Račun pri pofitn. čelfo?. zavodu fitov. 11.842.
Poštnina pnvšallrana.
Leto IV., štev. 217	V LJubljani, nedelja dne 16. septembra 1923	Cena 1*50 Oin
l»wa)a ob 4 g|utr«|.
gtane mesečno 12-50 Dia ja Inozemstvo 25'— s aeobvuna
Oblati po tarifa Uredništvo:
Miklošičeva cesta št, IC/L Telefon fit. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Ljubljana, 15. septembra.
Danes Jo bil v finančnem odboru Iprejet zakon o taksah, ki pride dne 20. septembra kot prvi vladni predlog na dnevni red narodne skupščine. Za zakon so glasovali radikali, Turki in Kcmri, dočim so rednikl in tihi družabniki radlkalskega režima, klerikalci, glasovali v nasprotnem smislu, misleč, da bodo na ta način najuspešnejše zabrisali svojo indirektno krivdo na novih, večinoma usodnih obremenitvah vsega jugoslovenskega ljudstva. Nesporno je, da potrebuje država, ako naj spravi proračun v ravnovesje, večjo dohodke, kakor jo tudi jasno, da j brez proračunskega ravnovesja ni mi-' sliti na izboljšanje valuto ter drugih1 gospodarskih prilik. Prijetno, ali neprijetno, državljani so doižni dati državi lo, kar nujno potrebuje za svojo konsolidacijo in eksistenco. Naloga dobre finančno politike je, da pravično in pošteno porazdeli neobhodna bremena na vse državljano in na vso pokrajine. Enakost v dajatvah jo predpogoj konsolidacije in prvo načelo zdravega državnega gospodarstva mora biti, da radi davka nihče ni na obstoju ogrožen ali pa celo v eksistenci uničen.
Za tako finančno politiko je sedanji režim nesposoben. Zaman čakamo na itonačenje vseh davkov, taks in pristojbin v vsej državi. Zemljiški, hišni In osebni davki so v vsaki pokrajini drugačni. Davek na alkohol n. pr., ki bi lahko bil eden največjih dohodkov države, je uveden za Srbijo le v omejeni izmeri. Vladni predlog o taksah, ki je bil danes v finančnem odboru sprejet, kakor tudi razprava o njem, pa potrjuje, da radikalska vlada ni le nesposobna uvesti dalekosežnejšo finančne reforme, marveč, da ji celo za uporabo zgolj paliativnih davčnih sredstev nedostaja uvidevnosti ter čuta državniške in nocijalne pravičnosti. Demokratski poslanec Savi č, ki je v finančnem odboru osvetljeval zagreše-nost sedanje finančne politike, jo posebno poudarjal, da režim jemlje tam, i kjer bi no smel jemati ter da se noče j lotiti temeljito finančne reforme, ki bi prinesla državi dovolj dohodkov, ne da bi uničevala ali onemogočala obstoja državljanov. Vlada, ki začne majati na gmotnem obstoju lastnih dr-Eavljanov, tira državo v gospodarsko propadanje.
Bistvo vsake reakcije je, da vzame lani, kjer ji je najbližje, četudi zaseže globoko v meso naroda. Višek v tem pogledu je radikalski režim pokazal baš z zakonskim predlogem o taksah in pristojbinah. Spravil se je uničujoče baš najbolj na one državljane, ki so kot narodni podmladek nositelji boljšo bodočnosti države. Ifcsto forsi-tati v narodu inteligenco, dati vsakemu državljanu vsa sredstva na razpolago, da razvije svoje talente do najvišje popolnosti, je režim sedaj uvedel naravnost nezmagljive takse za učečo bo mladino. Obvarovani niso taks niti učenci osnovnih šol, niti srednjih, niti visokih šol, kakor da bi v Jugoslaviji bila žo neizmerna hinerprodukcija pismenih in izšolanih ljudi. Izgleda, kakor da bi radikalija hotela od študija Izključiti vse manj imovite, zlasti pa revne študente in naj so še tako nadarjeni. V Jugoslaviji naj so torej šole odprte le onim, ki morejo na njih vrata potrkati z zlatim ključem. Približno v istem položaju kot učeča se mladina. se bodo nahajali tudi mladi obrtniki, ako si bodo hoteli ustanoviti lastno eksistenco. Takso za. potrdila, spričevala, licenco itd. bodo nešteto mladim In nadebudnim obrtnikom znatno otež-kočile ustanovitev lastnega obrta. Zdi eo, kakor da bi režim imel tendenco, umetno zadržati kulturni in gospodarski razvoj. Demokratski poslanec dr. P o p o v i 6 jo včeraj v finančnem odboru z izvajanji, ki so napravila globok utis, žigosal antisocijalne in anti-kulturne tendence novega zakona, žal, da so njegovi predlogi in njegovi protesti večinoma zadeli na gluha ušesa foakcijonarnih in brezsrčnih predstavnikov vladajočega režima.
Edino upanje je sedaj še plenum Parlamenta. Seveda, dokler jo na po-Rhinenavadna radikalsko - nemško-turška zveza, pametna beseda ne zaleže. Režim razbija po hramu naše države, kakor slon po zalogi porcelana.
Rapallska pogodba registrirana
ZADOŠČENJE V EVROPSKI DIPLOMACIJI. — KOMPETENCA ZVEZE NARODOV. — KAJ JE HOTELA ITALIJA. Ženeva, 15. septembra, j. Včeraj so jugoslovanski delegati pri Zvezi narodov obvestili italijansko dclegacijo, da
nameravajo pri generalnem tajništvu Zveze narodov Izvesti registracijo rapailske in santamargheritske pogodbe ter so predlagali, naj bi se ta korak izvršil sporazumno. Po kratkem obotavljanju in potem, ko Je dobila inštrukcije od svoje vlade, je italijanska delegacija pristala na to zahtevo. Registracija je Izvršena. V krogih delegatov vseh držav je to dejstvo izzvalo globoko zadoščenje. Evropski državniki vidijo v tern koraku ugodno znamenje za skorajšnjo rešitev jugoslovansko - italijanskega spora, posebno ker je z registracijo obeh pogodb v vsakem konkretnem slučaju na prošnjo prizadetih kompetentna glede ureditve in izvedbe pogojev Zveza narodov.
Beograd, 14. septembra, r. Ministrstvo zunanjih del le dobilo poročilo, da ie šel naše delegacije pri Lisi narodov v Ženevi minister dr. Ninčič registriral ra-pallsko pogodbo pri Ligi narodov.
Beograd, 15. septembra, r. Z registracijo rapailske pogodbe po zunanjem ministru dr. Nlnčiču le napravljen končni in odločilni korak za rešitev reškega vpra-
šanja. Ta korak naše vlade odobravalo vsi politični krogi. Italija le zahtevala v zadnji stiltzacljl od naše delegacije, nal paritetna komisija prevzame mednarodno upravo nad Reko; a nal lo takoj delegira italijanski vladi in sicer za negotov čas. To zahtevo je naša vlada odbila ker bi to značilo formalno aneksi/o Reke, dasi pod drugim naslovom. Trdi sc, da le Pa-šič povodom svojega bivanja v Franci/i dobil jamstva, da bo Zveza narodov podpirala naše pravice.
Beograd, 15. septembra, r. Danes dopoldne je italijanski odpravnik poslov Sumonte posetil gosp. Ljubo Ne-šiča, s katerim jo imel daljši razgovor, ki so je nanašal na korake, ki jih jo dr. Ninčič podvzol v Ženevi. Kakor se čuje, je dr. Ninčič priložil k rapallski pogodbi tudi vse njegove anekse, dalje Sforzino pismo in mapo.
KAKO SE JE ITALIJA PRIPRAVLJALA.
Beograd, 15. septembra, p. Kakor do-znavajo na italijansko melo odposlani posebni poročevalci beograjskih listov, je Italija zbrala ob naši meji 75 tisoč mož.
Beograd, 15. septembra, p. V Beograd jc prišlo uradno poročilo iz Berna, da je Italija naprosila švicarsko vlado, naj nc sprejme arbitraže v reškem sporu.
Nov Mussolinifev predlog
POSLEDICA FRANCOSKE INTERVENCIJE.
Beograd, 15. septembra, r. Iz Zagreba Poročajo, da eo se radičovskl voditelji "krili pred kazenskem preganjanjem. Dr. Maček in dr. KrnjevlS sta, liokam zbežala. »Preporod« doznava, da bo vlada takoj, ko so sestane parlament, izročila Radieeve poslance imunitetnemu odboru z zahtevo, da so razveljavijo njihovi mandati.
Beograd, 15. septembra, p. Zadnje dni je bila francoska diplomacija živahno na poslu, da prepriča Italijo o opasnosti njene politike. Temu dejstvu je pripisovati pomirljivost, ki je nastopila v Rimu. Gosp. Mussolini je poslal dr. Nlnčiču pismo, ki vsebuje nove predloge. Ti predlogi vsebujejo sicer v glavnem pogoje, kakor so bili prvi, vendar so smatrajo kot znak novo bi-tuacijo.
London, 15. septembra, s. Posebni poročevalec «Dayla Maila» v Rimu poroča, da je vsaka nevarnost neposredne krize v rešketn vprašanju odpravljena. Italijanska kakor tudi jugoslovanska vlada sta edini v tem, da je treba čimprej nadaljevati direktna pogajanja. Zunanji minister dr. Ninčič se vrne v pondeljek iz Ženeve v Beograd in bo poročal ministrskemu predsedniku Pašidu o podrobnostih novega italijanskega predloga. Nato bodo pričela direktna pogajanja med obema vladama. Vodil jih bo z jugoslovanske strani najbrž minister Ninčič
Pariz, 15. septembra, j. Na Quai d'Or-sayu in v krogih Malo antanto se verujo, da je istinita nedavna vest o skorajšnjem sestanku med Mussolinijem in Pašičem. Način ureditve spornih vprašanj šo ni gotov, vondar pa je zasluga francoskega koraka v Rimu, da se jo zadeva ugodno obrnila.
Praga, 15. septembra. Čuje se, da je Mussolini izrazil željo, da 8 Pašičem osebr.o nadaljuje pogajanja o reškem vprašanju, lil bi se imela vršiti v kakem mestu blizu Reke. Jugoslovenski ministrski svet je izdelal protlpredloge, ki so javljenl v Rim in Ženevo.
Beograd, 15. septembra, r. Po brezžični brzojavki iz Pariza bo Mussolini po izvi-
šeni registraciji rapailske pogodbe stopil v direktno razgovore z beograjsko vlado. Kakor poroča cEcbo de Pariz» bo paritetna komisija razpuščcua.
Beograd, 15. septembra, p. Na poziv vlade, (la naj prido v Beograd, je minister Ninčič naznanil, da je zaenkrat še zaupno zadržan. Sporočil je, da je stopil v stike z vsemi delegacijami, ki se nahajajo v Ženevi in da jo našel prijateljsko razpoloženje pri vseli predstavnikih Ligo narodov napram naši državi. Dr. Ninčič namerava nadaljevati razgovore s Salandrom in Giurattijem. V Beograd so vrne v torek ali v četrtek.
Rim, 15. septembra, i. Značilen je članek fašistovskega «L' Impero«, ki trdi, da Reka ne znači za Italijo več onega, kot je značila pred štirimi leti. Reško vprašanje je sicer važna zadeva, vendar pa ne tvori glavne točke nacionalnega programa Italije.
Beograd, 15. septembra, r. Iz Nauena je dospela radiodepeša, ki poroča, da jo Italija stavila predlog, da Be v zameno Reke odstopi Jugoslaviji Zadar in Lo-šinj. Ta predlog pa od beograjske vlade ni bil simpatično sprejet.
KONFERENCA DIPLOMATOV.
Beograd, 15. septembra, r. Danes do-poldno sta posetila pomočnika ministra zunanjih del Panto Gavriioviča italijanski odpravnik poslov gg. Sumonte, češkoslovaški poslanik Seba in ameriški poslanik Dodge. Došli so da bo informirajo o stališču našo vlado v reškem vpra šanju. Nekoliko poznojo je prišel na konferenco, ki so jo održali ti gospodjo pri pomočniku ministra, tudi angleški poslanik Sir Alban Young.
OFICIJOZNO POROČILO «MESSAGERA».
Rim, 15. septembra, j. Jugoslovanski odgovor na zadnjo italijansko noto jo prispel semkaj. Politični horicont se jo polagoma docela razjasnil. Na obeh straneh jo opažati dobro voljo za dosego skorajšnjega sporazuma. Očividno inspiriran članek «Messagoro» potrjuje to nazira-nje. Lahko so trdi, meni list, da je prišlo reško vprašanje v odločilni štadij in bo sporazum v kratkem podpisan. Na današnjem ministrskem svetu jo podal Mus solini tozadevno izjavo. Italijanska vlada jo vodno želela rešiti sporno vprašanje v direktnih pogajanjih brez intervencije kakega razsodišča. Stališčo jugoslovansko vlado tej želji ni bilo vodno naklonjeno. Mussolini jo izročil rimskemu poslaniku Antonijeviču nove predlogo svojo vlado, da jih izroči v Ženevi bivajočemu zunanjemu ministru dr. Nin-čiču. Včeraj so prispeli člani jugoslovansko delegacije zopot v Rim. Danes se jo sestala paritetna komisija v plenarni soji. Iz dobro informiranih krogov so je izvedelo, da jo jugoslovanska vlada pripravljena nadaljevati pocaiania na pod-
lagi zadnje note, po kateri postanejo Reka, Delta in baroška luka administrativna celota. Sklepati je, da so bodo dolgotrajna pogajanja končno uspešno rešila.
Omenjena seja ministrskega sveta so jo vršila pred sejo paritetne komisije. O vsebini ministrsko sejo so ni moglo do-znati točnega. Mussolini jo bajo poročal o zunanjem položaju, nakar so vsi ministri odobrili soglasno njegovo izjavo. Na glaša se, da jo odgovor beograjske vlado tak, da bo dovedcl do popolnega sporazuma.
Rim, 15. septembra, j. Vest popoldanskih listov, da je že dosežen sporazum mod Jugoslavijo in Italijo v reškem vprašanju se y večernih listih demontira.
LEGAR V ITALIJANSKI KRALJEVI KODBINI.
Rim, 15. septembra, j. Obe hčeri Italijansko kraljevsko dvojico Mafalda in Gianina sla v Raconlgi težko oboleli na mrzlici. Poklicani so bili znameniti specialisti. Izgleda, da gre za tifuzno obolenje.
Komunistična zarota
na Bolgarskem
PREVRAT JE BIL DOLOČEN ZA PONDELJEK. — KRVAVI BOJI V
SOFIJI.
Beograd, 15. septembra, r. V Sofiji jc včeraj prišlo do spopadov med orožniki In komunisti, ki so hoteli prirediti protestno zborovanje radi preganjanja komunistov od strani vlado Cankova. Vlada je dala blokirati ulice z orožništvom. V spopadu, ki se je razvil med orožniki in komunisti, jo bila vržena bomba, ki je ranila več oseb. Orožniki so obkolili ves trg, na katerem bi sc imelo vršiti zborovanje, pri čemer je prišlo do streljanja. Policija je aretirala veliko število oseb, ki so jih odpravili v vojašnico 26. polka, kjer so sedaj internirani.
Sofija, 15. septembra, r. Povodom preiskave v komunističnem klubu In po za-ukhijeni. Prebivalstvo jo povsem ravno-nc Iz katerih se razvidi da je bilo vse
pripravljeno za prevrat komunistov, ki bi se imel izvršiti 17. t. m. na Bolgarskem. Navodila so bila dana od boljševi-škc centrale v Moskvi. Bolgarski komu. nistl so bili v zvezi s sorodnimi organizacijami v Jugoslaviji, Rutnunijl In Grški. Večina aktov, ki jih je zasegla policija, jc bilo podpisanih od Trockega, Zi-novjeva In komisarja za mednarodno propagando Jožefoviča. Aretacijo komunistov se nadaljujejo. V zaporih Je okoli 800 komunistov.
Sofija, 15. septembra, r. Od danes so vse sofijske ulice zasedene z močnimi vojaškimi in orožniškiml oddelki. Vlada namerava jutri proglasiti obsedno stanje za vso državo.
Vojaška diktatura
na Španskem
Pariz, 15. septembra, d. Z Imenovanjem generala Primo de Rivera, voditelja vojaške revolucije, za ministrskega predsednika, je Španska izročena vojaški diktaturi. Novi predsednik vlade je sestavil diktatorij, ki je prevzel vso oblast v državi. Nad špansko je razglašeno obsedno stanje. Kralj je povsem v oblasti direktorija. Zatrjuje sc, da bodo bivši ministri aretirani in postavljeni pred sodiščo. Prejšnji zunanji minister Alba jo iz Madrida pobegnil.
Pariz, 15. septembra, d. Tu so smatra, da z uvedbo vojaške diktature situacija na Španskem še ni razčiščena. Socijalistična stranka objavlja poziv na upor proti mllitaristični diktaturi.
