Leto Lun. flnfllKn H).
U UuMlanl, v ^  t 1. julljn \m,
Cena 1'50.
izhaja vsak dan popoldne, Imemsl nedelje in praznike, bisera ti: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; j Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
0Pi-avnlstvo nSlov. Naroda" in „Narodna tiskarna«* Knaflova ulica it 5, pritlično. — Telefon št« 304.
Uredništvo „Slov. Naroda*- Knaflova ulica št 5, I. nadstropje
Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisane ln zadostno frankovane. W  Rokopisov se ne vrača. ~W
W" Posamezne Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po D. 1-50, 8 in ve* 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski	Narod"	velja:	V Jugoslarljl		V inozemstva
			v Ljubljani	pO poitl	
12 mesecev 6 3 . 1	•   • • --- • m , '. • ...	■ • » a 1 ■ « ■ ... «    . •	Din 240-— . 120-— 6Cr— „ 20—	Din 240 — . 120-— 60 — , 20-—	Din 360-— . 180*— 90-— 30-—
Pri morebitnem poviSanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   Q0jp   po nakaznici, Na s»mo    smena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Klerikalni Vidovdan.
Tudi hudo »nacijonalni« slovenski klerikalci so na primeren način proslavili Vidovdan. Če bi personificirali ju-goslovensko misel, bi jo videli, kako je jardela od sramu pri pogledu na te perfidne izdajalce, ki gredo v svoji brez-vestnosti in oholosti tako daleč, da si drznejo odkrito blatiti in skruniti to, kar je Jugoslovenom najsvetejše. Ne čudimo se blodnim dušam, ki itak nikoli niso poznale nacijonalnega čuta, ker rimovcem sploh odrekamo vsak nacijonalizem strmimo pa. kako more svobodna jugoslovenska zemlia nositi takšne ljudi. Glasilo teh prodanih duš »Slovenec« je proslavilo Vidovdan z uvodnikom, v katerem prinaša dolgovezno poročilo o povsem umestnih in potrebnih ukrepih naše državne oblasti, ki je končno uvidela, da je skrajni Čas storiti konec brezvestnemu hujskanju tega lista proti državi. Znani klerikalni prvak dr. Brejc, ki je menda že pozabil, da ima na svoji vesti J savsko kri, te jezi v tem uvodniku na dižavno nblast, ker je baje zakrivila z za^bm-bo »Slovenca« nasilje nad iderikaliz-mom. Če bi bil ta dični orgarž.jator Za-loškt- ces*e še na krmilu in O bi Lil za-plerjen pod njegovo kri/o palico kak naprecni list, bi seveda govoril čisto drugače.
Po hrenitnem uvodniku, ki priča, koliko ie Klerikalcem do narodnih praznikov, si je dovolU »Slove i«» ponesrečeno imitacijo na naš račun. Tu bi opozorili klerikalne farizeje na nekaj, kar so v svoji brezmejni zagrizenosti očividno prezrli. Krščanstvo ie gotovo velika ideja, za katero so šli v smrt mnogi pristaši na čelu z njenim voditeljem Kristusom. In če bi zbrali danes vso klerikalno gospodo, ki vlači krščanske ideje v politiko ter jo postavili pred krvnika, če bi jo vprašali, kaj hoče — sekiro in smrt, ali pa življenje pod pogojem, da z besedami zataji to, kar sicer oznanja in zagovarja, smo trdno prepričani, da bi v tistem hipu zatajila krščanstvo, ker ji itak služi samo kot pripomoček za dosego egoističnih ciljev. Prvih kristjanov, ki so šli za idejo v zve-rinjak, že davno ni več. Prepričani smo, da ni med klerikalci niti enega, ki bi umrl za katolicizem, dasi ga teoretično zagovarja in brani z vsemi štirimi. Kar človek izjavi pod krvnikovo sekiro, ki bi mu sicer odsekala glavo, ni njegovo notranje prepričanje.
Smešno in naravnost absurdno bi bilo žrtvovati se tudi za največjo idejo, če vem, da s tem ideji kot taki prav nič ne koristim. Ne samo vsi Slovenci, nego tudi vsi ostali slovanski narodi bivše avstro-ogrske monarhije bi se bili lahko po sarajevskem atentatu uprli, pa bi ne pomagali ideji svojega osvobojenja niti za las do zmage, ker je bila z ene
DR. IVAN ROBIDA:
strani Avstrija tako močna, da bi z lahkoto in brezobzirno zatrla vsak tak upor, z druge strani pa je splošna mednarodna situacija izključevala vsako možnost ali celo uspeh večjega revolu-cijonarnega pokreta v centralnih državah. Kaj bi se zgodilo z listom ali stranko, ki bi bila pred 10 leti odkrito izjavila, da odobrava in pozdravlja sarajevski atentat? Vse njene pristaše bi čakala neizogibna smrt na avstrijskih vešalih. Tega ne more zanikati niti naš dični »Slovenec«. Ali pa bi s tem kaj koristili jugoslovenski misli, čije zmaga je bila odvisna v prvi vrsti od mogočnih zunanjih faktorjev? Presneto malo ali pa nič.
Z isto pravico in po istem vzorcu, kakor piše »Slovenec« o jugosloven-skem nacijonalizmu, ki ga odreka slovenski demokraciji lahko govorimo v tem slučaju tudi o češkem, poljskem, romunskem, madžarskem, ukrajinskem in italijanskem nacijonalizmu v bivši Avstriji. Kolikor se spominjamo, ni noben podjarmljeni avstrijski narod odkrito pozdravil sarajevskega atentata, ker tega enostavno ni smel storiti. In kdo bi mogel očitati Čehom ali Poljakom, da niso dobri nacijonalisti? Menda samo klerikalizem, ki je šele po vojni vzel v zakup nacijonalni čut, ker mu služi kot firma, pod katero širi med našim ljudstvom mržnjo do države in edinstva. Naj -nam »Slovenec« pove, zakaj je katoliška duhovščina po izbruhu svetovne vojne s prižnic po-veličavala Turke kot zveste zaveznike centralnih držav, dočim jih je sicer vedno napadala kot največje sovražnike krščanstva? »Slovenec« je nedavno sam priznal, da je bila ta dvoličnost posledica pritiska oborožene sile in da je morala katoliška cerkev braniti svoje najbolj zagrizene sovražnike, ker jo je silila k temu avstrijska tiranija. Ne razumemo torej začudenja, ki ga fingi-rajo klerikalci nad izsiljeno pisavo proti sarajevskemu atentatu, ki nima nič opraviti z notranjim prepričanjem takratne slovenske napredne javnosti.
Koliko je bilo slučajev, ko smo morali Slovenci stisnjenih pesti in krvavečih src molčati in trpeti nasilnega tujca, ker smo bili enostavno preslabi, da se znebimo njegovega jarma z lastnim: močmi. In kar »Slovenec« v enem slučaju priznava z pravilno, kar mu vedno služi kot opravičilo, to mu je v drugem slučaju pripomoček za izbruh žolča na napredno javnost.
Ali naj še pribijemo splošno znano dejstvo, da so najboljši sinovi našega naroda prisegali zvestobo avstrijskemu cesarju, pa so navzlic temu pozneje kot dobrovoljci na zavezniških bojiščih prelivali kri za naše osvobojenje? Kaj bi bili dosegli, če bi bili pred naborno ko-
misijo izjavili, da so jugoslovenskega mišljenja in da nočejo služiti v avstrij-sik vojski? Postreljali bi jih bili in to bi bilo vse. Tako pa so pozneje, ko je bila dana možnost, mnogo pripomogli, da je podlegel nasilni tujec, ki jih je z bajoneti gnal v avstrijso vojaško suknjo. AH pa je mogoče tem ljudem očitati, da niso dobri Jugosloveni, dasi so se nekoč uklonili sili in prisegali zvestobo Avstriji?
Tako je s tem poglavjem, klerikalna gospoda, in prav nič nas ne zadene vaše očitanje, da smo pisatil po sarajevskem atentatu tako. kakor je nam diktirala avstrijska soldateska. Očivid-ne gre tu za vprašanje, kdo je sploh kaj doprinese! za zmago jugoslovenske misli in kdo ni njen zagrizeni sovražnik še danes, ko ie deloma že zmagala. O tem razmišljajte, hinavci okoli »Slovenca«! Poznamo slovenske liste, ki so pisali takrat tako, kakor so mislili gotovi krogi, ki mislijo enako še dandanes. O teh bi spregovorili, tem bi posvetili v farizejske duše. gospodje klerikalci, pa bi našli v njih marsikaj zanimivega in poučnega. List pa, ki je kakor »Slov. Narod« vedno visoko držal prapor jugoslovenske in občeslovanske misli, ki je samo v senci bajonetov moral pisati tako, kakor so pisali takrat vsi listi podjarmljenih narodov Avstrije in ki mu nihče ne more očitati, da se je kdaj prostovoljno pregrešil nad jugoslovensko nacijonalno stvarjo, gre lahko mirno preko klerikalnih poini], kir so pritekle iz golide, ki je še danes polna gonje proti državi in edinstvu in ker jih izlivajo Ijud*e, ki jim je mržnja do Jugoslavije alfa in ornega vsega nehanja.
Svojo proslavo Vidovega dne je zaključil klerikalizem s tem, da poroča v svojem glasilu o sijajni manifestaciji Orjune po ljubljanskih ulicah tako-le-Orjunaši so snoči proslavili Vidovdan z — rjovenjem po ljubljanskih ulicah. Rjii-ii so neprestano: S*rov, s'rov, s'rov! Prav nič se ne čudimo tej drugače brezprimeini posurovelosti klerikalne gospode, ker vemo, da ji gre za glavo. Vsak orjunaški prapor je nov žebelj v krsto, kamor jugoslovenski nacijonalizem prav kmalu položi politično podružnico rimovcev, ki se zaman skrivaio ~>od figovim peresom lokalnega patri-jotizma.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI SOLUNU.
— Solun, 30. junija. (Izv.) V bližini Soluna je trčil iz postaje Vrane prihajajoči tovorni vlak v nasproti vozeči osebni vlak. 10 oseb je bilo težko ranjenih, 2 potnika mrtva in 1 bolgarski begunec. 10 vozov je bilo popolnoma poškodovanih.
Odločilni politični dogodki.
Odhod ministrskega predsednika na Bled, — Konsterniranost v opozicijonalnih krogih. — Slab uspeh Davidovićeve agitacije
in shoda v Šabcu.
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Vsa politična javnost, zlasti opozicijonalni krogi so sodili, da še dolgo ne pride do tega. da bi ministrski predsednik Nikola Pašić odšel v avdijenco k Nj. Vel. kralju Aleksandru. Zato pa je danes zjutraj kot bomba vplivala vest o odhodu Pašićevem na Bled.
Ministrski predsednik Nikola P a-Š i ć se je včeraj dopoldne posvetoval z najmerodajnejšimi in najboljšimi so-trudniki v vladi. Posvetovanja so bila zelo dolgotrajna. Ministrski predsednik je razgovarjal z ministri Krsto Mile-tičem, Vukiče vicem, dr. S r s -kičem in dr. N i n č i ć e m. Snoči ob 20.5 je nato ministrski predsednik Nikola Pašić z ljubljanskim brzovlakom odpotoval na Bled. O njegovem odhodu absolutno ni znal nikdo. V radikalnih krogih pripisujejo temu potovanju in avciijenci pri kralju najdalekosežnejši pomen za razvoj politične situacije. Kakor smo že večkrat naglašali, ministrski predsednik kralju raztolmači politični položaj v notranjosti in zunanjosti ter jasno in odkrito izjavi, da je neobhodno potreben razpis novih volitev, da se narod sam odloči aH za politiko nacijonalnega bloka ali ono separatistov in drugih destruktivnih elementov. Kakor zatrjujejo, ostane ministrski predsednik na Bledu dva dni.
V Beogradu se je snoči razširila tudi vest, da pride Nj. Vel. kralj Aleksander z Bleda za nekaj dni v Beograd, da se posvetuje z merodajnimi politiki. To še ni gotovo. Nekateri trdijo, da kralj res pride v Beograd in potem odpotuje v Topolo, kjer si ogleda napredovanje v gradnji nove cerkve.
Radi odhoda ministrskega predsednika na Bled je nastala v opozicijonal-nem taboru splošna zmešnjava in des-orijentiranost. Rezultat Davidovićeve-ga agitacijskega potovanja po hrvatskem Primorju in Dalmaciji oz. Bosni je bil negativen. Davidovič tudi v Šab-cu ni doživel kdove kakšne sijajne satisfakcije, kar jasno dokazuje pisava Davidoviču naklonjenega opozicijonal-nega tiska, ki kratko veli, da so na shodu poleg Ljube Davidoviča govorili še poslanci Radosavljević, Voja Vel j kovic, dr. Šečerov, Djoka P o p o v i ć in Rista J o j i č. Na shodu sprejeta resolucija kratko odobrava dosedanjo politiko Davidovićeve stranke. Po nekaterih informacijah je Davidović v Šabcu doživel moralni in fizični fijasko.
Po vsej državi so bili mnogoštevilni politični shodi, ki so jih priredili tako
samostojni demokratje, radikali in opo-zicijonalni blok. Zemljoradniki so imeli shod v Rahovici. Ker so ga pravočasno naznanili politični oblasti, so bile storjene vse varnostne odredbe, da se je shod popolnoma mirno vršil. Shod samostojnih demokratov v Nišu ie po današnjih dopoldanskih poročilih popolnoma dobro uspel.
Veliko je zanimanje za sestanek Šefov opozicijonalnega bloka, ki je določen za sredo, 2. julija. Opozicijonalrt* blok bo razmotrival zadnje eksperimente, kako naj zavleče odgoditev razpisa skupščinskih volitev, ker so skora vsi opozicijonalci zelo pesimističnega naziranja o svojih uspehih pri volitvah
Davidovićev fiasko v Šabcu.
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Prve vesti, ki so prispele danes zjutraj o Da-vidovičevem shodu v Šabcu, so zelo la konične in govore o neuspehu Ljub« Davidoviča. »Pravda«, glavni orgai Ljube Davidoviča, danes navaja sanx vrsto govornikov, dalje spominja na kratko resolucijo, ki je izrekla zaupa, nje Davidoviču, ne navaja pa ne, v kolikem številu ie bil shod obiskan. Značilno je, da o tem shodu ničesar ne po. ročata današnja velika dopoldnevnika niti »Politika« niti »Vreme«, ki drugače objektivno beležita vsak najmanjši at važen političen dogodek.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne 30. junija. — Sprejeto ob
13.
Devize: Curih 15.424—15.524, Prasj 255.50—258.50, Pariz 457.50—462.50, Neu-york 86.36—S7.36, London 375.20—378.20 Milan 373.60—376.60. Dunaj 0.12—0.1238.
Valute: dolar 85.375—86.375.
Efekti: 7% inv. pos. 1921 65.50—66 2l/*% drž. renta za ratnu štetu 124—125 Centralna banka 33—35, Hrv. esk. banki 124.50—125.50, Kreditna banka Zgb 123-127.50, Hip. banka 61.50—62.50, Jugobank; 116—117, PraStediona 915—920, Slavenska banka 110—113, Eksploatacija 120—121, Se-čerana Osijek 1060—1065, Isis d.d. 60—65 Nihag 92.5, Gutman 835—840, Slaveks 210 Slavonija 93—9S, Trboveljska 550—560 Union, paromlin 650—670, Vevče 150, Str tov. 150.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 30. junija. Današnja borza Beograd 6.40, Praga 16.65, Dunaj 0.0794 Newyork 5.6275, London 24.35, Pariz 29.MI Milan 24.30, Berlin 1.34.
Tržaške predborze danes nismo prejeli
lb
Može ob potu.
3. plemič: (izzivajoče)  Mar ni vam ljubica dovolj, da razloži vam in pove —>
I. » Kako se grof je izpljuval — V, meščan:   Ušivci! Jezik za zobe!
(Vse potegne meče in navali na plemiče.)
II. meščan:   Kdo bil je to?
/.       » Pobe predrzno!
III. » Počakaj, koj vstrojim mu krzno.
VIII.   » Prokleta plemiška druHaL
Krvnik: (ki je zasledoval ves čas pazno dogodke ironično) Jaz sem samo, samo — krvnik.
1. VII. X. meščan: Iz mesta ven!
HUl II XII. meščan:     Proč z naših tal!
Ljudje:
Hej straža! Straža!
(Straža poseže   mes, loči bojevnike in porine plemiče na desno v smeri proti St. Jakobski cerkvi.)
5. prizor.
(Sodnik in par dvanajsfnikov se prikaže na balkona.)
Sodnik: Mir ljudje!
Ne dajte se zavesti od krvi, da bi nad glavo zmagovala. Strastem kaj malokdaj gre hvala. Navadno pa jim kes sledi.
Volbenk Orehovec:  Gospod sodnik, imate prav! Vendar povsod so dane meje Dobrota je — vele — sirota, in vzrok svoj vsak ima pojav! A da bi k škodi še sramota nad nas prišla, — in da se smeje zlohotno ta, ki mi v obraz je — pljunil,... ne prenesem —i jaz.
Meščani:       Tako je! Da! Mi tudi ne!
//. meščan:    Po mestu krog popivajo —
lit   p.        Mas noč in dan izzivajo. =*
yi.
Vrban Boš:
Ljudstvo:
Scdnik:
Žene nam zalezujejo, kot jagnje volk —
Potem pa se zveri še posmehu jejo!
Gospod sodnik,   in zdaj svoj glas naj dvignem tudi j a z do vas, prijatelj ranjkega Tomaža. Kdo kriv je vprašam, da med nami do kamena sramote straža gaz dela danes? da stoji najboljših naših vseh pred vami hčera najbednejša zdaj hči? da nanjo čaka tam krvnik — Kdo kriv je, o gospod sodnik? Prijatelju se oddolžujem in zapeljivca obtožujem pred svetom vsem, meščani vi!
O tak gospod ni kriv nikdar! Da, ta je kriv! Tako je stvar. Kar njega naj obesijo! Napletejo ga na kolo!
Zaman besede plameneče, moj tesno omejen je krog. A ki nikdo ji ne uteče, je sodba, ko bo sodil Bog.
Vjcban:
France:
I& meščan:
Z, » Uh *
Da, sodil bo! In ko obeh bo tehtal krivnjo, njen zločin — nov: mene, tekel, ufarzin — spoznan bo lažjim, nego greh' njegov, ki sodbe zanj ga ni. Zato pa tudi dobro vem, da govorim iz srca vsem, če prosim zanjo — milosti.
Ne, ne! Nič milosti gospod!
za to siroto vseh sirot,
samo pravice malo,
in malo le usmiljenja,
da led bi raztajalo,
krog vašega srca.
Če res pravica slepa
še tudi gluha bi bila,
in bi beseda lepa
odmeva v duši ne našla, —
oči odprite vsaj,
gospodje dragi in gospe,
poglejte in povejte,
ste videli od njenih kdaj
bolj žalostne oči?
