mediocredito, da bi ta sredstva usmeriti v proizvajalne dejavnosti. Pittini je bil zelo kritičen do politične nestabilnosti deželne uprave. »Železniška avtocesta« Lyoiv Turin PARIZ - Francoska vlada je včeraj sporočila, da je namenila 35 milijonov frankov (približno 10 milijard lir) za preučevanje možnosti realizacije »železniške avtoceste« od Lyona do Turina, po kateri bi prevažati tovornjake na železniških vagonih. Za novo progo bi morati investirati na francoski strani 45 milijard frankov (približno 13 tisoč milijard lir). Francoski minister za prevoze Bernard Pons je izjavil, da se je v zadnjem desetletju tovorni promet na cestah podvojil, še enkrat pa se bo podvojil do leta 2005: treba je pravočasno urediti pogoje, da se bo večji del prevoza odvijal na železniških tirih in ne na že preobremenjenih avtocestah. Nov kolek za vozniška dovoljenja RIM - Letošnjega kolka za vozniško dovoljenje sicer niso podražili, so pa ga popolnoma obnoviti z najsodobnejšo tehnologijo, da bi preprečili ponarejevanje. Na koleku je tridimenzionalna stika sveta, ki so jo z lasersko olografsko tehnologijo vtisniti na kovinski poliester s silikonsko podlago, kolek pa tudi samolepilen. Za nakup tega malega tehnološkega Čudesa bo treba odšteti kot lani 70 tisoC lir, vozniki pa imajo Cas za nakup še do konca prihodnjega meseca. TISKOVNO SPOROOILO Dejavnost tržaškega špediterskega podjetja ”CENTRAtSPED“, razen go-riške filiale, je s 1. januarjem 1997 prevzelo podjetje "Eurocaf srl, ki deluje v sklopu grupacije Cunja - mednarodni prevozi. Do omenjenega prehoda je prišlo zaradi nepremostljivih finančnih težav, v katerih se je znašel "Centrolsped" zaradi likvidacije Tržaške kreditne banke. S tem so bila ohranjena vsa delovna mesta, skupno z dragocenimi izkušnjami in delovnimi sposobnostmi, katere je "Centralsped" nabiral kar 50 let. ”Eurocar“ srl deluje 25 let v mednarodnih prevozih z vzhodno Evropo, ter je sedaj v lasti znanega in izkušenega tržaškega podjetja "Cunja R. Eredi" srl in špediterskega podjetja ”Espego“ srl iz Gorice. Tako osnovano novo podjetje bo torej opravljalo mednarodne prevoze in špedicijo pod nazivom EUROCARSPED in tako zajamčilo kontinuiteto uslug, ki jih je doslej "Centralsped" nudil spoštovanim odjemalcem, ob dodatnih možnostih, ki jih sedaj nudi nov obseg podjetja, s ciljem, da dosežemo še večjo učinkovitost in specializacijo. Računamo torej, da bodo odjemalci potrdili svoje zaupanje. ” Burocarsped' 14. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1524,00 1519,00 nemška marka 962,00 957,00 funt šterling 2559,00 2554,00 švicarski frank 1106,00 1101,00 belgijski frank 46,15 48,15 francoski frank 283,00 293,00 danska krona 250,00 260,00 norveška krona 236,00 246,00 švedska krona 217,00 227,00 kanadski dolar 1125,00 1165,00 portugalski eskudo 9,24 10,14 nizozemski gulden 850,00 875,00 avstrjski šiling 135,60 140,10 španska pezeta 11,11 12,21 grška drahma 5,90 6,70 irski šterling 2501,00 2581,00 japonski jen 12,76 13,66 avstralski dolar 1151,00 1221,00 madžarski florint 8,75 11,50 hn/aška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,70 11,20 ISl 14. JANUAR 1997 v LIRAH 14. JANUAR 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar nemška marka francoski frank nizozemski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar 1532.00 965.00 283.00 852.00 46,38 2545.00 2504.00 251.00 6,03 1128.00 1110,00 135,94 10,80 1562.00 983.00 293.00 877.00 48,18 2625.00 2599.00 261.00 6,63 1163.00 1135.00 140,44 11,25 ameriški dolar EKU nemška marka francoski frank funt šterling nizozemski gulden belgijski frank španska pezeta danska krona irski funt grška drahma portugalski eskudo kanadski dolar japonski jen švicarski frank avstrijski šiling norveška krona švedska krona finska marka 1543,990 1891,390 973,640 288,280 2581,710 866,830 47,224 11,652 255.420 2541,410 6,235 9,754 1141,920 13,261 1128,070 138,380 242.420 222,360 325,260 MILANSKI BORZNI TRG 14. JANUAR 1997 INDEKS MIB-30: +3,68 % delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Benetton Comit Credit Edison Fiat Gemina Generali Imi Ina Italgas La Fondiaria Mediaset Mediobanca 11.951 +1,87 1.290 + 1,33 4.055 +2,16 20.804 +0,91 3.188 +3,23 1.957 +3,38 10.485 +0,44 5.033 +0,51 841 +0,31 31.800 -0,41 15.022 +3,01 2.105 +1,73 7.117 +0,85 6.300 +2,89 7.541 +0,99 9.858 +3,24 Mediolanum Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras .Rolo Saipem San Paolo To Sirti Štet TIM Telecom Ita 16.230 + 1,77 1.249 +3,65 615 -0,08 2.546 -0,27 3.165 + 1,28 14.897 +0,52 15.098 +0,57 8.033 +0,39 10.100 + 1,09 10.814 +3,35 7.220 +0,38 4.252 + 1,40 4.576 +3,29 ŠPORT Sreda, 15. januarja 1997 ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM V ADELBODNU KjetilAndre Aamodt presenetil velemojstra Michaela Von Grunigena Tombo ni nastopil in je izpadel iz prve skupine ADELBODEN - Norvežan Kjetil Andre Aamodt je nekoliko presenetljivo dobil izredno zahtevni veleslalom za svetovni pokal v švicarskem Adelbodnu. Na trdi in ledeni progi s številnimi pastmi je bil boljši od idola švicarskih navijačev in trenutno najboljšega veleslalomista sveta Michaela Von Griini-gena, ki je vodil po prvem teku, v drugem pa je