Pariz, 15. septembra, d. Program novega režima jo fašistovski. General do Rivera je veiik oboževatelj Mussolini-ja ter hoče v Španiji ustvariti fašizem pod imenom «Somaton», kar pomeni toliko kakor prostovoljna milica.
O svojem programu se je de Rivera izjavil tako-le:
Naše gibanje ima značaj razčižče-valno akcije. Ustvariti hoče pošteno, zakonito podlago javno uprave, popraviti hoče denarstveno stanjo Španije, zasigurati delo in obračunati s krivci marokanske nesreče.
Naš režim pomoni začetek novo politične dobo. Ta doba bo zatrla vsa stremljenja komunistov in potlačila vsak separatizem. Potrudili so bomo ustvariti delavstvu znosen položaj v
vseh pokrajinah, no da bi pri tem količkaj trpelo narodno odinstvo.
Glede Maroka bomo vpregll vso našo silo v to, da uresničimo načrte generalnega štaba. Ta načrt jo žo odobren. V mednarodni politiki so bomo postavili na stališče miroljubnosti. S sosedi in drugimi državami bomo skušali obraniti in utrditi najboljšo odno-šajo.
Imperijalizma no poznamo. Upamo, da bodo videlo drugo države v našem gibanju zdrav pokret, ki stremi za uni< čenjom demoralizacijo, katera jo raz. jedala Španijo skozi dolga leta ter jo izročila dekadenci.
Pariz, 15. septembra. |. Iz Madrida poročajo: Direktor!) pod predsedstvom da Rivere sestavljajo generali Da Ban, Sarro, Cavalcante in Bcrcnguer. De Ri« vero bo obdržal obenem mesto generalnega kapitana za Katalonijo. Danes ob 11. dopoldne je prispel de Rivera v Madrid. Na kolodvoru je bil slovesno sprejet. Prebivalstvo je pasivno.
Pariz, 15. septembra, j. Madridski lisi «ABC» Javlja, da namerava Primo de Rivera urediti sedanji direktorij tako, da bo poklical v posamezna ministrstva pristojne uradnike, ki bodo vodili posle do konsolidacije novih razmer in ugodnega terena za novo vlado. Primo de Rivera hoče vladali brez parlamenta, ki bo sedaj razpuščen. Nove volitve ne bodo razpisane vse dotlej, dokler nova politika n« bo popolnoma organizirana
Nemiri na Reki Zakon o takiaH sprejet
Reka, 15 septembra, j. Dva fašista Pe-legrini in Calfessi sta ustavila na cesti avtonomista Cotricha, ki se je za časa Zanellove vlado precej udejstvovnl v političnem življenju. Ko sta zahtevala pojasnil, je potegnil Cotrich samokres in oddal dva strela proti Calfcssiu, ki jo bil smrtnonevarno zadet. Na poti v bolnico jo umrl. Morilec je ušel.
Beograd, 15. septembra, p. Vsi listi poročajo z Reke, da so neprestano vrše srditi spopadi med zanellisti in fašisti.
Beograd, 15. septembra, p. Danes dopoldne je Ljuba Nešič sprejel predsednika našo delegacije v paritetni komisiji v Rimu dr. Rybara in predsednika vlade svobodne reške države Zanello.
P©gaianša med Nem-šalo in fcransn® brezupna?
Dunaj, 15. septombra. j. »Abend» do-znava iz dobro informiranega vira, da smatrajo v Berlinu nemško-francoska pogajanja za brezupna. V Parizu sodijo, da so Strcsomannu no bo posrečilo streti notianjcga upora v Nemčiji. Strcsomannu pa moro slediti samo kabinet skrajna desnico ali skrajno levico. Državni kancelar bo imel v pondeljek velik govor prod inozemskimi novinarji.
Novčani obtok nemško državno banko so jo v zadnjem tednu meseca avgusta zvišal od 889.8 na 663.2 bilijonov mark.
Berlin, 15. septembra, j. Državna banka pripravlja izdajo bankovcov po ono milijardo mark.
SESTANEK POINCAREJA IN BALD-VINAi
London, 15. septembra, j. Ministrski predsednik Baldwin prispe v torek v Pariz, kjer bo imel v sredo razgovor s Po-incarejem. V četrtek so vrno Baldtvin v London. Oficielui program potovanja Še ni določea
Beograd, 15. septembra, p. Danes dopoldne je finančni odbor odobril zakon o taksah. Finančni minister je v zaključnem govoru priznal, da je kritika opozicije bila stvarna in da je vsled njenili predlogov bilo mogoče popravili nekatere grobe po-greške zakona. Ogorčenje vzbuja dejstvo, da so mnogi radikalski poslanci glasovali za zakon ne da bi ga sploh poznali. Tudi na današnji seji finančnega odbora je bilo mnogo kritike napram zakonu. Poslanec Kapetanovič (musl.) je zahteval po sprejetju čl. 4., ki pooblašča finančnega ministra, da sme v bodoče sam uvajati nove takse, da se ta določba črta, kar jc finančni minister pristal. Tudi jo osvojil predlog demokrata šečerova, da so ograr-no znjodnice in zemljoradniške zadruga oprosto taks. Pristojbin so oprosti tudi <Rdeči križ». V roku treh mesecev pu uveljavljenju tega zakona bo finančni minister v »Službenih Novinah> objavil ime-* na onih humanitarnih društev, ki so oproščena taks. Invalidi in dobrovoljci so oproščeni pristojbin pri prošnjah na ministra agrarne reforme. Zakon stopi v veljavo 1. novembra t. 1.
Dno 20. t. m. ob 10. uri bo finančni odbor nadaljeval svoje zasedanje z dnevnim redom: Krediti; trgovinska konvencija s Poljsko in budžet.
Srcoacemske berse
CURIH: Berlin 0.000001G; Ne\v-York 563; London 25.57; Pariz 33.05; Milan 24.95; Praga 16.925; Budimpešta 0.03; Bukarešta 2.62; Beograd 6.10; Sofija 5.55; Varšava 0.0021; Dunaj 0.007925; avstrijske žigosano krone 0.00795.
NF,W-YORK: London 453.25; Parh 5SK.25; Berlin 0.00095; Milim 443.12; Curih 17.77; Praga 30O; Dunaj 0.14125; Budimpešta 0.565; Bukarešta 47; Beograd 106.75.
DARUJTE ZA CIRIL-METODOVO DRUŽBO.
Duhovi strašilo
Pred nekal dnevi smo kot kronisti Zabeležili obletnico zagrebškega kongresa. To nI po volji dr. Ravnikarju, ki mu liapadalna žilica nc da miru in nc more dneva dočakati, da nc bi napadal demokratov. Mesto da bi stal na strani demokratov proti režimu, ki podpira Turke lil Nemce, preganja slovenske uradnike, častnike In orožnike, povišuje davke in uvaja kuluk, ustanavlja nemške šole, nima dr. Ravnikar za radikalljo nebene žal besedo. Njemu sta v mislili le Prlblčevič In Žerjav. Ves trud g. Ravnikarja je zaman. Vsa javnost vc, da je zagrebški kongres bil največja nesreča za našo državo. Intrige proti demokratskim voditeljem so kongresu utlstiile pečat, ki ga nobena fraza pokriti ne more. Ta kongres je prinesel krizo vlade, padec prag-matike ln invalidskega zakona In homogeno radikalsko vlado. To ve danes vsak, ki zna čitati. Kar se specialno Ljubljane tiče, bo bodočnost kmalu pokazala pravilnost našega stališča. Volilni red, ki velja v Ljubljani, je bil napravljen v sporazumu s »starini«, ki so dali neposredni signal za razpust občinskega sveta. NI pa nihče računal, da se bo našel človek, ki bo Kanienaroviču na ljubo razklal lastno stranko, odklonil skupni nastop pri Volitvah celo, ko jo JDS fanioznl «Zajed-nici« ponudila, da ona sestavi celo listo za ljubljanski občinski svet. To so dejstva, ki jih dr. Ravnikar nikoli ne bo opral. Pač pa je danes vsa napredna javnost složna, da volilnega sporazuma ne zaprcčl prihodnjič nobena intriga in če bo g. Ravnihar pisal še toliko člankov, bo samo sebe še bolj pokopal, kakor ga jc kongres v Zagrebu, negacija narodnega jedinstva, zahteva po reviziji ustave iu klerlkalfzaclja Ljubljane. Pilpogačicam jc odklenkalo.
Politična beležke
+ Mladinska stranka. Slovenski Narod se je napram JDS že opetovano pregrešil proti predpisom one formalne korektnosti, ki je povsod v modi. Tako se mu je zopet vzljubilo, da imenuje demokratsko stranko »mladinsko« stranko. Nobeden demokrat se seveda ne čuti užaljenega. Ore nam le za princip. Ako Je dovoljeno, da so medsebojno po mili volji prekrstimo potem naj služI Narodu v vednost, da smo se odločili krstiti skupino, ki se zbira okrog njegove redakcije tako, kakor jo točno označujejo Ljubljančani ali pa tako, kakor jo popularno nazivljnjo v Zagrebu. Prvi pravijo, da znači NNS »Narodu Nepotrebno Stran ko«, drugi pa trdijo, da bi se ta stranka morala pravilno pisati SSS., to Je »Stranka Senilnih Slovcnaca«.
+ Odgovornost SLS. Vprašanje odgovornosti SLS je najnoprijetnejšl tema za to stranko. Po volitvah je SLS trdila, da je ona vse, drugi pa nič ln da ona odslej odgovarja za vse glede Slovenije. Po tem se je tudi ravnala. Od kralja Jc zahtevala, da so zaprcčl demokratsko-radikalska koalicija. Sicer je grozila z državljansko vojno. Edini izhod je bil po njenem nasvetu homogena radikalska vlada. To jc bil triutnf pri SLS, ko Je ta vlada prišla! Kdo je torej odgovoren za to vlado? Nihče drug nego SLS, ki jo še danes drži pokonci. Zato le SLS odgovorna za povišek davkov, za kuluk, za krivični vojni zakon, za korupcijo režima in za strašne redukcijske izrodke. Vi in nihče drug nego Vi, gospodje od SLS, ste očetje »homogenega« režima. Zaman se ga sedaj branite.
+ Vatikan iu Rusija. Tudi Vatikan Se hoče približati Rusiji! Posebnega apostolskega delegata namerava poslati v Moskvo, da pride v stik s sovjetsko vlado. Naša država bo menda zadnja, ki obnovi odnošaje z Rusijo.
Po SV2tn
Nemirovič Dančenko Se preseli v Prago. Ruski pisatelj Nemirovič Dančenko, desna roka Stanislavskega, utemelji-' telja Iludožestvenega teatra v Moskvi, se preseli v Prago, kjer se misli stalno naseliti.
—	Ljenlnovo zdravje se boljša. Londonski listi poročajo od svojih zaupnih poročevalcev iz Moskve, da se Ljenino-vo zdravje zadnje čase skokoma popravlja. Ljenin jo še potreben počitka, toda vladni kr.igi upajo, da bo v par mesecih tako krepik, da mu bo mogočo zopet pravzeti vladne posle.
—	Smrt ruskega učenjaka. V Sarato-»u je pred kratkim umrl ruski slovstveni zgolovinar Sirotini. Pokojnik je bil prav dobro zr.an v slovanskem znanstvenem svetu ter so jo doma bavil tudi z gledališko kritiko. Največje njegovo delo jo »Ilusija in Slovani«. V toj kujlgl jo skušal najti podlago, na kateri bi se mogli vsi Slovani kulturno ujediniti.
—	Svetovni rekord v letanju. Član ameriške flotilije, zrakoplovec Sander-son je te dni dosegel svetovni rekord v zrakoplovstvu s tem, da jo dosegel na uro brzino 238 milj.
—	Španski kralj Altonz obišče Italijo v času od 4. do 14. novembra. Italijanska mornarica bo dočakala španskega suverena pri vhodu v Sredozemsko morje ter bo v njegovo počast oddala običajno število strelov. Potem ga bo spremljala dokler ne stopi na italijanska tla. Kralj Alfonz obišče tudi Vatikan. Razgovarjal se bo s papežem dalj časa.
—	Od gladu Je poginil nemški lirik Maksimilijan Bom v 74. letu svojega življenja. Zdravniška preiskava jo dognala, da Bera več dni med smrtjo ni zavžil
ničesar. Cm iT Je vsied popolnega pomanjkanja. Bernova hči Irma Strunzova, znana gledališka igralka, se je zadnje dni odpeljala iz Amerike v Nomčijo, da bi prišla očetu na pomoč, toda starčkova smrt jo je prcliitola. Tako ginejo nemški Intelektualci po krivdi nemško nacionalistično politiko.
—	Konkordat med Bavarsko In Vatikanom. »Berliner Tageblatt« poroča, da se je med Bavarsko in Vatikanom sklonil konkordat. Največ zaslug na konkor-datu ima mons. Pacolli, katerega bo Vatikan v priznanje uspeha povzdignil v kardinala.
—	Albanski ministrski predsednik jo
gotovo najmlajši mož, ki sedi na tako važnem mestu v evropskih državah. Star jo šele 27 let in opravlja poleg predsedniških tudi posle zunanjega in notranjega ministrstva.
—	Okraden madžarski diplomat. Tajnika madžarske dclegaoijo v Rimu so prošle dni okradli noznani tatovi. Vdrli so v njegov kovčeg, iz katerega so odnesli perila in obleko za več tisoč lir.
—	Komunistična zarota proti portugalskemu ministrskemu predsedniku. V torek popoldne je bil pripravljen na ministrskega predsednika portugalske republiko atentat, katerega je hotelo izvršiti 7 komunistov. Ko je ministrskoga predsednika čakal avtomobil prod izhodom, so so zarotniki zbrali v bližini palače. Bili so oboroženi s samokresi ter hoteli premierja ustreliti. Sumljive elemente jo prepoznal noki detektiv. Ko jim je napovedal aretacijo, so se zarotniki spustili v bog. Nekatere jo policija ujela, ostalo zasledujojo.
—	Kongres Italijanskega klera se je vršil dno 11. septembra v Genovi, pod predsedstvom tamošnjega nadškofa Sig-noria. Kongres je razpravljal o splošnem položaju klera na jugu ter je končno sklenil ustanoviti Udružonjo italijanskih svečenikov, katero naj brani »zatirani« stan pred posvetnimi nasilji...
Prosveta
Današnja matineja v dramskem gledališču obsega Bledeči spored: I. del: O izvoru in pomenu športa ter o olimpijski Ideji, predava g. dr. Demeter Bleiweis. II. del: 1.) Marx: Valso de Chopin, 2.) Francoske pesmi XVIII. stoletja, gospa Škerlj-Medvedova. 3.) Shakespeare: Julij Cezar, Anionov govor, g. Fran Lipah. 4.) Dr. B. Ipavec: Ce na poljane rosa pade. 5.) Lajovic: Serenada, g. Mario Šimenc. 6.) R. Tagore: Rastoči mesec, gospa Mila Saričeva. 7.) 0. Zupančič: Vizija, gospa Marija Vera.' 8.) B. Smetana: Arija Večala iz »Prodane neveste». 9.) W. A. Mozart: Arija Figara iz <Figarova svatba*, g. Julij Betetto. Pevske točke spremlja g. prol. Ravnik. Začetek točno ob 11. uri,konec ob pol 13. uri. Ves čisti dohodek jo namenjen v korist Olimpijskega fonda.
Za današnjo matinejo t dramskem
gledališču je že zadostno prostorov na razpolago. Blagajna Be otvorl ob 10. uri dopoldne v dramskem gledališču. Cene so najnižje dramske, tako, da je vsukomm omogočen obisk. Umetniški del matineje je prvovrsten ter bodo vsi posetniki goto-I vo prišli na svoj račun. Posetite matinejo polnoštevilno.
G. SowiIski v Osijeku. Te dni jo gostoval g. Sowilski v Osijeku kot Josfi v operi <Carmen». Dosegel je velik uspeh.
Slovenski kvartet. V Ljubljani so je ustanovil nov pevski kvartet, ki Be imenuje slovenski. Pristopil mu je tudi bariton g. Iv. Zdvršan.
<Hamlct> z gostom. V sredo, 19. t. m. gostuje v dramskem gledališču član peter-burškega umetniškega gledališča g. VI. EIsky kot Hamlet. G. Elsky je prejšnje čase mnogo nastopal v Rusiji. Njegova dome na je klasična igra. Radovedni smo na njegovo kreacijo Hamleta.
Narodna galerija priredi danes ob 11. url vodslvo v Jakopičevem paviljonu.