Dovolj tega! —n Dečak miruj! Nikar nad njim se ne HudujI
kTi si zaljubljen fant!
96
stran 2.
»SLOVENSKI   NAKUP«   dne  1 julija
Stev, 147
Sijajna manifestacija samostojne demokratske stranke v Niša
— Ng, 30. junija. (Izv.) Včerajšnji zbor samostojne demokratske stranke v Nišu je bila v pravem smisiu besede impozantna manifestacija ne samo za stranko, ki je obranila neokrnjen in bistven del demokratskega prog mi na, temveč tudi za idejo državnega m narodnega jedinstva. Za Šab cera ki Beogradom prihaja Niš, ki javno odobrava politiko samostojnih demokratov in obsoja nesrečno, naravnost katastrofalno politiko Ljube Davidovima. Niš, ki je bi za časa svetovne vojne nekaj časa prest o&ca male kraljevine Srbije, je z velikim entuzijazmom sprejel in pozdravil zastopnike samostojne demokratske stranke, hrvatskega zastopnika dr. Edo L u k i n i ć a. predsednika parlamentarnega kluba samostojnih demokratov, dr. G ris o g ona, pravosodnega ministra, Sfcanoja Stanojevića, univ. prof-, dr. Belica in še druge voditelje samostojne demokratske stranke.
KKab temo, da je bil shod napovedan še te za K), uro dopoldne, se je zbrsfto v veliki dvorani hotela »£vro-pa« že ob 8. zjutraj velikansko Število demokratskih voifloev iz Nisa in bgž-
nje okolice. Dvorana tega največjega niškega hotela je bila kmalu premajhna za vedno bolj naraščajoči val novih udeležencev zbora, napolnili so tudi druge male dvorane in zborov alci so bili končno prisiljeni stati po hodnikih. Zbor je otvora v navzočnosti 4000 zboroval-cev predsednik ntške samostojne demokratske organizacije Vladimir Fredič, ki je takoj podal besedo dr. Eda Lu -kitica.
Predsednik samostojno - demokratskega parlamentarnega kluba dr. Edo Lukmtć kot Hrvat viharno pozdravljen od zborovaicev, je v pregledemn m drastičnih besedah očrtal sedanji pofi-tični položaj. Med splošnim odobravanjem zborovaicev je dr. L u k i n i ć med drugim izjavil:
»PoHtična situacija v naši državi je sedaj taka, da je po mojem globokem prepričanju edini izhod iz tega težkega stanja apel na narod, to je, razpis novih voBtev.c
Govoril je dalje o strankinem programa, o avlonomfetičnem in separatističnem gibanju in o ciljih Rađićeve stranke. Govorilo je še več drugih go-vormkov.
Hama katastrofa v Ameriki
Vee mest porušenih. — Številne čkrveške žrtve, — Ogromna škoda.
— Cteveland. 30. junija. (IzvO Po Severni Ameriki je divjal včeraj silovit ciklon, ki je urnen* več mest m je biJo tudi veliko število človeških žrtev. Ciklon je bi? grozovit. Mesto lx>rraine je popolnoma uničeno. Listi poročajo, da je bilo pri tem 300 mrtvih in 1500 oseb več ali manj težko ranjenih. Nekatere mse so popomoma porušene. Močan oddelek požarne brambe je odšel iz vseh drugih mest na kraj nesreče. Ista usoda je zadela mesto Sainptum.
— Peorfa (IHinois). 30. junija. (Izv.) Silovit ciklon je porušil več hiš. Pet oseb je mrtvih. Škoda znaša 1 milijon dolarjev.
— New Vork, 30. junija. (Izv;) Mesti Lorraine fa Peoria ste popolnoma uflicerrL V Lorramtt so dosedaš našteli 165 mrtvih in v PeoriS 300. Na Erre jezeru se je potopil potmelti paraSc, na katerem je bfto vefifco števfio potnAov.
ITALIJANSKEMU KRALJU. IZROČITEV ADRESE
— Rim, 30. jenija. (izv.) Danes do-OOldoc je bila na slovesen način v dvorani kraljeve palače na Kviraiahl izročena kralja adresa po obeh komisijah zbornice in seciaia. Pri izročitvi adrese sta bila navzoča predsednik senata Tit-toni in zbornice Rocco. Pri sprejemu je imel kralj kratek, a slovesen govor, v katerem pa ne omenja niti z besecEco sedanjega kritičnega položala- KraS je pozivai obe parlamentarni korporaciS na složno sodelovanje, kakor tudi na sodelovanje celokupnega italijanskega naroda v korist in btegor države in narodnega napredka.
FAIDUTTI — NEKDANJI VODJA FURLANSKIH KLERIKALCEV-
_ Gorica, 30. junija. (Izv.) Vesti,
da se namerava msgr. Faidutti, nekdanji voditelj furlanskih kJerfcalcev in državni poslanec na Dunaju, rx>vmitl kot stolni prost v Gorico, ne odgovarjajo povsem resnici. Izvirajo od tega, da se je Faidutti res skušal na vsak način reliabilrtrrati in je v ta namen stopil cek> v stike z najmerodajnejsimi rimskimi krogi. Kakor sedaj poročajo, je Faidutti imenovan za apostolskega legata pri letonski vladi.
ITALIJA OGORČENA NAD ANGLIJO.
Rim, SO. junija ffev.) Nekateri rimski Usti javljajo is Londona, da s« Mueo-
iini po poročilu londonskega ttefra ne udeleži medzavezniške konference t Londonu dne 16. julija U. Rimski tisk je vsled tega zelo ogorčen proti laburistični stranki in napovednje, da bo kmalu sledil padec Macdonaldove vlade, ki ga smatra italijanska javnost za zelo nenaklonjenega Mussoliniju.
Tekme.
JUGOSLOVENSKI  DERBY V BEOGRADU
_ Beograd, 30. junija  (Izv.)  Na V4,
do v dan je prir«dflo »Donavsko Koio jahača« Knez Mihajlo prvi jugoslovanski derby, ki je sijajno nspeL Koaj.Vk'»m dirkam je prisostvovalo okoli 50.003 ljudi. Fravo senzacijo je ustvarila zmaga konja Kulpina, ki je last novosadskega veletr-govca Gjorgja Djnndjerskega, ki Je prate, kel 2400 m dolgo progo v 2 mimrtan 4/7 ee-kundah. Zanimivo je. da Je konj bil pri starta najzadnji in pet metrov od zadaj za vsemi ostalimi. Konj je dobfl nagrado 50.000 dinarjev in pa zlato podkev.
DOMAČE TEKME. — Beograd, 30. Junija M* Vi-
dovdan in včeraj so bile «*niinJ*e nogometne tekme. Vse občinstvo se Je najbolj zanimalo za hazeno med čeikoslovaBko in jugoslovensko reprezentanco. Resnltat prve nažene na Vidov dan meji 6fl6kqg*9*a-
Bfco in jugoslovensko reprezentanco je bil
8:3. Nogometni tekmi je prisostvoval tudi zunanji minister dr. Ninčič. Včeraj v nedeljo je bila hazena med reprezentanco Češkoslovaške in Beogradom. Rezultat 8:2.
— Novi Sad, 30. junija (Izv.) Beogradska Jugoslavija : Vojvodina 4:1. Bdinstvo Makabi 6:2.
INOZEMSKE  NOGOMETNE TEKME.
Dunaj, 30. junija (Izv.) Dosedanje prvenstvene tekme so donesle prvo mesto Amateurjem. Na drugem mestu Je doslej plasirana Vienna. Rezultat včerajšnjih tekem: Ameteure : Herta 3:1, Vienna : Simmering 2:1, Wacker : Hakoah 3:1, Kapi d : Waff 3:2, Admira : Ostmark 2:2.
— Stockhoim, 29. junija (Izv.) Rezultat tekme olimpijskega egiptovskega the-ama proti Norveški 0:6.
— Louz, 29. junija (Izv.) Olimpijski turški team : Poij6ka 2:0.
Politične vesti
= »Narodni Dnevnik« proti »Orjuni«. Komaj je zopet zagledal luč sveta, je izrekel svojo prvo željo, da bi se »Orjuna« razpustila. Dr. Ravnihar-Ažmanovo glasilo se postavlja tako na stran klerikalcev, kateri bi tudi rajši danes kot jutri videli, da bi bilo konec *Orjune«. Pa se je šele pravzaprav dobro organizirala in v petek in soboto ie pokazala, kako čvrsto hoče delovati odslej! »Orjuna« bo živela in se razvijala, ko »Nar. Dnevnika« že davno več ne bo.
= Odvisna neodvisnost. »Nar. Dnevnic« hoče dalje slepariti javnost s svojo »neodvisnostjo«. V resnici je ta Hstrč prava podoba odvisnosti. Radikale, kmetijce, nar, socijaliste ki vse neodvisne« godrnjače, kar jih je v Sloveniji, hoče zastopati ta »dnevnik«! Otovorjen s tako mešanim političnim blagom kriči v svet harlekinsko »Jaz sem neodvisen!-« Vsak pameten človek ga zavrne s posmehom.
c= Razlike v bloku. Sedaj, ko je prenehala parlamentarna borba in se stranke omejujejo na politično agitacijo, prihajajo med poedinimi skupinami opo-zicijonamega bloka vedno večje razlike na dan. Radić se je zradikaliziral tudi na socijalnom in agrarnem polju. Vstopil je v boljše viško zeleno internacijo-k>. Taktično se sedaj približuje revoiuci-ionami metodi in namerava tudi v Jugoslaviji prepovedovati odkrito revolucijo. V bistvu je še dalje separatist in federalist. Popolnoma drugače pa izjavlja g. Davidović. ki je te dni zopet podčrtal državno in narodno edinstvo svoje stranke ter po Dalmacm oznanjal integralno jagoslovenstvo. Spaho molči v Bosni in čaka na bližnji konec Klerikalci pa so dezorijentirani in ne vedo, ne kam ne kod. Tudi zemljo rad-niki ne soglašajo z Radićem ali z Da-vkiovicem, še manj z dr. Korošcem, Vendar pa ne oklevajo, kadar gre za to, da sodelujejo pri a capella koncertih v narodni sloipšcini in soglasnih opozici-ionalnih protestih v parlamentu. In vendar se ta šarena zveza, ki se imenuje ožji, širši in najširši opozicrjooalni blok pri vsaki prifiki zažene v vlado in zahteva cek> prevzem državne oblasti ter vodstvo jugoslavenske vlade!
•= Afera poslanca $amenkov*2a. Z
velikim pompom je opoziriSonalno Časopisje pograbilo incident, Id se je do-goxS demokratskemu poslancu dr. Sq-menkoviću v Strogi, ko ga ie tamoinfi rxjrrttčni pisar Gjurkovič izgnal iz okraja in ma prepovedal zborovanja med narodom, Ma vfedo so deJtevaH očrflđ »nasilja, detnagorte, korapcBe, breg-pravnosti HdL »d.« Vlada je naravno na vest o incidentu, ki se ie pripeta poslanca Šmnenkovića, odredila strogo preiskavo in je na podlagi preiskave kljub svoji »nasilnosti, demagogiji, ko-ropem, brezpravnosti *dL« odpustna PoJkajBkega pisarja Ojurkoviča jz državne službe. »Slovenec« je tedaj ser-viral slovenskim čitateljem, da je vlada naročila pisarja Gjurkoviču, naj izžene
vlada odstavila pisarja Gjurkovica. »Slovenec« seve tega ne bo poročal m tucE ne bo voljan se poboljšati in ločiti v bodoče pojave, namišljene vzroke in točne preiskave.
= Trgovinska pogodna z Italijo je v glavnih točkah že gotova. Kakor poročajo, so nastale in obstale težave le radi uvoza italijanskega vina, cvetlic m rož. To dejstvo je zanirnivo. Nihče pa nam ne more zameriti, ako povsem prostodušno in odkrftosrčno izjavimo še enkrat, kar smo že opetovano izjavili, da nimamo mi v cvetoči in krepko se razvijajoči se Jugoslaviji prav nikake, niti življenjske niti luksuzne potrebe glede italijanske ,fiorikulture\ niti glede vina, ki ga imamo sami dovolj za se in za izvoz. Bilo bi — recimo z vso obzirnostjo — negospodarsko in nelogično, da bi sedaj začeli uvažati pri nas itafrjansko kapljo, ko se ima in ko se bode naše vino v določeni množini izvozilo v Češkoslovaško itd. Po našem mnenju pač ni treba v tem oziru nositi — »vodo v Savo*.
= Avdrjenca, Kakor nam poročajo z Bleda, je kralj na Vidov dan sprejel v daljši avdijenci bivšega hrvatskega bana dr. Tomislava Tomljenovi-ć a. Avdijenca je trajala od 16.20 do 18.15.
= Radicevci se ne branijo beograd-skega dinarja. V narodni skupščini je včeraj vzbudil posebno pozornost poslanec RacSčeve stranke Pavle Radič, 'ki je prišel v Beograd, da se inforinha o političnem položaju. Tako je sam zatrjeval. V resnici pa je ta poslanec prišel v Beograd iz povsem matermfistič-nih razlogov. Za vse Rađićeve poslance je dvignil poslanske dnevnice za mesec jrmij. Iz skupščinske blagajne je prejel za sebe m 12 tovarišev 117.000 dinarjev. Vsak poslanec dobi na mesec 9000 oziroma 9300 Din.
= Nemški konzul v Bratislavi ni hotel dati vizuma komunističnemu članu v občinskem zastopu. Pet članov bratislavskega občinskega zastopa med njimi tudi komunist Smger je imelo odpeljati se na Nemško, da bi tamkaj proučili danski zistem blok ovih stavb, ki se je baje v Nemčiji obnesel. Nemški konzul v Bratislavi pa je odbil prošnjo za Singerjev vizum, ker Nemčija načeloma ne sprejema takih gostov.
Julijska Krajina.
— Odposlanci političnega društva »Edinosti« so se zglasift* v soboto pri novem tržaškem prefektu. Bili so: dr. VVilfan, dr. Slavik in dr. Čok. Poslanec Wilfan je obrazložil cilje sk>v. pol. organizacije, zagotavljajoč sodelovanje za obči blagor. Prefekt ni podal nikake izjave, povdarjal pa je pretežnost pomena spiošnosti napram lokalnim interesom.
— Občni zbor »Sorskega društva«
se bo vršil dne 6. jul ob 10. dop. v dvorani konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu.
— V Komna je bil pies. Neki mladenič iz Škrbine je vprašal med gledalci stoječo njemu znano učiteljico v Šali, ali gre ž njim plesat Ona se je temu vabilo prijazno nasmejala. Učitelj italijanščine Steinmavr pa se je razto-gotil in ukazal omenjenega mladeniča aretirati, češ da je razžain učiteljico, čeprav je ona posegla vmes in rekla, da ni bilo nikakega razžaljenja. Mladeniča so gnali orožniki v svojo kasanv> in ga tam divje pretepli, da ima na trebuhu veliko oteklino. Nesrečnika so odpeljali v goriško bolnico. Tako kulturo širijo ItaKjani med Slovenci!
— Koncert Pevskega in glasbenega društva v Gorici je znova dokazal, kako to društvo napreduje tudi v sedanjih težkih časih. Samo obisk bi b2 lahko že boljši! Izmed pevcev se je prikupil občinstvu posebno tenorist Bratuž. Ko-melova skladba »Psalm na višini« je bila dobro izvedena in je splošno ugajala.
— Cerkev v fašlstovski službi. Kako izganjajo slovenski jezik iz cerkve na Tr-žaškem in v Istri, je dobro znano. Italijanski in italijanaški duhovniki so popolnoma v fašistovski službi. Sedaj so pričeli tudi med tirolskim! Nemci, ki pripadajo Italiji« uvajati v cerkve italijanščino in izganjati nemščino. V neki župniji med samimi Nemci je nameščen italijanski duhovnik, ki je v cerkvi, ko so verniki molili nemško, zakričal nad njimi, da aH naj molijo italijansko ali pa naj se odstranijo Is cerkve! Nemški verniki so odločno protestirali in moral je intervenirati orožnik. Potem so sklenili, da se bodo Italljanfrke cerkve hwgibali. Cteto nravi
toserirajte v „Slov. Narodu"
T
S.)   Sinji  vrh   voli 9 odbornikov. Na prodna gospodarska 58  (6), Slovenska republikanska kinečka stranka (SLS) 52 (4).
4.) Radovice voli 7 odbornikov. SK3 40 (4), SLS 24 (3).
Občinske volitve v ljubljanski oblasti.
Klerikalci povsod nazadujejo« — Klerikalci se skrivajo pod republikanstvom- — Besneča pridiga Gnidovca v Žužemberku.
Včeraj v nedeljo 29. t m. so bile v I 99 občinah ljubljanske oblasti občinske volitve. Povsod je opažati znatno napredovanje naprednih glasov kljub velikanskemu terorju, ki so ga klerikalci na vse mogoče načine izvajali nad volil-ci, da jih ohranijo svoji stranki. Najbolj značilna v tem oziru je bila pridiga žu-ženberškega župnika, znanega Gnidovca. ki je grozil z ognjem iri mečem, s peklom in pogubljenjem vsem onim, ki bodo volili proti klerikalni stranki, češ da je vera v nevarnosti. Zanimiv pojav moramo tuda konstatirati, da je klerikalna stranka nastopila pod masko »Slovenske republikanske stranke« v raznih občinah, zlasti v čr-nomeljskera okraju, a kljub temu strahovito pogorela. V naslednjem priob-čujemo nekatere zanimive izide:
KAMNIŠKI OKRAJ, Zlato  poJje  SLS 46   (4), gospodarska stranka 35 (S).
Trzin:   Združene  gospodarske stranke 84 (7), SLS 18 (1), SKS 16 (1).
Prevoje SLS I. 69,   SLS IL K SLS m. 18.
Volčji potok: SLS 17 C**, sospooarefca Usta 19 (4).
Smarca: demokratska obrtna lista SO, demokratska gospodarska 29, demokratska delavska lista 33, skupaj  fT), SLS 27 <2i.
Moste SLS 46, gospodarska delavska lista 54.
Homec: SLS 64 f5>, gospodarska Usta 28 (2).
Vir: mah skupina kmetov 47. domača gospodar, stranka 42, neopredeljeni 33.
CRNOMELJSK! OKRAJ. Tafdji vrh SLS 74 fT>, stranka kmečke 18 (2).
Tanca gora, napredna kmetska stranka 31 (5), neodvisna kmečka zveza 29 (4). Lokvice,   Petrova  vas,   Tribuče samo
Usta SLS.
Gorenje polje, Orehovica, Smuka kom-promisne liste z napredno večino.
1. )Adtešičt voli 9 odbornikov. SLS 33 (2), gospodarska 62  (S), radikali 27 (2*.
2. ) Butoraj voli 7 odbornikov. SLS 16 (2>, SKS tO f2). Kranjska kmečka stranka CSLS) 17 iS).
NOVOMEŠKI OKRAJ. L)   Prečna  voli  26  odbornikov. SLS 133   (9),  Napredna gospodarska 20S (16).