napravil dve večji napaki in dosegel komaj štirinajsti čas ter zdrknil na drugo mesto. Največji uspeh v karieri pa je dosegel Avstrijec Andreas Schifferer, ki se je z izvrstno drugo vožnjo z desetega mesta po prvem teku prebil na končno tretje mesto. Od slovenskih smučarjev se je samo Jure Košir uvrstil v drugi tek in na Kjetil Andre Aamodt (AR) koncu osvojil poprečno trinajsto mesto. Med Italijani, Tomba ni nastopil, je bil najboljši Matteo Belfrond na 12. mestu. Velja omeniti še eno zanimivost. Alberto Tomba po včerajšnjem veleslalomu ni več v prvi jakostni NOVICE Furio Steffe ostaja trener Genertela TRST - Po dolgi seji vodstva tržaškega košarkarskega prvoligaša Genertela, ki je predzadnji na lestvici Al lige, je vse ostalo tako kot prej. Skoraj vsi so bili namreč prepričani, da bo katastrofalne rezultate in igre z »glavo« plačal trener Furio Steffe, toda v odstvo društva se je odločilo, da trenerju potrdi zaupanje, zato pa je sprejelo nekaj ukrepov, s katerim naj bi predvsem igralce prisilili k večji prizadevnosti in borbenosti na igrišču. Danes prva tekma med PSG in Juventusom za evropski nogometni superpokal PARIZ - Na Parku princev v Parizu bo drevi ob 20.30 (neposredni TV prenos bo po Italia 1) prva finalna tekma za evropski nogometni superpokal med Pariš Saint Germainom, ki je osvojil pokal pokalnih zmagovalcev, in Juventusom, ki je bil lani najboljši v Evropski ligi prvakov. Povratna tekma bo čez štirinajst dni. Zmaga Principa V zaostali prvenstveni tekmi rokometnega državnega prvenstva je Principe po pričakovanju zanesljivo premagal Benevento z 20:17 (15:8)in je tako še naprej brez poraza v prvenstvu. Real predstavil Panuccija MADRID - Vodstvo Real Madrida je včeraj uradno predstavilo Christiana Panuccija, katerega so pri Milanu po prihodu Sacchija postavili na prvo mesto seznama »nezaželjenih«. Panucci je na predstavitvi dejal, da je prišel k Realu predvsem zaradi Fabia Capella, s katerim je Milan osvojil celo vrsto naslovov. Poleg tega je še izrazil upanje, da dodo v Madrid prišli še nekateri Milanovi igralci. V dresu Reala bo Panucci morda zaigral že v soboto v mestnem derbiju proti Atleticu. Donaukroft izločil odbojkarje Doba v četrtfinalu pokala CELOVEC - Odbojkarji SK Dob so se v četrtfinalu avstrijskega pokala šele po hudem boju poslovili od nadaljnega tekmovanja. Proti večkratnemu avstrijskemu prvaku in udeležencu evropske lige Do-naukraftu iz Drmaja so izgubili z 1:3 (4:15, 15:11, 14:16, 2:15). Po dobljenem drugem nizu so varovanci slovenskega trenerja Ivartnika tudi v tretjem bili enakovreden tekmec in niz tesno izgubili na razliko 14:16. »S tako igro bomo v prvenstvu zagotovo osvojili potrebno četrto mesto, ki pomeni kvalifikacijo za evropsko pokalno tekmovanje«, je dejal trener. SK Dob je konec tedna odigral tudi prvenstveno tekmo proti Donaukraftu in izgubil 0:3. Dobljani so po dveh tekmah končnice prvenstva z desetimi točkami na četrtem mestu, tri točke pred koroškim tekmecem Hypo VBK Celovec. (I.L.) skupini in bo na SPštartal v drugi petnajsterici. Naslednja tekma za svetovni pokal za moške boso-botni smuk v VVengnu. Rezultati: 1. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 2:23.52 (1:10.64 + 1:12.88); 2. Michael Von Gruenigen (Svi) 2:23.69 (1:10.31 + 1:13.38); 3. Andreas Schifferer (Avt) 2:23.96 (1:11.32 + 1:12.64); 4. Heinz Schilchegger (-Avt) 2:24.00 (1:10.89 + 1:13.11); 5. Fredrik Nyberg (Sve) 2:24.05 (1:11.47 + 1:12.58); 6. Guenther Ma-der (Avt) 2:24.34 (1:11.21 + 1:13.13); 7. Lasse Kjus (-Nor) 2:24.38; (1:11.11 + 1:13.27); 8. Rainer Salzge-ber (Avt) 2:24.40 (1:10.59 + 1:13.81); 9. Steve Locher (-Svi) 2:24.42 (1:11.79 + 1:12.63); 10. Alois Vogl (-Nem) 2:24.57 (1:11.05 + 1:13.52); 11. Matteo Belfrond (Ita) 2:24.58 (1:11.54 + 1:13.04); 12. lan Piccard (Fra) 2:24.59 (1:11.30 + 1:13.29); 13. Jure Košir (-Slo) 2:24.60 (1:11.33 + 1:13.27); 14. Patrick Holzer (Ita) 2:24.67 (1:11.42 + 1:13.25); 15. Paul Accola (-Svi) 2:24.79 (1:11.19 + 1:13.60) itd. Skupni vrstni red v svetovnem pokalu: 1. Michael Von Gruenigen (Svi) 577 točk; 2. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 551; 3. Thomas Sykora (Avt) 482; 4. Hans Knauss (Avt) 468; 5. Kristi-an Ghedina (Ita) 415; 6. Guenther Mader (Avt) 401 7. Luc Alphand (Fra) 397 8. Steve Locher (Svi) 336 9. Josef S trobi (Avt) 332 10. Siegfried Voglreiter (-Avt) 315; veleslalom: 1. Michael Von Gruenigen (-Svi) 460; 2. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 301; 3. Hans Knauss (Avt) 280; 4. Steve Locher (Svi) 276; 5. Fredrik Nyberg (Sve) 252 itd. KOŠARKA / DRUGI DEL V EVROPSKI LIGI Smelt Olimpija danes v Tivoliju s Pau Orthezom Srečanje bo ob 20. uri - Ljubljončoni računajo na zmago Od italijanskih ekip danes Kinder gosti slabi Leverkusen Košarkarji Smelta Olimpije se bodo danes ob 20. uri v okviru 12. kola drugega dela evropske lige v Dvorani Tivoli v Ljubljani pomerili s francoskim predstavnikom Pau Orthezom. Od zadnjega dvoboja obeh moštev je minilo leto in pol. Takrat je Pau Orthez dvakrat prepričljivo slavil in Ljubljančanom preprečil uvrstitev med 16 najboljših moštev- v Evropi. Orthez se je nato prebil do četrtfinala, Smelt Olimpija pa je životarila v