Sokolsfvo
GOIetnioa sokolskega društva v Ljubljani. Spored: Sobota, dne 29. septembra: Ob pol 20.: Slavnostna telovadna akademija v opernem gledališču. Ob 22. (po akademiji): Pozdravni večer v veliki dvorani <Kazine». Nedelja, dno 30. septembra: Oh pol 10.: Slavnostni občni zbor v telovadnici v Narodnem domu. Ob pol 12.: Sprevod po mestu. Ob 115.: Ponovitev telovadne akademije v opernem gledališču. Ob pol 20.: Slavnostna predstava v opernem gledališču na čast gostom. Predstavo priredi uprava cNarodnega gledališča). Pu operni predstavi prijateljski sestanek v restavraciji <Zvezrie». — Poziv članom! V dneh 29. in 30. I. m. proslavi sokolsko društvo v Ljubljani svoj 601etni jubilej. Med drugimi je na vsporedu tudi sprevod po mestu. Dolžnost vsakega člana, ki ima kroj, je, da nastopi v sporedu, kdor pa se iz kakršnegakoli tehtnega in opravičljivega vzroka ne bi mogel udeležiti sprevoda v kroju, naj lo ustno ali pismeno javi podpisanemu odboru zanesljivo do 25. t. m. Zdravo I — Odbor sokolskega društva v Ljubljani.
Prosvcfna šola COS. se Je vršila v
Tavrčanskem Sv. Martinu na Slovaškem od 19. do 23. avgusta t. 1. Solo jo posečalo 72 članov in 16 članic v starosti od 18 do 59 let. Udeleženci so bili iz 37 žttp, in sicer je bilo največ učiteljev iu učiteljic, dalje uradnikov, profesorjev in dijakov. Šola je trajala od 7.-11. in od M2.-l/25. in so jo poleg sokolskega prosvetnega dela predavalo tudi o slovaški literaturi, da so Sokolstvo tem potom pouči in seznani z Slovaki. ITiloležnlki 60 bili iako
prijazno Bprejoti oa Slovakov, kt bo Jim šli v vsakem pogledu na roko.
Prednjaški tečaj za članico COS. je bil
zaključen 19 .avgusta t .1. Udeležilo so ga je 22 članic iz 17 žup ter 3 Jugoslovanke.
Vzkrlšeui, list sokolske mladine, letnik X., 1. zvezek, Je izšel pod uredništvom E. Navratila, ki mu Je napisal uvodni članek. List ima bogato in naj-raznovrstnejšo vsobino, poleg tega Ima tudi nekaj ilustracij. Na zadnjem listu ovoja ima prostor za zabavo, kjer prinaša rebuse, uganke itd. Vzkfišeni izhaja desetkrat na loto in 6tano 7 Kč, naroča se pri COS. v Pragi, Karlova 2.
Spor i
Današnji Olimpijski dan. Danes se vrši po vsej državi Olimpijski dan ter bodo v vseh mestih velike športne in ma-nlfestačne prireditve, ki Imajo namen, opozoriti javnost na važnost olimpijad In zbrati sredstva za ollmpljade. V LJubljani satnl Je spored sledeči: ob 10. url dopoldne stafetni tek po mestu od Narodnega doma do Nunske cerkve preko Jubilejnega mostu. Število štafet bo največje, kar Jih Je do sedal v Ljubljani nastopilo. Ob 10. url v Dramskem gledališču matineja s predavanjem in umetniškim delom. Popoldne ob 2. nogometna tekma na prostoru SK. Ilirije. Zvečer ob 8.30. url pa plesni večer v dvorani Kazine. Dolžnost vsakega Je, da podpira po svojih močeh prireditev, ki naj uspe čim bolje.
Tombola Športne zveze, ki bi se Imela vršiti danes, v nedeljo, se vsied skrajno neugodnega vremena preloži na nedeljo 22. t. m. Tablic Je še nekaj na razpolago. Občinstvo opozarjamo, da sega po njih. Ostala točke sporeda olimpijskega dne se pa absolutno vrše.
Nogometni tekmi za Olimpijski fond.
—	Na igrišču Ilirije se vršita danes dve tekmi v prid fondu za udeležbo naše države na Olimpijadi 1924. Ob 14. url igra Slovan proti Lj. Akad. SK., ob 15.30 nastopi kompletno I. moštvo Ilirije proti kombiniranemu moštvu Hcrmcsa in Jadrana. Z ozirom na svoj namen zaslužita prireditvi podporo vseh prijateljev športa. Tekmi bosta tudi v športnem oziru sigurno zadovoljevali. Posebno velja to za drugo tekmo, kjer bo nastopilo proti Iliriji zelo močno kombinirano moštvo Her-mesa in Jadrana. To kombinirano moštvo predstavlja v vseh ozlrlh prvorazrednega protivnika,, proti kateremu bo Ilirija zelo težko dosegla zmagovit rezultat.
Prvenstvene tekme I. razreda na Dunaju. Včerajšnje prvenstvene tekme so končale sledeče: Simmering : Sportklub 2 : 2 (1 : 1), \VAC. : Hcrtha 2 : 2 (0 : 1) in Slovan : Ostmark 4 : 0 (1 : 0).
Zmaga Dempseya v boksu. V Parizu jc porazil znani boksač Dcmpscy pred SO tisoč gledalci Argentinca Firpoja, ki je moral že v drugem kolu odstopiti. — Zmagovalec Je dobil 5000 dolarjev nagrade, Flrpo 160. — Dempscy je 78.2 kg težak, dočim jo bil njegov nasprotnik 20 kg težil. Zmagala je boljša tehnika. Dohodki prireditve so znesli 1250 tisoč dolarjev.
Službene objave LjublJ. nogom. pod-saveza. — Sestava komb. moštva proti Iliriji Je določena sledeče: Mihelčič (H), Zemljak (H), Pečnik (J), Pokom (J), Je-slh (H), Cerne (H), Gruden (H), Rozman (H), Primožič, Martinak, Jamnik (vsi Jadran); rezerva Prešeren (H). — Zano-gomotne tekme povodom Olimp, dne se dvigajo vse zabrane nastopanja za posamezne igralce. — Tajnik.
Start za propagandno štafeto ob 10. uri Pred Narodnim domom. Tekmovalci in razsodniki morajo biti najkasneje ob 9.15 v Narodnem domu. — Garderoba v kegljišču Narodnega doma. — Klube se ponovno opozarja, da morajo poslati po 4 reditelje, ki se morajo javiti ob 9.15 v Narodnem domu. — LLAP.
Športne prireditve v Mariboru. Danes, ob 11. se vrši od Slomškovega drevoreda po Aleksandrovi cesti štafetna tekma. Popoldne je na igrišču »Maribora« nogometna tekma Maribor : Rapid.
—	Kolesarski klubi prlrede danes dirko okoli Pohorja za prvenstvo Maribora. Dirka prične na Tržaški cesti pred mestnim vodovodom in gre skozi Bistrico, pod Konjiškim bregom, skozi Hudo luknjo in Dravograd v Maribor. Cilj je km 1 na Koroški cesti, kjer je pričakovati prve dirkače ob pol 13. Ob pol 15. url se razvije povorka z godbo «Drave» na čelu. Ob 16. url priredi Slov. kolesarski klub »Peruti« zmagovalcu na čast športno veselico pri Gambrinu.
LJUBLJANSKA POROTA.
ČUDNA OPROSTILNA RAZSODBA.
Ljubljana, 15. septembra.
Zaradi hudodelstva težko telesne poškodbe se je danes zagovarjal pred porotniki Jurij Košir, rojen lota 1891. v Črnem vrhu. V nedeljo dne 17. junija ponoči so jo vračal s svojima tovarišema Jakobom Kopačem In Alojzijem Obodom iz neke gostilno na Viču po Tržaški cesti proti mestu. Krenili so po Tobačni ulici in dospeli do državne drevesnice, kjer sta obtoženčeva tovariša Iztrgala iz plota vsak do on rcincli. Ropot ie čul okra'
gozdar France Kaian, k! Jih jo pričet zasledovati. Na Tržaški cesti je gozdar do-hitol obtožonca, dočim sta njegova tovariša ubožala. France Kalan jo zahteval, da so poda z njim na policijo. Obtoženoc se jo tomu protivil In hipoma udaril Ka-lana z nekim trdim predmetom, najbrž s kamnom, tako močno po glavi, da mu jo izbil eno oko. Kalan jo bil poznejo operiran in jo na onem očesu popolnoma slop.
Košir jo v preiskovalnem zapora zanikal svoje dejanje, danes pa je trdil, da jo mogočo udaril Kalana lo z roko, dočim so sodni izvedenci izjavili, da jo bilo oko izbito le s trdim prodmotom. Senat je stavil porotnikom dvoje vprašanj in sicer glede hudodelstva težke telesne poškodbe in dodatno vprašanje, ki jo morilo na to, da je za obtoženca obstojala taka zmota, da v njoj ni mogol spoznati hudodelstva. Porotniki so soglasno potrdili prvo glavno vprašanjo, obcnoin pa tudi dodatno vprašanjo, katero pa so očitno napačno razumeli. Posledica tega je bila, da jo sodni dvor razglasil oprostilno razsodbo. Pravorek porotnikov jo vzbudil nemalo začudenje med poslušalci.
OB DENAR PRI SLADKEM SPANJU.
Na zatožno klop 60 nato pripeljali 29-lotno natakarico Marijo Prajbiš iz Ljubljane. Obtoženka je bila v noči od 11. na 12. julija v restavraciji južnega kolodvora v družbi treh moških. Ponoči jo je nato epremil proti domu v Šiški noki F. K. Ko sta dospela v tivolski park, sta se vsedla in tu je F. K. kmalu zadremal in zaspal. Ugodni trenutek je izrabila Matija Prajbiš, segla v žep svojega spremljevalca ln mu odvzola 180 K vredno listnico, v kateri ja bilo 91.600 kron. Po izvršeni tatvini jo obtoženka takoj odpotovala v Zagreb, kjer ji iiuela svojega ljubimca. Toda sreča ji tu ni bila mila, kajti takoj drugi dan so jo aretirali in izročili todišču. Porotniki bo z ozirom na tatvino stavljeno jim vprašanjo potrdili, nakar jo senat obsodil Marijo Prajbiš na 4 mesece težke ječe.
MLADOLETNA STRAHOVALKA LJUBLJANE.
Popoldne Be jo zagovarjala pred porotniki 15-letna deklica Alojzija Godoc iz Ljubljane. Dasi šo zolo mlada, so jo vendar izkazala za prebrisano tatico. V času, ko je doma vse spalo, je prišla kot nepovabljen gost v razna stanovanja in se polastila vsega, kar ji je prišlo pod roko. Posebno veselje je imela do zlatnine, srebrnine in denarja. Čo je bila kje slučajno zasačena, se je takoj spretno Izgovorila, češ, da išče vodo ali pa z vprašanjem, če stanuje tu gotova oseba. Na ta način jo brez vsake sumnje često odšla s polnim žepom ukradenih Btvari. Svoj posel jo izvršovala, doklor ni bila končno aretirana v kinu »Matica«. Mlada tatica je okradla v celem 27 oseb, ki pa so dobile ukradene stvari po večini nazaj. Skupna vrednost okrar denih stvari znaša 49.080 K. Vse predmete je prodala obtoženka v mestni zastavljalnici. Porotniki so stavljena jim vprašanja soglasno potrdili, nakar jo sodni dvor obsodil Alojzijo Godec na pet mesecev težke ječe.
S tem je bilo jesensko porotno zasedanje v Ljubljani zaključeno.
Objave
X Pevska šola prof. dr. Kozine. V
oblastveno priznanom pevskem zavodu se prične redni pouk petja v pondoljek dne 17. septembra. Poučevalo se bo eo-lopetje za koncert in oporo in (pri zadostnem številu gojencev) tj.ii skupinsko petje v treh oddelkih: I. oddelek za dečke in deklice do 10. leta; n. oddelek za isto do 14. leta; III. oddelek za odrasle (v večernih urah). Ukovina po dogovoru — event. tudi brezplačno. Priglasitve se sprejemajo vsaki dan od 2. do 3. ure popoldne v Beethovnovi ulici št. 9, I. nadstr.
X Podružnica Jugoslovenske Matice v Litiji opozarja že danes na veliko prire-ditov, ki so vrši dne 7. oktobra v Litiji z zelo bogatim sporedom, ki so pravočasno objavi. Okoliška društva prosimo, da z ozirom na veliki pomen Jugo-Ma-tice ta dan opuste event. svoje prireditve in posetijo našo slavnost. Vsied zelo ugodne železniške zveze je zasigurana polovična vožnja ter vabimo sosednja društva, da prijavijo svojo udeležbo, da so jim dopošljcjo legitimacijo. Torej dne 7. oktobra vsi v Litijo z geslom: Odstranimo mejnike v tužnem Korotanu in naj zašije Bolnce svobodo zasužnjenim bratom v Primorju! — Odbor.
X Sokol I. vabi svojo članstvo, da poravna članarino za drugo polletje 'v društveni pisarni na Taboru. Uradne ure vsak dan popoldne od 16. do 19. ure.
X Sokol I. je založil v prid stavbenega Bklada plačilne listke. Prosimo naklonjeno restavraterje, kavarnarje in gostilničarje, da Bi isto omislijo in razpe-čavajo. Listki se dobe v društveni pisarni. Brate in Sokolstvu naklonjeno občinstvo pa prosimo, da zahteva po vseh lokalih naše listke in jih sprejema kot prepotrebno narodno breme v rešitev in očuvanjo našega Tabora. Sila je velika, vsak dohodek jo dobrodošel!
X Za dom Sokola 1. je darovala vesela družba v kavarni Stritar, ker je »Ata« ginljlvo zapol v »Dolini tihi« 105 Din.
X Sokol Stepanja vas priredi danos, to jo dno 16. septembra javno telovadbo pri Ivanu Brleoljnu v Stopanji vasi, združeno z vrtno veselico, srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Veselica se vrši ob I vsakem vremonu. članstvo ljubljanskih
In okollškln bratskih' druSfev, Kakor tir, di Sokolstvu naklonjeno občinstvo M vabi k obilni udeležbi, da društvu p0 možnosti pomoro do zgradbo svojega doi ma. Zdravo! — Odbor.
X Darovi. Sokol v Brežicah poklanja v počaščenje spomina svojega bivšega člana, pok. g. dekana in mestnega župni. ka v Brežicah, Josipa Mešička, namestg žalnega venca skladu za ubožno ljudsko, šolsko deco v Brežicah 250 Din.
X Abiturljentom! J. n. akad. društvu »Jadran« opozarja tovariše abiturijente da dajo tajništvo vsem tovarišom na! prodnega mišljenja informacije o študi. ju- na tu- in inozemskih univerzah, o po, sameznih fakultetah, o življenskih raz. merah in o vsem, kar zanima in kar potreba vedeti novincu ob vstopu na univorzo in pri izberi študija. Tajništvo se nahaja v lastnem društvenem domu Tomanova ulica 8 v Ljubljani. Tajnik posluje vsak dan od 11. do 12. ure do-poldne.
X Darovi. Za napredno akademsko menzo (Gosp. Zadrugo »Jadrana«) je da, rovala neimenovana iz Ljubljane 100 dinarjev, Iskrena hvala.
X Tečaji za strojepisje In stenografijo, Na zasebnem učilišču Legat v Mariboru začnejo novi tečaji za strojepisje in ste-nografijo dno 1. oktobra in trajajo 4me-soce. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
X Zahvala. Zakvaljujom se vsem, ki so o priliki požara v mojem gospodarskem poslopju pomagali rešiti, kar se je dalo. Iskrena hvala gasilnim društvom iz St. Vida, Vižmarjov, Dravelj in Tacna, ki so prišli takoj na kraj nesrečt in preprečili, da se ni razširil ogenj ni okoli stoječe mojo in sosedne objekte, posebno domačemu gas. društvu, ki j( ostalo v akciji še drugi in tretji dan, dokler se ni ogenj popolnoma udušil. St Vid nad Ljubljano, Clrman Franja, po-sestnica.
X Usposobljenostne preizkušnje za obče osnovne in meščanske šole Be prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 5. novembra 1928. ob 8. uri dopoldne. Pravilno opremljene prošnje te naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu šolskomu svetu, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra * rokah Izpraševalne komisije. Kdor bi nt bil pripuščen, so bo pravočasno obvestil
X Večerni komercijalnl tečaji: u bančno in splošno trgovsko knjigovodstvo v prostorih Glasbene Matice otvori prof. F. Sič, dne 1. oktobra. Prijave in informacije: Prof. F. Sič, Gradaška ulica št. 18, I. nadstr. od 15. septembra dalje od 1. do 8. ure popoldne.
X Komercijalnl tečaji na trgovski akademiji se vršijo od 1. oktobra 1923. do konca marca 1924. Predavalo so bo knjigovodstvo v dveh oddelkih: v prvem za začetnike, v drugem za interesente iz prakso, korespondenca, narodna ekonomija, trgovinstvo, trgovsko računstvo, trgovsko-obrtno in monično pravo, carinska in davčna zakonodaja, stenografija in strojepisje. Dostop imajo interesenti s primerno predizobrazbo. Vpisovanje se vrši 24., 25. in 26. septembra od 18. ure dalje na dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Kongresni trg št. 2, L nadstropje.