2.) Velka Loka voli 26 odbornikov. SLS 93 (7), SKS 128 (18).
S.) Mirna voli 25 odbornikov. SLS 150 (13), JDS 68 (6), SKS 65 (6).
4. ) Trebnje voli 26 odbornikov. SLS 271 (20), JDS 71 (5).
5. ) Žužemberk voli 25 odbornikov. SL3 20 odbornikov. Napredna gospodarska 5 odbornikov.
Dekan Gn»dovec j« politiziraj v nedeljo zjutraj pri pridigi in iz prižnice raz-giasil, da je SLS lista na obeh voliSčih prva. Vsi volilci, ki bi se zdržali volitev, bodo pomagali nasprotnikom in s tem storili greh. Vehoveev sin je baje nekoga po noči &e z nožem okla U
Bela cerkev (voli 17 odbornikov)
Napredna jcosp, (JDS) 76 slasov (11 odbornikov.)
SLS in SKS združeni 45 sdasov (o odb.) Dvor (voh" 17 odbornikov)
SLS 100 glasov (9 odboj Napredna lista 86 glasov (s otJb.f Mirna peč (voli 35 odbornikov) SLS (12 odbornikov) SKS (8 odbornikov) Delavska napredna  (5 odbornikov) V obeh zadnjih dVeb kandfdiraio združen! SKS * JDS.
RADOVLJIŠKI OKRAJ.
Radovljica (voli 9 odoornikav) SLS 92 glasov (5 mami) Mešcanssa gosp. lista 29 glasov (2 odb.) LVadn. lista 40 glasov (2 odb.) (Zadnji dve sta JDSu) Lesce (voli 9 odbornikov) SLS 5S glasov (3 odbiV JDS 62 glasov (3 odbo.) SKS 35 glasov (2 odbj Delavska soc 21 glasov U cčN) Begunje (vofi 9 odbornCoc^v) JDS 68 glasov (5 odbj SLS 59 glasov (3 odb.} Napredna gosp. 21 glasov ti odfcO
Slovo šolskega ravnatelja Jakoba Dimnika od svojih učencev
Na Vidov dan, dne 2S. jamja 1879«. L je napravil ravnatelj Dimnik zrelostni izpit na ljubljanskem učiteljišču in na Vidov dan letos — torej po preteku ^fi> let — je pa jemal slovo od učencev L m. deške osnovne šole. Po končani vidov danski slavnosti je stopil pred učence vseli 13 razredov ter jim poklical v spomin vse nauke, ki so lih prejemati pod njegovim vodstvom od svojih note Iie v in učiteljic; zlasti jim je v slovo toplo polagal na srce: ljubezen do staršev, spoštovanje do učiteljev, ljubezen do domovine ter zvestobo in vdanost našemu junaškemu kralju Aleksandru L lei se je bojeval za osvobojen je m ujedinjenje našega troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pri teh besedah je zbrana mlacSna navdušeno zakričala Nj. Veličanstvu trikratni živio! Na to se je poslovil v imenu mladine s toplimi besedama ki solznih oči učenec Marijan Brezovšek od svojega ravnatelja, zahvaljujoč se mu za vse lepe nauke in želeč mu zdravje in srečo do skrajnih mej človeškega življenja, Ravnatelj Dimnik je na te odkritosrčne besede objel učenca Brezov Ška ter ga poljubil na čelo, povdar-jajoč, da velja ta objem in poljub v slovo vsem učencem 1. m. deške osnovne šole. Na to se je pa poslovil od svojega predstojnika v imenu učiteljskega zbora učitelj Pavel Plesničar. po-vdariajoč velike zasluge njegove za razvoj I. m. deške osnovne šole, ki ji je bil vodja in ravnatelj celth 22 let Želel mu je dolgoleten in srečen pokoj ter pozval mladino in učiteljstvo, da zakli-če svojemu ravnatelju navdušeni živio! Ravnatelj Dimnik se na laskave govornikove besede toplo zahvali, želeč učiteljskemu zboru, da bi ga spremljala trajna zadovolinost ter objemalo ne-zrušljivo prijateljstvo in družilo v delu za našo mladino.
Ravnatelj Dimnik je služboval na enorazrednici v Tujnicah pri Kamniku, na dvorazrednicah v Šmarji pri Ljubljani in na Igu, na tri razrednici v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na štirirazredni-ci v Postojni (10 let), na II jnestni pet-razrednici na Cojzovi cesti in 22 let pa kot nadučtteŠj m šolski ravnatelj na L mestni šestrazrednici v Komenskega ulici.
Društvene vesti
— »Jogosiovenska Marica-. Po-krafmski zbor »Jugoslavenske Matice« za Slovenijo se vrat v nedeljo dne T3. julija točno ob tO. uri dopoldne v univerzitetni dvorani na Kongresnem trgu v Ljubljani. — Dnevni red je ste-^ deči: L) Otvoritev po predsedniku. 2J Verifikacija delegatov. 3.) Poročilo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika. 5.) Poro-čilo računskih pregledovaicev. 6.) Volitev pokrajinskega odbora. 7.) Razgovor o bodočem dete 8.) Samostojni predlogi 9.) Slučajnosti — Zbor jc strogo zaupen in imajo dostop le delegati podružnic z izkaznicami, izdanimi od pokrajinskega odbora. Delegate prosimo, da se občnega zbora sigurno udeleže. — Pokrajinski odbor.
— Žegnanje v Trnovem. Tmovci in Krakovci so priredili včeraj svoje »žegna* nje«, veliko ljudsko veselico v Hribarjevem gaju po objavljenem sporedu. Splošno zani* manje je vzbudil že sprevod po mestu s trnovskimi tičarji in ciparji ter ribiči v spremstvu jezdecev m skupine narodnih noš. Živahno je hilo na vseh lepo okinčanih vozovih, polno veselja, zlasti pa so ljudje gledali Marenkovcga Fronca, kako klice tis če. Spored veselice je bil dolg ali ker ne more biti že skoro noben dan brez dežja, je kvaril krasno prireditev v Trnovem tudi včeraj večerni dež. Ali le za nekaj časa, ker zvečer je bilo zopet živahno. Prireditev je potekla lepo v redu v čast Krakovega in Trnovega.
0 združitvi kršč. cerkva.
Izjave papeža Pija XI. in primasa anglikanske cerkve canterburvskega nadškofa, objavljene v obliki razgovora v »Centurv Magazine«, kažejo, da skoraj ni mogoče premostiti težav združitve katoliške cerkve z anglikansko. Kakor znano, se Pij XI. trudi za združitev krščansk-ca sveta. Seveda samo pod zastavo sv. Petra. Znano je njegovo prizadevanje za pridružitev vzhodnih cerkva. Pri tem se je s strani Rima vedno naglaSalo. da y& pri katoliški erkvi ne more in ne sme pri morebitni združitvi nič spremeniti. Anglikanski primas pravi, da se teoretično sli-ši zelo lepo, ako bi se vse krščanske cerkve združile v en sam organizem, loia praktično obstoje težkoče, katerih skoro ne bo mogoče premagati, tako da po M>dbi iz Rima in Londona z združitvijo ne bo ni«. Rim tndt ne opusti svojega italijanskega cerkvenega poglavarja, priti pod Italijana pa bi si marslkaka druga krščanska cerkev stokrat premislila.
Prav
3137/b
Schichtovo milo z znamko Jelen"
prihrani Ča* m denar. Zadostuje, ako s „Schichtovim milom samo enkrat po perilu tam potegnete, kjer morate z navadnim milom trikrat.
Schichf i
•
„SLOVFNSK! .^AFcjn/^-    Jne t. panja i*rz4.
Prosveta.
RUSKA EMIGRANTSKA KNJIŽEVNOST.
IU*r av* makih knjl* j« prikazala ob* Urno silita make knJltemeatL Veliko je lilo aolsklh knjig tn pripovedk sa deco; H tega ae vidi, da ruska emigracija ie zelo »krbl sa vzgojo deee v nacljonalnem dn< gn. Veliko tehničnih knjig priča o ■trem-J«nju Rusov, da se prilagode današnjim razmeram in dobe praktično znanje, s katerim bi slutili kruh. Mnogo Je bilo knjig rploino vede in filozofije. Več najuglednejših profesorjev je bilo izgnanih iz sov« letake Rusije, in sedaj delajo v Inozemstvu, kakor v Berlinu in Pragi, pa tudi na naših univerzah. V mnogih evropskih centrih so posebni akademski tečaji v ruse nI za ruske Studente, toda za ftlrfio javnost je najbolj zanimiva umetniška književnost (beletristika) in spomenica ruske zgodovine zadnjih let, ki jih je bilo na razstavi tudi mnogo med njimi naj obsežnejša (tri debela zvezka) — memuarjl generala De-nlklna, poveljnika prostovoljne armade iz L 1918—1920. Med umetniško književnostjo je veliko lepih povesti, ki slikajo prejšnje življenje v Rusiji. To so že znana dela pisateljev Kuprina in Alekseja Tolstega, Ni bil znan poprej zelo navdahnjen pisatelj Greben&čikov; njegov roman »Rodbina čurajeva« slika svojstveno življenje ruskih sektantov t Sibiriji: krasno je narisana sibirska narava lepih hribov in jezer na AI to ju, čisto originalni, kakor Is XVII. stoletja, so ljudje, ki bivajo ločeni od celega sveta in ne poznajo niti Železnic, niti časopisov. Priporočamo to knjigo nafti javnosti, v kolikor razume ruščino.
Veliko je povesti, ki se nanašajo na dobo državljanske vojne ter slikajo ne samo boje in potek revolucije, temveč vsakodnevne življenje te težke dobe. Te povesti so precej različne kakovosti med njimi je tudi ničvredno delo Krenberga, ki skuša slikati neke izvanredno čudovite dogodke, pa nima za to fantazije in umetniškega smisla. Dosti živahne so slike Vse-poloda Iranora (»Plavi peski « — slika Centralne Azije); največjo pozornost vzbujajo med ruskimi emigranti dela generala Krasnova, znanega državnika, ki je bil 1. 1918 diktator na Donu in tudi sedaj igra važno vlogo med Kozaki, kot njihov bivši ataman. On je napisal veliki roman roman v štirih delih P »Od dvoglavega (t. j. carjeva i orla do rdečega prapora« in tudi drugo fantastično sliko nastopne dobe, ko bo Rusija zopet vpostavljena kot nacionalna, bogata ln močna država. Roman je pisan v strogo monarhistlčnem duhu. Nekateri so primerjali prvo delo Krasno va. kjer slika mirno življenje ruskih častnikov predvojne dobe, svetovno vojno, revolucijo ln boljševiškl teror, — s znanim delom L*. Tolstega — »Vojna in mir«; pa Krasnov le daleč nI tako nadar« jen. kot Tolstoj.
Sploh se vidi, da je doba državljanske vojne preveč blizu, da ae ni končana in potem takem še ne moremo čisto objektivno presojati teh dogodkov in soditi o njih nepristransko, kakor zahteva umetnost. Moramo pač čakati, da se oglasi novi Tolstoj, ki bi nam naslikal to značilno in usodno dobo v Življenju ruskega naroda.
Poezije v ruščini se mnogo tiska, malo pa je resnično umetniške ter navdahnjene, ne da bi govorili o futur istih — Ko menskem in drugih. Vsi Iščejo novih oblik za svojo poezijo, pa ne dosegajo nI daleč starih oblik Puškina. Alekseja Tolstoja, niti Balmonta.
GOSTOVANJE ČLANOV NARODNEGA GLEDALIŠČA  V LJUBLJANI.
Mežica: v nedeljo 29. t m. ob 3. pop.:
V Ljubljano lo dajmo. — Ob 8. zvečer.: Vrag. — v ponedeljek 30. t m. ob 8. zvečer: Tat.
Dravograd: v torek L JuL ob 8. zv.: Vrag. — V sredo Z j nI ob 8. zv.: Tat
Ruse: v Četrtek 3. juL ob & zv.: Tat Gorenja Radgona: v petek A. Jul. ob
8. zv.: Vrag. — V soboto 5. JuL oh
8. zv.: Tat Ljutomer: v nedeljo 6. JuL ob 3. pop.:
V LJubljano lo dajmo. — Ob 8. zv.: Vrag. — V ponedeljek! 7. JuL ob 8. zv.: Tat
Murska Sobota: v torek 8. Jul ob 8. zv.: V Ljubljano Jo dajmo. — V sredo 9. JuL ob 8. zv.: Vrag.
Dolenja Lendava: v četrtek 10. JuL ob 8 zv.: V Ljubljano Jo dajmo. —
V petek 11. jul. ob a zv.: Vrag. Žalec: v soboto 12. juL ob 8. zv.: Vrag. Slovenjgradec: v nedeljo 13. juL ob
3. pop.: V Ljubljano Jo dajmo. ★   ★ ★
— Umetnostna razstava kluba Vesna na Bledu. Klubu Vesna se je posrečilo pridobiti kakor lani sijajno opremljene prostore blejske Kazine za prireditev svoje razstave. Ker je ta razstava mišljena kot permanentna razstava, se bodo med sezono dela Izmenjavala. 2e sedaj vlada med gosti za to prireditev veliko zanimanje. Dokaz: Prvi dan je bilo že odkupljenih 5 slik.
— Slovenjgradec, 29. jun. Gostovanje članov ljubljanskega narodnega gledališča. Pod vodstvom gospe Polonice Juva-nove in v umetniški režiji gospoda Milana Skrblnška se je ustavila skupina ljubljanskih igraicev tudi pri nas v Slovenj gradcu, kjer smo jih z ozlrom na velik sloves, ki so si ga s svojimi vzornimi predstavami že priborili na tem gostovanju, nestrpno pričakovali- In nismo se varali v svojem pričakovanju. Nudili so nam s predstavami »Vrag« in »Tate izvareden umetniški užitek. Prišli so k nam po gostovanju v Celju, na Vranskem, v Kaplji in Krškem, vsi v cvetju, s katerim jih je tudi naše navdušeno občinstvo obsulo. Obdržali bi jih bili najrajši kar pri nas, da nastopijo še parkrat, pa so morali, žal, po aačrtaai poti crojega J^turnega. dela. na-
prej. Obljubili pa so nam, da se vrnejo in prirede na veliki narodni veselici, ki se vrti dne 13. julija ti. pod Druškovlčevem kozolcem, predstavo. Igrali bodo veseloigro »V LJubljano Jo dajmo!«, ki so jo, kakor nam poročajo, vprizorili te dni z ve. li kim vspehom tudi v Rogaški Slatini. Po predstavi se bo razvila prosta zabava, med katero bodo nastopili ljubljanski igralci s različnimi recitacijam, deklamacjami, koničnimi nastopi in petjem.
— 6. redni občni zbor Narodne Galerije se vrši v torek 1. Julija ob petih v srebrni dvorani v Unionu.
Glasbeni vestnik.
— Koncert pevskega zbora F. 8. drž. učiteljišča Iz LJubljane v D. Lendavi. V D. Lendavo Je 28. junija prispel pod vodstvom skladatelja E. Adamiča okoli 50 članov broječ pevski zbor F. S. drž. učiteljišč iz Ljubljane ter priredil takoj po prihodu koncert, ki Je v vsakem oziru uspel najlepše. Dvorana razprodana, polna v prvi vrsti Madjarov, ki so navdušeno aplav-dirall naši lepi slovenski pesmi ter izsiljevali ponovitev za ponovitvijo. Zlasti so ugrajale narodne pesmi, »Mlad junak«, Kozar, Jurjevanje, Rože za Marijo itd. V spremstvu sta gdč. Hrovatlnova, Likozar-Jeva in gg. dr. Serko, Lasbacher, Kumar ln Dermelj. Vse gre v najodličnejšem redu. Aranžman tu v Lendavi Je bil v rokah g. šol. ravnatelja Fr. Goloba, ki se je z največjim vspehom zavzel za mladi pevski zbor. V nedeljo zvečer drugi koncert v Murski Soboti, nato v G. Radgoni, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Po prvem sijajnem vspehu v Lendavi vse kaže, da bo vsa turneja krasno uspela.
Sokolstvo.
— II. kongres ruskega Sokolstva ▼ PragL Sokolska misel se je zadnja leta zelo razširila tudi med rusko emigracijo. Društva in organizacije ruskih Sokolov so raztresene po Evropi in Ameriki. Najmočnejše so te organizacije v slovanskih državah: v ČSR, Jugoslaviji in Bolgariji. Glavna postojanka ruskega Sokolstva je v ČSR, kjer vživa bratsko podporo ČOS. Prvi kongres ruskega Sokolstva je bil v Pragi lani. Izvoljen je bil glavni odbor, obstoječ iz prof. Verguna, prof. Lappo, R. Todta, L. Magarovskega, J. Kostučenka in J. Platonova. Ta odbor je imel nalogo pripraviti in organizirati II. kongres, ki bo v Pragi 5. in 6. julija. Kongres zaseda v dneh Husovih in Žižkovih svečanosti, ker hoče s tem posvedočiti svoje duhovno in zgodovinsko edinstvo z bratskim češkoslovaškim Sokolstvom in narodom.
— Odbor Sokolskega društva na Jesenicah poživlja vse člane ln članice na članski sestanek, ki se vrši v torek, dne 1. julija ob 20. url v društveni telovadnici. Predmet: Priprava za župni zlet. "Udeležba obvezna! Zdravo!
PARIŠKA MODA
Kaj bo nosila
Belo in krem krila ter barvasti jumper
od tvrdke
fran £ukič, £jnbl]ana, J>red škofijo 19
Šolstvo.
— Konec šolskega leta na mestni Ženski realni gimnaziji v LJubljani. Licej In gimnazija. Od 365 rednih gojenk in 9 privatlstk je bilo odlično sposobnih 55 gojenk (lB^fe). Izdelalo je šolsko leto s uspehom 217 gojenk (58%), 77 gojenk (19%) Ima razredne ali pona vi jalne in dodatne izpite, 25 (8%) gojenk pa ni sposobnih za vstop v višji razred. Za nižji tečajni izpit se je priglasilo vsega skupaj 90 gojenk. Od teh jih je 82 gojenk položilo izpit z uspehom, 6 gojenk ima razredni (ponavljal-ni) izpit jeseni, 2 gojenki pa sta bili odklonjeni za celo leto. Višji tečajni izpit na liceju je položilo 27 gojenk z uspehom, 3 gojenke pa so bile reprobirane na pol leta. Višji tečajni izpit na gimnaziji je polagalo 9 gojenk. Od teh je bila 1 gojenka oproščena od ustnega izpita, ostalih 8 pa je napravilo izpit z uspehom. Petrazredna osnovna Šola je štela v tem šoL letu 176 rednih in 1 privatlstko. Od teh so vse gojenke sposobne za vstop v višji razred. Trgovski tečaj Je štel koncem šolskega leta 42 gojenk. Končne letne Izpite z odliko je položilo 5 gojenk; 34 gojenk ima prvi red ln 3 gojenke imajo pon avl jalni izpit. Gospodinjsko šolo je obiskovalo 22 gojenk.