evropskem pokalu. Zdaj je razmerje moči mnogo bolj izenačeno. Sedanja Olimpija ni primerljiva z lanskim moštvom, pa tudi Francozi niso nepremagljivi. V prvem delu so namreč kar petkrat izgubili, čeprav so bili njihovi cilji pred začetkom tekmovanja precej višji. V svojih vrstah Pau Orthez nima posebnih zvezdnikov, so pa izredno uigrani in tudi vsi igralci izredno prilagodljivi in lahko igrajo v več vlogah. Po mnenju trenerja Ljubljančanov Zmaga Sagadina je priložnost Smelta Olimpije predvsem v precej slabi obrambi gostov, medtem ko je njihov napad veliko bolj učinkovit. Seveda pa bo morala Olimpija v obrambi igrati tako, kot v prvem delu evropske lige. Najnevarnejši v vrstah Ortheza bo najbrž temnopolti Američan Lavvrence Funderburke, ki v evropskem tekmovanju igra šele v drugem delu. Visok je 203 cm in je nevaren tako pod obročem kot s pol-razdalje. V vrstah Ljubljančanov je Jaka Daneu začel trenirati, vendar danes še ne bo igral, vrnil pa se bo Duščak. Od italijanskih ekip, ki nastopajo v evropski ligi, bo danes igral Kinder, ki bo v Bologni gostil skromni Leverkusen, ki je doslej še brez zmage. Vse razen prepričljive zmage Bo-lonjčanov bi bilo zato prvovrstno presenečenje. Stefanel in Teamsystem bosta igrala jutri. Milančani bodo gostili 01ym-piakos, druga ekipa iz Bologne pa bo doma igrala z Limogesom. SPORED 12. KOLA Skupina E Jutri: Stefanel - 01ympiakos, Cska Moskva - Alba Berlin, Maccabi -Charleroi; vrstni red: Stefanel 16, Alba 14, Oljmpiakos, Maccabi in Cska 12, Charleroi 0. Skupina F Jutri: Teamsystem - Limoges, Estu-diantes - Ulker, Gibona - Panionios; vrstni red: Teamsystem 16, Gibona 14, Estudiantes 12, Limoges 10, Ulker 8, Panionios 6. Skupina G Danes: Smelt Olimpija - Pau Orthez, Panathinaikos - Čaja San Fer-nando; jutri: Villeurbanne - Dinamo Moskva; vrstni red: Panathinaikos in Villerbanne 16, Smelt Olimpija 14, Čaja in Pau 10, Dinamo 6. Skupina H Danes: Efes Pilsen - Croatia Osigu-ranje, Partizan - Barcelona, Kinder -Leverkusen; vrstni red: Efes Pilsen 18, Partizan 12, Partizan, Kinder in Croatia 10, Leverkusen 0. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ZA VELIKI SLAM Slovak Kroslak izločil Gaudenzija, ki po operaciji še ni v formi MELBOURNE - Nastop Andree Gaudenzija na odprtem prvenstvu Avstralije je trajal le nekaj ur. Proti Slovaku Kro-slaku je dobro igral samo v prvem setu, nato pa ja popustil. Pokazalo se je, da je po operaciji rame še daleč od prave forme, kar nedvomno skrbi selektorja Davisove ekipe Pa-natto. Dobro pa so se odrezale Italijanke. Štiri so premostile prvo oviro, Golarsova in Pizzichinije-va pa sta doživeli časten NAMIZNI TENIS / V DEŽELNIH LIGAH Važna zmaga Krasovih fantov v C2 ligi Ostale zgoniške ekipe v promocijskih prvenstvih so bile tokrat manj uspešne MOŠKA C2UGA Kras - Fincantieri 5:3 Simoneta - Bombače 2:1 (11:21, 21:17, 21:15), Colja - Cosciani 0:2 (9:21, 16:21), Bole - Borme 2:0 (21:12, 21:14), Simoneta - Cosciani 0:2 (18:21, 13:21), Bole - Bombače 2:0 (21:15,12:15), Colja - Borme 0:2 (9:21, 17:21), Bole - Cosciani 2:0 (21:13, 21:17), Simoneta - Borme 2:0 (24:22, 21:18). V promocijski C-2 ligi je Krasovo moštvo slavilo pomembno zmago nad Fincantierijem. Tržačani so se predstavili z veteransko ekipo. Zato je uspeh Kraševega mladinca Bojana Simonete toliko večji: premagal je dva starejša nasprotnikova igralca. Simoneta je Kras popeljal v vodstvo že v prvi tekmi večera in tudi zaključil srečanje na najboljši način. Krasov veteran Edi Bole pa je prispeval preostale tri točke. Bole je vskočil v igro namesto obolelega Bertolottija, Igor Colja, sicer vodja ekipe pa namesto poškodovanega Petra Santinija. Kras po prvem delu prvenstva zaseda odlično 2. mesto. Vrstni red po prvem delu: Azzur-ra Gorica 14, Kras 12, San Giovanni Settimo, Fincantieri in Ranges Videm 8, Sakura Gradež 4, Libertas Latisana 2, Cus Videm 0. ZENSKA C2 LIGA V prvem povratnem kolu ženske C2 lige je Krasova postava B ponovno doživela poraz s CUS Udine. Na gostovanju so si Krasove deklice vseeno pridobile dragocene izkušnje. Dvakrat so imele priložnost, da izboljšajo končni izid: v igri dvojic s parom Tretjak/Gerebizza in s Saro Ciuffarin v zadnjem dvoboju proti Sturmovi. Oba dvoboja sta terjala podaljšek. Cus Udine - Kras B 5:0 Sturma - Vidoni 2:0 (21:15, 21:13), Engrassi - Ciuffarin 2:0 (21:14, 21:16), Sturma/Engrassi -Tretjak/Gerebizza 2:1 (21:17, 14:21, 21:9), Engrassi - Vidoni 2:0 (21:12, 22:20), Sturma - Ciuffarin 2:1 (21:9, 21:23,21:19). Krasova postava A pa je morala v isti figi tokrat priznati premoč ekipi Sistiane. V zelo borbeni tekmi, kjer se je izmenjalo kar 7 igralk, so bile gostje tokrat boljše. Točko je v posamični igri dosegla Nadia Blasone in potem še skupaj v dvojicah z Natašo Doglia, obakrat v treh nizih. Kras A - Sistiana 2:3 Sardo - Buttazzoni 0:2 (11:21, 15:21), Blasone - Zavadlal R. 2:1 (20:21, 21:15, 14:21), Blasone/Do-glia - Zavadlal/Ridolfi 2:1 (18:21, 24:22, 21:16), Blasone - Buttazzoni 0:2 (21:9, 22:20), Sardo - Zavadlal M. 0:2 (6:21,18:21). Vrstni red po prvem delu: Fincantieri Trst 10, Azzurra Gorica, CUS Udine in Kras A 8, Sistiana, Kras B 4, Udine Est, Selena 0. MOSKADUGA Krasovi fantje so izgubili tudi