X Kolesarji pozorl Na Cvetno nedeljo je bil na cesti od Rožne doline proti Rožniku star gospod podrt od inega med 4 kolesarjev, ki so vozili proti Rožniku. Ker nerodnež ni občutil niti potrebe, da bi so opravičil, ga povoženi gospod prosi, naj stori to vsaj naknadno, da se stvar razčisti. Obenem se požirajo tudi takratni trije kolesarji, naj bi pregovorili Bvojcga tovariša v to. Ako pa se to ne zgodi, plača povoženi gospod nagrado 1000 kron onemu, ki bi vedel za ime enega izmed navedenih 4 kolesarjev. Prijave naj Be pošljejo na naslov »Kolesarji pozor« na upravništvo »Jutra«.
X Izgubila se je pslca (hrt) kratke dlake, rujave barve, ki sliši na ime Flora. Kdor jo najde, naj jo odda v hotelu »Tivoli« proti primerni nagradi.
X Nabiranje suhih gob. Izredno veliko denarja so lani dobili nabiralci jedilnih gob. Izvozilo se je namreč iz Slovenije do 50 vagonov. Če računamo povprečno za 1 vagon 1,000.000 K, vidimo, da se jo za ta predmet, pri katerem s" največ udeleženi revni sloji, izkupilo okroglo 50,000.000 K. Po vsem sklepati obeta biti tudi letošnje leto zelo bogato in je želeti, da bi ljudje z vso vnemo na-birali ta živež. Skoro pri nobenem pred metu se cena tako ne menja kot pri bah. Letos spomladi so n. pr. dosegle 30( kron za kg, ker je bilo vse mnenja, da 1)( letos revno leto za gobe. Ko se jo pt pozneje pokazalo obilo tega blaga, pa j1 cena padla za hip na 160 K. Zadnje dn so so plačevale od 180 do 200 K za kf katera cena pa je po našem mnenju prf tirana. Poročila, ki smo jih dobili zadn čas iz Francije, Italije in Češkoslovažk govore, da bo se gobe močno pojavil tudi v teh deželah. Tudi pri nas je bil zadnja rast zelo obila. Čo šo premotrim sedanje deževno in gorko vreme, ki vpl va na rast gob najugodneje, smo mnen da cena 200 K ni čvrsta, ampak jo P' čakovati njeno znižanje. Najvažnejšo r gobah jo, da so lepo sušeno. Zato prip ročamo, čo bi trajalo daljo časa vlaži vreme, da naj se gobo sušo na ta nači da se tanko narezano naberejo na vrvi in nato obesijo okoli gorke peči ali n pečjo. Gobo so posuše v enem ali v dv dneh. Tako posušeno gobo so čedno, c drže belo barvo in so dolgo časa olu niio čiste. — Sever & Kouip,, Ljubljai
■>rva priloga „Jutrum št. 217, dne 16. septembra 1923, «t y i ••• i*
Nasi kraji m ljudje
Zadnja pot prof. Maksa Pleteršnika
Brežice, 15. septombra.
Iz nizkega svojega doma, bele enonad-tropne hiše, ki ovita z braido in zasedena s sadnim drevjem v ozadju poftoj-io domuje na pobočju nad plšečko so-;esko. Je danes njen gospodaT nastopil ivojo zadnjo pot v novo tlhotno domovanje na domačem pokopališču. Kratka e bila ta pot, le par sto korakov, in ven-Jar veličastna v skromnem domačem sijaju, kakor je bil skromen ln domač sam relikl pokojnik.
Tekom zadnjih dveh dni, ko Je prof. Pleteršnik ležal na mrtvaškem odru, so prihajale množice domačinov kropit njegovo truplo, poslavljat se od dragega soseda, farana, znamenitega rojaka. In mrtvaški oder se je bogatil v obilju vencev in poznih Jesenskih rož. Ko se Je danes približala ura slovesa, se je pred Pletcršnikovo domačijo zgrinjala množica domačinov od blizu in daleč vmes obilo meščanov, posebno Iz Brežic ter vrsta častnih funkcilonarjev.
Ob 11. dopoldne so dvignili krsto, zdru-Jenl pevski zbor iz Brežic in okolice Je zapel turobno žalostlnko, nato pa se Je razvrstil sprevod proti bližnji farni cerkvi. Množica šolskih otrok, deklice s šopki, za krsto zastopniki kulturnih društev, korporaclj in oblasti ter vse ostalo ljudstvo. Vlado In višji šolski svet Je zastopal višji šolski nadzornik dr. Wester, univerzo vseuč. prof. Ušenlčnik in Polec, brežiško občino župan dr. Zdolšck, pošto dr. Kotnik, šolstvo nadz. Bizjak in nadučltclj Zupun. Poleg navedenih so bile častno zastopane domače ln okoliške šolske in icrajevne oblasti. Med rojaki je za krsto stopal tudi dobri pokojnikov prijatelj, 801etni domači graščak baron Moscon.
Po žalobnem opravilu V farni cerkvi se Je sprevod pomaknil na pokopališče, kjer se je ob odprtem grobu prvi poslovil od pokojnika sromcljski župnik Pes-nak, za njim višji šol. nadzornik dr. We-slcr In končno kot ožji pokojnikov rojak prof. Volavšck. Ko so zamolknile poslovilne besede, poveličujoč neunirlo delo velikega pokojnika, ko je izzvenela ialostinka, se je na krsto v grobu vsulo cvetje. Med ihtenjem in globoko potrtostjo vse množice je molklo odmevalo padanje gruč domače zemlje. Ob 1. pop. jc bil pokop končan in pogrebci so se počasi razhajali.
Tiho, brez velikega pompa, med utri-njanjem globoke notranjo tuge vseh, ki so ga položili k večnemu miru, je prof. Makso Pleteršnik dopolnil svojega plodnega življenja zadnjo jesen, ki letos kakor vsako leto vsenaokrog bogato zlati selska vinorodna pišečka pobočja.
Nekaj reminescenc
V	četrti šoli se je poslavljal od nas. Bil je naš razrednik. Razred je bil pre cej mnogoštevilen — bilo nas je okoli 50 — in on nas je vodil s tisto prirojeno dobroto, resnostjo in ljubeznivostjo, ki smo jo vsi spoštovali, dasl smo bili še premladi, da bi bili znali ceniti njegovo osromno delo za naš Jezik in kulturo. Vedeli smo sicer, da je napisal slovar, toda takrat še nismo mogli razumeti, koliko dela in truda je bilo treba preden sta bili gotovi oni dve debeli knjigi, ki sla ponos našega slovstva. Poznalo se mu je, da ga ie to delo utrudilo. Zdelo se mi Je že takrat, da si Je zaslužil s slovarjem popoln pokoj, ki bi naj ga porabil po svoji volji.
V	šoli je bil prof. Pleteršnik miren in dobrohoten. Nikoli se ni ganil s katedra — ie včasih, kadar smo ml s kmetov prinesli kak poseben izraz, je nekako oživel, stopil je med klopi in začel spraševati, kje ln kako se ta beseda Izgovarja. Nikdar ni šel smeh preko njegovega lica. Tudi nas je minil pri njegovi url
vsak smeh in cclo največji nagajlvct so mirovali v nekakem tihem spoštoviuju do njegove osebe. Mod letom smo Izdali dijaški list in smo mu ga izročili. Bili smo zelo radovedni, kako bo sodil naša dela. Tisto leto Je umrl Kette. Odmevi modeme so se oglašali tudi v naših •spisih«. Prvenstvo je odnesel Nace Pire, ki je potem v 7. šoli na počitnicah tam v Ajdovcu na Dolenjskem umrl. Napisal je bil kratko povest iz vasi ln prof. Pleteršnik Je rekel, da bi bila še najboljša. Naših modernih poskusov ni nič kaj pohvalil. Bil je mož klasične šole, zato je rad poslušal, ako smo deklatnirali starejše pesnike. Želeli smo zelo, da bi bil nam povedal kaj svojega, toda zaman: nikdar n( govoril ničesar, kar se nI tikalo predmeta ln vendar smo čutili vsi, da imamo pred seboj vzor — moža.
Zdelo se mi Je vedno, da Je šla tragedija skozi njegovo življenje. Bil Je sam. Na koncu šolskega leta se je dal z nami fotografirati. Slišali smo, da se ne vrne več med nas. Upali smo, da bo vsaj takrat izpregovoril In povedal v besedah, kar bi bili tako radi slišali: morebiti nas je smatral še premlade, da bi bil Izpregovoril kaj več. Za naše slovo se ie zahvalil na kratko in rekel, naj nikoli ne pozabimo, da domovina potrebuje naših sil. Bilo nam Je čudno težko pri srcu: radi bi bili slišali mnogo, mnogo več. Ko sem pozneje premišljal o tem, sem razumel njegov molk. Zgledi vlečejo. Pozneje sva se sešla pri odborovi seji «Slov. Matice«, kjer je z mirno skrom nostjo poslušal, kar so drugi govorili in se Je oglasil k besedi Ie k vprašanju o krajevnih imenih.
Izhajal je profesor Maks Pleteršnik iz one Miklošičeve šole, kakor vsi naši profesorji slavisti starejše generacije, zato je bilo zanj jezikoslovje važnejše nego leposlovje, kljub temu, da Je v mladosti sam stopil na literarno polje in pisal roman iz rimske zgodovine. Klasična šola. Prevedel je tudi znamenite .Kalifornijske povesti« za «SIov. knjižnico«. Toda njegovo delo je bilo tam, kjer Je bil nenadomestljiv: pri slovarju. Da ni bilo njega, mogoče bi še danes ne imeli slovarja v tej obliki. Zgodovina tega slo-varla kaže, kako težko je bilo zadeti pravo pot. To delo Je mogel zmagati le mož velike energije, širokega obzorja in temeljitega znanja v Jezikoslovju. In to je bil Pleteršnik. Naši listi so že navedli nekaj pohval od mož, ki jim gre v tem oziru beseda. Prof. Bernecker, sedaj prof slavlstike v Monakovem, ki je znan v sve tu slavistov posebno kot izdajatelj velikega etimološkega leksikona, ki ga je prvi izdal Miklošič, mi je rekel, da ni noben slovanski narod tako srečen, kakor mi, da bi imel tako vzoren slovar, kakor je Pleteršnikov. To je priznanje z gotovo kompetentnega mesta. Ko je prof. Tomlnšek pisal svojo vtise iz berlinske knjižnice (gl. Lj. Zvon) je našel nas tam zastopane s Pletcršnikovim slovarjem. Tako nas ta slovar predstavlja pred svetom.
Ob času inladoslovenskega gibanja v sedemdesetih letih se je oglasil tudi Pleteršnik k javni besedi. Posebno je zanimivo to, da Je predlagal ustanovitev slovenske višje dekliške šole. To je bilo ob času, ko se je naša ženska mladina po-tujčevala po raznih samostanih in nemških internatih. Bilo'je treba še četrt stoletja preden se je ta misel uresničila. Kako z veseljem jc pozdravil prof. Pleteršnik ustanovitev tega zavoda, kaže to, da je prepustil Uubljanskemu liceju celo svojo knjižnico. Vsi letniki «Ljub. Zvona«, »Kresa« in mnogo drugih lepih starejših knjig v krasni vezavi so danes last licejskc učiteljske knjižnice, kjer bodo ohranile trajen spomin možu, da je med prvimi opozarjal na važnost narodne ženske vzgoje.
Primerno bi bilo, da bi «Slov, Matica« izdala zbornik v Pleteršnikov spomin ali da bi zbrala v posebni knjigi njegove
RrajSS sestavite In fazprave, ki so raztresene po raznih listih in šolskih izvest-Jlh.
S tem bi mu postavili med narodom dostojen spomenik, kakor ga je on postavil narodu s svojim slovarjem.
Dr. I. U
Črtice iz zgodovine Dalmacije
Prošll teden se je v Splitu vršil kongres Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Splitska sekcija Udruženja je ob tej priliki izdala krasno publikacijo »Dalmacija*, iz katere prevzemamo pričujoči sestavek.
Prvi zgodovinski narod na obali Jadrana so bili Iliri, ki so zasedli celo jadransko Primorje in ustanovili mnogo današnjih naselbin. Na našem Primorju je stanovalo ilirsko pleme Liburnov od Kaše do Krko; Dalmatov od Krke do Neretve, Ardijejcev od Neretve do Bojane
Zdi so, da so najstarejši kolonizatorjl bili Feničanl. Njim so najbrž sledili Grki iz Malo Azije in z Jonskih otokov. Zanesljive podatke pa imamo šele iz začetka četrtega stoletja pred Kristom, za Dionl-zija Sirakuškega, ki je v trgovske svrhe ustanovil Lješ, Hvar in Vis. Tedaj so tudi vzcvela današnja mesta Trogir, Stobreč in Cavtat.
Po razpadu ogromne države Aleksandra Velikega bo grško naselbine trpele od gusarskih Ilirov. Oslabljena Grška, ki
f« vsahnlla v meSIansEtt vojnaS, nI
mogla veS pomagati svojim sopiemenja-kom. To Je izrabila rimska država, ki se je ptopnjena jačala na Apeninskem polu-otoku ter se bližala Jadranu. Pod pretvezo zaščite to grške kolonijo je zanetil Rim dolgotrajno vojno z Iliri. Ogorčeni boji bo so bili med Rimljani, Ardijejci in Dalmati okolu dve in pol stoletji. Najslavnejši rimski vojvode ln celo cesarji so osebno morali voditi to vojne. Sele v začetku 1. stoletja p. Kr. jo bila sprav ljena v red rimska provinca Dalmacija. Na koncu I. veka se je razširila od reke Raše do Mati v Albaniji, na vzhodu pa do Kolubare in Ibra v Srbiji.
Rimljani, znani kot realni državniki, bo takoj uvedeli, da gospodarski procvit Dalmacije, njena edinstvenost in romanlza-cija zavise od dobrih zvez z balkanskim zaledjem. Zato so začeli graditi mnogo cest z glavnim pravcem proti Posavju ln Beogradu, odkoder jo šla glavna cesta v Carigrad.
Posebno je cvetela Dalmacija z glavnim mestom Solin za časa Dioklecijana, Dioklecijan jo preživel zadnja leta svojega življonja nedaleč od mesta, v palači, kjer se zlivata v eno moč in lepota, borbeni Zapad in profinjenl Vzhod. V tej palači jo bil ubit poslednji rimski cesar Julij Nepot.
Dalmacija je v tistih časih slovela daleč naokolu po svojem bogastvu in na darjenosti. Dajala je svetu cesarje, pisatelje in mučenike ter se je povzpela do vrhunca svojega blagostanja.
Kulturni pregled
Gluma
(Časopis udruženja glumaca Srba, Hrvata in Slovenaca.)
V Splitu žo izhaja nekaj mesecev to glasilo (bolje nego germanb.em »časopis* enako Zeitschrift!) jugoslovanskih glum- ■ cev (t. j. igralcev, pevcev in gledališkega strokovnega osobja). Uredniki se menjajo, a program ostaja. Zadnja, kongresna številka je prav dobra in tudi po opremi okusna. Naslovni list nosi v zelenem tisku dekorativen rob ter zgoraj trnjev, spodaj lovorjev venec, v sredini zlati naslov »Glumac*. Risbe je izvršil slovenski kipar prof. Svit. Martinovič-Peruzzi. Številko sta uredila Srb Jovan Jeremič in Slovenec Rade Pregarc. Program lista je izražen v pozdravnem članku: Dobro nam došlil Tu čilamo o narodnem edinstvu, o lepši, bolj bratovski bodočnosti treh v eno nacijo stopljenih plemen in o skupnem cvetu našo nacionalne umetnosti. Iskra najbolj stvarnega jugo-1 "venstva in nove edinstvene rasne jugot ovenske umetnosti naj razširita našo moderno kulturo I Jugoslovenski glumec ne pozna separatizma, nego mu je vsa Jugoslavija ena nedeljiva domovina, vsi jeziki jugoslovenski enako mili in svetil Zdrava, modra načela.
Nadaljnja vsebina je prav dobra. Jere-mifi poroča o splitskem narodnem pozo-rištu, ki obstoja od leta 1893., oziroma od 16. oktobra 1921. Split goji dramo, opereto in opero. V poslednji sezoni je imel 222 predstav. Dr. Lj. Karamon poroča o rimskem teatru v Solinu, čigar ruševine so odkrili lani. Nadalje sledita črtici o zgodovini gledališč v Beogradu in Zagrebu. Bošlto Tokin piše o nalogah prestol-niške pozornice v članku »Od Ibsena do G. Iiaisera*; prof. Drag. Lapčevič o »Prirodnem v glumi*, Dragan Aleksič o filmu, glumi in drugem, II. Slatin o redu in delu pri gledališčih, dalje o prozi kot važnem členu glumske plastike, Jak. Go tovac o jugoslovenski (narodni) operi, A. Voreščagin razpravlja »je li moderna umetnost matematična*, a Vinko Kisič o kritiki. Nato slede poročila krajevnih od borov o njihovem delovanju (Zagreb, Ljubljana, Novi Sad, Osijek, Skoplje, Maribor, Sarajevo, Subotica), o proslavi 251etnice Dobrice Milutinoviča v Beogradu ter nekrologi. Zvezek, 48 str. velikega albumskega formata, prinaša v tekstu 33 ilustracij in portretov odličnih jugoslo-venskih umetnic in umetnikov, članov
udruženja I. dr. Dodano je še velllco število inaeratov, važnih za gledališJa.