— Gospodinjska šola v Mladiki priredi danes v pondelejek, 30. tm. od 16.— 19. razstavo kuharskih izdelkov. Ob 19. se vrši nato čajanka, kjer bodo izdelki za lastno ceno na prodaj.
— Trgovska,   industrijska  In bančna podjetja, ki nameravajo sprejeti nov pisarniški naraščaj, naj se blagovolijo obrniti  na  ravnatelja   Državne  dvo razred ne trgovskesole v Ljubljani, kateri bo po najboljšem poznavanju sposobnosti absolventov in absolventinj priporočil vedno tal.e, ki bodo  odgovarjali  posebnim zahtevam raznih strok. Dosedanji absolventje ab-solventinje   so   s   svojo   uporabnostjo v službi dokazali, da je pouk na šoli praktičen in da šola prav dobro dosega svoj na- I men. Priznalna pisma najrazličnejših pod- j jetij so najboljši dokaz, da šola vzgaja dober trgovski naraščaj.
Kuiuiite olimoiiske srečke! L
Proslava vidovdanskega praznika.
Vidovdanska proslava *n svečanosti »Orjune« v Ljubljani. — V Beogradu — velike športne tekme. — V Sarajevu velika
vidovdanska proslava Sokola.
Ljubljana, 30. junija.
Letošnji Vidovdan se je proslavil povsod v vseh krajih naše svobodne domovine na najslovesnejši način. Nikjer ni prišlo do nikakih nesoglasij, povsod je narod na svečan način manifestiral za vidovdansko misel. Na številnih shodih in zborovanjih so se govorniki spominjali vseh junakov od carja Lazarja do najnovejših žrtev, ki so padle za svobodo jugoslovenskega naroda.
Ljubljana je proslavila Vidovdan na najdostojnejši in najimpozantnejši način. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami, lepe so bile manifestacije Or-june in Sokolstva. V petek zvečer je Orjuna priredila veliko bakljado po glavnih ljubljanskih ulicah. Pred bakljado so se zbrali manifestanti. lepo število Orjunašev v kroju pred Narodnim domom, kjer je imel krasen in navdušen govor književnik Nikola Bar-t u 1 o v i ć, intendant splitskega nar. gledališča in podpredsednik direktorija Orjune. V svojem lepem govoru je očr-tal vse gibanje jugoslovenskeo mladine pred vojno in po vojni. Spominjal se je v toplih besedah svojih tovarišev, tako pok. End licherja in Jenka, ld so počeli omladinsko gibanje med Slovenci. Spominjal se je Gavrila Principa in tovarišev, ki so s svojo požrtvovalnostjo in neustrašnostjo pričeli rušiti trnoštvo Habsburgov in začeli delo osvobojenja jugoslovenske zemlje. Vidovdan je praznik mučenikov, je praznik vseh junakov, ki so se žrtvovali za našo svobodo, od carja Lazarja in Miloša O b o 1 i ć a do naših najnovejših žrtev. Bartulovičev govor je množica sprejela z navdušenjem in z vzkliki: »Zdravo!«
Po končanem govoru se je izpred Narodnega doma formirala v vzornem redu velika manifestacijska bakljada. V dolgi vrsti so korakali Orjunaši po ulicah povsod ob velikem špaliru zavednega ljubljanskega meščanstva, ki je oduševljeno pozdravljalo Orjuno ter vzklikalo kralju in naši državi. Veliko je bilo število krojev in v res impo-zantnem številu so sprevod zaključili člani Orjune z znaki v civilni obleki.
Vidovdan je na dostojen način proslavil tudi Sokol s raznimi prireditvami notranjega značaja.
V vojašnici vojvode Mišica je bil ob 9. dopoldne svečan parastos, ki ga je opravil pravoslavni prota Dimitrije Jankovi ć. Med žalno službo božjo je pevski zbor »Glasbene Matice« pel Hrističevo »Opelo«. Parastosa so se med drugimi udeležili veliki župan dr. Baltič, vladni komisar dr. Viljem K r e j č i, general Stojanovic, zastopniki vseh tukajšnjih konzulatov, dalje predstavniki različnih oblasti in kor-poracij ter številno občinstvo. Pred vojašnico je bila vojaška parada.
V spomin vidovdanskega dne je bila svečana služba božja v stolnici, ki jo je opravil sam vladika dr. Jeglič ob mnogobrojni asistenci. Udeležili so se je zgoraj imenovani zastopniki in predstavniki javnih oblasti. Pred stolnico je igrala godba dravske divizije, poleg tega pa je bila vojaška parada.
RAZVITJE PRAPORA »ORJUNE« ŠENTJAKOB, TRNOVO-KRAKOVO.
Zelo močna in uspešno delujoča krajevna organizacija »Orjune« za Tr-novo-Krakovo-Št Jakb je vidovdanski praznik proslavila na ta način, da je razvila svoj krasen prapor z dostojno in sijajno manifestacijo na Šentjakobskem trgu. V petek zvečer po veliki bakljade je organizacija priredila kumi-ci ge. D e r e n d o v i na Emonski cesti lepo podoknico. Zveza jugosl. železničarjev je zaigrala venček slovanskih pesmi, pevsko društvo Krakovo-Trnovo je zapelo več pesmi podoknic, nakar se je ga. Derendova zahvalila za prisrčne ovacije.
Na Vidovdan so se zjutraj že ob 8. začele zbirati čete in skupine »Or-jun« iz vseh krajev Slovenije. Prihiteli so v Ljubljano orjunaši iz Maribora, Šoštanja, Celja, Trbovelj, Bleda, Kranja, Rakeka, iz Poljanske doline. Ško-fjeloke in iz Zagreba. Na telovadišču ljubljanskega Sokola so se zbirali člani v kroju, članice v kroju in ostali članu Bila je impozantna vojska jugosloven-skih nacijonalistov. Privozila sta tudi dva avtomobila. V strumnih in vzornih vrstah je nato »Orjuna« s telovadiŠča odkorakala na Šentjakobski trg, kjer je bilo razvitje prapora gori omenjene krajevne organizacije. Lep je bil prizor na vihrajoče prapore, katerih je bilo 10. Bili so prapori okrvavljene oblastne Orune, prapori Šiška, Rakek, Bled, Trbovlje, Vič-Glince. Poljanska dolina, Šoštanj in Zagreb. Svečanega razvitja in sprevoda se je udeležilo zastopstvo iagpsloggcndoh ..dob rov olje ev.
Na Šentjakobskem trgu pred spomenikom so se vzorne vrste orjunašev postavile v četverokot, nakar se je pričela svečanost razvitja. Predsednik krajevne »Orjune« za Krakovo-Trnovo Št. Jakob Kalin je v priprostih, a iskrenih besedah pozdravil navzoče brate in sestre. V temperamentnih besedah se je nato predsednik Orune ing. Kranj c spominjal velikih žrtev, ki so padle za jugoslovensko idejo in v krasnih besedah opisal velike naloge, ki jih ima uresničiti »Orjuna«. K praporom, ki so že prestali svoj ognjeni krst v Trbovljah, k okrvavljenim praporom se pridružuje nov prapor krajevne organizacije — prapor Trnovo Št. Jakob. Ko je omenjal junaške žrtve v Trbovljah, je množica navdušeno vzklikala padlim junakom.
Kumica ga. Derendova je nato kumovala pri razvij tu prapora in iz-pregovorila kratke pozdravne besede: »Vihraj, prapor, Orjuni na čast in domovini v spas!« Predsednik ing. Kranjc je nato pozval prapor, da naj vedno častno in pošteno vihra za pravico in svobodo, nakar je prevzel prapor predsednik krajevne organizacije Kalin ter ga izročil praporščaku Vinku Z a-bukovcu, ki je prisegel, da bo z vso svojo močjo, z vsemi telesnimi in duševnimi silami do zadnjega dihljaja branil njegovo čast in čast Orjune. Zato naj mu Bog pomaga! (Klici: »Bog Ti pomogo!«) Gospa dr. Debeljakova je nato izročila šopke in cvetje praporu, kumici ge. Derendovi in gdč. Mili Per-metovi, ki je s svojo požrtvovalnostjo in vztrajnim delom sama izvezla krasni prapor trnovske Orjune.
Podpredsednik direktorija Orjune Nikola Bartulović je imel ognjevit govor, v katerem je naglašal sijajno narodno manifestacijo, ki jo je priredila Ljubljana, kar dokazuje, da stoji Ljubljana v taboru jugoslovenskega nacionalizma. Potrebno je delo ne samo na polju prosvete in kulture, temveč tudi, da se napravi v naši državi red in mir. Orjuna v Sloveniji je položila na žrtvenik najhrabrejše svoje sinove, koraka pravo pot in je prepričan, da bomo lahko dosegli končno zmago, da bo naša država močna, silna in slavna. (Klici: »Zdravo! Slava!«) Pripravljeni moramo biti na veliko delo, a nas vse naj objema bratstvo in ljubezen. Izreka posebno priznanje in globok poklon lepi Ljubljani, vsem Orjunašem od ing. Kranjca do zadnjega člana. Obrnjen k zastavi je kratko očrtal cilj prapora, cilj, ki vodi skozi ogenj in borbo do zmage in ovenčan naj se vrne v pre-stolico v Beograd, da se tam končno pridruži svojim bratom in sestram.
Predsednik zagrebške Orjune Be-rislav Angj elinović je izrazil nado, da skoraj Orjuna iz Slovenije poleti v Zagreb, da se tam pobrati z zagrebškim praporom. Povabil je vse, da pridejo tja k njim, ki žive v morju neprijatelj ev.
Vojvoda R i s t i ć je v imenu beogradske »Orjune«, v imenu Narodne Odbrane in četnikov pozdravil novi bojni prapor »Orjune«, spominjajoč se vseh žrtev, ki so padle od kosovske tragedije do najnovejših trboveljskih junakov. Pozval je »Orjuno«, da osveti njih kri ter je obenem izročil pozdrav bratom, ki so Še v robstvu.
Po končani slavnosti razvitja je Orjuna zopet v strumnem koraku in vzornem redu med vzklikanjem ljubljanskega prebivalstva odkorakala na Kongresni trg, kjer je bila revija čet Orjune. Kongresni trg je nudil res prav krasen pogled. Ing. Kranjc je v sprem, stvu podpredsednika direktorija Niko Bartulovića obkorakal vse vrste in čete povsod pozdravljajoč člane: »Pomozi Bog junaci!«
Nato je podpredsednik Niko Bartulović razdelil odlikovanja posamnim članom, ki delujejo požrtvovalno v borbi za visoke cilje jugoslovenskega nacionalizma. Odlikovani so bili: Josip Kukec, Rakek, rdeči zmaj; Lojze Lebar, Bled, zeleni zmaj; Herman Šolar, Lj., zlato odlikovanje; Vlado Porekar, Šoštanj, zl. odi.; Miha Brile j, Trbovlje, zl. odi.; Miha Galzinja, Lju., zl. odi.; Lojze M1 e k u ž, Lj., zl. odi.; N. Lešnjak, Rakek, zl. odi.; N. Arneš, Rakek, zl. odi.; N. Kralj, Maribor, zl. odi.; Mirko Kogoj, Maribor, zl. odi.; Vinko Petrič, Lj., srebrno odi.; N. Pičulin, Lj. srebr. odi; Slavko Grubišič, Lj., srbr. odi.; Avgust Korbar, Šiška, srebr. odi.; N. Kavčič, Maribor, srebr. odi.; Cvetko, Šiška, srebr. odi.; Radivoj Ren ar, Maribor, zel. zmaj; Slavko Reja, Maribor, zeleni zmaj; Vlado Korbar, srebr. odi.
Odlikovancem so čestitali Niko Bartulović, predsednik ljubljanske sekcije Saveza jugoslovenskih dobro-
voljcev Peric in stari Petra Mrkonji-ća borec Aleksander T o m a n.
Povsod še vedno viharno pozdravljena in s cvetjem obsipana »Orjuna« je nato odkorakala pred Narodni dom. S tem so bile zaključene glavne svečanosti.
Včeraj v nedeljo dopoldne se je Orjuna s podpredsednikom Niko B a r-tulovićem poklonila trboveljskim žrtvam na pokopališču pri Sv. Krizu. Podpredsednik Niko Bar; . j je tu imel globoko v srce segajoč govor, spominjajoč se predvsem Franceta Š1 a j-paha, od katerega je prejel dva dni po njegovi junaški smrti na dan njegovega pogreba zelo značilno in važno pismo, v katerem je pokojnik očrtaval velike naloge jugosl. nacijonalistov. Ko je čital to pismo, je občutil v svoj notranjosti, da je to glas junaka, ki ga polagajo v grob. Pozva! je vse čl i ie Orjune na prisego, da se med seboj bratsko pošteno ljubijo in da so vedno složni ter da odstranijo vse medsebojne prepire.
NA L MEŠČANSKI DEŠT T OSNOVNI ŠOLI V LJUBLJANI
V z :njem in cvetjem, s kip m kraki Al ksandra ter s slikami kralia Petra, kralja Aleksandra, kraljice Marije in z zastavicami okrašeni telovadnici je praznovala mladina 1. rn. deške osnovne šole pod vodstvom ravnal, a Jakoba Dimnika in v prisotnosti cel i kupnega učiteljskega zbora praznik Vidovega dne po tem-lo vsporedu: 1. »Vidov dan«, (govor). 2. »Rado ide Srbin u vojnike«, (dvoglasno petje). — 3. »Smrt majke Jugovića«, (deklamacija). 4. »Gor čez jezero«, (petje). 5. »Cele Kula«, (deklamacija).»6. »Ljepa naša domovino«, (petje). 7. »Jugovića majka«, (deklamacija). 8. »Hej Slovani«, (petie).
9. »Človek   gospodar«, (deklamacija).
10. »Himna Srba, Hrvata i Slovenaca«, (deklamacija). 11. »Bože pravde«, (petje). — Mladina je vsem točkam navdušeno ploskala ter izražala svo;a notranja čutila za narodno in državno edinstvo ter za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na mladini sloni bodočnost naše lepe domovine; mladina je pa v rokah učiteljstva, ki je skoraj brez izjeme državotvorno. In, če bo imelo učiteljstvo vedno tako zasiombo. kakršno ima pod prosvetnim ministrom Svetozarjem Pribičevičem, bo kmalu odklenkalo vsem ljudskim zapeliivcem in protidržavnim rovarjem, zakaj današnja mladina ie naš spas in novi rod bo rod jugoslovanski pod eno streho, pod katero si bodo v objemu prožili roke Srbi, Hrvati in Slovenci.
★   ★ ★
— Beograd, 30. junija. (Izv.) Vidovdanski praznik je bil proslavljen v Beogradu na najsvečanejši način. Dopoldne je bila v saborni cerkvi svečana služba božja, ki so ji pristostvovali člani vlade, generaliteta, visoki dostojanstveniki in pa načelniki raznih civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi ogromna množica meščanstva. Mesto je bilo vse v zastavah. Beogradska javnost je neprijetno dirnil incident, ki so ga izzvali »srbski nacijonalisti« oz. separatisti. Narodna odbrana, četi udruženje in Orjuna so priredile pred Narodnim gledališčem veliko javno manifestacijo. Med svečanim zboro a-njem je prikorakalo tja tudi nekaj članov Srnao, ki so klicali: »Doli z izdajalci!« Meščanstvo je bilo ogorčeno in je protestiralo proti takemu postopanju. Nastop Srnao je napravil v tem sv« nem momentu najslabši utis na \
nos t.
¥   ¥ *
— Sarajevo, 30. junija. (Izv.) Sokolske slavnosti v Sarajevu so potekle v najlepšem sokolskem redu in na najsvečanejši način. V petek na večer okoli 21. se je po sarajevskih glavnih ulicah razvila veličastna manifestacija za sokolsko in vidovdansko misel. Velikanski je bil sprevod. Sokoli so pozdravili kraljevega zastopnika generala Hadžića, ki je obenem prihodnji dan na Vidovdan, zastopal kralja kot kuma zastave, ki jo je poklonil sam kralj Aleksander sarajevski sokolski župi. Pri sokolskih slavnostih je zastopal vlado prosvetni minister Svetozar Pribi-čević. Mnogoštevilno je bilo zastopstvo češkoslovaškega sokolstva. Ob 10. dopoldne je bilo svečano razvitje od krala podarjene zastave. Svečanost se je vršila na obširnem telovadišču. Zbrala se je velikanska množica, ki je viharno pozdravljala starešinstvo jugoslovensk. Sokola s starosto Engelbertom G a n-glom na čelu, češkoslo > sokolsko zastopstvo: podstarosto S t e p a n k a, Urbana, Pileka, prosvetnega ministra Pribičevića, generala Krsto Sm U j a ni ca in generala Vuk o-tića. Navzoči so bili pri slavnosti veliki župan, mnogi dostojanstveniki in narodni poslanci. General H a d ž i ć, prvi kraljev adjutant, je imel pri razvitju zastave kratek govor, ki ga je občinstvo burno aklamiralo. Sarajevski Sokol Basarov se je generalu Hadžiću zahvalil in ga naprosil, da sporoči Vel. kralju izraz zahvalnosti vsega jugosloven-
Stran 4
'SLOVENSKI   NAPOD«  dne 1- [jflfe 192^
stev. 14T.
jkega Sokolstva, 13 Je v^čJno priprav-
j eno na borbo za ohranitev edyistve-te države- Množica in sokolstvo je priredilo nato kralju velike manifestacije, rzklikajoč: »Živel kralj! Živela kraljica! Živel prestolonaslednik!« Sokolstvo je nato izročilo generala Hadžiću kot kraljevemu adjutantu preprosto pia-fceto pokrajinskega sokolskega zleta v Sarajevu.
Prosvetni minister Svetozar Pri-fciČević je imel daljši slavnostni govor o pomenu in kulturni misiji sokolstva, ki tako manifestira danes za na-Sijonalno edinstvo. V imenu vojske je pozdravil sokolstvo general Krsta S m i-tjanić med viharnimi ovacijamL —
m Brezigarjevi, ki so mi čestitajoč H- j ročile v prid glavni družbeni blagajni i 454 kamenov, kar je višek narodne po- j žrtvovainostt Najsrčnejša zahvala njim, j nabiraikam in nabiralcem ter vsem, ki 1
Burno je bfl pozdravi}« podstarosta
CSO Stepanek.