šesto srečanje v tem prvenstvu z gladkim 5:0 s postavo Fincantierija, ki jo sestavljajo igralci z daljšim stažem. Poraz je bil seveda pričakovan. Menimo, da bi morala v tej figi obstajati starostna meja, z druge strani pa se društva, ki ne razpolagajo s podmladkom, s tem ne bi strinjala. Za mlade Krasove naraščajnike je nabiranje izkušenj pod takimi pogoji zelo naporno. Kras - Fincantieri 0:5 Verč - Norrito 0:2 (14:21, 13:21), Ciuffarin - Della Meia 0:2 (16:21, 18:21), B. Milič - Casson 0:2 (8:21, 11:21), Verč - Della Meia 0:2 (12:21, 15:21), B. Milič - Norito 0:2 (10:21, 8:21). Vrstni red po prvem delu: Pelli-cana 10, Fincantieri, Chiadino, Azzurra 6, Roianese 2, Kras 0. (J.J.) poraz. Presenečata izločitev Hrvatinje Majolijeve in Capriattijeve. Američanka ni bila med favoritinjami, a po uvrstitvi v finale turnirja v Sydneyju ni nihče pričakoval, da jo bo v Melbournu že v prvem kolu premagala Wa-tanabejeva. Pomembnejši izidi drugega dne, 1. kolo moški: Berasategui (Spa, 16) - Larkham (Avs) 6:1, 6:2, 6:4, Boetsch (Fra) -Caldvvell (Zda) 6:0, 6:0, 6:2, Ferreira (Jar, 8) - Costa (Spa) 6:3, 6:2, 6:2, Bruguera (Spa) - Hevvitt (Avs) 6:3, 6:4, 6:3, Wa-shington (Zda) - Eltingh (Niz) 6:3, 6:7 (6:7), 6:3, 6:2, Rios (Cii, 9) - Korda (Ceš) 7:6 (7:4), 6:3, 6:3, Rosset (Svi) - Javier San-chez (Spa) 6:4, 7:6 (9:7), 6:1 Kroslak (Sik) - Gau-denzi (Ita) 4:6, 6:4, 6:2, 6:2, Sampras (Zda, 1) -Pescariu (Rom) 6:2, 6:4, 6:2, Ivaniševič (Hrv, .3) -Ellvvood (Avs) 6:2, 7:5, 6:3, Costa (Spa, 10) - Raf-ter (Avs) 7:5, 6:2, 7:5, Do-sedel (Ceš) - Forget (Fra) 6:2, 3:6, 6:3, 6:4, Ruud (Nor) - Siemerink (Niz, 13) 3:6, 4:6, 7:5, 6:2, 10:8, Courier (Zda, 11) -Schalken (Niz) 6:7 (4:7), 6:3, 4:6, 6:1, 8:6. Ženske: VVatanabe (Zda) - Capriati (Zda) 6:2, 3:6, 6:4, Hingis (Svi, 4) - Rittner (Nem) 6:1, 7:5, Farina (Ita) - 01-sza (Pol) 6:3, 6:2, Grande (Ita) - Montolio (Spa) 6:2, 6:4, Davenport (Zda, 7) -Dechy (Fra) 4:6, 6:1, 6:1, Perfetti (Ita) - Studeniko-va (Sik) 6:4, 7:6 (7:1), Hu-ber (Nem, 5) - Frazier (Zda) 0:6, 6:2, 7:5, Mary Joe Fernandez (Zda, 14) -Golarsa (Ita) 6:2, 4:6, 6:2, Schnyder (Svi) - Majoli (Hrv, 6) 7:5, 6:1, Sanchez (Spa, 2) - Pizzichini (Ita) 6:4, 6:4. KOŠARKA / MLADINCI Jadranu ni uspelo omejiti fizične premoči vodilnega Genertela, Bor dohitel Sgt Jadran enakovreden le prvih deset minut Doslej najboljši nastop Brega Ključ. Miot Jadran - Genertel 79:113 (43:64) JADRAN: Brazzani 13, Požar 11, Guštin, Velinski 21, Slavec 15, Umek 6, Valente, Franco 11, Starc 2, trener Čehovin. Tri točke Požar 2, Franco 1, Slavec 1, PON: Starc (39) Tiho upanje, da bi se Jadranovi mladinci lahko enakovredno borili proti prvouvrščenemu Genertelu, se žal ni uresničilo. Deloma tudi zaradi samih naših košarkarjev, ki so zaigrali povsem nezbrano in zgrešili kar 18 prostih metov. Treba pa je tudi priznati, da so hib gostje objektivno boljša ekipa. Nasi so držah korak le v prvih desetih minutah srečanja, ko so igrali odlično v napadu, kljub agresivni obrambi gostov. Nato pa je prišla na dan boljša fizična pripravljenost gostov, ki so s pressing obrambo prido-bili nekaj žog, pod koSema pa je gospodoval Ogrisek (22 točk). V tem delu so naši igrah slabo v obrambi (64 prejetih točk v prvem polčasu), obenem pa so si nabrali veliko osebnih napak, tako da je bilo tekme praktično konec že po prvem delu. Drugi polčas je bil praktično ponovitev prvega. Naši so bili le nekoliko bolj učinkoviti v obrambi. Pohvalo za igro v napadu si zaslužijo Velinski, Slavec in Brazzani. (B.S.) Bor-SGT 71:63 (41:37) BOR: Spadoni 9 (1:4), Jogan (0:2), Sancin 6, Uršič 24 (4:4), Caser 9 (1:1), Stokelj 2 (0:2), Lapel 21 (3:8), Bressan, Milkovič, Kovač, Sunjerga, Suh. Trener Canciani. PM 9:21. Skupne ON 12. Sodnika Favretto in Tellonio. Borovci so v prvem kolu povratnega dela po hudem boju Sele v zadnjih minutah igre strli odpor tržaškega SGT-ja. Po negotovem začetku so naši v drugem delu prvega polčasa prevzeli pobudo in tudi povedli s Štirimi točkami prednosti (41:37) v dvajseti minuti. Drugi del je bil v znamenju izenačenega izida, saj sta se ekipi stalno izmenjavah v vodstvu. Odločitev je padla Sele v zadnjih dveh minutah, ko so Cancianijevi varovanci izkoristili tehnično in namimo osebno napako gostov ter s črte prostih metov zapeča-tili rezultat v lastno korist. Med posamezniki bi tokrat pohvalili Enrica La- Franco (Jadran, levo) 11, Lapel (Bor, desno) 21 točk plja, ki je bil zares najboljši med našimi. (Niko Stokelj) Breg Ključ. Miot - Don Bosco 81:95 (39:46) Breg: Žerjal, Baldi, Kocjančič 5, Lakovič 21, Taučer 38, Jakomin 3, Santi 14, Sancin, trener Klabjan. Brežani so v svoji doslej daleč najboljši tekmi le s 14 točkami razlike izgubili proti močnemu Don Boscu, ki je tretji na lestvici. Varovanci trenerja Klabjana so skozi vso tekmo požrtvovalno igrah v obrambi, v napadu, kjer se je posebno razigral Devan Taučer (38 točk), pa so dosegli zanje rekordnih 81 točk. Vrstni red: Genertel 22, Jadran in Don Bosco 18, Servolana in Libertas 14, Bor in Sgt 10, hiter 1904 8, Steha Azzurra 4, Zigklio 2, Breg Ključ Miot 0. KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI NOGOMET / NARAŠČAJNIKI S »trojkami« M. Guština Jadran drugič