»Glunin* jo tako krasno, vsebinsko zrelo ln po Bvojem jugoslovenskem duhu močno glasilo, da ga najtopleje priporočamo. Naročile naj bi ga zlasti vse naše kavarne ln knjižnico.
Gralična razstava Milenka D. Gjurifa v Zagrebu. Grafik profesor M. D. GjuriC je 10. t. m. razstavil v zagrebškem Ull-richovem salonu svoja dela, po številu 90 kosov. Kritika je z razstavo zadovoljna. Poudarja Gjuridevo agilnost. toda mu obenem očita treznost na račun umetnostno dispozicije. V zaslugo pa mu šteje reali-stiko, s katero Gjurič ume vedno doseči oni čar, ki daje slikarskim izdelkom obeležje zanimivostL
»Teater*, časopis za odersko umetnost v Zagrebu je nastopil drugo loto svojega obstoja. Ureja ga g. Božidar ZaJ-čič. številka od 10. septembra prinaša članke o Ogrizoviču ln Donadiniju, o zagrebškem in japonskem gledališču itd. Na ovitku se nahaja slika pokojnega dramatika Milana Ogrizoviča.
»Hudožestvenl tcatr* no bo gostoval r Pragi? Praški listi poročajo, da je moskovski »Hudožestveni teatr* odpovedal svoje dogovorjeno gostovanje v praškem gledališču na Vinohradyh. Goslo-vanjo bi bil moral nastopiti 27. t. m. Raz loga odpovedi gostovanja v praških listih ne najdemo.
Nova češka gledališča. V praškom gledališču »Apollo« (proj »Adria«) na Vaclavskem trgu so bo nova sezona vršila po smernicah pariškega gledališča •Grand Guignol«. Izvajalo so bodo eks-centrične enodejanke, veseloigre in salonske igre. V prvi sezoni 60 uprizoro češke, francosko, angleške, špansko, ruske, jugoslovansko in italijanske novitete. — Nekdanjo Ilašlerjovo gledališče •Luzerna« so jo preobrazilo v »Komedijo«. Prostori so nanovo adaptirani, preurejeni in opremljeni z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki.
Sofijsko gledališče. Gledališka sezona v Sofiji začne s 1. oktorbom. Predstave so bodo vršilo v »Svobodnem teatru«. Repertoar še ni določen, da, gledališčo nima seda niti enega sposobnega režiserja, vsled čosar je bolgarska vlada poslala igralca. Ognjenova v tujino, da poišče tam primerno moč, ki bo vodila bolgarsko gledališčo tako dolgo,
dokler tej nalogi ne »orasfe Ktt hafe®
domačih oderskih umetnikov.
R. S. F. S. R. To je naslov pateti!n((
simfonijo, iznajdba ruskega komponist« J. J. Poljferova, pristaša progrnmne glas. be, ki hočo v svojem delu v tonih pred, očiti revolucijo in meščansko vojuo 4, Rusiji.
Zgodovinske najdbe blizu Prlzrena,
Te dni so v Prizrcnu odkrili več važultj zgodovinskih najdb. Pod corkvijo sv, Mihaela, nekdanjo zadužbino carja DiH šana, so našli krasen mozaik iu dol nadn grobno Dušanovo palačo. To odkritjo jd zgodovinsko volovažno, ker so bo z njoi govo pomočjo dalo določiti mosto Dušanovega groba, o katerom obstojo do« sloj lo hipotozo. Tudi druga najdba ja zanimiva. V prizrenski cerkvi sv. Potka so je odkrila freska lika kralja Miljuti, na, ki jo izvrstno ohranjena. Ta freska jo tom važnejša, ker jo Blika kralja MU ljutina v Gračanici zelo nepopolna.
Prof. Kljakovič v zagrebški zgodovinski cerkvi sv. Marka. Dalmatinski ro-t jak, slikar prof. Kljakovič okrašujo zadnjo čase z volikimi freskami zagrebško! eorkev sv. Marka. Dosloj jo popolnoma dovršil dvo sliki: Jezusov grob in Lazar-« jevo vstajenje. Prva ima diuionzija 0.50 X 4.50 m, druga 7 X 6 m. Umetnik izgotovi šo voč slik, za katero jo potrebni denar žo na razpolago. Za dosodaj iz. gotovljeno sliko vlada veliko zanimanje, Občinstvo jo z njimi jako zadovoljno, pa, tudi strokovnjaki jih odobravajo.
Evropcjski repertoar newyorške gledališko sezone. Ne\vyorški dopisnik haaškega »N. R. Courant* poroča o pred-Btoječih uprizoritvah evropejskih del na newyorških odrih sledeče: Letošnja sezona ne\vyorških odrov bo zelo bogata na evropskih delih. V prvi vrsti pričakujejo Američani Iludožestvenegn teatra iz Moskvo, ki je že lani žel med ncwyorškim gledališkim občinstvom silno uspehe. Repertoar Iludožestvenikov se letos šo bolj izpopolni; nastopila bo v ansamblu tudi Stnnislavskega žena, Marija Lilina. —. Dalje bo v Ameriki gostovala Eleonora I)uso. Nastopila bo v osmih matinojah iu sicer v ibsenovkah »Strahovi* in v »Gospa z morja* ter v treh kosih ilalijanskili avtorjev. — Reinhardt uprizori Vollmoel-lerjev »Mlrakel*, Tilla Durieux nastopi v. celem ciklu Strindbergovih dram. Družbai Grand-Guiguol iz Pariza bo gostovala deset tednov. Nastopila bo dnevno in odigrala svoj pariški repertoar v francoskem jeziku.
Najboljši danski roman, ki Je zanlužil
bogato nagrado založništvu »Gyldendals Boghandel, Nordish Forby» v znesku 50 tisoč danskih kron jo M. J. Ancker Lorse. novo delo »Kamen modrih*. Snov romanai jo rellglozno-psihološka.
Da* litrrurischo Eclio — Dlo Literatur. Dosedanji berlinski poiumesečnilt »Das llterarische Echo* izpremenl s 1, oktobrom svoje inio v »Die Literatur*, Naloga mu ostane ista kakor doslej, sama uredniški del se znatno razširi.
Aleksander Moissl v Kristljanijf. Slavon gledališki igralco Alcksandot Moissi jo pred kratkim gostoval v Kri« stijoniji na Norveškem. S 6vojim nastopom jo dosegel takšen uspeh, da jo moral gostovanjo podaljšati.
Kongres za estetiko. Poročali smo že, da so dno 11. oktobra v Hallo (Nemčija) sestane kongres za estotiko. Na kongresu bo niz predavanj zelo zanimiv« vsebino. Sodelovalo bodo prvo osebnosti umetniškega in znanstvenega sveta sodobne Nemčije. Prof. Utitz bo govoril »O ustvarjanju umetnika«. Poleg njega bodo poročali o temi šo lbisoni, Walter, Grotius in Wilh. v. Scholz. O »Umetniškem ustvarjanju s stališča psihiatrije* bo predaval Hans Prigorn. Referiraiabosta Gensemann in A. Kronfeld. O »Filmu in umetnosti« bo govoril Julij Bab; poročala bosta F. Murnau in V. E. Po-ders. Leopold Jeszner bo razmotrival vprašanje »Režija kot umetnost«; referiraia bosta Paul Bekkcr in Ludwig Mor-cuse. O »Plesu kot posebni umetnosti« bo govoril Rud. v. Laban, dočim bodo c glashi predavali in poročali: II. Abret, Busoni, Schering in J. Schllnemann.
SI. E. Saltikov — N. ščedrim
Zajec
Nekoč se je zajec zagrešil pred voltom. Bežal je, vidite — nedaleč od volčjih gozdov, volk ga je zagledal in zaklical: »Zanjka, postoj, predragi!« Zajec pa ne samo, da se ni ustavil, ampak celo še bolj se je pognal v beg. Tedaj pa ga je volk s tremi skoki došel in mu govoril: »Ker so nisi takoj na mojo prvo besedo ustavil, ti predlagam to-le: da ti vzamem življenje s tem, da te raztrgam. Ker pa sem sedaj sit, in je tudi moja volkulja Bita, in imam šo za pet dni zaloge, zato sedi pod ta-le grm in počakaj, da Prideš na vrsto. Morda . . . ha, ha, . . . t« celo pomilostim!«
Zajec sedi na zadnjih nogah pod frmom in se no gano. Samo o enem Premišljuje: čez koliko dni in koliko "r bo prišla smrt. V ono stran se ozira, kjer je volčji brlog, toda od tam gleda nanj bleščeče volčje .>ko. Drugič P& je bilo še hujše; volk in volkulja Ma prišla ven in sta so začela izpre-hajati po poljani mimo njega. Pogledala nanj, volk nekaj pove volkulji po volčje in obadva Imškneta v glasen •ha, ha«. Tudi mladiči skačejo za nji-toa, laskajo se in šklepetajo z zobmi. #jomu zajcu pa srco kar zastaja.
Nikdar ni tako ljubil svojega življenja. kakor setlai. Bil je nravi zaiec
in je že pogledoval za hčerko vdove zajkle in se je hotel ženiti. Saj je ravno k njej, k svoji nevesti bežal takrat, ko ga je pograbil volk. Čaka ga čaj in njegova nevesta, ki misli: »Izneveril se mi je veternjak.« Morda pa tudi, da ga je čakala, čakala in se zaljubila v druzega... Morda se je pa tudi zgodilo: revica se je igrala v grmičevju, pa jo je zalotil volk in . . .
Ubožec premišljuje vse to in solze ga zalivajo. Evo vam, take so zajčje sanje. Ženiti se je nameraval, kupil je samovar, si že umišljal, kako bo z mlado zajkljo pil sladek čaj in namesto vsega — kaj ga je doletelo. In koliko mu jo le ostalo ur do smrti?
Neke noči pa jo tedaj sedel in dremal. Sanja se mu, da ga jo volk imenoval uradnikom za posebna opravila in kamorkoli pride, povsod ga sprejemajo, k njegovi zajklji pa tuji pohajajo v goste . . . Naenkrat pa ga je nekdo sunil pod bok. Ozre se in . . . bil je nevestin brat.
»Tvoja nevestica umira,« je govoril. »Slišala je, kakšna nesreča te je zasegla in se jo za eno uro onesvestila. In sedaj premišljuje samo eno: kaj bom res tako umrla, no da bi se poslovila od svojega najdražjega!«
Ko jo poslušal obsojenec te besede, so mu je srco trgalo v kosce. Zakaj vso to; s čim je zaslužil tako grenko usodo. Živel je pošteno, za revolucijo se ni vnemal. ni kdaj ni nohaial z orož-
jem v roki; vedno je hodil le po svojih opravkih, . . . ali naj bo za to smrt! Smrt, le pomislite, kakšna beseda je to. Pa no smrt samo njemu, ampak tudi njej zajklji — sivki, ki je kriva samo v tem, ker jo njega veternjaka vzljubila. Kako rad bi bil pohitel k njej, prijel bi jo s prednjimi šapami za uiilje in bi jo tolažil in po glavi gladil.
»Beživa,« je medtem vzkliknil poslanec.
Ko je obsojenec slišal to besedo, se je za trenotek osvestil. Pogumno so je postavil in povesil uhlje po hrbtu. Toda. ne smel bi bil tedaj pogledati na brlog, toda on je pogledal. In vztrepe-talo mu je zajčje srce.
»Ne morem,« je govoril, »volk ne bi dovolil.«
Volk je pa medtem vso videl in vse slišal in je po volčje pošepetaval z volkuljo: najbrž je hvalil zajca za njegovo blagosrčnost.
»Beživa,« jo zopet kliknil poslanec.
»Ne morem,* jo ponovil obsojenec.
»Kaj pa šepetata tam in stikata glave,« je naenkrat zavreščal volk.
Oba zajca sta se onesvestila. In tako jo bil tudi poslanec vjet. Prigovarjanje straži k pobegu, kakšna kazen že oiistoja po pravilih za to? Ah, težko bo sivki zajklji brez ženina in brez zajca, — oba bo požrl volk.
Zavedla sta so zopet dolgoušca — toda pred njima volk in volkulja že škrioLie z zobmi; oboiih oči Da se sve-
tijo v temi kot svetiljka.
»Saj nisva nič . . . vajo blagorodjo . . . tako med seboj . . . rojak me jo prišel obiskat!« je jecljal obsojenec in ves mrl od strahu.
»Seveda, nič, nič . . .! Saj vas poznam. In no vtikajte prsta v usta. Povejte kaj in kako!«
»Takole je, vaše blagorodje,« se je tedaj zavzel nevestin brat: »moja sestrica, njegova nevesta, umira in prosi, ne bi li ga mogli izpustiti samo za toliko časa, da se poslovi.«
«Hm, ... to je pa lepo, da nevesta tako ljubi svojega ženina,« je izprego-vorila volkulja. »To se pravi, da bodo imeli mnogo zajčkov, in da nam ne bo zmanjkalo hrane. Tudi midva se imava rada z volkom in tudi midva imava mnogo volčičev. Koliko jih je vseokoli raztresenih, štirje pa živijo pri nas. Volk o volk, pusti, da se gre ženin poslovit od neveste.«
»Ampak pojutrajšnjim sva ga hotela snesti.«
»Saj bom, važn blagorodje, takrat že nazaj, . . . takoj se obrnem, saj sem, . . . takoj se vrnem,« je hitel obsojenec in se pri tem tako hitro zaokrenil, da jo bil sam volk vesel in je pomislil: »Ej ko hi bili moji vojaki taki.«
Volkulja pa jo vzdihnila in moledovala:
»Pojdi že, pojdi, zajec. Ah, kako ljubi svojo zajkljo.«
Volk se temu nI UDiraL samo. da bo
ob poteku roka zopet nazaj. Zato pa je pridržal nevestinega brata kot talca.
•Če se čez dva dni no vrneš ob šestih zjutraj,« je rekel volk, »bom sne-dol n jega, mesto tebe; če pa so vrneš, bom snedel obadva, morda vaju tudi... ha, ha, . . . pomilostim.«
Dolgoušec jo poletel kakor strelica iz loka. Beži, da so kar zemlja trese. Gora so no umakne, zato kar korajž-no na njo; rek, — on nič ne išče bro-da, ampak se kar vrže vanjo in plava, blato — na vsakih pet korakov enkrat skoči. Ali jo pa tudi šala: priti za deveto goro, ili šo na oddih, oženiti so (»zagotovo se oženim.« si je zatrjeval vsako minuto), potem pa na^ zaj, volku pod zobe.
Celo ptiči se mu čudijo, in govore: »Pa pravijo »Moskovske Novosti«, da zajec nima dušo, amjiak vrag vedi kaj, pa evo vam, kako se nosi!«
Končno jc lo pribežal. Kolika je bila radost tega ni mogočo niti napravlji-fiitl niti opisati. Ko jo sivka zajklja ugledala svojega dragega, je celo na bolezen pozabila. Vzpela se je na zadnjo noge, si nadela boben in začela na njem kavalerijski marš, in tako zelo iznenadila svojega ženina. Vdova-zaj-kija pa sama ni vedela, kaj naj bi storila; kam naj bi ga posadila, s čim pogostila. Od vseh strani so pritekle tete, botri, sestrice — vsi so z ugodjem gle-dali ženina in morda ?o mu bili tudi nevoščliivi sladkcira nrkrizka.
Iz življenja m sveta
Žena mora biti lepa
Dokler lo moro! So moški, ki so jim Všeč drugo ženo, lo lastna no. Kajti last-ba žena jo grda, nerodna itd. Za lastno leno je vsako žrtve Skoda, za drugo žo-ne nobena. Lastna žena žanje doma le grobosti, za drugo ženo nI noben poklon prevelik. Tako jo marsikje. Celo na Slovenskem!
Na Angleškem se jo začela akcija proti takim načelom. Tudi angleški puritanci uvidevajo, da je najbolje, najpamet-nejo in najceneje, Če jo lastna žena lepa. Zato so začeli priporočati kosmotiko. Niti šmink in pudra ter raznih past no obsojajo več. Motodistovski duhovniki so na svojem zborovanju sklenili, da je dolžnost žensk, preskrbeti si ugodno zunanjost, in ladv I.ueija Duff-Gordon, ki ima v angleški modi glavno besedo, je istega mnonja. Napisala je vrsto člankov, ki se vsi zaključujojo z refrenom: Zona mora biti lepa, dokler lo more! Prejela je celo kopo pritrjevnlnih pisem tudi iz moških krogov. Ta pisma zdaj objavlja.