Po končani božji službi, ki jo je sokolstvo priredilo v srx>min vidovdan-skim junakom, v spomin vsem žrtvam,
ki so padle za naše osvobojenje in nje» i so darovali v CM namen. Prisrčno se dinjenje, je bil veličasten defile vsega I zahvalim CM podružnici v St Vidu pri sokolstva pred zastavo, ki jo je poda- j Grobelnem, ki je proslavila jubilej dne ril kralj sarajevskemu Sokolu. Sprevo- j 22. t. m. z veselico. Za krasno prirejeno da se je udeležilo 6.000 Sokolov. Po- j Podoknico sem iskreno hvalo dolžan poldne je bil na telovadiščn javni na-Stop. Nastopilo je 2.000 Sokolov in 1500 \ Sokolić,   kakor tudi vojaštvo.   Enajst !
točk obsegajoči program je sijajno uspel. Zvečer je bila v gledališču slavnostna predstava in mestna občina je priredila zastopnikom Sokolstva svečan banket
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
Ostre besede na slovenski naslov*
Dolga leta so srbski listi pisali o Slovencih z največjo ljubeznijo, uva-zcvanjem in spoštovanjem in vsakega Slovenca so Srbi sprejemali v svoji sredi z odprtimi rokami kot svojega najmi-icjčcga brata. ,
Ti Časi so žal prešli. Danes zro Srba na Slovence kot na svoje sovražnike, kot na grobokope one države, ki je vznikla iz krvi in znoja najboljših sinov jugoslovenske nacije* Ali se je čuditi, ako temu primerno tudi nastopajo proti Slovencem?
In kdo je tega kriv?
Tisti ničvredni klerikalni poslanci, ki jim je nerazsodno slovensko ljudstvo pri zadnjih skupščinskih volitvah poverilo svoje zaupanje, in njihovo zločinsko časopisje.
To so krivci, to so tisti, ki so Slovence kompromitirali pred srbsko javnostjo s svojo protidržavno in protisrb-sko gonjo ter povzročili, da zro danes vsi Srbi v nas še vedno služabnike Habsburžanov in sovrage naše ujedinjene domovine.
Da je ta gonja našla primeren odmev v srbskih listih, je povsem naravno. Kdo bi zameril srbskemu časopisju, ako odmeva iz njega tako, kakor se s slovenske strani kriči vanj?!
Tako je te dni priobčil beogradski »Balkan« ped zaglavjem »Slovensko vprašanje« članek, v katerem pisec M. R. izvaja med drugim: ... Hrvati so imeli nekoč pred tisoč leti vsaj svojo kraljevino in svoje kralje, A Slovenci? Cim so došli v zemljo, kjer sedaj žive, so jih rjodjarinili Nemci in tu so ostali podjarmljeni do naših dni, do konca svetovne vojne. Za Avstrijo, za katero so se vedno borili, pa tudi v tej vojni, so kapitulirali, bili so premagani. Nanje in na Hrvate se resno ni nihče oziral na kongresu v Versaillesu. Njim kakor tudi Hrvatom je Srbija dala mesto na kongresu, naravno po svoji pogreški, iz nekake svoje bratske rahločutnosti. Ugled in dostojanstvo Srbije je bilo na tem kongresu na višku. Položaj Srbije, izvojevan na bojišču, je bil čvrst kakor jeklo, kakor granit Srbija je držala na svojih kolenih svoje brate Hrvate in Slovence na kongresu v Versaiilcsu, tu sem jih je uvedla, tu jih je držala. Samo poleg Srbije so dobili prostor na kongresu, dasi so bili iz sovražnega tabora. Ako so otroci pod okriljem Srbije postali prešerni, se je Clemenceau okrenil k dr. Trumbiču in mu zaklicai: »Mir! Kaj se šopirite tu? Vi ste naš sovražnik!« Ni mnogo manjkalo, da jim niso pokazali vrat Toda velikodušni Srbi so jih vzeli v zaščito in stisnili v nedra kačo ...
Kaj išče sedaj v ujedinjeni državi dr. Korošec? Kaj zahteva od Srbov, ki je vse hotel obesiti na vrbe? Nesramen je, kakor njegov sobrat Radič in ra-dičevci, ki so nekoč kričali Srbom »vrv za vrat!« Srbi naj to pozabijo? Ne, nikdar. Stotero Vam vse to povrnemo___
Vedite, da Srbi v ujedinjeni državi niso spremenili svoje narave, svoje kreposti in svojega srbskega ponosa. Vsi boste čutili, ko Vam zakličejo: »Strah vra~ gam!« ... Srbi so počasni aH sigurni! Z božjo pomočjo, kakor so dosedaj kljubovali na bojnem polju silnikom, tako bodo sedaj zavihali rokave in brez pomoči božje z lopato očistili smeti s hrvatskih in slovenskih poljan. Našim značajnim in nedolžnim bratom iz Hrvatske, Slovenije in Bosne bomo prožili dostojanstveno in resno svojo iskreno srbsko srce. Ena država, en vladar, enake pravice in enake dolžnosti vsem pripadnikom ujedinjene naše države!«
To je krepak, mestoma prav robat odgovor na nesramna izzivanja klerikalnih politikov in klerikalnih listov. Toda kaj je ta ostri odgovor na grmado najostudnejših psovk in podtikanj, ki jih je klerikalno časopisje samo v zadnjem času nagomililo na naslov srbskega naroda, na naslov naše ujedinjene države?
★  ★ ★
— Pr&od ministrskega prcJs*d,ii-ka v Ljubljano. Danes ob 11. dopoldne je prispel z beogradskim brzovlakom v
I^u&Uara stašasiA &
30 funifa 1924.
kola Pašić v spremstvu nekaterih uradnikov ministrskega predsedstva. Na glavnem kolodvoru je g. ministrskega predsednika pozdravil veliki Župan
pevskemu    društvu Krakovo-Trnovo, Zvezi pevskih društev in godbi jugoslo-venskih železničarjev. Na jubileju so mi I med   drugim   čestitale korporacije in i društva: Ljubljanska oblast po g. ve- j likem županu dr ju V. Baltiču, univerza ! po rektorju g. drju Fr. Kidriču, Ljub- j jjansko mesto po g. vladnem komisarju drju V. KrejČemu in g. ravnatelju drju j Zamiku,   ljubljanska pravoslavna cerkvena občina, JDS, uprava Mestne hranilnice ljubljanske, predsedništvo Kranjske hranilnice, učiteljstvo II. mestne deške šole, Slovenska Matica, Jugoslo-venska Matica,   Savez jugoslovenskih sokolskih društev,   vsa ljubljanska sokolska društva, napredna gospodarska, prosvetna in politična društva iz vseh ljubljanskih   okrajev,   Splošno žensko
g. dr. Vilko Baltič. Ministrski predsednik g. PaŠić }e v Ljubljani izstopu ter J društvo, pevski zbor Glasbene Malice se nato takoj z avtomobilom   odpeljal j v Ljubljani, Gosposvetski zvon, akade-
na Bled
— Petdesetletnica   delegata ministrstva financ g. drja Karla Savnika. Danes, dne 30. junija je izpolnil petdeseto leto svojega življenja g. dr. Karol Šavnik, ki vrši od prevrata dalje svojo službo na enem izmed najtežjih mest Slovenije.   Mnogo truda, mnogo sitnosti, pa malo ali nič priznanja — to je pri taki službi, kakor jo ima on vršiti, ta-korekoč samo ob sebi umevno. Ipak mu mora kronika priznati velike zasluge, katere si je stekel za državo, ko je 2 njemu   lastno   vestnostjo krmaril čolniček državnih financ tako, da se še ni razbil ob mnogih klečeh, ki mu zastavljajo pot Prepričani smo, da bi bil I on prvi, ki bi prav rad tiste trde vijake ; odvil, ko bi jih le smel. Bodi mu usoda \ mila, da pride skoraj čas, ko bo njegov { službeni posel za plačujoče državljane j manj odiozen,   zanj   pa   bolj prijeten. Vsekakor kaže udeistvovanje g. delegata, ki je tudi honorarni profesor na na- . ši univerzi, na znanstvenem polju, da ga vleče k teoretičnemu delovanju. Naj mu bodo njegovi   znanstveni izsledki uteha   in   zadoščenje za vse britkosti, ki mu ifli prinaša življenjska praksa. V to ime mu kličemo: Na mnoga leta!
— Mednarodni kongres srednješolskih profesorjev se vrši letos v Varšavi od 27.—30. avgusta s sledečim sporedom: Glavna tema, ki je bila že lani določena na kongresu v Pragi, bo
I miški družbi Jadran in Triglav, Orjuna in njena krakovsko-trnovska podružnica. Bodi jim zato najdostoineša zahvala! S čestitkami in darovi so me ob-suli poleg mnogih meščanov rojaki Sentpeterčani in trnovski župljanL Živeli! Ker mi ni moči nebroju voščil, prispevših od blizu in daleč, brzojavno in pismeno v vezani in nevezani besedi, odgovoriti posamezno, kličem: Najsrč- j nejša hvaia vsemi Bog, narod, država! j Zdravo, — V Koleziji, dne 28. rožnika 1924. — Ivan Vrhovnik.
— 10 letnica sarajevskega  atentata v
foćoin   10 letnice sarajevskega atentata na Franca Ferdinanda In njegovo soprogo se spominjajo vsi češki listi tega j važnega dogodka, ki je prinesel podjarm- I ljenim   avstrijskim   narodom   s   e vej Uni končnimi  posledicami   zazeljeno   svobodo, j S tem zgodovinskim dnem je zvezano tudi I zborovanje čeških revolucijonarjev v Pragi. Tudi češki legijonarji slave 10 letnico postanka   prvih,  legijonarskih  vojnih,  for- j macij,    ki so jih organizirali dobrovoljci i inozemskih legij v Franciji, Rusiji in I ta- j Uji takoj prve dni svetovne vojne. Iz teh I prvih čet se je razvila pozneje  češ ko slo- j va£ka revolucijonarna vojska v Rusiji, ki \ je narastia v celo armado,   v Franciji in Italiji pa  v številne  polke.  Povodom 10-letnice svojega postanka in sarajevskega atentata so prispeli v Prago češki legijonarji, ki so se borili v Rusiji, Franciji in Italiji,  da  manifestirajo  za  svobodo čsl. naroda in da se pogovore o važnih političnih vprašanjih.    Proslava se je pričela v
Obravnavala razmerje Srednje ŠOle dO j soboto zvečer z odkritjem spomenika le-ljudske hl Visoke Šole   Razen tega SO i  gijonarskemu   organizatorju   Jifi Kleran-
določena še sledeča vprašanja: pokol- ! di- M * bil v Rusiji tajnik češkoslovaške-
nina srednješolskih profesorjev pri raz- \ Učnih narodih, reforma srednje šole, šbla in družina, mednarodna korespon- j denca dijakov, savez intelektualnih delavcev, kodifikacija srednješolskih zakonov in končno dijaški krožki rdečega
ga narodnega sveta ter glavni vodja legijonarskih organizacij v Rusiji. Včeraj so korakale strnjene legijonarske vrste po praških ulicah na trg pred staro posveto-j valnico, kjer je bil prečitan svečani mani-; fest. Nato so odšli legijonarji na praški grad, da se poklonijo prezidentu Masarv-
križa, Po končanem kongresu je pro- j ku, ki se je tik pred svečanostmi vrnil z jektiran izlet udeležencev v Krakov in VVieliczko.
— Klerikalno   izzivanje v Domžalah. Klerikalno gnezdo v Domžalah je proslavilo Vidovdan kot narodni in državni praznik s tem, da je razobesilo na katoliškem društvenem domu poleg slovenske trobojnice še  žalno zastavo. Tako se roga klerikalizem našemu osvobojenju! Menda ni treba še I ^~^T omenjati, za kom žaluje in kaj pomeni j žalna zastava povodom proslave osvo- : bojenja jugoslovenskega nareda. Ta ne-čuvena demonstracija proti Jugoslaviji I je tem bolj infamna, ker jo je vprizoril j klerikalizem tam, kjer je napredno pre- | bivalstvo pred kratkim postavilo spo-
Moravske. Popoldne in zvečer so bile različne legijonarske prireditve. Legijonarske proslave so se udeležili tudi zunanji gosti.
— Iz Prage. Dne 27. junija sta naredila inženjerski izpit na tukajšnji češki visoki šoli kemijsko * tehnologičnega inženjerstva naša rojaka Vladimir Rudolf, sin dr. Iv. Ru* dolfa, odvetnika v Konjicah, z izvrstnim uspehom in Ludvik Fedran iz Hudega pri Stični na Dolenjskem s prav dobrim uspe*
— Inženjerski Izpit ie napravil na češki tehniki v Pragi g. Jože Podboj iz znane narodne družine iz Ribnice. Čestitamo!
— Poroka. Na Vidovdan popoldne se je poročil znani trgovec in solastnik tvrd-ke Lavrič i Kovač, Sombor, g. Ivan L a v-
menik Nj. Vel. kralju Aleksandru I. Pre- j rič mL, iz ugledne rodbine »Kapčeve« v pričani smo, da napredni Domžalci pri prvi priložnosti primerno odgovore a to izzivanje in dokažejo, da Domžale niso gnezdo protidržavne agitacije. Proč z izdajalci, ki še vedno žalujejo za Avstrijo!
Loškem potoku z gdčno Marico K o v a-( C e v o, zavedno učiteljico istotam in se-j stro solastnika goriimenovane veietvrdke. j Iskreno čestitamo!
— Kongres vojvodinskih  mest. Vče-| raj v nedeljo 29. trn. je pričel v Pančevu kongres  vojvodinskih mest.  Kongresa se
Z univerze. Univerz i t .Ini svet ljub- j udeležujejo vsa važna vojvodinska mesta
sen* dne 27. junija t L za rektorja za ljanske univerze si je izvolil na svoji prihodnje šolsko leto gospoda rednega profesorja na tehnični fakulteti drja Karla Hinterlechnerja. Kot prorektor bo fungiral doslejšni rektor gospod redni profesor dr. Fran Kidrič.
— Na današnjo Puškinovo proslavo v dvorani Šentjakobskega gledališkega odra, Florijanska ul. 27 ob 20. zvečer opozarjamo občinstvo, da se je udeleži v največjem številu. Predava g. Uroš Žun, recitirata g. Lipah in g. Markič, poje šentjakobski oktet Vstop prost.
— Zahvala. Na pragu 70 letnice me je iznenadila veličastna serenada, ki mi ne izgine iz spomina do groba. Z neznansko silo so privreli na dan iz mno-
po svojih zastopnikih. Kongres je včeraj po službi božji imel prvo zborovanje v domu Sv. Save. Kongresu prisostvujejo tnal zastopniki vlade in zastopniki beogradske občine. Povodom otvoritve je kongres pozdravil načelnik občine Pančevo dr. Vladimir Margan.
— Medicinska Izložba u Zagrebu. TJ oktobru prigodom proslave petdeset-go-dišnjice Zbora liječnika Hrvatske, Slavonije i kongresa Jugoslavenskog lekarskog društva priredjuje zbor liječnika i medicinsku zložbu. Pozvaju se ovime aigijen-ski i medicinski zavodi, lječilišta, kupališta itd. industrije, tvrdke i zastupstva farmaceutskih preparata, medicinskih ured-jaja i sprava, nakladnici znanstvene i popularne domače medicinske literature starijeg 1 novijeg datuma I svi interesenti, koji W tom prllkom htjeli izložiti, da prijave uz oznaku površine izložbenog prostora l onoga,   Sto   namjeravaju izložiti
gih src dokazi velike ljubezni, ki me je j svoje sudjelovanje najdulje do 1. irpnja t globoko ganila. Moja slabotna beseda *- Izložbenom odboru Zbora liječnik* (na ne   more   biti   kos dolžni hvaležnosti    ruketo. Vladimira čepuliča) Zagreb, Ku-
Metodo, njenemu vodstvu, vsem ljubljanskim in šišenski podružnici in družbeni pisarni. Moja najtoplejša zahvala gre načelnicam ženskih podružnic go-Wm&£   dr, &aČMGi«i šecovL. SičevJLi kod
Uredovni sati ponedeljkom, četvrtkom i petkom od 8—9 prije podne (Kukovičeva 32). NaglaSuje se naročito, da hI izložba po mogućnosti Imala da prHtaze ! razvHak higijene i nedicfi '~ a
— Voirtve v bančni sindikat.   V Beogradu je bU včeraj občni zbor zastopnikov udruženja jugoslovenskih bank. Odboru Je predsedoval podpredsednik Pile, ravnatelj Jugoslovenske banke. V upravni oz. v nadzorstveni svet je bilo izvoljenih 10 novih članov. Med drugimi so bili izvoljeni; Ši-fcarović, dr. Bugarčič, M. Utman, V. Gjc- ] kič, M.  Alkaiaj,  MIL  čekmenskl,  dr.  Ha- , cln. Mate Bošković, Matejšič in H. Predio, i V nadzorstveni svet M. Jovanovič, Mihajlo Bokanić, Bakič in B. Aron.
— Ljubljanska    telefonska centrala. Kakor smo se informirali v dobro pouče- j nih krogih,   se bo navsezadnje   vendarle i pričelo s preureditvijo ljubljanske telefon- 1 ske centrale. Sedanja telefonska centrala 1 se  nahaja — kakor   znano — v dragem nadstropju;   nova  poštna centrala to pa poslovala r I. nadstropju, blagajniški prostori bodo pa potem v H. nadstropju. Vr-šil se Je že komisijski ogled zidevnih lokalov m bomo — post tot dlscrlmina re-rum — končno le dobili v doglednem času moderno telefonsko centralo, s katero IpO občinstvo silno ustrežen.
— Ustavljanje potniških vlakov &t. 9 In 10, Zagrebško ravnateljstvo državnin ieleznic sporoča, da se bodo oi L Julija dalje redno ustavljali potniški vlaki šf. 9 in 10 na postaji Lekenik, da bi mogli potnik vstopiti in izstopiti. Tudi potniški vlak §L 633 »e bo od 1. julija ustavljal i a postaji Podsused. Vlak St. 1» prihaja m ridba-ja iz Ledenika ob 19.09, vlak št. 10 pa ob 9.37. Vlak §L 623 prihaja in odhaja iz 1'nd-suseda ob 22.46. Vsi trije vlaki se bodo ustavljali na omenjen*h postajah manj kot eno minuto.
— Vspeh natečaja aa spomenik kralju Petru Oavobodilcu v Velikem Bečker«-ku. S. TJ. J. O. TJ. nam javlja: Jurija Je ocenila poslane načrte na sledeči način: L nagrada ni bila priznana nobenemu načrtu. 2. nagrado sta dobila Franjo KršinlČ in Milan Nedeljkovič, 3. nagrado Je prejel Peter Palavičlni. Od ostalih del so bili odkupljeni poslani načrti kiparjev Rudolfa Valdeca, Simeona Roksandiča, "Dušana Jovan o vi ca in Sretena Stojanovića, vsak a 5000 Diru Odbor za postavljanje spomenika je med temi deli izbral načrt Rudol-fs Valdeca. kateremu je poverjeno naročilo za izvršitev spomenika.
— Domžalska brezžična postaja. Delo na prostoru, ki je določen -$a h>i)5o redi o-postaj o. se bo iznova pričelo prihodnje dni. Najprvo se bo dogradila cesta, ki drži s glavne ceste na travnik, kjer ^e bo s ponosom dvigala modema prometna zgradba.
e t a ranimlvosti. Tik pri Sokolskem domu steji kraljev spomenik, ki Je prvi v Sloveniji, kar Je Dom-žalcem še posebno v čast in ponos, v doglednem času pa dobe drugo zanimivost t. j. radi o-postaj o.