uspešen Jadran - Arte 85:81 (42:43) JADRAN Stefančič, Volturno 2, Fonda, Smilovich 6, Mura, Guštin 23, Krčalič, Valente 11, Bosari 13, Hrovatin 21, Bogateč, Paoletič 9, Pussini, trener Burlan. Jadranovci so osvojili drugo prvenstveno zmago na račun solidne goriske ekipe Arte, in to po zelo izenačeni tekmi vse do končnih potez. Ze v prvem polčasu sta se ekipi požrtvovalno borili za vsako točko. In popolno ravnovesje je bilo tudi v drugem delu tekme, dokler se ni razigral Martin Guštin, ki je s tremi »bombami« priigral svojemu moštvu rahlo prednost. Jadranovci so tesno razliko ohranili do konca tekme, čeprav so gostje z agresivno obrambo skušah zaostanek nadoknaditi. Za drugo zmago je treba pohvaliti prav vso ekipo, (d.g.b.) Ostali izidi 10. kola: UBC Videm - Don Bosco 81:80, Pall. Trieste - Camia 96:86, Libertas Cervignano 66:85. Vrstni red: Don Bosco 18, Pallacanestro Gorizia, UBC Videm in Palllacanestro Trieste 16, Staranzano 10, Arte Gorica, Camia in Zoppola 8, Libertas 6, Bicinicco in Jadran 4, Cervignano 2. Nezaslužen poraz Mladosti proti vodilnim Tižičanom Monfalcone - Mladost 1:0 (0:0) MLADOST: Devetak, Mauri, Figel, Radinja, Pavšič, Moro, Ahri, Bagon, F'erletič (Simšič), Todde, Piras. Proti prvouvrščeni ekipi je Mladost izgubila enkratno priložnost, da bi si prislužila tri točke. V prvem polčasu je Mladost igrala zelo dobro in imela tri priložnosti, da bi povedla, toda naSa napadalca nista bila toliko zbrana, da bi premagala domačega vratarja. Povedati velja, da Monfalcone ni imel v prvem polčasu nobene priložnosti, da bi premagal vratarja gostov. V dragem delu igre je bil potek tekme enak prvemu polčasu. Tudi tokrat je imela slovenska enajsterica enkratno priložnost, da bi povedla. Nato je v slovenske vrste nastopila tudi smola, kajti Monfalcone je na .edinem prostem strelu premagal našega vratarja in s tem tudi zmagal. Mladost je skušala na vse načine izenačiti, a to ji ni uspelo. Pohvalo si zasluži vsa ekipa. (Pavšič Aljoša) KOŠARKA / MLADINSKA PRVENSTVA V osrednji tekmi prvenstva naraščajnikov so borovci doživeli hladno prho Proti Don Boscu prvi poraz - Šušteršič (Kontovel) 55 točk! - Borovi in Kontovelovi »dečki« uspešni NARAŠČAJNIKI Bor Ediauto A - Don Bosco A 76:102 (37:53) BOR: Kafol 24 (3:6), Pison 1 (1:2), To-lentino 2 (2:4), Gaburro 2 (0:2), Stokelj 14 (6:7), Cossutta 15 (3:6), Krmec, Kodrič 4 (0:1), Lovriha 12 (4:5), Romano 2; trener Krečič PM: 19:33. PON :Gaburro in Lovriha. SON: 25. 3TOČKE: Kafol 1 Po petih zaporednih zmagah so borovci v doslej najpomembnejši tekmi povsem odpovedali, slaba igra pa je tokrat botrovala visokemu porazu. Naši so se enakovredno upirali nasprotnikom le v prvih 15 minutah, ko je bil izid 33:36, nato so doživeli pravi black out, gostje pa so se razigrali in z delnim izidom 17:4 ob polčasu povedli s 16 točkami prednosti. Tudi po odmoru se slika na igrišču ni bistveno spremenila, saj so nasprotniki z lepimi protinapadi polnili Borov kos kot za stavo. Krečičevi fantje so nekajkrat sicer skušali reagirati, toda lepim potezam so vselej sledile zelo naivne napake, tako da je poraz za naše več kot zaslužen. Borovci so s to tekmo izgubili tudi prvo mesto na lestvici, v prihodnjem kolu pa jih čaka lažja naloga, saj se bodo spopadli s Superbasketom, ki je na dnu razpredelnice še brez zmage. (Niko Stokelj) Superbasket - Kontovel 24:181 (15:94) KONTOVEL: Rogelja 2, Šušteršič 55, Doglia 34, Hrovatin 6, Kocjančič 16, Rebula 22, Semec 28, Gregori 18, trener Meden. Proti »pepelki« prvenstva so Konto-velci dosegli rekordno zmago. Nasprotnik ni nudil tehnično in taktično boljšim Kontovelcem nikakršnega odpora. Na tej tekmi se je izkazal predvsem Danijel Šušteršič, ki je dosegel kar 55 točk. Dobro so igrah še Doglia, Semec in Rebula. Le-ta pa si je v začetku dragega polčasa poškodoval gleženj in nato ni stopil več na igrišče. Bor B Autocarrozzeria Boris - Don Bosco B 37:96 (19:55) BOR: Betiolo, Lombardo 15 (1:1), Miloševič 6 (2:3), Dedagič 4, Premru, Pitac-co 5 (1:2), Družina, Veni 2, Sunjerga 5 (1:2), trener Canciani Prosti meti 5:8. Bor B je v šestem kolu klonil doma pred Don Boscom B, tokrat pa Cancianijevi varovanci z igro sploh niso zadovoljili. Naši so odpovedali tako v obrambi kot v napadu, poznalo pa se je, da že dalj časa niso trenirali. V prihodnjem kolu bodo borovci igrali v gosteh proti Servolani. (Niko Stokelj) Vrstni red po 6. kolu: Don Bosco A 12, Bor Ediauto A in Intermuggia 10, Kontovel 8, DLF in Don Bosco B 6, Libertas 4, Santos in Servolana 2, Bor B Autocarrozzeria Boris in Superbasket 0. Prihodnje kolo: Superbasket - Bor A, Servolana - Bor B, Libertas - Kontovel. DEČKI Santos - Bor 56:63 (26:27) BOR: Mirceta, Floridan 26, Miloševič 13, Premru, Pitacco 4, Krčalič 6, Družina 8, Sunjerga 6, trener Jogan. SON: 21, PON: Miloševič Borovci so tesno a zasluženo v gosteh odpravili Santos po razmeroma izenače-nen dvoboju. Naši so igrali zelo pazljivo v obrambi, v napadu in pod košema pa se za srečo ni prekomerno občutila odsotnost Dedagiča. Med posamezniki bi tokrat pohvalili predvsem Iztoka Flori-dana, ki je s 26 točkami glavni strelec Joganove ekipe. Servolana - Kontovel 73:79 (42:41) KONTOVEL: Rogelja 13, Budin 