Neki zakonec piše, da jo »nasprotnk tistih povprečnih Britanecv starega stila, ki so gledo žensk zastarelih in omejenih nazorov, ki se takoj razrepenčijo, ako so drzne lastna žena poslužlti pulra in šminke«. Za to ljudi je žena nemo, pati vno bitjo brez vsake ambicijo, brez veselja za lepoto, bitje, kl no pozna no modistko, no frizerko i. dr. Tako jo nastal dolgočasni tip Angležinj og'ate postavo In moških manir. »Možje, '.-i svoio ženo tako odgj.;a;o« — piše ta Anglež — »so ali skopuhi ali prevejani hinavci. Doma so puritanci, a izven doma so jim našminkani in napudrani obrazi 6ilno všeč; doma so po starih šegah strogo resnobni, drugjo pa imajo vedno odprto roke za veselo tujo žonsko, ki porabljajo šminko in puder na cele sode. Doma so sitnoži, da so lahko izven obitelji tem večji voseljaki...» Jaz pa imam v svojem zakonu drugačno politiko. Jaz cclo sam prigovarjam svoji žoni, naj bo lepa in naj z vsemi sredstvi dviga in ohranja svoje dražeati; jaz sam hočem, da mi jo žena vodno zelo lepo oblečena po najnovejši modi. Zato pa sem doma lahko vedno zadovoljen, medtem, ko so drugi Angleži zadovoljni rajši izven doma. In menim, da jo moja politika tudi cenejša. Moja žena je najbolj srečna ženska na svetu in jaz imam posebno veselje vselej, kadarkoli se z njo pokažem v javnosti. Zadovoljno kvitiram občudovalno poglede drugih mož na svojo ženo. Nihče ne verjame, da je resnično moja žena, ker je zmerom tako lepa in oblečena po najnovejši modi«...
Takih pisem jo prejela lady Duff-Gordon So mnogo: med njimi tudi pismo nekega pisatelja, ki poroča, da obdarja svoje mnogoštovilne sorodnike le s kos-metičnimi sredstvi, ker gleda rad okoli sebe lepe in čiste ženske obraze. žena naj so mnogo koplje, umiva, bavi s telovadbo, da ostane prožna in vitka, naj pospešuje in neguie svojo lepoto, a tudi goji duševnost: čita naj in misli! Potem najde mož vse doma, kar mu žele srce, okus ln pamet.
Najhitrejše živali
V največ slučajih Be smatra za najhitrejšo žival zaiea. Toda zajec ne moro Zavzemati te slavo v živalskem kraljestvu; take trdi neki angleški prirodosk>-VOC. ki ttslavlja statistiko iiv.ilV-.ih zmožnosti v h frosti in vztrajnosti in ki daje prednost pred zajcem psu hrtu. Prvovrsten hrt lahko teče kratke proge z brzino več nego 50 km na uro, med tem ko zajec zmoro samo 45 km. Najhitrejše živali so hrt, konj, antilopa, zajec, lisica in volk. Ugotavljali so hitrost teh živali s pomočjo stopp-urc, ko so bilo zasledovane,, čez odmerjen prostor in pa e merjenjem njihovih sledov na sneženih ravninah. Človek vztraja lahko največ do 32 km na uro in to seveda samo na
progi, dolgi 100 m. Toda nobena izmed zgoraj imonovanih živali no moro obdržati svojo hitrosti na daljših progah; največ vzdržita v hitrom toku lisica in volk.
Navadno so divje živali vztrajnojšo kot pa domačo. Znano jo, da pretoče zasledovan volk v oni noči čez 160 l in in prekosi s tem najvztrajnojšega konja. Nasprotno jo pa konj kot domača žival na kratkih progah hitrejši kot divjo živeči konji in dober konj, ki nosi poleg tega še jezdeca, prehiti vsakega divjega mustanga. Šampijon vztrajnosti mod živalmi jo pa gotovo dromodar. Med tem ko protečo dirkaški konj progo 100 km s hitrostjo 80 kra na uro, teče sicer dromodar prvih pot ur samo 125 kra, toda tekel bo po cel teden dnevno po 12 do 1-1 ur z isto hitrostjo, kakor prvi dan in to šo colo pri tako majhni uporabi hrane, da bi konj poginil od lakote že čez par dni.
O preprogi
Preproga so smatra v Evropi za luksuzni predmet, popolnoma nepotrebon in ljudje prejšnjih st-olotij ga sploh niso uporabljali v praktično svrho. Nasprotno ga pa spoštujejo orijentalci kot največjo svetinjo, na kateri kleče opravljajo svojo vsakdanje molitve In pri njihovem iz-dolo vanju ne štedijo niti s časom niti dragocenim materijalom. Zato se ne bomo zmotili, ako trdimo, da jo nastanok ornamentnih orijontalskih preprog roligi-joznega izvora. Za to govori že orna-mentika na preprogah, ki nam predstavlja stare religijozne motive, včasih seveda stilizirane do popolnega nespozna-nja. Tako spominjajo n. pr. veliko orna-meniov arabskih preprog zadnjih stoletij na staroegipčanshe svete živali in drugo simbolo. Tu najdemo v trikotu stiliziran simbol šotora in piramide, reke in različnih črk, triangla In strehe, klobuka in puščic in v mnogih slučajih tudi simbol sveto Trojice. Tri — in četvorokotl se ponavljajo v različnih varijantah, prepleteni s križi ali cvetlicami, kl igrajo v ornamentih arabskih preprog veliko vlogo. Ti geomotrični vzorci 6e torej no smejo smatrati kot brozpoincmbno igrač-kanjo, ampak kot dokaz, da niso Btilizi-rani motivi orijontalskih preprog niti rastlinske vrste niti kakega drugega izvora, ampak samo religijoznegaj simbolnega značaja.
Damski šport
Dovolj je že bilo debate, kalera vrsla športa je za dame najprikladnejša. Mnoge gospe, ki so v prvi vrsti ali pa sploh le vdane vestnemu gospodinjstvu, trdijo, da pridna gospodinja z vsakodnevnimi opravki opravi tudi vse športno discipline. Toda gospodinjstvo ni naloga vsake dame ui tudi med prvimi jih je dovolj, ki si po celodnevnem poslu želijo razvedrila in zabave s lem, da se posvetijo katerikoli športni panogi.
Ampak, kakor je enostavno vprašanje, kateri šport je za dame najprikladnejši, tako enostaven je tudi odgovor: vse vrste športa, ki nc rušijo prirodne ženske dra-žesti in ne škodujejo nežnejšemu ženskemu organizmu. V okviru teh glavnih smernic naj si dame izberejo športno panogo sodeč po lastnih nagibih in po svoji sposobnosti v telesnem in — financielnem smislu. Plavanje, drsanje, skl, lahka atletika in posebno veslanje, kl jo najbolj idilično... Sicer pa je stara stvar, da se vsaka dama, ki se loti športa, odloči takoj za več vrst, da je po vremenskih prilikah preskrbljena za vse štiri letne čase.
Plavanje in drsanje, oziroma sankanje, je naši mlajši generaciji že povsem prešlo v kri iz enostavnega razloga, ker so te vrsle športa pristopno že v rani mladosti in ne zahtevajo pretežkih stroškov. Težja stvar pa je s tenisom in sabljanjem, ker se pri obeh športih ne sme štediti z Izdatki. Značilno pa je, da so tudi v onih časih, ko nabavni stroški niso bili preveliki in jih je lahko utrpela vsaka sred-
Samo ženin se ni mogel ustaliti. Ni sc še dosti naijubil s svojo nevesto, ko je že rekel:
»V kopališče bi rad šel in se potem £im prejo oženil.*
*ICako se ti mudi!» jo šaljivo pripomnila mati zajklja.
»Nasprotno, bežati bo treba. Volk me je izpustil samo na določen čas.* In tedaj jo povedal vso, kako in kaj. Pripovedoval jo in grenke solze so ga zalivale. Nič se mu ne hoče, da bi se vrnil, pa vendar so je treba vrniti. Vidiš, dal je besedo; in zajec drži na svojo besedo. Premišljevale so totke in sestrice in vso so izjavile na en glas: »Rcsnico si govoril, dragcc; kadar ne daš besede, delaj po svoj-j. kadar jo pa daš, jo pa drži. Nikdar se še ni zgodilo v našem zajčjem rodu, da bi zajci pre varili.*
Hitro se pripoveduje povest, šo bolj hitro pa teko opravila pri zajcih.Zju-traj so zajca vpregli v zakonski jarem, zvečer pa se je on žo poslavljal e svojo mlado ženo.
»Cisto gotovo me bo volk požrl,* jo govoril, »toda ti mi ostani zvesta. Ce boš pa dobila otroke, jih strogo vr.ga-jaj. Najboljše je, da jih daš v kakšen cirkus: tam samo tolčejo na boben in se tudi nauče streljanja z grahom.*
In naenkrat je brez premisleka zopet pristavil:
»Toda, morda me volk ... ha. ha, i , . pomilosti.*
Toda med tem, ko se jo zajec veselil, obhajal svatbo, so se na obširni pokrajini, ki je ležala do volčjega brloga, vršile velike nengode. Na enom mestu so je utrgal oblak, tako da je reka, katero je zajec prejo igrajo preplaval, silno narasla - prestopila bregove po deset vrst ua daleč. Drugje jo zopet kralj Aron "°.->ovedal kralju Nikiti vojno in se je borba vršila prav na zajčjem potu. Zopet drugje je izbruhnila kolera in ja bilo treba na sto vrst okoli v-tegniti karantensko verigo. Poleg tega pa so volkovi, lisice in ovce stražile "ia vsakih par korakov.
Toda dolgove-" je Ml premeten; že preje je tako izračunal, ;r so mu o;-ta-le tri ure več. Toda ko r> premagoval eno oviro za drugo, mu je postajalo vedno bolj hladno pri srcu. Boži že ves večer, beži žo pol noči, noge so mu vse krvave, na bokih ima kožo raztrgano od vej, oči so mu motne, iz ust tišči krvavo peno, toda koliko poti ga še čaka. In vedno mu stoji pred očmi brat - talec. On sedaj pač sedi pri volku na straži in premišljuje: »Cez koliko časa bo pač moj dragi tovariš tu.* Spomnil se je na to in se šs bolj zagnal v beg. Ne ustavi ga niti gora, niti dolina, niti gozd. Kadarkoli so je lo nekoliko razburil, se jo takoj zatajil, da ga razburjenje no bi zadrževalo na poti. Sedaj ni Čas niti za bolest, niti za solze: naj mirujejo vsa čuvava, dokler ne reši tovariša iz volčja uasti.
nje sltulrana aovojka, gojili ta dva športa le ozki krogi. Pri nas so pač So tehtni filistrozni predsodki, da tenis uživa privilegij le premožnih slojev in da sabljanje sploh ni žonskl šport, kar je seveda čisto napačno, ker baš pri sabljanju lahko najde ženska dražest in gracije popoln izraz. Pač pa se nuše dame gotovo ne bodu odločile za težko atletiko in boksanje. Tema noostetsko učinkujočima panogama so mora oporekati sportska vrednost. Tudi nogomet je preveč enostranski in lahko rodi težko posledice; rokomet pa je pri nas že našel svoje ljubimke. Najobsežnejšo področje, ki ga dame bolj in bolj osvajajo, je lahka atletika. Ako se njene številne vrste spretno gojijo, delujejo naj-povoljnejo in vodijo k zelo lepim uspehom. Pri tem je treba poudariti okolnost, da samo korektni sportskl kostim deluje estetsko I
K vsemu naglašamo, da žensko sporto-vanje ne sme biti pretirano. Pametna dama mora pri vsaki vrsti športa zelo ekonomično trositi svoje sile, svojo sposobnost in — dražest!
Berlinska policija
Neki berlinski list jo nedavno obelodanil zanimivo podatke o berlinskom re-dar6tvu. Iz objavljenega gradiva izhaja, kakšna administrativna metoda vlada danes v Berlinu.
Policijsko poslopje ima 108 sobe. 90 od teh sob je napoljenih samo z omarami. V omarah leži na sto in sto milijo-
Likvidacija industrijskih podjetij Jadranske banke
Nesrečna politična kampanja Jadransko banko jo ta nekdaj cvetoči in narodno pomembni zavod vedla od krize do krize, od težkoče do težkočo. Ako bi imela stvar neprijetne posledico samo za udeležene osebo, ki akcijo vodijo, pred vsem za g. čira Kamena-roviča in veletržca Ivana Kneza, ki nosi zanj moralno odgovornost, bi nihče no našel posebnega zanimanja za te dogodke. Ker pa je v novarnosti premoženje delničarjev Jadransko banke, vlagateljev in premnogih eksistenc, zato postaja zadeva tudi za vso javnost važna. Vrha tega je obesila banka svojo usodo v najbolj vsiljivi meri na hrbet radikalski stranki, za katero plačuje celo dnevnik s celim štabom uslužbencev, kl pa jo bo za to prija-tel.istvo še glava bolela.
Poslodnji čas prihajajo v javnost nove vznemirljive vesti. Po uničenju Jadranske banke v Trstu, kj-.-r je delničarstvo izgubilo vse in za delnico v visokem nominalu dobilo delnico tukajšnje Jadranske banke neznane vrednosti (delnice Jadranske banke namreč ne kotirajo ne na zagrebški ne na beograjski borzi), prihajajo na dan nove, vedno resnejše neprilike.
Dasi je uprava Jadranske banke, ki se nahaja v politični areni, s svojim vsakodnevnim izstopom v javnosti izgubila vsako pravico na obzirnost, za danes ne bomo objavljali v poučenih gospodarskih krogih čisto nO'.oričneg.a dejstva glede solvertnosti zavoda. Iz Bosne prihaja vest, da je likvidacija in(i\strij Jadranske banke v polnem teku, in to jo, kar bi moralo zaposliti tudi vlado in vso javnost.
Po preobratu se je nacijonaliziTala cela vrsta industrij v naši državi. To delo jo bilo potrebno, ker bi sicer stalno ostali gospodarska kolonija inozemstva. Tedaj je Jadranska banka uživala veliko zaupanje in je na ta način prišla v poštev pri raznih nacionalizacijah. V Sloveniji je bila udeležena pri pivovarni IJnion, panirnici Vevče, Kranjski stavbeni družbi, Strojnih livarnah, železarni na Mutl, v Bosni pri sarajevski pivovarni, železarni v Zenici itd.
Politična poteza g. Kaemnaroviča in njegove v gospodarskem svetu neču-
Toda mrak je zaSel legati ia zemljo; sove, čuki, netopirji so poletali po zraku; bilo je vedno hladneje. Naenkrat jo vseokoli potihnilo, kakor da je vse izumrlo. Dolgoušoc pa beži in misli samo na eno: »Ali naj tovariša pustim na milost in nemilost?«
Zažarel je vzhod; najprej ?o se na daljnem lioricontu nalahno pordečili oblaki, nato vse bolj in bolj in končno je vzplamtelo. Zabliščala m jc rosa v travi: prebudile so se ptice v drevju; zganili so se hrošči, črvi, črički. Od no-kod se je dvignil dim; po ovsu in rži jo šel kakor lahen šepet, vso glasneje in glasneje . . . Dolgoušec ne vidi in ne sliši ničesar, samo eno mrmra pred seboj: »Svojega tovariša sem izdal, izdal !»
No, vendar končno, gora. Za to goro je blatna ravan, na njej pa volčji brlog .. . Prepozen si, dragi, prepozen.
Zadnje sile je napel, ia- j« skočil na goro. Je že tam. Toda nič več že ne moro teči, že peša, torej ne bo dospel?
Volčji brlog je pred njim kakor na dlani. 'Nekjo v dalji bije v zvoniku šest, in vsak udarcc pada kakor težek kamen v ubogo srce izmučenega tekača. Ob zadnjem udaru se je dvignil volk iz brloga, se potegnil in v zadovoljstvu pomahal z ropom. Stopil je k talcu, ga zgrabil s šapami, zasadil kremplje vanj, da bi ga raztrgal na dvoje. En dol zase, druzega pa za vol-kulio. In tudi za mladiče: obstopili eo
nov spisov, v Katerih je zbrano na<J 20
milijonov imen. Policijski arhiv v Berlinu datira Se iz lota 1778. in je ponos in dika vsakega Prusa. Imena so razvrščena po abecednem rodu in kjer jo več enakih imen, tam je pri vsakem imenu zopet po abocednein redu dodan kraj rojstva. Na ta način ao berlinska policija uspešno bori proti morebitnim pomotam in vodi točno evidenco vseh ljudi, b katoriml ima opraviti.