— Opozorilo k prijateljskemu sestanku rojakov v Kranju 2 in 3. t m. Kdof x kakršnegakoli vzroka ne more udeležiti se* stanka oba ^ni, ali ne more napraviti izleta na Jezersko, naj pride vsaj na izlet na Šm ar j etno goro 2. t. m. popoldne. Ako se želi udeležiti tudi skupnega kosila ob 13. naj to naznani po dopisnici pripravljalnemu odboru v Kranj. — Vabljeni so vsi duševni delavci^rojaki brez razlike stanu in strank.
— Smrtna kosa. Umrla je 28. junija ob pol 8. zjutraj ga. Pavla Mullerjcva rojena Indof. Pogreb se vrsi danes 30. junija ob 17. iz Leonišča, Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. — Blag jI spomin!
— V Malem Grabnu v RnbeŽnikovem kopališču na Viču bi bila v soboto kmalu utonila luletna K. Batelino. Zabredla ie v globoko vodo m ker ni znala plavati, se ie začela potapljati, šele ko je začela kKcftti na pomoč, so prisotni skočili v vodo. Ze nezavestno deklico ie komaj rešil J. Ba-čar, ki jo je z umetnim dihanjem in drg* njenjero kmalu spravil k zavesti.
— Strašne smrti je umrl 321etni Milan Pintar iz Podsabotina. Ko je nabiral na Sa* botinu vojni materijal, je postal žrtev eks* plozije. Ves razmesarjen z raztrganimi rokami in nogami je padel med kamenje, s katerim se je valil po hribu nizdol in padel v jamo, globoko deset metrov. Iz jame so ga potegnili Se živega ali ko so ga peljali v bolnico, je med potjo umrL
— Izgubil se Je na sv. Resnjega telesa zvečer na potu bolnlca-Novi Vodmat bel damski slamnik z dolgim belim trakom Pošten najditelj se uljudno prov.i, .. i? tega odda proti nagradi na policiji.
— Kar Vi potrebujete, to le Elzafluld. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka D 27. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja. Đ-zatrg št. 238, Hrvatska.
IZ CELJA-
—c Vldovdaneka proslava v Celju se je zvržila na lep način. Mesto Je bilo odeto v državne in narodne trobojaice. Ob 9. se je vršila v župni cerkvi sv. Dvnijela slovesna zadušnica, kateri so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, vojaštvo ter mnogo občinstva. Ob 10. Je bil pravoslavni paraštos v veilkl dxorani Narodnega doma, katerega je opravil pravoslavni svečenik dr. Peric in mu Je p. *£o-stvovalo mnogo občinstva. Vo parastosu je Imel lep govor o pomenu proslave Vidovega dne mestni župan dr. rirašovec Istotako se Je ob 10. vrš'la služba boija v evangeljski cerkvi. Zvečer je !me'o vojaštvo obhod po mestu. Trgovine so t>Ae zaprte, delo je počivalo v vsen obratih in delavnicah.
—c Prvi koncert smo imeli letos v nedeljo od 11.—12. ure dopoldne v me^taem vrta. Priredila ga je železničarska godba.
—c Volitve župana v občini Celje-oko-lica so se vršile v nedeljo dopoldne. Klerikalci so se zvezali z nemškutarji, s katerih pomočjo Je bil Izvoljen županom okoliške občine Celje klerikalec Ivan Gllnaek. posestnik na Zgornji Hudlnjl. Dobil je 12 klerikalnih in 4 nemškutarske glasove, do-čim so odborniki Gospodarske stranke ter socijalisti obeh grup oddal! pri tretjem glasovanju prazne glasovnice. Volitev podžupana in svetovalcev Be nI Izvršila, ker se Je razbila po krivdi klerikalcev. Vrši se ista ponovno nrinodnje nedeljo. Klerikalk
ee je   pri   svetova Is kih   volitvah postalo
srnm svoje zveze s nemškutarji. vendar pa bodo juho, katero so si s tem skuhali, morali sami p c* robati.
12 MARIBORA.
—m Vidovdantks proslava. Mesto Je bflo odičeno a večjim številom zastav. Dopoldne v stolnici pontffikaina masa ■ rekvijem sa preminule domovinske borce. K tej cerkveni slovesnosti J« veUkl Zupan dr. PirkmaJer povabil ts« preda, tajnik« civilnih In vojaških oblasti. Napovedana tn pričakovana vojaška parada je U os taki. Ob 11. dop. se je vršilo v dvoianl Narodnega doma predavanje briandirja polk. Ni-kolica o osvobodilnih bojih na Koso vem, avečer v restavraciji istotam družabni večer častniškega zbora,
—m Narodno gledališče. V četrtek in petek je bila zaključena predstava opere »Carmen« ki Je* slasti sijajno saključUa v I<etek je bila aakljuena predstava opere rešili svoje vloge. Posebno raspoložena je bila ga M It ro viceva, gdč. Vladini Irova in g. Govorov. Gdč. Vladimirov! bo ploskali na odprtem odru. Pri vsakem dejanju so morali solisti ponovno na oder, pa čudi neumorni g ravnatelj M i tro vid. Dobil Je lep venec, solisti pa mnogo šopkov. Z nenavadno sijajnim vspehom se je »Carmen« pričela in tudi zaključila.
Turistika in sport.
MARIBORSKI    RAP1D   V LJUBLJANI. RAPtO  t   ILIRIJA  3:S C1:0>. (Prvi da O
Mariborski »Rapid« je gostoval včeraj in soboto proti ljubljanski Iliriji. Rapid nas je faktično presenetil. Moštvo je pokazalo od svojega zadnjega nastopa ne-
r verjetno velik napredek ter je dan-is za Ilirijo brez dvoma najmočnejše v Slove niji. Rapid je še b svojimi zadnjimi na stopi proti S. K. Mariboru, S. K. Jadrana itd-, v katerih Je zmagal s visokim rezu! tati, pokazal svojo dobro formo, ki Jo k ohranil tudi pri svojih obeh v Ljubljani absolviranih tekmah. Mariborčani so na stopili v soboto v sledeči postavi: Pelko Barlovič, Kurzmann-Pernar III., Baum-gartner, Klipstadter Turlna. Ldsehntg II., Pernar IL, Tergletz in Losehnig IV.
Illrlj* v soboto: Mlklavčič I.-Beltram. Miklavčič lL-Hus, Zupančič Gabe In Lado-
; Petalek L, Oman, Učak, DoberleL Zupančič Janez.
Duša mariborskega moStva je famozni i branilec Barlovič-igralec, ki razpolaga k [ Izredno tehniko m taktiko in poleg tega ga odlikuje dolg osvobodilni udarec. Barlovič je razčistil najkritlčnejše situacije in je udušll vsako akcijo llirijanskega na-• pada 5e v kal L Dobro mu je sekundira! 1 njegov partner Knrzman. Krllska vrsta je delovala neumorno hi požrtvovalno. V napadu ima Rapid talentirane igralce, pred . vsem Je izrazit Losehnlg v desni zvez;. , Kar se tiče kombinacije je Rapid v kobc-to Ilirijo daleko prekašal in bi zaslužil s svojo igro upravičeno zmago. Ilirija Je od ierala v soboto svojo najslabšo tekmo v letošnji sesonL Celo moštvo je Igralo ner vozno in raztrgano. Najslabši del je tvori la obramba, kjer Je bil Mlklavčič IL i zre d. no Slab. Halves linija % izjemo Husa je bila pod povprečno formo. Hns Je momen ta no v visoki formi in je oba dneva naj boljai krilec Forvraa-dova leva stran s Pevalekom na čelu je bila boljša od desne Trio ni pokazal niti ene smiselne kombi naeijske poteze. Podajanje žoge je bilo netočno, start m stoping slab. V strelja nju na goal je vladala velika nesigurnosL Sobotna tekma Je bila nezanimiva. Mariborčani sc bili v prvem polčasu in v pričet ku drugega v premoči in so vodili Se z 2:1. Sele nato se je povspela Ilirija, in Je dosegla po Omanu Izenačenje ter po diktirani enajstmetrovki vodstvo. Rapid je Izravnal po Loschnlgu. Prvi goal za Ilirijo je zabil Doberlet, za goste leva spojka: ostala dva Loschnig. Sodil je g. Vodišek zelo objektivno.
ILIRIJA : RAPID StO <1:0). (DrugI dan.) Včerajšnja tekma Je bila dokaj zanimivejša in le škoda, da Je de* pokvaril njen potek. Obe moštvi sta nastopili v spremenjeni postavi; Ilirija s Pammer-Jem, Vldmajerjem, PogaČarjem tn Breg^r-jem. Rapid z izmeno Pernarja UL po Per-narju L
Ilirija nas tudi včeraj ul popolnoma zadovoljila, igrala pa je pod, Pamm' rvina vodstvom precej boljše in je dosegla, k*r Je iz rezultata razvidno, lepo zmago. Loj pa je bil trd in zmaga izvojevaaa z r.bj-večjim naporom. V prvem polčasu Je Ilirija popolnoma prevladovala, kar je zasluga neumorne krilske vrste. Rapid se je vrgel na žilavo obrambo in ozdržal je vse silovite napade skoraj do konca polčasa, št. le tik pred tega zaključkom je usp-do Omanu po lepi kombinaciji VldmaJer-Pammcr. Oman, doseči vodstvo. Del drugega po'Ca« sa so Še tudi dominirali zaleno-beli in dosegli po Pammerju Še dva goal a. Tretjega Je po nesreči zakrivil, oziroma pospešil sam vratar. Sele po padcu tretjega goala se Je Rapid oprostil trdega oklepa u prešel v protinapad. Vrata Ilirije *o bila večkrat resno ogrožena, le pri streljanju so imeli Rapidovcl smolo. Časten goal bi vse. kakor zaslužili. Konec igre je bil popolnoma v njih rokah.
Tekma kot že rečeno je bila precej na viSlnL Igralo se je obojestransko v ostrem tempu, mestoma unfair. Od Mariborčanov so ugajali predvsem Barlovič, vratar Pel. ko in srednji krilec Pri Iliriji Je zadovoljevala krilska vrsta m obramba, napad ja igral neodločno in nekateri Igralci so pokazali popolno nezmožnost ? streljanju. Proti koncu Je moštvo popolnoma r opustilo in Gabe je le sta tiral. Sicor je dal us sebe vse.
Sodil je g. Betetto nepristransko m zadovoljivo. Obisk oba dni pičel In bi tekmi zaslužili boljši pose t. Naša puolVa še vedno omalovažuje manjše klube In *e zlasti opažati, da domačih tekem gros Športne pubUkt- salon ne goaefa.
štev. 147.
»SLOVENSKI  NAROD«  dne 1. julija 1924.
.Stran 5
Gledališko pismo z Dunaja.
24. junija 1924.
Poročal sem že na kratko o gostovanju feške opere lz O lom u ca v tukajšnjem Metropol rheatru, ali pomen in važnost tega gostovanja je tako velik, znači tako znamenito zmago češke glasbene umetnosti v pohodu po kulturnem svetu, da moram nekaj več povedati o tem dogodku tudi naši slovenski javnosti.
V boljše umevanje in primerjanje moram pa zopet omeniti prvi dohod češke opere na Dunaj 1. 1892. o priliki mednarodne glasbene in gledališke razstave (in ne ob jubilejni raz stavi 1. 1898., kakor sem pomotoma zapisal — bil sem tukaj tudi 1. 1892.), ko je nastopal (slučajno tudi v Pratru!) ravnatelj Subrt s svojo opero .Narodniho divadla* iz Prage. V početku junija 1892. so torej umetniki iz Prage prvikrat peli na Dunaju „Prodano nevesto" (štirikrat!), dalje Dimitrije, Ndmluvv Pelopovv in Dalibora (dvakrat!).
Radi razstave so bili na Dunaju zastopniki vseh narodov, ki so bili torej priče o zmagoslavnem nastopu češke glasbe v prvem glasbenem središču Evrope, In vsi listi so laskavo, navdušeno pisali o Smetani in o praški operi. Dvorna opera si je takoj pridobila znamenitega basista Heša (ki je pel K e cal a), .Prodana" je prišla v stalen repertoar dvome opere in s tem so bila na stežaj odprta vrata češki glasbeni umetnosti po kulturnem svetu.
Od takrat smo doživeli šele letos nov poskus, ko je češka opera iz bližnje Bratislave nastopila v Volksoperi s — .Prodano". Vspeh je bil lep. — Ali vsa pričakovanja je nadkri-lila opera iz Olomuca pod spremim vodstvom pogumnega ravnatelja Antonina Drašlerja, ki je sinoči zaključila svoje zmagoslavno gostovanje; namesto nameravanih 8 dni in še to v strahu za moralni in gmotni vspeh, je bila tu 30 dni, v katerih je dala — 37 predstav.
Prvi poskus daljšega gostovanja se je torej sijajno posrečil, dasi je našla češka umetnost jako neprimerno zatočišče v bolj primitivnem gledališču .Metropol" daleč tam zunaj v šumnem praterskem ovzdušju, ki je vedno jednako, pa naj se je že imenovalo .Venedig in Wien* ali .Kaiscrpark" ali zdaj .Bunte Stadf.
Tukajšnja Češka manjšina je bila nervozna v pričakovanju, kaj bo s tem le .Provinzthe-atrom" v evropskem glasbenem središču, kjer je kritika jako ostra, dasi — pravična. Takoj v prvih dneh je rastel ponos dunajskih Cehov, a med Nemci se je pojavljalo rastoče zanimanje in končno občudovanje. Vsi znani kritiki-strokovnjaki so priobčevali v vseh tukajšnjih dnevnikih obsežne ocene predstav, glasbe same in tudi zanimivih, originalnih dejanj (li-bretto). — Po 8 dneh, ki so bili določeni za gostovanje, je začelo zanimanje napeto rasti, da so Olomučarje radi podaljšali, pa zopet podaljšali in končali šele včeraj; sedemkrat so dali kar po dve predstavi na dan: popoldne ob 3. in zvečer ob 8.
Poleg že objavljenih oper so dodali še: Dvofakovo .Čert a Kača" (Vrag in Katra -Teufelskathe) in Kovarovicove „Ps ogla vce*. — Dunajska kritika se je bavila posebno mnogo s komično opero .Vrag in Katra", ki se odlikuje med vsemi šaljivimi operami po svoji mikavni narodni vsebini In duhovito razplete-ni glasbi.
Zašel bi predaleč, ako bi se hotel pobliže baviti s posamičnimi predstavami in — umetniki ; zato rečem le na sploh: da je bila sicer stroga dunajska kritika zadovoljna, a nekateri solisti so nara vnost imponovali. .Volksoper" si je zagotovila .basi s tu nesly chanć moh utnosti Novaka", a ravnatelj Drašar ima baje že v žepu mnogo ugodnejšo pogodbo z nekim velikim gledališčem za — prihodnje enomesečno gostovanje. — Taka zmaga na Dunaju odpira vrata nadaljnim zmagum drugod po svetu. Vsa čast g. Drašarju in njegovim pevcem!
*   ★ ★
Operni pevec František Broulik (rojen 1853.) je bil po dovršeni srednji šoli učenec slovečega tenorista Lukesa; obenem je bil v službi odvetnika dr. Linharta, takrat merodaj-nega glasbenega kritika v Pragi". — Broulik je bil angažovan v .Narodnem divadlu", od tam je prešel kot prvi tenor v LIpsko, 1. 1881. na dunajsko opero, 1. 1884. pa je postal član kraljevske opere v Budimpešti. L. 1902. je šel .v pokoj", ali ker ni hotel sprejeti ogrskega državljanstva, ni dobil pokojnine. Preselil se je na Dunaj, v mnenju, da bo mogel živeti od obresti svojih prihrankov. Ali vse svoje imetje je imel v avstrijskih rentah, ki so po vojni izgubile vso vrednost — Da more živeti, je sprejel službo pogodbenega uradnika na tukajšnjem češkem generalnem konzulatu.
Gostovanje olomuške opere v zadnjem mesecu je Broulika silno veselilo ; obudilo mu je vse lepe in težke spomine Iz mlnolih časov, posebno pa na Smetano in Dvoraka. — Naj omenim nekaj zanimivega o Dvorakn, kar je Broulik sam doživel.
V letih 70tih je sedel Dvorak poleg Vadiva Novome ga v orkestru .Narodniho divadla* za — pultom viole. Nekega dne je prišel Dvorak žarečih oči v pisarno dr. Linharta, U mu je izročil v oceno rokopis — .Slovanskih »lesov". (Broulik je bil navzoč). A Linhart je uničil Dvorska z besedami: „co vlastne tim tretkem (otročarijo) chcete?"
Dvorak je začel obu pava ti nad svojim glasbenim talentom, — In hotel je biti gotov sam s seboj: šel je na Dunaj k — Brthmsu. Tega gospodinja je sprejela rokopis .Slovanskih blesov" in mu rekla, da Brahms nima časa, naj se torej Dvorak vrne drugo jutro. — Brahms je že takrat trpel na srčni hibi, in ker ponoči ni mogel spati, se je spomnil na Dvo-fakov rokopis; začel Je igrati in |a igtai do
jutra, nI se mogel dovolj nasititi te krasne skladbe. Ko je prišel Dvorak, mu je Brahms dejal: .Vi hočete sodbo o svoji sposobnosti od mene? Saj ste sam večji duh nego sem jaz!" — In takoj je Brahms napisal svojemu založniku Si mro ck u v Upskem toplo priporočilo, na kar je ta za visoko ceno kupil vse do takrat Izvršene Dvorakove skladbe. — Tako je postal Simrock založnik vseh Dvo-rakovih neumrljivih del. — Dvorak je postal »ein gemachter Mann" in je seveda takoj zapustil svoj pult v .N. d.-, kjer pa je še dolgo ostal Novotny.
Broulik je zaklical umetnikom iz Olomuca presrčni: ,Na shledanou!" — In to se tudi zgodi. Olomuška opera je zapustila na D. sto-tisoče občudovalcev, ki ji kličejo: .Na svidenje!"
*   * *
.Volksoper" — kjer poje naš dr. Adrian
in pride tje Novak iz Olomuca — priredi v
prihodnjem dneh ciklus klasiikih komičnih oper. — .Prodana nevesta*, to eminentno češko operno delo, ne spada prav v družbo .Marthe', .Fra Dlavolo", .Vesele žene wtnd-sorske* itd., zato je .Ljudska opera" priredila nemško predstavo ,Die verkaufte Braut* posebej že 17. L m. Vspeh je bU popoln. — Ali čuditi se moramo, da .Volksoper" ni spejela v nameravani ciklus Smetanove .Dve vdovi-, katero je tudi stroga nemška kritika postavila v prvo vrsto — klaslških komičnih oper. — Novi ravnatelj .Volksopere« dr. Stledrv (zanimivo je, da je na tej operi engažovanih pet doktorjev, ki so dali prednost temu poklicu!) je šele malo časa na tem mestu, kaže izredno spretnost in velikopoteznost, zato upam, da nam poda v popolni nemški opremi tudi — .Dve vdovi*.