14, Matiačič 18, Nabergoj 32, Matjačič 2, Cernjava, Zavadlal, Emili, Kosmina, Stoka, Sossi, trener Sila. PON: Cernjava. Po zelo izenačeni tekmi, na kateri sta se ekipi večkrat menjavah v vodstvu, so Kontovelci zasluženo zmagali. Odločilni prednost so si priigrali v začetku dragega polčasa (delni izid 10:0), nato so sicer malce popustili, ohranili pa so prednost šestih točk in tudi zmagali. Sicer se pozna, da naša ekipa še ni povsem dobro uigrana. Od posameznikov bi pohvalili Tomaža Nabergoja, ki je nastopil, čeprav še ni povsem pozdravil gripe, in Gregorja Budina. (Niko Stokelj) Vrstni red po 5. kolu: Poggi, Don Bosco in SGT 8, Polet in Libertas 6, Bor 4, Barcolana in Kontovel 2, Servolana, DLF in Santos 0. Prihodnje kolo: Polet - Barcolana, Kontovel - SGT, Bor - Libertas. ODBOJKA / DEČKI ODBOJKA / PRVENSTVO DEKLIC NA TRŽAŠKEM Obvestila Borovke na vrhu dohitele Kontovelke Toda poraženke v derbiju so v C skupini še prve - Sloga A nestrpno čaka na dvoboj z Virtusom DEKLICE Po slabem začetku Multinvest gladko VolIey 80 A - Multinvest 1:3 (15:13, 5:15,4:15,3:15) MULTINVEST: Mikolj, Stopar, Spetič, Grilanc, Bogateč, Pečar, Zupan. Novo leto je naša ekipa začela z zmago proti skromni ekipi Volley 80. Naši fantje pa so tekmo začeh izredno slabo in prav v prvem setu se je fantom poznalo pomanjkanje treningov in ui-gravanja. Stopili so na igrišče dekoncentrirani in z apatično igro prepustih nasprotnikom inciativo. Veliko so greših bodisi v obrambi bodisi v napadu. Kljub temu pa so z nekaj dobro izvedenimi napadi povedli 13:8, potem zopet nadaljevali z neumnimi napakami in podarih set nasprotniku. Drugi set je bil na začetku skoraj fotokopija prvega, saj so zaporedoma zgreših celo vrsto servisov. Takrat je trener dvakrat zaporedoma poklical minuto odmora in ekipa je bila ob povratku na igrišče bolj zbrana . Z dobro grajenimi napadi je set osovjila s 15:5. Ostala dva seta sta bila le gola formalnost. Glede rezultata je naša ekipa lahko zuadovoljna, to pa ne velja za igro, ki jo je pokazala, saj je bilo preveč zgrešenih servisov (skupno 14) in preveč napak v napadu. (Mik) Osteh izid 3. kola: Virtus - Area Im-mobihare B 3:0 (15:5,15:2,15:10), Area hnmobilaire A - Volley 80 B 3:0 brez boja. Vrstni red: Area Immobihare A 6, Multinvest, Volley 80 A in Virtus 4, Area Immobihare B in Volley 80 B 0. Skupina A Sloga B - Altura 1:3 (4:15, 16:14, 2:15, 6:15) SLOGA B: Alessandra in Jana Ban, Bianchi, Carli, Hrovatin, Pangerc, Mara in Veronika Sosič. Sloga B je morala tudi v tem kolu poražena z igrišča. Pravzaprav lahko rečemo, da smo gledah dve Slogi. V drugem nizu so nase igralke nastopile izredno borbeno in odločno in po veliki izenačenosti tudi zasluzeno slavile. Po preostalih treh pa so precej popustile zlasti v sprejemu in tako Ze same olajšale gostjam pot do zmage. Osteh izid 6. kola: Area Immobihare A - Virtus B 3:0 (15:5, 15:4, 15:0); Orna B prosta. Vrstni red: Altura 10, Area Immobilaier 8, Oma B 4, Sloga B 2, Virtus B 0. Skupina B Area Immobihare C - Sloga A 0:3 (4:15,1:15,2:15) Sloga A: Coretti, Crissani, Cvelbar, Gregori, Maurel, Obad, Žagar. Tudi v tem kolu Sloga A ni imela nobenih težav, saj ji ni domača ekipa nikoli mogla greniti poti do zmage. Premoč naše šesterke je bila bolj kot očitna in tekma ni zaleglal niti za dober trening. Slogašice vsekakor nestrpno čakajo na srečanje z Virtusom, ki bo prihodnjih teden in ki bo verjetno odločalo o prvem mestu v skupini. (INKA) Ostali izid 6. kola: SanFAndrea -Virtus A 0:3 (4:15, 5:15, 3:15); Breg prost. Vrstni red: Sloga A 10, Virtus A 8, Breg 4, SanFAndrea 2, Area Immobihare C 0. Skupina C Bor - Kontovel 3:2 (12:15, 15:13, 15:11,6:15,15:6) BOR: Mihčevič, Smotlak, T. in N. Furlani, Posar, Frandolič, Kraševič, Husu, Carpani KONTOVEL: Švara, Stoka, Buka-vec, Golite, Milič, Starc, Hrovatin, VPrašelj, Antonini Borove deklice so se v povratnem derbiju Kontovelu oddolžile za poraz iz prvega dela prvenstva. Tekma je bila izredno napete in izenačena in tudi na dokaj visoki ravni, kar velja še posebej za prve tri sete. Bor je v prvem setu stalno vodil, v končnici pa so bile Kontovelke prisebnejše in tako osvojile set. Borovke so v drugem setu odločno reagirale in visoko povedle. Nasprotnice niso popustile in znižale zaostanek s 14:6 na 14:13. Tokrat pa se plave niso pustile presenetiti in izenačile stanje v setih. V tretjem setu pa so na začetku vajeti igre v svoje roke prevzele Konto- velke, ki pa so na koncu borovkam dovolile, da jih prehitijo in osvojijo set. Kljub temu Kontovel ni popustil in z lahkoto osvojil četrti set. V tie-breaku so mimo kri ohranile samo borovke. Takoj so povedle s 6:0 in do konca seta prednost še povečale. Pri borovkah je izstopala predvsem Jana Mihčevič, Kontovelke pa so prikazale boljšo skupinsko igro in dokazale, da so zelo borbene. Čeprav so zmagale borovke, so lahko tudi one z rezultatom zadovoljne, saj so igrale brez svoje najboljše igralke Valentine Bat-tigelli in Veronike Sossa. Kljub temu, da imajo borovke sedaj enako število zmag kot Kontovelke, so slednje ohranile prvo mesto v skupini, ker imajo boljši količnik med osvojenimi in izgubljenimi točkami kot borovke (262:148 proti 253:172). To je bila tudi za obe društvi verjetno zadnja zahtevna tekma v tem delu prvenstva, saj jima ostah nasprotniki niso dorasli, tako da bodo Kontovelke skoraj gotovo obdržale prvo mesto v skupini, borovkam pa drago mesto ne more uiti. (T. G.) Osteh izid 6. kola: Oma A - Sgt 3:1 (15:4, 7:15,15:11,15:13); Area Immobihare B proste. Vrstni red: Kontovel in Bor 8, Oma A 6, Area Immobihare B 2, Sgt 0. SD POLET vabi dane na redni letni občni zbor, ki bo v sredo, 29. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skhcanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Na dnevnem redu so poročila, razprava, odobritev notranjih pravilnikov in 30-letnica društva. PLAVALNI KLUB BOR sprejema v šolo plavanja otroke od 4. leta dalje. Zainteresirani naj se z ustrezno plavalno opremo zglasijo v bazenu na Alturi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 15. do 16. ure. SO SPOT prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627. SMUČARSKI ODSEK SPDG obvešča, da bo v februarju v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja - spust, tek, deskanje. Društvo bo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz. Prijave do 24. januarja na sedežu društva ob sredah od 11. do 12. ure in četrtkih od 19. do 20. ure (tel. 33029) TPK SIRENA ŠPORTNI RIBOLOV organizira dva tedna športnega ribolova, in sicer za otroke vsako soboto od 15. do 17.30, za odrasle pa vsak četrtek od 19. do 21. ure. Začetek tečajev bo 18. januarja. Informacije dobite ob četrtkih na tel. št. 422696 od 19. do 20.30 ali 414006 vsak dan od 18. do 20. ure. SOSPDT organizira v nedeljo, 26. t.m., smučarski izlet v Podklošter (Amoldstein). Informacije pri Marku Preslu tel.425105. Sreda, 15. januarja 1997 RAZVEDRILO IN PRIREDITVE Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3. - 20.4.: V vasem umu bo vladala sivina, na vaša ramena pa se bo obesil kup novih težav. Krasno: komaj namreč čakate, da sebi in drugim dokažete, da ste v kleščah nadlog najmočnejši BIK 21.4 - 20.5.: Z vso možno trmo se boste zagnali v smer, za katero že vnaprej veste, da je jalova Izmazali se boste s pomočjo tistih, ki vam želijo dobro; ne ignorirajte jih torq. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Prvi del novih nalog bo kmalu za vami Nikar ne pripravljajte slavja, kajti dragi del bo od vas zahteval vso možno zbranost Praznovali boste tedaj, ko se boste naveličali RAK 22. 6. - 22. 7.: Prejeli boste zavidljivo dozo hval in pohval, čeprav ne boste storili ničesar posebnega. Končno so torej odkrili, da ste taki kot ste, vredni veliko več kot vaši uspehi. LEV 23. 7. - 23.8.: Svojega življenjskega sopotnika boste podžgali z odkritimi izrazi ljubosumja, samo da bi ga odvrnili od sumov, ki jih goji zaradi vaše pretirane iskrenosti. Se jo potencirajte. DEVICA 24, 8. - 22.9.: Priznali si boste, da si po dolgem obdobju sivine zaslužite pisano spremembo, si priželi zeleno luč in se podali v neznano. Vrnili se ne boste le pisani, ampak celo Zareči. TEHTNICA 23.9.-22. TO.: Nekdo vas bo obsipal z resnicami, kakršnih vaše uho Se nikdar ni slišalo. Ne posnemajte ga pred drugimi, kajti do njegove modrosti vam manjka še veliko notranjega posluha. ŠKORPIJON 23. TO. - 22.11.: Partner bo danes silno razumevajoč in topel - pa ne zaradi vas, ampak zato, ker ga je osrečil nekdo, ki mu boste morali že kmalu stopiti na prste, če ne želite kraha. STRELEC 23. TT. - 21. 12.: Vas projekt bo vse bolj podoben vožnji po zaledeneli cesti. Nič hudega, kajti preden se ne naučite krmiliti svojega podivjanega vozila, ni nobenih možnosti za prihod na dlj. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: Izkoristiti boste želeli sleherno minuto tega dne, kakor da bo jutri konec sveta. Morda bo r«; ampak to še ne pomeni, da morate vmesni čas napolniti z nesmisli VODNAR 21. T. -19. 2.: Nekoga boste navdušili z jasnovidnim pogledom v prihodnost Potrudite se torej, da jo tudi uresničite, sicer vam ne bo verjel niti tep, da pomnite preteklost RIBI 20. 2. - 20.3.: Pogrešali boste nekaj nedoločenega in neprestano begali naokoli, iščoč rešitev. Odkritje vas čaka zveCer, ko boste s svojimi mislimi in čustvi povsem sami. M * M M. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA ^ n ■ ^ ^ KOBENHAVl) --40NDONO ^ISTER°AM BERLIN 1/6 VARŠAVA 2/2 oBRUSELJ DUNAJ -5/-S MOSKVA -6/-1 ° oKIJEV 0/3 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce bo vzšlo ob 07.46 in zašlo ob 16.50. Dan bo dolg 9 ur in 4 minute. !ET^o^r'' ‘t— * -2/7 v'«— "3^: SPUT 6/17 OSOFIJA -/- .RIM ''^SK0^7E° ' \.ATENE{Wjre . C ■'Ns. * 1010 1020 'MH Luna vzide ob 7.34 in zatone ob 0.49 J X MORJE Morje rahlo razgibano. Temperatura morja 9,9 stopinje BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden. PLIMOVANJE Danes: ob 1.57 najvisje 36 cm, ob 8.36 najnizje -14 cm, ob 13.39 najvisje 6 cm, ob 19.39 -26 cm. Tutri: ob 3.01 najvisje 34 cm, ob 10.24 najnižje -18 cm, ob 15.46 najvisje -1 cm, ob 20.49 -15 cm. TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............1 1000 m..............6 1500 m..............8 °C 2000 m„.............6 2500 m..............3 2864 m.............1 DANES TRBIŽ CELOVEC O -5/-1 O KRANJSKA GORA A -10/3 O TRŽIČ -1/2 GRADEC -5/-1 