Najnavadnojše ime v Berlinu je Schulz. V Borlinu jo Schulzev nič manj nego 250 tisoč. Statistični uradi so izračunali, da se vsaj vsakih 24 ur rodi po ono dete s priimkom Schulz, Policijska direkcija si pri Schulzih pomaga a tem, da jih ima razvrščeno po ulicah. Ako so jo otrok rodil v Koehstrnsse, tedaj so dete imo-nujo Kochschulz itd.
Na berlinskem policijskem ravnateljstvu so vsak dan prijavi ali oglasi okoli 16 tisoč ljudi Seveda jo treba za ogromno poslovanje s tolikimi strankami naj-voČje previdnosti in vzornega reda. Koliko litrov črnila, koliko vagonov papirja in koliko truda jo treba, da berlinska policija v rodu vrši svojo službo, toga berlinski listi ne poročajo, gotovo pa jo, da mora biti pavšal za to poslovanje precej velik. Toda kljub velikim nalogam s katerimi so mora policija neprestano boriti, so vendarle služba vrši v najvzor-uojšem redu, o čemer se lahko prepriča vsakdo, ki pride v Berlin osebno.
vene metode so spravile ves zavod in vse, kar je z njim v zvezi, ob dobro ime. In tako jo banka prisiljena prodajati svojo delniško posest. Iz Sarajeva se javlja, da je Jadranska banka izpadla iz sarajevske pivovarne in vseh bosanskih železnih industrij. V Sloveniji je istotako prodala udeležbo pri železnih industrijah in se umika iz dušikove tvornico v Rušah ter pivovarno Union v Ljubljani. Prodala je udeležbo pri železarni na Muti. Torej likvidacija na celi črti.
Ako bi banka prodala svojo udeležbo po ugodnih pogojih in domačinom, bi istotako ne bilo povoda za kritiko. V tem slučaju bi samo potrjevalo to dejstvo strašen memonto, naj so mero-dajni gospodje umaknejo, če je sploh šo čas rešiti se prepada, A Jadranska banka prodaja svojo udeležbo pri industrijah neugodno, in sicer tujcem. Imamo pred sabo tužen proces declo-nalizacije najvažnejših industrij. Zenica, Muta, pivovarna Sarajevo so zopet v nemških rokah. Kar je bilo po preobratu pridobljeno, je zapravljeno in zavrženo.
Proces se razvija z vso naglico. Kakor iavina se podira pod rokami brezvestnih špekulantov in avanturistov gospodarska zgradba, ki preti pokopati pod seboj še mnogo. Vlada, kakor izhaja iz objavljenega za Jadransko banko tako žalostnega komunikčja, je morala vse to videti. Njena dolžnost je, upreti se decijonalizaciji naših industrij. Mi bomo te dalekosežne dogodke zasledovali z vso pazljivostjo.
Nova davčna bremena
(Vojnlca (prej vojaška taksa) In pri-spevek za vojaška vozila.)
»Službene No vino« z dne 6. t. m. objavljajo zakon o ustrojstvu vojske ln mornarice, s čigar materljalnim delom sta se na novo uveljavila dva državna davka, namreč volnica, ki se je pri nas pobirala dosedaj kot vojaška taksa, in posebni davek za vozila, kl se bo pobiral v višini invalidskega davka od vseli davč nih zavezancev.
1. Vojnlca.
Vojnlco bodo plačevale za službo vVoj skl aH mornarici stalno ali začasno nesposobno osebe, dalje zadruge, premoženja In podjetja onih oseb, ki se na katerikoli način ognejo zakoniti službi v
očeta in mater, si brusili zobe in tulili.
»Tu sem, tu!* je vzkliknil dolgoušco z glasom, kakor tristo zajcev skupaj, in takorekoč skočil z tnim skokom iz gore v dolino.
In volk ga je zagrabil.
»Vidim,* je rekel: »da se lahko zanesem na zajce. In zato som se tako odločil: sedita sedaj v naproj pod tem grmom oba in kouccm koncev vaju, . . . ha, ha, pomilostim.*
Olimpijski dan
Olimpijski dan je danes in je nekako želeti, da bi bilo lepo vreme, že radi tega, da bomo mi fillstrl, videli, in spoznali, kaj nam prinaša dan današnji. Veliko je napovedanega in vsi čakamo, da bi bilo mnogo izpolnjenega. Pa nc bol
Predviden je dopoldne štafetni tek skozi Ljubljano. Saj ne bo uspel! Gospodov štafetnikov že dolgo nismo videli trenirati po lepili ljubljanskih ulicah, In ko so zadnjič — o Binkoštih — dirjali v kratkih športnih hlačlcah In dresih, jim je »Slovenec« kar odkrito povedal, da v Ljubljani brez škornjev, kamižole In kožuhov ne gre Izzivati — morale. Ce gospodje štafetnlki odtlej niso na orlovskem stadionu opravljali kuluka, jim je za danes sodba že pisana.
Za popoldanske ure sta na Igrišču Ilirije napovedani dve nogometni tekmi. Med Slovanom In Akademiki ter med Ilirijo In kombiniranim Hermes-Jadrannm, To
vojski ali mornarici ali radi zapora ali izgube državljanskih pravic ne more. jo osebno služiti. Plačila volnlce so opro, ščeue osebe, kl prejemajo Invalidsko pod* poro ali ki so se ponesrečile v vojni sluj, bi, in končno osebe, ki so umobolnc, honeme, slepe ali hrome ter nesposobnj za katerokoli delo, ako plačujejo man| nego 20 Din neposrednih davkov.
Vojnlca znaša za osebe, kl so za sluj, bo stalno ali začasno nesposobne, 50 odi stotkov, za vse druge, ki se ognejo služ, bi ali ki ne morejo vsled zapora itd, oseb. no služIti, pa 100 odst vsakoletnega ne. posrednega davka. Plačilna obveznost traja od dovršnega 20. do dovršenega 50 leta. Za plačilo vojnlce janjčljo roditelji vojnlci zavezano osebe.
V Sloveniji se je z uveljavljenjem ve], nlco dosedanji položaj bistveno poostril ne le glede dobe plačilne obveznosti, ki je podaljšana za 5 let, toroj na 30 let amgak tudi gledo odmerile podstave. Od,' merno podstavo je tvorila dosedaj le do. hodnina, v prihodnje se bo pa volnica odmerjala od vsote vseh posrednih da\\ kov. Radi tega se bo krog plačilnih za. vezancev Izdatno razširil, ker bodo voj. nlco plačevale tudi osebe, ki so bile pla. čila vojaške takse oproščene, ako njihovi skupni dohodki niso dosegli vsote 25C0 Din na leto.
Nasprotno pa so razbremenjeni rodite« Iji oseb, ki so dosedaj bili zavezani pla. čevatl takozvano roditeljsko takso, ker bodo v bodoče te takse oproščeni, pač pa bodo jamčili za plačilo njihovim sinovom predpisane vojnlce. 2. Prispevki v remontno-vožarsk) fond.
Za kritje stroškov povodom nabave ia vzdrževanja potrebnih konj za topnlčar* sko vprego, Jahalnih konj in volov, mornarskih In suhozemskih prevoznih sred. stev in drugih potrebščin za vozila, dalji za plačilo odškodnine za živino ln prevozna sredstva, ki se odvzemajo posest, liikorr. v mirnem ali vojnem času, se bo poleg davka pobiral poseben pribitek 2a vozila in stekal v posebni remontno-vo-žarski fond. (Remoutno-komorskl fond.)
Pribitek za vozila bodo plačevali vsi davkoplačevalci v višini Invalidskega dav ka. Plačila pribitka so oproščeni le oficirji, stalni vojaški duhovniki, kapclnik! in tehnični poslovodje v aktivni službi, dalje parobrodna društva in lastniki plovnih objektov (razen luksuznih) na morjv in rekah glede teh objektov.
Dosedal se je enak pribitek v obliki 5 odst. doklade na neposredne davke po čl. 72. zakona o ustrojstvu vojske pobi-ral edino na ozemlju bivše kraljevine Sr» bije.
Zakon o ustrojstvu vojske in mornaTi-ce je stopil v veljavo z dnem 6. t. m, Iz praktičnih razlogov bi bilo priporočljivo, da bi so vojnica in novi pribitek začela pobirati v Sloveniji še le od dne 1, januarja 1924., ker bi pobiranje od kale-regakoll datuma sredi leta povzročilo tako davčnim uradom kakor davčnim zavezancem obilo dela In zmešnjav.
Predno se začneta pobirati nova davka v Sloveniji, se mora v Interesu izenačenja novih bremen v novi finančni zakon poskrbeti za postavno določilo, da se dohodnina, ki se pobira v nekaterih pokrajinah, ne všteva v odmerno podstavo za vojnlco ln Invalidski davek, ker bi bile sicer pokrajine, v katerih se ne po-bira dohodnina (Bosna, Hercegovina,.Srbija in Črna gora) z novimi davki manj obremenjene nego ostale pokrajine, ki plačujejo na dohodnini več, nego znašajo vsi ostali donosni davki.
Opozariamo naše poslance ln gospodarske korporacije, da povodom razprav o finančnem zakonu za leto 1923/24. po-skrbe za popolnitev obstoječih določil glede obeh gori navedenih novih zakonov,
NARODNA BANKA SHS.
Stanje 8. septembra 1923.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepajih' spremembe napram stanju 31. avgusta)! kovinska podloga 430.5 (+ 1.1), posojila 1520.5 (+ 47.8), račun za odkup kronskih novčanic 1238.2, račun začasne raz-mene 373.1, državni dolg 2957.2, vrednost
si pojdemo ogledat! Pa naj si p. n. nogometaši nc domišljajo, da radi fonda za ude ležbo naše države na Olirr.pijadl v Parizu. Mar se svetovne Ollmpijade in skriv nostnl fondi tičejo nas — publike?! Tc je Interna športna zadeva; toda ml s pojdemo tekmi ogledat Iz same krvoloč nostll V časopisju se »druka« za Illrlio češ da je sestava kombiniranega moštvi tako močna, da postaja zmaga za Iliriji jako negativna. M| pa pravimo, da bi zmagal tisti, ki bo dopoldne raztrgal naj več »Orjune«; eksempla docent, in pi Oradjanskega vprašajte za recept!
Tudi v teatru je pred poldnevom m čast Ollmpijade matineja. Naj bo, In n dvomimo, da bo uspela. Ampak ml vpra šujetno: zakaj je pa športna tombola od povedana? Zaradi slabega vremena? T je kratkomalo izigravanje naše lojaln potrpežljivosti. Obračamo se tem potoi na Ljubljan. tombolaškl podsavez — sr je po tolikih letošnjih tombolah mend že konstituiran -— da nam točno obja' dan in kraj športne tombole. Zanjo se P prikrajšati ne damo! In če je še k! tablic na razpolago, naj se čimprej rai prodajo; morda jih nekaj odkupi pokr: jlnska uprava ali pa medicinska fakulti ta, ki še nima kompletnega Inventarji
Torej, današnji Olimpijski dan naj i Izteče po naši dobri volji. Ce bo dež, pr poročamo dežnike lit pelerine. Pri ton boli — kadar bo — se pa nedvomno v dimo ob lepem yremenu. Zdravo!
Sportska publika,
Gospodarstvo
avnlh domen 2138.3, saldo raznili ra-ov 218.4. Skupno 8876.5. 'osiva: vplačani del glavnice 21.9, revni fond 5.2, novianlce v obtoku 2.8 (+ 123.5), državni račun začas-razmene 373.1, državno terjatve 64.8 • 12.4), razne obveznosti 382.0 (— l), terjatev države za založene dome-2138.3, nadavek za nakup zlata za vnlco In fonde 48.1. Skupno 8876.5.
TRŽNA POROČILA.
(Jovosadska blagovna borza (15. t. ) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., vagonov 315.5 — 350; baška, 79 — 80 , 3 vagoni 345 — 345.5; baška, Tisa, vagonov 347.5; baška, 79 — 80 kg, odst., 100 odst. kasa, povpraševanje 2.5. Ječmen: baškl, jarl, 2 vagona 280. les: baškl, ponudba 250; sremski, po-idba 255. Turščica: baška, 6 vagonov ,7.5 — 270; baška, okrogla, 2 vagona 0; baška v storžih, 8 vagonov 120; ijska v storžih, 7 vagonov 125; bela, vagon 300. Fižol: beli, baškl, 3.5 vago-1.500. Moka: baška, «0», 2 vagona 522.5 .555; «0», dvojno sipka, 1 vagon 565; !., 1 vagon 490; «5», 2 vagona 440 — jO; «6», 7 vagonov 382.5 — 392.5. Otro-': baškl, v papirnatih vrečah, 1 vagon 19; v jutinlh vrečah, 1 vagon 150. Tcn-:nca nespremenjena.
Tedensko poročilo z žitnega trga.
la našem trgu se je prošli teden poslo-alo živahno, največ za izvoz in za mll-e. Cene so se nekaj učvrstile. Pšenica e je tržila: baška 350, banatska 342.5 i srbska 330 pariteta Beograd. Po ječ-lenu je bilo isto tako živahno povpraše-■anje pri zadostni ponudbi; notiral je: ,aJkl (64 — 65 kg) 260, jari (68 kg) 280, irvovrstnl sremski (71 - 72 kg) 310. )ves brez zanimanja. Turščica se je sla-
10	nakupovala. Tendenca v moki je bila prijaznejša, vendar je bilo zaključkov nalo; konzum je slab. Oživljenje se pri-iakuje samo v slučaju znižanja carine na noko. Konzum otrobov ]e postal neka) rtiil.
HMELJSKA TRŽNA POROČILA.
Žalec (Savinjska dolina), 15. septembra. Najhitreje se bo koncem tega tedna |>ri najugodnejšem vremenu končalo tulil obiranje poznega hmelja, ki je najboljše kakovosti In lepe barve, četudi rast tohil ni povsem enaka. Pridelali borno letos več hmelja, nego smo pričakovali, les letošnji pridelek v Savinjski dolini ceni na 6000 metrskih stotov, katerih Tednost znaša najmanj 60,000.000 Din. Jancs se plačuje za 1 kg od 105 — 110 )ln. Od vsega pridelka se )c dobra tret-ina že prodala po 100 — 120 Din za 1 g. Inozemski kupci pridno kupujejo naš zboren hinelj, od katerega so prvi vago-
11	že na potu v inozemstvo. Večji lime-iarji pa še čakajo s prodajo. — Društ-eno vodstvo.
Žalec (Češkoslovaška), 14. septembra, ilirno razpoloženje. Cene ndzpremenje-le med 3000 do 3300 Kč za 50 kg. Nlirnberg (Nemčija), 14. septembra, ilirno. Nekoliko cenejše.
DOBAVE.
Dobava orodja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 28. t. m. ofer-alna licitacija glode dobave raznega irodja (svedrov, kladvov, nemških ključev itd.).
Dobava sena in slame. Pri intendan-tri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani 25. t. m. druga ofertalna licitacija glc-le dobave 600.000 kg sena in 270.000 kg lame, dne 24. t. m. pa pri komandi voj-iega okruga v Mariboru glede dobave '"1.000 kg sena In 260.000 kg slame. Prodaja skladišča v Mariboru. V isarnl inženirskega oddelka Dravske di-izijske oblasti v Ljubljani, Kongresni iS 1 25. t. m. ob 11. dop. javna ustmena ražba za prodajo skladišča v Einspiler-tvi ulici v Mariboru.
Prelukrtjače
7 In 8 cm
THE REX Co., Ljubljana
Dobava mesa. zo. t. m. se bodo vršile pri volilih okrugih v Mariboru in Celju ter pri komandah mesta v Slovenski Bistrici in Dolnjem Dravogradu, 21. t. m. pa pri Intendanturl Dravske divizijske oblasti v Ljubljani in pri komandi mesta v Ptuju ponovne ofcrtalne licitacije glede dobave mesa za garnlzijc Maribor, Celje, Slovenska Bistrica, Dolnji Dravograd, Ljubljana In Ptuj za čas od 1. oktobra do 31. deccmbra 1923.
(Predmetni oglasi so na vpogled v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.)
= štlrldesetletnlca Zadružne Zveze v Celju so vrši obonem s 4. jugoslovanskim zadružnim kongresom od 4. do 7. oktobra 1923. v Celju. 4. oktobor jo posvečen sejam, 5. in G. oktobra se vrši glavna skupščina in kongres Glavnega zadružnog 3avoza u Beogradu, 7. oktobra pa proslava štiridesetletnico Zadružne Zveze v Celju. Slovonske zadrugarjo obiščejo takrat no lo voditelji zadružnega gibanja i/, \seh pokrajin naše državo, temvoitudi odlični gostja iz Anglije, Francijo, Švice in Češkoslovaške. Bilo bi le umestno, da bi tudi zastopniki slovenskega zadružništva obiskali v čim večjem številu to pri redi'ov. Udeležbo je treba zaradi preno čišč (' navedbo števila noči) javiti Zadružni Zvezi v Celju do 30. septembra.