A. O.
Gospodarstvo.
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLAČEVALCEV V m. ČETRTLETJU 1924.
(Opozoritev trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I. Hišna najmarina.
Za odmero hišne najmarine za 1. 1924 in za I. 1925 v krajih, v katerih so hišni naj marini zavezana vsa poslopja, torej tudi poslopja, k! niso oddana v najem, in za L 1924. v ostalih krajih, so hišni posestniki dolžni vložiti napovedi v donosu hišne na-jemščine pri pristojnem davčnem oblastvu do konca meseca avgusta t. L Izpremernbe, ki nastanejo glede višine hišne najemščine Izza vložrtve napovedi do konca L 1923., se morajo davčnemu oblastvu naznaniti.
Hišni posestniki, ki ne bi pravilno in točno prijavili hišne najemnine, izgube razen tega, da jih zadenejo kazenskle posledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one, ki so jo prijavili davčnemu oblastvu.
Ako ne predloži hišni posestnik napovedi o najemnini v določenem roku in ako se tudi na ponovni p« ziv ne odzove v treh dneh, se kaznule v denarju do 100 Din. — Ako se pa tudi v nadaljnjih 8 dneh ne odzove pozivu, odpošlje davčno obiastvo na lice mesta uradnega odposlanca, ki sestavi napoved proti povrnitvi efektivnih stroškov, odobrenih po stroškovniku.
Hišni posestniki, katerih v najem dara poslopja nimajo več nego 7 stanovanjskih prostorov, so uprav'.ćeni ustno napovedati hišno najemnino pri Županstvu, ki zbira take podatke v tabelarnih zapisnikih.
IL Posebna pridobnina. Za vložitev napo vel: za !. 1923 poteče zadnji rok dne 1. julija 1924 Podjetja, ki še nimajo odobienih računskih zaključkov za preteklo poslovno dobo in torej napovedi še ne morejo predložiti, naj si takoj izpo-slujeio podaljšanje roka.
IIL Davek na poslovni promet. Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa, so dolžni odpremiti davek za II. četrtletje 1923. do 30. julija 1923 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebe opo-zore na svojo dolžnost aH s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z za-pretilora uradne ocene ter rednostnih glob.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi • pravico pritožbe.
IV. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. avgusta 1924. dosp0 v plačilo vsi direktni davki za III. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. avgustu 1924 prisilno izterjavati in zaračunavati poleg 6 % zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posebni roki, ki so razvidni fz plačilnih nalogov.
V. Razgrnitev predpisnih
izkazov. O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v preteklem četrtletju, bodo razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca julija t L, kolikor niso davčni zavezanci na razgrnitev Izven tega roka že bili opozorjeni individualno ali z javnimi razglasi.
O predpisu dohodnine se davčni obvezane! potom občine obveste s posebnimi obvestili, katera nadomeščajo predpisne izkaze, ki so se do sedaj razgrinjali pri občinah.
VI.   Dospelost nekaterih perijodičnih taks.
a) Od kuponov ali dividende kakor tudi od tantijem se plačuje 1% taksa v 15 dneh po odobritvi bilance (tarifna postavka 10. pripomba 5).
b) Do dne 15. julija t L morajo delniške družbe (denarni zavodi) predložiti davčnemu oblastvu ali finančni upravi sezna-mok otvorjenih ali tekočih računov v minulem polletju ter za vsak račun prilepiti takso po 20 Din na seznamek (tar. post. 37).
c) Od dopolnilne prenosne takse v letnem znesku nad 500 Din je plačati drugi obrok od 1. do vštetega 15. julija t L Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roktu. plača poleg redne takse 6% obresti in kot kazen še dvakratni znesek nepoložene takse. (tar. post 12. pripomba 12. odst. I., št 1. in 3.)
č) Dne 31. julija t L ie plačati takso za pravico, da se točijo pijače, za II. polletje 1924. Če se ta taksa ne plača pravočasno, je kazen trikratni znesek redne takse poleg plačila redne takse. Če točilec ne plača redne takse niti v 30 dneh do dne, ko bi jo bilo moral plačati, se mu odvzame pravica do točenja pijač.
★   ★ *
—11 Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 27. junija ti. se je pripeljalo 135 svinj, 3 koze in 3 kozliče, skupaj 141 komadov. Cene so bile sledeče: 5 —7 tednov stari kom. Din 150—225, 7—9 tednov 275—350 (250—300), 3—4 mesece 625—700, 5—7 mesecev 750—950, 8—10 mesecev 1050—1200, 1 leto 1500—1750, 1 kg žive teže Din 15—17.50, 1 kg mrtve teže 20—23.75, koze komad 300—350, kozllči komad Din 300. Tokrat je bilo toliko kupcev, da so se prodali vsi komadi.
—* Industrijskoobrtna razstava in občinski svet. V zadnji občinski seji je prišlo v razpravo tudi vpraganje prireditve industrijsko obrtne razstave. Zupan je razstavo priporočal. Sklenilo se je, da občina odboru odstopi prostore v Soli, glede vporabe vrta pa naj se odbor sam dogovori z upravo Dijaškega doma.
—g Dobeva mesa. Pri intendanturi Drav* ske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 2. julija t. 1. direktna pogodba za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Dobava moke. Pri odeljenju za mornarico v Zemunu se bo sklenila dne 3. julija t. 1. direktna pogodba za dobavo de« setih vagonov pšenične moke tipa »6« no* vosadske borze. Predmetni oglas z natanč* nejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Doba\*a mila. Pri odeljenju za mor* narico v Zemunu se bo vršila dne 18. julija t. 1. druga ofertalna licitacija glede dobave dveh vagonov mila. Predmetni oglas z na* tančnejšimi podatki je v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesen* tom na vpogled.
—g Dobava jekla. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno lici* taci jo na dan 8. julija 1924 za dobavo 19.000 kilogramov peresnega jekla. Pogoji se naha* j a jo na vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Go* sposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
To in ono.
Nosita
samo
„ BERSON
gaml pete ta potplte. D.Jo e,astiC«o
faoio, so cenejše in obdržijo Ves« m čevlje trajne.
FANTOMAS.
Tako se imenuje svetovnoznani roman, k! šteje 32 zvezkov, katerih vsaki ima 16 tisoč vrstic. Spisala sta ga francosko umrli Pierre Souvestre in Marcel Allain. Fanto-mas pa ni edino delo g. Allaina, ki lahko dokaže, da je v svojem življenju napisal Že nad 49 milijonov vrstic. Sicer je pa skromen možak in se s tem ni še nikdar hotel pobahati. Majhen je in suh, ima odločne poteze in se prav veselo smeje. Živi v Parizu ali njega okolici, rad vesla, je navdušen za brezžičnost in zbira stare risbe. Nikakor ne diši po črnilu... Tako nam ga je opisal neki časnikar.
Prvi uspeh imenovanih dveh pisateljev je bil veliki pustolovski roman Le Rour, ki ga je »L' Auto« priobčil L 1910. Postala sta na mah slavna in znani pariški knji-gar Favard Ju je nekega dne poklical k sebL Hotel je od njiju roman v petih zvezkih. Napravila sta tri načrte, a nobenega ni sprejel. Sele s četrtim se je zadovoljil. Treba je bilo samo Še najti primeren, zelo privlačen naslov. Souvestre je predlagal Fantome, toda nemi e na koncu ni dajal besedi dovolj glasu, Allarn se Je odločil za Fantomus, a knjigar Fayard je slabo pisano besedo čital Fantomas.
—Izborno! je vzkliknil. Kar se tiče platnic in plakata, imam že vse potrebno.
Pokazal jima je risbo neznanega risarja, ki je bila napravljena za Pilules Pink. Predstavljala je maskiranega gospoda v fraku, ki se dviga na obzorju in meče na Pariz, ležeč pod njegovimi nogami, škat-lje tega zdravila.
—Nadomestili bomo Škaltje z bodalom, je dejal ženijalni knjigar.
Sedaj sta se oba pisatelja spravila na delo. Zaporedoma sta narekovala petim stenografom vsak po štiri ure na dan.
Stenograme sta nato dala prepisati na stroj, poglavje za poglavjem po natančnem načrtu. Po tej metodi sta delala vsak deset ur na dan in sestavila prvi del v desetih dneh. Pozneje sta pa hotela vmes tudi potovati in ker nista hotela prekiniti svojega dela, sta si kupila vsak svoj parlo-graf in narekovala vanj vsako jutro. Tako sta imela kmalu 50 valjev in jih pošiljala stenografom.
Prve knjige Fantomasa so bile tiskane v 600.000 izvodih. Avtorja pa sta začela dobivati nebroj čudnih pisem od norcev, zasledovanih, od občudovalcev, pisma hvaležnosti in sovraštva, tehnične nasvete prvovrstnih vlomilcev in morilcev ali policijski inšpektorjev, kritike iz pravnega stališča itd.
Fantomas je bil preveden v angleščino, nemščino, italijanščino, španščino, portugalščino, inozemščino, na turško, rusko, švedsko, romunsko, japonsko...
ŠTIRI SMRTNE OBSODBE.
V času od 20. do 24. tm. so bile izrečene štiri smrtne obsodbe. Dne 20. tm. se je vršila pred banjaluškim okrožnim sodiščem razprava zavratnega umora trgovca in posestnika Milana Rakiča iz Martin-ca, okraj Prnjavor. Žuna je čakal Rakica dne 23. februarja na cesti in izpalil na njega štiri strele. Rakič je bil takoj mrtev. Žuna, katerega pripovedovanje je bila žalostna povest, o seijaškem življenju, je moral prestati vse gorje ubogega seljaka. Petnajst let je obdeloval neko zemljišče in si postavil svoj dom, dokler ni prišel lepega dne Mlan RakiČ in ga kot lastnik zemljišča pognal z doma in prodal zemljo...
Senat je obsodil Zuna na smrt na ve-šalih. Zagovornik 2une je vložil ničnostno pritožbo.
V Mostarju sta bili 23. tm. izrečeni dve smrtni obsodbi. Na smrt na vešalih sta bila obsojena Stevo Bijelič in Gjuro Pavlovič, ki sta umorila zakonsko dvojico Kisina. Oba sta vložila ničnostno pritožbo. Po razglasitvi obsodbe se je Bijelič cinično nasmejal, dočim jc Pavlovič pobledel in zadrhtel.
Pred beogradsko poroto se je vršilo zasliševanje enajstorice kosmajskib razbojnikov. Na obtožni klopi so sedali Mladen Vasic, Radojica in Tihomir Mladono-viČ, Aleksa Brkič, Slavo Majstorovič, An, drej Jovičič, Radivoj in Draginja Slavko-Vić, Zivko Ranković, Stanislav in Draginja Majstorovič, vsi obtoženi tatvine in ropov ter enega uboja. Obsojeni so bili Radivoj Slavkovič na 20 let ječe, Mladen Slavkovič na 18 let ječe, Živko Rankovič na 10 let in Peter Pantič, ki je kupil nekaj ukradenih predmetov na 10 dni zapora ter izgubo državljanske časti. Mladen VasiČ je bil obsojen na smrt na vešalih, ostali obtoženci pa so bili oproščeni.
SENZACIJONALEN PROCES V PARIZU.
Na obtožni klopi pariškega sodišča sedi znana osebnost, grofica Tessancourt in poleg nje mlad Rus po imenu David Mesner, ki je v tem zagonetnem procesu sokrivec in — tožilec
Grofica Tessacourt ie 50letna monden-ka, v vseh pariških nočnih lokalih znana kot bogata, velikodušna aristokratinja, ki se rada zabava v veseli družbi in vedno išče ljubavne pustolovščine z mladimi možmi. V nekem baru se je grofica Tessancourt, ki je navzlic svojim petim križem virtuozinja v modernih plesih — seznanila z ruskim emigrantom Davidom Mesnerjem, ki je bil v lokalu nameščen kot plesalec. Nekega lepega dne pa je Rus brez sledu izginil in ves trud madame Tessancourt, da bi ga našla, je ostal brezuspešen.
Nekaj tednov kasneje se je pojavil v Erotičnem stanovanju neki neznanec s črno brado, ki se je predstavil kot kriminalni uradnik pariškega varnostnega urada. Ima nalog, je razlagal presenečeni grofici, da stanovanje preišče. k<w ob^toia
sum, da je grofica zaščitnica neke tatinska tolpe.
Grofici se Je zdelo obnašanje detektiva sumljivo. Poklicala je stražnika, ki jo dozdevnega kriminalnega uradnika pozval, da se legitimira. Sedaj se je ugotovilo, da nepravi detektiv ni bil nihče drugi kakor Rus David Mesner. Kaj je hotel pravzaprav s hišno preiskavo, se ni dalo ugotoviti. A lije hotel grofico okrasti, ali pa ga je nagnala ljubosumnost da je vdrl kot detektiv v njeno stanovanje?
Pri svojem zaslišanju je Mesner presenetil oblasti z izjavo, da je grofica Tessancourt najnevarnejša pariška tatica. Obiskovala je najelegantnejše lokale m gledališča, predvsem opero, da je lahko kradli dragocene kožuhe in nakite. Tekom preiskave je sodišče zahtevalo od Rusa, da poda točnejša pojasnila o navedenih tatvinah grofice Tessancourt. Mesner je zagotavljaj da je njegova izpoved resnična. Podrobnosti ne more navesti, ker je že več let strasten kokainlst in vsled uživanja omamljenih sredstev trpi na spominu. Grofica je izjavila, da je Mesner jeva obtožba samo plod maščevanja zavrnjenega ljubimca.
Madame Tessancourt Je bila oproščena. Po razglasitvi obsodbe je padel Mesner v nezavest, med tem ko Je grofica ponosnih korakov odšla iz dvorane.
Kratkočasnice.
* Učitelj: »No, malčki, ker se Je šolsko leto končalo vam želim, da lepo preživite počitnice in pridete jeseni pametnejši v Šolo kot ste zdaj!k — Učenci: »Hvala, hvala, enako!«
* »Tvoj mož se pritožuje, da mu nit! gumbov nikoli ne prišiješ!< — »Ah, veš kaj, bi že, pa nimamo šivalnega stroja!«
* Imeniten soprogi — »Moj mož so giblje vedno v najvišjih krogih. — »Seveda, ker je dvorni lakaj!*
* Sporazum. — »Ali je res, da se je pesnik Namišljen s svojo ženo zopet sprijaznil? < — »Res! Kar on zloži, čita ona; kar pa ona skuha, je on.*;
* Mati pride v sobo In vidi Tončka, ki leži pod stolom in kriči. Dvigne ga, mi da košček čokolade in odide. -»Veš kaj, Tonček, jutri se vležem pa jaz pod stol,« pravi Anica, »pojutrišnjem pa prideš spet ti na vrsto.«
* Priznanje: Stric: »No, Mirko, kaj sta pač tvoja mama in papa rekla, da sem] se jaz, stari osel, še enkrat oženil? — Nečak (prisrčno): »Da, striček, prav tako sta
rekla.«
* Poznavalec ljudi. »To je pravi rxH rec.« — >Oh, papa, ali ne veš, da ie prav.* kar prosil za mojo roko.« — Res? pa še praviš, da ne poznam ljudi«
* Nesporazumljenje. Učitelj (na koncu\ pridige): »Tako ne gre več naprej, Vera! Danes popoldne si dovolim, da obišce-m na domu Vašo gospo mamo in s a ž njo pogo- j v orim! — Vera (zardela): »Oh, gospodi doktor, res? To bi bila naravnost nebe-: ško!«
— Nagajivo.  »Učenih"  ženski moi moŽ ne ljubi posebno.* — »To sem si pri' tvoji poroki tudi mislila.«
• v
* Mefuzaiem v letalu. Naj stare jš člo* vek, ki se je dosedaj vozil v letalu, je gla* som poročil londonskih listov 1081etni Har* ry Moore, ki je istočasno tudi najstarejši mornar na svetu. Moderni Metuzalem, ki je bil rojen leta 1816 v Kingstonu na Jamaiki, živi sedaj v Melbournu v Avstraliji in praznoval je svoj 108. rojstni dan z dogodkom, ki je bil njegova srčna želja; z letalom se jo peljal na daljši polet. Starec se je veselo krohotal, ko so mu prinesli usnjeno čepico in mu nadeli letalska očala. Priročno se je vspel na letalo in se komoda no vsedel na sedež. Par minu kasneje jc žc plovel nad Melbournom. »Vsak dan bi se vozil, tako se mi jc dopadlo,« jc rekel po vožnji. Značilno pa je, da se starec avto* mobilov boji.
• Toča ubila okoli 100.000 piščet. Jajca so eno najvažnejših izvoznih pridelkov Rusije in znaten del ruskega eksporta obstoji v jacih. ki se v glavnem Izvažajo v Anglijo. V gubernijah Smolensk in Jaroslav se morda nahaja največ perutnine na svetu. Pred kratkim pa je zadela obe guberniji strahovita katastrofa. Padala je toča, debela kot golobja jajca in sicer dve poln! url. Pri tem je bilo obitih nad 100.000 piščet. kar bo seveda neugodno vplivalo na izvoz jajc iz Rusijo.
* Smrten skok z letala. Na letališču v Lipskem se je prigodila tc dni smrtna ne* sreča. Artistinja Roza Schindler je skočila iz višine 200 m iz letala s padalom. Padalo pa se ni odprlo in artistinja je obležala mrtva.
• Vsiljiv gost. Nekdo je rad obiskoval svoje prijatelje, pa je imel to Čudno sla-bost, da ga je bilo silno težavno odsloviti iz hiSe, kamor je bil zašel. S svojim obi^ skom je nekoč počastil tudi bivSega sošolca. Ta se je brž naveličal njegove družbe, pa ni vedel, kako bi mu pojasnil, da zdaj »lahko« gre. Stopil je k oknu in opazoval nebo. »Oblaki se grmadijo«, je rekel, »deževalo bo.«   Njegov gost je odvr» nil: »če se k nevihti pripravlja, pa res Je ne morem iti:    saj me lahko med potjo ujame dež.« Nesrečni gostitelj, ki se mu je bil načrt docela ponesrečil, si je &e en krat ubijal glavo in napravil drug načrt Znova je stopil k oknu in motril nebo. »No nebo se je zjasnilo, zdaj upam«, je prista. vil, »da ne bo deževalo«,   čudovito mirnr je gost odgovoril: »No, če ne bo deževalo se mi pa še ne mudi. Rad še nekoliko po soaim, č> <* ie nrtietuo.
stran 6.
»SLOVCNSK 1  NAROD«  dne 1. j*B|a
štev. 147.
Kamel Mak«g£yusltfc
Živijeoski aaveiičanci.