O S. GRADEC -4/0 MARIBOR O -3/2 M. SOBOTA O -2/1 O PTUJ ČEDAD*^ CELJE O -2/2 O KRANJ OVIDEM 0/14 —^N. GORICA GORICA o 1/14 1/14 O LJUBLJANA 0/3 N. MESTO -1 /2 POSTOJNA O o 174 KOČEVJE ČRNOMELJ, (_3 / ZAGREB cX^ ZAGREB -2/2 O Slovenija: Na Primorskem in v gorskem svetu bo jasno, drugod po nižinah pa oblačno in meleno. Burja na Primorskem bo ponehala. Naj-ni-žje jutranje temperature bodo od -3 do 1, najvižje dnevne od 0 do 4 stopinj Celzijev. Sosednje pokrajine: Ob Jadranu, v severni Italiji in na območju Alp bo jasno, drugod se bo zadrževala megla. JUTRI o CELOVEC O -4/1 O KRANJSKA GORA , sr-rev- 9 GRADEC (L6x 3/0 CEDAD-*^ S OVIDEM 0/14 -N. GORICA GORICA q 1/14 O ° TRŽIČ -1/2 O KRANJ -'LJUBLJANA 1/4 N. MESTO -1/3 POSTOJNA o O ",/4 KOČEVJE - ČRNOMELJ Slovenija: V četrtek in petek bo pretežno jasno. Po nižinah se bosta dobršen del dneva zadrževali megla in nizka oblačnost. V višje ležečih krajih in na Primorskem bo za ta Cas zelo toplo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE IP Arheologi so našli Aristotelov licej ATENE - Kot je zapisal včerajšnji grški tisk, so arheologi našli kraj, kjer je bila prastara atenska filozofska Sola, znana kot Lykion. Lykion je bila ena od treh velikih atenskih filozovskih Sol, ob Platonovi akademiji in Soli Kinosargus. V Lykio-nu, ali po naše liceju, naj bi poučeval tudi Sokrat, šola pa je znana predvsem zaradi Aristotela. Tu je veliki filozof iz Četrtega stoletja pred Kristusom med sprehajanjem posredoval svojo filozofsko in znanstveno znanje skupinicam študentom. Zaradi tega »sprehajalskega« učenja so Aristotelovo šolo imenovali tudi »peripateticna Sola«. Dolge so bile razprave in ugibanja, kje naj bi se nahajala ta šola. Sedaj so arheologi državne ustanove za spomeniško varstvo odkrili ostanke velike telovadnice na kraju, kjer bi morali zgraditi novi muzej sodobne umetnosti. Del te telovadnice je iz rimskih Časov, a v njenem notranjem delu so odkrili ostanke »Likurgove gimnazije« iz IV. stoletja pred Kristusom. Ljubezenska tema na ameriški znamki Labodje »srce« kot simbol ljubezni na znamki za 32C (AP) Transseksualne ribe na Floridi VVASMNGTON - Naravovarstveniki in biologi so zaskrbljeni, ker so se v floridski reki Fenolloway pojavile trensseksualne ribe (ribje samice so dobile moške spolne organe). Izvedenci so prepričani, da so mutacije povzročile odpadne vode neke papirnice. Naravovarstveniki so seveda zaskrbljeni, ker je papirnica sedaj dobila dovoljenje, da vse svoje neprečiščene odplake izbje v delto Fenol-lowayja, kjer naj bi se razredčile in končale v Mehiškem zahvu. Opera Mavrični bojevnik SYDNEY - Na 120 metrov dolgi in 80 metrov široki penisi (maona) zasidrani pred obalo so v Sydneyju uprizorili opero The Sinking of the Rainbovv VVarrior (Potaplajoci se Mavrični bojevnik). Sodobno operno delo prikazuje atentat na ladjo Rainbovv VVarrior leta 1985 na Novi Zelendiji. Pri tem so se posluzili glasbenih in svetiobnih efektov vključno z ropotom gUserjev in ladijskih motorjev. Na gradbišču 20-tisočletne okamenine PEKING - Na gradbišču novega pekinškega trgovinskega centra na Wang-fujingu so našli 20 tisoč let stare okamenine. V globini 12 metrov so namreč odkrili ožgane kosti in kamnito orodje, ki dokazuje, da je na tem območju živel človek pred veC kot 20 tisoč leti. To je prvo odkritje človeške dejavnosti iz paleolitika na tem območju. Na krožno pot okoli sveta z balonom na topli zrak odletel tudi Steve Fosset »Nore« prijave newyorških zapornikov razburjajo sodnika NEW YORK - Newyorški sodnik Dennis Vacco je na robu živčnega zloma zaradi prijav, s katerimi newyorski zaporniki tožijo državo in jetniške uprave. Prijave so namreč v glavnem skregane z zdravo pametjo, tako da je sodnik predstavil pet najbolj bizarnih primerov. Neki tat zahteva zase celo jetniško krilo in zahteva, da mu država plaCa 395 milijard dolarjev odškodnine. Detomorilec Thomas Higgins zahteva veCetnične koncerte in tečaje plesa, neki drugi tat pa zahteva odškodnino, ker je v zaporu shujšal za pol kilograma. Morilec Anthony Gill pa je od države zahteval odškodnino 4, 3 mi- lijona dolarjev, ker je zbolel zaradi kajenja drugih zapornikov. Kaznjenec pa ni uspel pojasniti zakaj kupuje cigarete v jetniški trafiki, ko pa mu pasivno kajenje tako škodi. Za najbolj noro prijavo pa je poskrbel tat Francis High Smith, ki je v težavah, ker se ni vrnil v svojo celico po delu izven kaznilnice. Smith trdi, da je na vrnitev »pozabil« zaradi »amnezije«, ki jo je povzročilo napačno zdravljenje v jetniški ambulanti. Sedaj toži jetnisnico in zahteva 10 milijonov dolarjev odškodnine. Sodnik Vacco zahteva sedaj nove norme, ki bi uvajale sankcije proti tistim zapornikom, ki se očitno šalijo iz sodstva in jetnisnic. ST. LOUIS (MIS-SOURI) - Manija balonov na topli zrak je okužila tudi petičnega koloradskega finančnika Steva Fosseta, ki je s svojim balonom »Solo Špirit« odletel z igrišča Busch v mis-sourskem St. Louisu (na sliki AP). Ta 52-letni entuziast je že pred enim letom zaman poskusa! poleteti na krožno pot okoli sveta. To je sedaj že tretji poskus v manj kot enem tednu. Prejšnjo sredo je spodletelo Britancu Bran-sonu, v nedeljo pa Švicarju Piccardu.