Šimen Hrust si je oblekel neke ^trste obleko, podobno odbijača, stisnil v žep velikanski revolver, prižgal smod-3io in stopil na ulico. Zdelo se nra je, •da ga gledajo vsi mimoidoči z tajinst-vtsiimi obrazi in se mu umikajo z groza Veter je žvižgal zdaj v visoki intonaciji, in se spet neumno režal, kajti se m« je posrečilo ugasniti ulično sve-tflfco. Dežek je padal kot skozi sanje, V tem ćasu v Bzprehaiališčn? dež plju-tiajhuješm blatu, kajti je prišel do jako Snodrega zaključka, da človeku, ki gre y smrt, m treba paziti na gamaše. m je zavil v samotno izprehajališče, kjer se je odiočS skončati svoje življenje, polno trpljenja, barv, palet, terpentina in solz. Da! Počil se bo na tisti klopi, kjer je nedavno obljubil rdečelasi Felici večno ljubezen, večerjo in pripravo za čiščenje nohtov. Naj si misli nora baba, da se je radi nje. Kajti je jako dobro, če pusti človek na tem svetu vsaj eno hvaležno srce.
»Kajti me bo hišnik takointako prekinjal!« je pomislil.
In je veter nad njim zahreščal, ko je stcpil v izprehajalisče in mu pljunil v obraz dež z bližnje breze. In se je Hrustu le še bolj narrrsil obraz, stisnil
Ste reuototr in stopa* xteHe. Neprijetno je vjiBvaia aam' vsa izprehajahšcna dekoracija, m trm je bilo malce čudno pri duši, venefar pa je šd dar^e. Kajti ga m na sveta boij tsdoglavega bitja kot je -sfikar-
Ko se je pribSžai klopi, tžs6 sveti klopi« ki je bUo vanjo weadjasim mnogo začetnih črk, src in ljubezenskih znamenj — je opazil, da sedi nekdo na nji. Spočetka ga je to začudilo, kasneje pa se je razsrdil.
»Kakšen bndič,« je pomislil, »sedi v tem času v izprehajaiišcu? dež plinska, ta idiot pa sedi___«
In se je Hrast grozovito namrdni in šel arogantno mimo neznanega, ki je sede sidjučeno, tiho in skromno na okrajku klopi. Neznanec je bil jako elegantno oblečen in je bilo njegovo vedenje jako preplašeno. Hrust je izzivalno pokašljal in se spet povtthI « klopi. Neznanec pa ničesar. Samo z nekako proseč hrt pogledom se je ozrl na slikarja (kajti je bil oimen Hrust seveda slikar). Hrust se je povrnil še enkrat in se naposled, ne oziraje se prav nič na neznanca, spustil z vso težo na klop. Neznanec ga je pogledal sedaj z obupom. Hrust je težko diha!, gotovo od togote. Od časa do časa je povsem nevljudno pogledal neznanca. Naposled mu je postalo to že prenetrmno
« je vutažag rtrTTry*^ Precej 'dnzrja: *AH vas ne sebe, gospod?* Neznanec se Je molče sJti-t^M, io-da odgovora rri mč.
»£e vas zebe, je najpametafl^e, 4oa gresfe domov,« je. izzival darje Hrast.
»Me ne zebe,« se je ogtasfl slednjič neznanec. »Sni vam mfgKia, nisem napoti?*
Slikar ga je nahraSt
»Saj to je ravno ffsto! Napoti ste
m*bc
»O-O-Oi«
»Prosimo lepo,«   se je branil neznanec, »toda- jaz sem brl prej tukaj?« »In kaj potem?«
»Potem bi se prej lahko rekla, da ste vi meni napoti.*
In je Hrust kar osupnil pred taksno (drznostjo, in se je strahovito zadrh
»Pa veste, gospod, da govori z vami človek, ki mu ni mčesar do življenja!?«
Neznanec se je nasmehnil jako tužno.
»Mogoče, mogoče,« je dejal, »toda kaj me pa to briga?«
»Jaz sem Hrusti« je zagnaei slikar.
»Kaj, kaj ste vi? Hrast?« »Pišem se Hrtišt** »A-a, tafcoi Pišete se Hrast. To je zanimivo.«
Nngiaiiflfr se je dotakni fcfcfaka in
* Jaz pa se, žalibog, nikakor ne pisen* .. .*
»Noreči < je pomislil Hrust prepa-deno, nato pa ie rekel glasno:
»Vi se torej nikakor ne pišete?«
*Ne, nikakor...«
»In kako ste se pisali prej?«
»Ne razumem____«
»No... menda ste se vendar prej kako pisali?«
»2e mogoče... že mogoče...«
fn je neznanec govoril jako tužno. Slikar se je malo omehčal. Izprasujoč pogled je vrgel na neznanca. Zdelo se mn je, da ima enznanec bled fn dober, toda jako srrrroatičen obraz in vrirte oči.
»Vam nekaj teži dnšo?« je vprašaL
»Ha, tako, že mogoče!« ...
»Oprostite, ker tako govorim, toda glejte, jaz sem dober Človek, samo malo prenagel sem, m me je zadela pri tem neka neprijetna zadeva. Eno k drugemu, če vzamemo, ni nič, toda glejte, če je človek kot kljnse__
»Vi ste pesnik?«
»Bog obvaruj! Slikar?«
»Nič ne de___hvala,«
»Kaj bi neki to dek>? Ampak vidim, da vas teži nekakšen hudič, pa se mi smirite. Jaz imam tudi težke križe in te-
žave, gospod moj. Stric mi je umrh pred par dnevi in zapustil vse svoje premoženje cerkvi. Ali ni to strašna reč? Ampak naj se tam le poračuna z gospodom Bogom... In mi zdaj še sami recite, ali ni, da bi človek kar zno rel?«
»O, pa še kako! In ste zato žalostni?«
»Žalosten? Gospod, jaz bi zdrobil danes vsemu svetu kosti! Toda vi se pa nikar ne bojte...«
»Se tudi ne bojiia; vi morate biti dober človek.«
Slikar se je še borj raznežIL
^Eh, dt>ber! Ce ho teče že to, sli-site, tudi nisem. Vi se mi pa na primer smilite ... Ne delajte tako neumnih obrazov, ker se mi zares scultre. Kaj vas je tako pičilo v srce?«
»Življenje___«
»O, ta beštija? Sem si takoj mislil! In ravno v srce?«
»Malo v srce, malo pa v možgane. Toda pustimo..<*
»O, ne! O talri beštiji kot je mrvljenje, prosim vas lepo, človek vedno lahko go Pri moji duši, da res!
Samo vesc        ne da govoriti o njem.«
Neznan c\ se je nekoliko nasmehnil. »Oskar VVilde pravi, da je življenje preresna reč,  d.:  bi  govoriti o njem resno...«
(Dalje prihodnjič).
pristni, naravni, 1 kg 20 dinarfev — nudi lekarna dr. G. Piccoli
v LJubljani. 4056
DAPftil se najhitreje moderno in
okusno počeše z uporabo
MM Svita
IIRBIS mm
I'ilšerjeva ulica 5.
.Popravljam in oglašujem klavirje m harmonije strokovno in ceno
Vabilo
13555
Vedno velika izbira vpletk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z  .l/Oreal  Hene", tudi v modnih barvah, M. PODKRAJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
Nove nakupne in prodajne možnosti
Vam nudi 2440
itaoi Hi semeni v Bratislavi
od 23. avgusta do 2* septembra 1924.
»sili
Vrlika
Utemeljeno leta 1884. Utemeljeno leta 1884.
Filtjalka: 4062
Split — Beogradska ulica 10.
Sprejema blago v komisijo in vskladiščenje ter zastopsto večjih solidnih trgovskih in industrijskih podjetij. — Stalna zveza po strokovno potujočem osobju po vsej Dalmaciji, Hercegovini in deloma po Bosni in Crni gori.
Brzojavni naslov: Josip Vuković — Split.
reg. za dr. z neomej. zav. na Bledu,
Isateri se vrši dne 6. julija 1924 ob 2. popoldne v gostilni Zrimec na Bledu
s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načel stva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Odobritev računskega zaključka za leto 1923.
4. Sprememba pravil.
5. Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi 4287 NACELSTVO. Bled, dne 29. junija 1924.
Dalmatinski
P Portland
Za odgovore uprave naj se pritoži
ima prej«
GLR
Cena  mafih oglai vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din 5 —
I
Službe
S
Komercijalni vodja
z večletno prakso, perte* k ten šef pisarne — želi premeni ti mesto. — Po* nudbe pod samostojen 4304« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Inštruktor (~ica)
čez počitnice za prvi razred realne gimnazije (posebno latinščino in jezike) — se Sce za cHs jafcmjo v Ljubljani. — Ponodbe pod »Prima 4399* na upravo *Sloveo# skega Naroda«.
Knjigovodkinja,
samostojna moč, vešča korespondence v steven? skem, nemškem in rtali* janskem ter vseh pisar* niških del — išče name« ščenja. Najraje samo za pol dneva. — Ponudbe pod »Spričevala /4295« na upiavo »Slov. Naroda«.
svetovne znamke
44
nudi po najnižji dnevni ceni
tuornfcfl „SPLIT"
d. d. za cement Portland iz skladišča v Lfnblfam Aleksandrova cesta 12.
Pisalni Mi potrefte
meka nič na delavnica (popravilalnica)
L. LJubljana, Selenburgova ulica 6-1.
Dobra mlajša
kuharica,
ki Te pripravljena oprav* liati tudi nekoSko hišna dela — se Sce k manjši obitelji. Plača dobra. — Naslov pove oprava »SL Naroda«. 4293
Vešča damska
krotačica
se priporoča za izdelova* nje ženskih in otroških r^slek. Izvršitev solidna in cena (kostum 200 Din, obleka od 140 Din na* prej. — Pojasnila daje uprava »SI. Nar.«. 4283
Perfckten
knjigovodja
bilančnik in korespondent v treh jezikih želi preme* niti mesto — Deloval je več let samo v velikih podjetjih s prvorazredno organizacijo. — Dopisi pod »Samostojno zanes* 1 ji v/4305« na upravo »SL Naroda«.
FotoerafI!
snaferji!
NajceneiSi izvir za trgovanje je
dsjstriia Novi Vrbas
Cenile s približno 400 slikami brezplačno in poštnine prosto
5741
(Bačkal
■ah
4306
Za oglede. cenitve, cvent. tudi za nadzor* stva Šumskih in kmetij* skih posestev. lesnih in* dustrij, zanesljive kalku* lacije rentabilnosti za nakup in od pošiljanje le* sa v Bosni Hercegovini priporoča se
prvovrstni
strokovnjak
Slovenec, kateri je že 15 let kot ravnatelj večjih lesnih industrij v Bosni. — Naslov v upravi lista.
4226
Fo to-aparat
6 in pol X 9, S kaset — prodam za 450 Din. — Jearsek, hotel »Unkm« 41.
4288
Lepa salonska obleka
skoraj nova. poceni na* prodaj. — Naslov v upr. »Slov. Naroda«. 4231
Več telefonskih namiznih aparatov
dobro ohranjenih, se po ugodni ceni proda, — Naslov v upr. lista. 4234
Prodam.
Lokomobila močna 27 do 28 HP v prav dobrem stanju se ugodno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda.
4246
Spalnica,
kompletna garnitura ter kuhinjska oprava — vse skoro novo — poceni na* prodaj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Kanarčka,
prvovrstnega pevca, 1 H leta starega z lepo klet* ko, kopalnico — m vse kompletno — prodam za 220 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.
Prodajala se bo
na prostovoljni dražbi dne 3. julija ob devetih dopoldne sobna in kn* hinjska oprava itd. — Zelena jama. Tovarniška ulica št. 224 (nova hiša) Nemet 4294
Stroj
za izdelavo dvorezne ce* mentne strešne opeke si* stem dr. Gasparv, popolnoma nov. kompleten s 750 komadi jeklenih mo* delov — se ceno proda. — Ponudbe pod »Strešna opeka/4285« na upravo »Slov. Naroda«.
Dva telefonska
aparata
{rrSm telefon), lastno do* mače delo in kombinacij ja (brez uporabe vsake posebne baterije), z dek* trično lučjo, elegantna, za sobo ali pisarno, kompletno — prodam po 460 dinarjev m ca, 250 me* trov izolirane žice. — Vse novo. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 4290
Tvornica
glinastih peči
v hrvatskem provincijal^ nem mestu z vso opravo (za 15 delavskih mest) mnogo ponolnoma novih modelov, 2 vagona češke zemlje za ca. 100 peči. glasure itd. — se proda izpod cene radi bolezni. — Vprašanja pod »Tvor* niča glinastih peci Za s 2472« na Publicitas <L d. oglasni zavod. Zagreb. Gunduliceva 11. 4284
J  Stanovanja |
Psička
»foxterrierja«, pet in pol meseca starega, dresira« nega — prodam za 200 dinarjev — aH zamenjam za psička, 1 — 2 meseca starega ratJFilipu* ali Ki* nes pasme. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 4291
Mala sobica
se takoj odda. — Naslov pove uprava Slovenskega Naroda«. 4297
Stanovanje
z dvema sobama, kuhi* njo in predsobo, 15 mi* nut od poste, v novi viH, mirno in brez prahu — se odda takoj aH pozne* je. — Ponudbe pod »Pol* letna najemnina/4289« na upravo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
v sredini mesta (dve so* bi, kuhinja s pritiklina* mi), moderno opremlje* no, se odda za dobo dveh ah već let: za dve leti se plača  najemnina naprej.
— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4301
Meblovana soba,
cvent. s hrano v Ljub* Ijarri — se išče za takoj za dve dijakmp pri dobri družini ah" samostojni iz* obraz eni dami. Želi se obenem instrukcije za prvi razred realne gimoa* zrje. nemška konrverzaci* ja m strogo nadzorstvo.
— Oferte pod »Prvovrst* noA42°8« na upravo »SI. Naroda«.
Na Bledu
se išče za julij in polovi* co avgusta stanovanje ene vehke ali dveh man>* ših sob stremi poi>teljami ter popolno uporabo kus h inje ki posode. Staoo» vanje ni potreba da bi bUo v mestu, manjša od* darjenost ne moti, a mo* ta imeti vrt na razpolago. Zefi se brezpogojna bit* žma kopaKsča. — Točne ponudbe z označbo cene poslati na: Ljubica Frko* vic, Zagreb, Mesnička ul. ■br. 5/IT. 4303
I    Kupim I
Pozori
Plačujem po visokih cenah stare obleke, čev* lje in pohištvo. Dopisni* ca zadostuje, pridem na dom. — Drame Martin, Ljubljana. Sv. Jakooa nabrežje 29. 4275
£okali
I
Trgovino s
stanovanjem
tudi z gostilno v mestu ali na deželi vzamem v najem za več let takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. Slov. Naroda pod ,Trgovina-4245".
I jfepretmčnine |
Le »Posest«,
Reahtetna  prsa ma.  d. z
o. z, v Ljubljani, Sv. Pe* tra cesta 24 vam nudi pri nakupu na jugodtaejšo m nejraznovrstnejio iz* biro vsakovrstnih vil, stanovanjskih, trgovskPi m obrtnih hiš. kmetskih posesterr, graščin, žag, mlinov, stavbnih parcel ird. 3770
Lepo posestvo,
100 oralov obsegajoče, med njirm 27 oralov trav* nikov in 15 oralerv njiv —> je takoj naprodaj. — Kupen pou >»i ugodni. — Interesenti naj se obrne* jo na g. Franca Polaka, 5>p. Hoča 75, p. Hoče pri Mariboru. 4286
I     Razno |
Kokošje perje,
sortirano. nerztrehljeno, — oddaja vsako mno^j no tvrdka — E. Vajdn. <**kovec. 4296
Klavirje,
harmonije, godala, stru* ne in potrebščine, na drobno in debelo. — M_ Mušič, Ljubljana, Selen* borgova ulica 6. 9892
Paprika
prima sladka madžarska kg 65 Din, polsladka kg 55 Din, v paketih po 5 kg in več. — Laza Konstan* ti novic. Sobotica, Senoe ulica 32. 4170
Anton Fuchs
stavbno in galanterijsko kleparstvo. podjetje za izvrševanje lesnocemenr* nih štren., kritje z lepljenim papirjem, ha rva* nje pločevinastih pred* metov na stavbah itd. — Sprejemam vsa v to stroko spadajoča nova dela kakor tudi popra* vila po konkurenčnih cenah. Proračuni bre» plačno. — Ljubljana, Kri* ževniška 4. 4256
Rudolf Muller naznanja v svojem in vimenu svojih otrok Anice in Rudežia ter v imenu rodbine lndofove, Tosdlove, Mullerieve, Bftglove, Tiljanove in Močni-kove pretresujočo vest, da mu je neizprosna smrt odtrgala iskreno ljubljeno, nepozabno soprogo, zlato mamico, hčerko, sestro, svakinjo in teto, gospo
dne 2&. t. m. ob pol 8. zjutraj previđeno s sv. zakramenti.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrsi v ponedeljek, dne 30. t. m. ob 5. popoldne iz Leonišča, Stara pot %. na pokopališče k Sv. Knžti.
Maša zadušnica se bode stažira v farni cerkvi sv. Petra dne L juiija 1924 ob pol 8.
V Ljubljani, dne 30. jcuBja r924.
Mesini pogubni zavod v Ljubljani.
Modni salon
Minka Karo
Ljubljana, Sv. Petra cesta
Priporočam se cenjenim damam v mesta in na deželi! — Cene solidne, postrežba točna! — Obenem poučujem gospodične, ki bi se učile za domačo rabo, šivanje in na željo tudi prđerojevanje. — Več po dogu*oru. 4253
Tonček,
tofcko Ti pečem, kup*j pri
CO tO
A. Šinkovec naši. K. SB&. OibOaBa. Matu tu fi.
zase, za-ženo in deco, pa boš : solidno postrežen.
Štev. K-1924 4269
Of^rtalna licitacija.
Evang. verska občina v Moravcih namerava zidati v najkrajšem roku k svoji stari cerkvi že po Izdelanem nacrtu 40*40 m visok stolp z dvema stranskima stolpoma. Tem potom daje na znanje interesentom, da svoje ponudbe predložijo v zapečatenih ovitkih do
10. prodpoldao 13. fnUJa 1924.
Na zakasnele m navedenim pogojem ne odgovarjajoče ponudbe se ne bo oziralo.
Proračunana vsota je 400.000 dinarjev. Od navedene vsote 10° o se moča vložiti kot kavcijo še pred odpiranjem ponudb v roke pregledoval ne komisije.
Podpisani versko-občhiski svet si zadržuje pravico poveriti zgradbo le najzanesljivejši o^ebi. Verska občina nabavi m postavi na lice mesta naslednji materijal: vso opeko za zidanje, pesek, kamenje (šotter), cement in apno. Ponudbe naj se izdelujejo torej v tem smislu.
Načrti m vsi pogoji so stavljeni na pregled pri ev. žnpnem
urada.
V MoraMcm, dne 25. jtmrja 1924.
Vei-sko-^»bčinski svet.
Moravd, p. Martjand, Prekmurje.
BiE.B
^694