== Izplačilo obresti za bosanski železniški posojili iz leta 1898. In 1002. Pišejo nam: Kljub temu, da so bili s finančnim zakonom z dno 81. julija 1922. v proračunu odobreni krediti za izplačanjo obresti za bosanski železniški posojili iz leta 1898. in 1902., obre3ti teh posojil šo do danes niso bile izplačano, kakor so tudi ni izvršilo povračilo ob priliki zamenjave kronskih novčanio pridržanih zneskov izpod 250 Din, dasi jo bilo tudi to odrejeno z istim finančnim zakonom. Vse to 6e ni zgodilo kljub neštetim' ofi-cijelnim obljubam. Tako ee izpodkopava ugled državno upravo. Ali se Izplačova-nje obresti zavlačuje morda zaradi tega, ker so s tem prizadeti samo prečani? Opozarjamo na navedena dojstva mero-dajne kroge, da poskrbe za Izvršitev finančnega zakona in za čimprejšnjo izplačilo zgornjih obresti, odnosno odtegljajev.
= Nepravilno postopanje Inozemskih zavarovalnic. Pišejo nam: Ko jo po prevratu začola avstrijska krona rapidno padati, so razne inozemsko zavarovalnico takoj opustilo svoja zastopstva v Sloveniji in so branilo sprejeti nadaljnjo pro mije v jugoslovanskih kronah, da bl jim no bilo treba zavarovalnino v jugoslovanskih kronah likvidirati, no glede na to, da so zavarovanci skozi dolgo vrsto let plačevali zavarovalne premije v zdravi valuti. Ena takih zavarovalnic ie tudi Splošna nizozemska zavarovalna družba v Amsterdamu (Allgemeine Maatschappij
Stavbenik 12s
RUD. ROČAK
v Trbovljah
Izvršuje vsa stavbena dela. Lastno tesališfa. Izdelovanje stopnic, Teraco-tlak. Brozkonkurenčno cena.
za vsolej so Vam priporoča samo
veletrgovina R. STERMECKI, Celje, ako hočoto res dobro in poceni kupiti
ročno, domačo delo, kakor tudi fino tvorniške, oblbko za žouske, moško in otroke, perilo, klobuke, pleteno jopo, čepice in šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. — Trgovci on - groB - cone.
van i.ovensvcrzcKoring en LIJtrente Amsterdam), katore tukajšnjo zastopstvo jo po prevratu Izginilo kakor kafra. Generalno zastopstvo to družbe na Dunaju so brani sedaj zavarovancem izplačati zapadlo zavarovalnino v jugoslovanskih kronah. Vlada bi morala nekaj ukreniti, da eo zavarovanci zaščitijo pred sleparskim postopanjem nizozemsko Maatschappij in njoj podobnih IzkorlŠčevalk.
= Komisija za pregled uvoznih ln Izvoznih predmetov se jo sestavila v finančnem ministrstvu. Njona naloga jo sestaviti preglod veoh uvoznih predmo-tov, iz katerega bi ee moglo videti, kato-rl uvozni predmeti bi bo mogli obremeniti z večjo uvozno carino.
= Pregled o cenah izvoznega ln uvoznega blaga. Iz Beograda javljajo, da bo jo v ministrstvu trgov, in Industrijo osnoval odsok, ki bo zbral podatke o cenah raznih predmetov tako v naši državi kakor v inozemstvu, in to o onih predmetih, ki se uvažajo in izvažajo.
r= Ivongre3 srbskih zemljoradniSklh zadrug se vrši 29. in 80. eeptombra v Somboru.
= Nova železniška ozkotirna proga Paračin-Stalac jo bila dno 4. septembra svečano izročona prometu. Tako jo dobil Paračin zvozo z Zaječarjom. Iz Sta-lača pelje normalnotirna proga v Kru-šovo, od tam pa ozkotirna v Užice. Tudi proga Užice-Vardišto eo v kratkem izroči prometu. S tem bo vzpostavljena tudi zveza s Sarajevom in tako indiroktno prva zveza vzhodno Srbije z Jadranskim morjem. Koncem oktobra bosta tudi progi Beograd-Topčldor-Mala Krsna in Beograd-Požarovae končani. Dograditev teh prog ima namen, razbromonitl progo Beograd-Niš.
Velik napredek gostilničarskega šolstva
Po zaslugi goetilnlčnreke zadruge v Ljubljani imamo zabeležili velik nnpredok slovenskega gostilničarskega šolstva, ki bo prav izdatno izpopolnil našo strokovno šolstvo.
Znano Je, dn eo Ja gostilnlčarsko strokovno šolstvo pri nas opiralo do sedaj le na znane predvojne goslilničnrsko tečaje, ki so sicer v polni meri storili evojo dolžnost, vondar pa nikakor več no odgovarjajo vedno rastočim zahtevam modernega gostiluižarstva. Itadi tega so je posebno od leta 1914. dalje, ko so jo žo imela otvoritl redna gostilnlčarska šola, kar pa Jo izbruh vojne preprečil, intenzivno in smotreno delovalo na to, da so ta ožl-votvorl kakor hitro mogoče. S posebno vnemo so je ta akeijn vršila v zadnjem času. Po več kakor enoletnem trudil so jo « Osrednji zvezi gostllnlčarsklh zadrug za Slovenijo v Ljubljani*, ki je to delo od ljubljansko zadrugo prevzela, posrečilo s pomočjo tnngont od pronočnin, ki jih pobirajo mestni magistrati v Ljubljani, Mn-riboru, Celju in 1'tuju, pridobili prav izdaten fond za šolo, ki so Je v letu 1923. šo znatno pomnožil.
Na ta način je ustvarjena zdrava podlaga za ta volevažni kulturni zavod. l)a je bilo mogočo ustvariti imenovani fond, gro zahvala sledečim gg.: bivšemu ministru lil pokrajinskemu nainesluiku Iv. Hribarju; predsedniku goslilničarsko zvozo Fr. Kavčiču, osobito pa zastopniku Zvezo za tujski promet dr. V. Krisporju iu zvezinemu tajniku Pintarju, ki so si v tej zadevi stekli največ zaBlug.
Da bi elvar hitreje napredovala, so je pod okriljem osrednje zveze gostilničar-skih zadrug osnoval poseben šolski odbor, kateremu je Trgovska in obrtna zboj-nlca v Ljubljani votirala prav znatno subvencijo za Izvršitev nalogo. Takoj na to so bo vršila pogajanja z gostiluičnrsko zadrugo v Mariboru ter se Jo sklenilo, da se za prvo ustanove v Ljubljani in Mariboru pravilno in strokovno nadaljevalno šolo po vzorcu svetovno znano dunajsko šole. Samo ob sebi je umevno, da so pouk potem razširi tudi na Celje in Ptuj. Administracijo bode vodil v to sestavljen šolski odsek, za pedagoško vodstvo jo namenjen mestni učitelj g. Fr. Gornzd, ki Je že svoječasno sodeloval pri gostilničar-skih tečajih. Pripravlja so dalje strokovua knjižnica, kakor tudi druga učna sredstva.
Kako velikega in dalekosežnega pomena jo taka strokovna Šola za Slovenijo, jo razvidno iz tega, da so bo z njeno pomočjo povzdignilo našo šolstvo, gostilni-čarstvo in natakarstvo, a tudi tujski promet so bo zelo izpopolnil. Našemu izborilo kvalificiranemu gostilničarskemu naraščaju pa so bo odprla nadebudna pot po celi
državi, eaj je že danes ta naraščaj po svft-jih izbornih -lastnostih na jako dobrem glasu, vsled česar ga povsod zelo iščejo.
Dno 0. t. m. so Jo vršila tozadevna važ<
lia seja pri oddelku ministrstva trgovina in industrije v LJubljani pod predsed-t stvom šefa tega oddelka g. dr. Marna. sojo so se udeležili gg. vlad. svotnik ravnatelj ftubic, ravnatelj dr. Bolim, dr. Lu< ber, učitelj Gorazd, načelnik zveze gostil« nlčarsklh zadrug za Dolnjo štajersko gospod Božič, zastopnik mariborske gostilni« čarake zadruge nač. nam. g. Znudrl, za« slopnlk interesentov liotelirjov Vek. Dol-iliOar in zvezln tajnik Plntur. Pri dve url trajajoči razpravi so jo določilo najvažnejšo fundamentnlno priprave za čini skorajšnjo otvoritev šole, izbralo še po-sobej odsek, ki ima Izvršiti vsa podrobna dela, to jo učni načrt, finančni načrt, izvedbo pouku v Mariboru in Celju, gloda lokala, učnih moči, učnih pripomočkov, itd., tako, da smemo prav kmalu pričakovali uresničenja I« žo desetlolja gojene željo [io tako potrebni strokovni gostilni-čarskl šoli.
Li-Tf^.f.-.«	vrin—fv -ti, v
IjatUitoifsO
Telefon 70, 349.
■■ 'jsmKi
S!
m
__
H JS.
G
•ari
Velika izbira najnovejših modelov in klobukov od klobučine (fib) Žalni klobuki vedno v zalogi :-:
4900
v modnem salonu v
J da $kof~
naslednica
Ijubljcmct, Pod Jrančo štev. 2
Zahvala.
Fodplsaui so tem potem najiskrenojšo zahvaljujem za ves izkazani truil in požrtvovalno delo gosp. dr. črvinku, zdrava.ku na Polzeli, kateri jo vcčtcdcnsko zdravniško oskrboval mojo ženo ob bolečinah, katero jo zadobila pri porodu.
Radi tega ga tudi najtopleje priporočam vsemu občinstvu.
Istočasno so tudi zahvaljujem njogovi gospe soprogi, ki jo veliko žrtvovala in stregla z vso napetostjo in na ta načiu tudi pripomogla k zdravju mojo ženo.
Polzela, dno 13. septembra 1923.
W96	Jarče Bankoveo.
h)
9 1
<t> <»
JS

Slavnemu občinstvu, kakor tudi vsem cen). Interesentom vljudno naznanjamo, da smo oddali glavno zastopstvo za naš patentirani ogrevalni aparat
za Ljubljano In ljubljansko okrožje tvrdkl
KJu&osraetaUja5
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18.
preje Produktivna zadruga kleparjev, Instalaterjev, Itotlafjev, KI bo vse v LJubljani In ljubljanski okolici naročene aparate postavila v brezhibno delovanje. Za vsak aparat Jamčimo In prosimo, da se vsa številna naročila oddajajo tej tvrdkl, ki Jih bo precizno In solidno Izpeljala.	4897
Kovinostiskarska industrija R. Nipič & drug, Maribor
Žlahtna, zgodnja in zimska, tor
4915
ima naprodaj
Graščinsko oskrbništvo Boštanj
pri Sovuiol.
T"T1 ----------------------------
KONKUHS.
4916
Točna nosfrešba/
Predelovanje in preoblikovanje damsk'-h in moških klobukov -Priznano solidne cena/
3lllllllltlii!!iil!!||||i!!l!l$!lilM
Prema naredjenju Komaudanta Dravsko divizijsko oblasti J. br. 2n24 od 8 /9. 1923. g. Garuizouom odseka Ljubljonckog vojnog okruga u Ljubljani potreban jo jedan državni garnizoni majstor za nadzor nad čiščenjem nužnika i održavanjo u iBpravnosti nužničkih sprava.
Kandidati, koji bi želeli primiti svo ovo službo, moraju ispunitl ovo uslove:
1.)	Da bu podanici Kraljovine Srba, Hrvata i 81o-vonaca.
2.)	Da su odslužili svoj rok a vojsci, što če dokazati dokumentima vojnih vlasti.
3.)	Da ni3u stariji od 40 goilina, što čo dokazati krštenicom ili uvore njem opštinsbo vlasti.
4.)	Da su dobrog vladnnja i primernog ponaSanja, što čo dokazati uvoronjem opštinsko ili policijsko vlasti.
5.)	Da nisu pod stočištom, što čo dokazati nadležnim uvereujiim.	i
6.)	Da uz molbu priključe uverenjo svega csnafa ili zavoda, da su ov;\j zanst izučili.
7.)	Da su fizički zdravi i sposobni, što če so komisijski utvrditi prilikom izbora.
Svl oni, koji želo konkurieati, neka odmali p.ošalju __ svojo molbo sa trnžonim prilozlma komandantu Garni-I zonog odseka Ljubljanshog vojnog okruga u Ljubljani, ■g; [ Kao dan konkarisanja odredjujo so 17./9. 19-3. god. u 15. časova, kojog dana neka so kandidati OBobon prijavo kod označeno kompude u kasarni Vojvode M'JiiSa, ob-jolit XV., nlaz iz Vojaške ulice, vis-k-via frnio R.^iziiigcr, gdo čo so im saopštiti odluko o prijemu u sinjim.
Počotna plata sietematifna, kao i svi ost-li dodatci za dotičnog majstnra i članova njegovo poro-lico su kao i kod drugih sličnih u državvu služIm primljenih majstora. Komandant nukovnik: Slih. A. Nadii a. r«
vseh železniških, poštnih in avto-
S3obilnih prog v Sloveniji s priključitvijo na inozemske proge, 8 kurr.no kr.rto Slovenije v merilu 1: 475.000
j©	mmll
Vsebina;
I.	SploSnt dol: Cene za poštno vožnjo. Železniška tarifa za prevoz potnikov in prtljago. Maksimalna tarifa za izvoščko. Ifolkovino. Konzulati. Poštno pristojbino. Pristojbino za železniško nosačo. Vaino telefonsko številke.
II.	ZaloznlSkl vozal redi: Direktni, spalni in jedilni vozovi. Odiioa iu prihod vsoh potniških vlakov. Pregled vseh železniških prog.
III.	Foooatnl vozni rod!: roštni, avtomobilni.
IV.	Soznazi postaj.
V.	Priloga: Kurzna karta Slovenijo v merilu 1 : 476.000 z vsomi žolezuiSliimi progami iu postajami, vso poštne in avtomobiino proge, vso poštno urado z označbo, čo ima pošta brzojav, oziroma telofon.
Dobi so v vseh knjigarnah in trafikah za ceno 15 — Din.
Direktna naročila nproloma
Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1.
Veliki inkvizitor
ljubezenski romati Iz najsramotne]-Se dobe človeške zgodovine.
In objela sta se in se potopila v bla-Ženstva, ki jima ni enakih na zemlji...
Ko pa sta sedela zopet ob oknu in zrla hrepeneč na morje, sta oba naenkrat prestrašena vzkliknila.
Krčmi so se bližali dva moža in ženska, vsi v andaluzijskih obelkah . . . Kdo so? Ogleduhi? Familiari?
Pobledela sta . . . Mar je res vsega konec?
Estevan je objel Doloro, jo naglo poljubil, segel v žep po bodalo in zrl z groznimi očmi v vrata. Culo se je spodaj v veži govorjenje . . . nato korakanje po stopnicadi... nato trkanje ...
»Sennor, odprite!* je dejal nizek moški glas.
»Kdo je?* je vzkliknil Estevan in tiščal drgetajočo Doloro nase.
»Jaz . . . Coco!» se je oglasil zunaj bivši zvesti alguazil.
»Kaj hočete?«
»Z vami gremo . . . Manofina, Culevrina in jaz Coco . . . Vesti prinašamo, vam in sennori,» je odgovoril Coco.
Estevan je skočil k vratom in jih odklenil. Zares, pred vrati so stali bivši familiarski sluga, bivši gardunijec in krčmar Coco ter bivša gardunijska člana Manofina in Culevrina.
«A kaj hočete vi tukaj v Cadixu?» <<e je čudil Estevan in jim velel v sobico.
♦Sklenili smo: kamor vidva, gremo tudi mi,» je odgovoril Coco. »Prinesli smo vam pisma in listnico patra Jožefa ... a najprej naj povem: Petra Arbuesa ni več med živimi!*
»Mrtev? Zakaj?* je planil Estevan.
»Pater Jožef ga je zabodel.*
»Joj, nesrečnik! A kaj je ž njim?* je •vprašala grofica, držeč se za glavo.
»Vse je priznal. Bil sem na obravnavi. Maščeval se je za svoje roditelje, brata, sestro in nevesto ter za vse, ki
jih je kdaj Peter Arbues trpinčil in po-gubil . . . Nič so ni branil in bil je obsojen na smrt,* je pripovodoval Coco.
»Smrt! Vedno smrt, smrt, smrt!* je vzdihnil grof, Dolores pa je omahnila na postelj.
»Ah, in še kakšna smrt!* — Coco se je obotavljal.
»Celo vas. ki ste videli toliko strahot, je groza?* je vprašal Estevan, ves bled.
»Ah, di, bilo je ostudno, obupno gledati,* je dejal Coco. »Bežal bi bil, ako bi no imel službo. Zato sem moral gledati.*
fti potem je povedal vso . . .
»Oh, ti angelski mučenik!* je ječala Dolores in jokala. »Koliko je moral pretrpeti ta neskončno blagi mož, da je končno storil tak zločin!*
»Tudi o vas je govoril na razpravi,* je dejal Coco. »Povedal je, da vas je rešil iz samostana karmelitaok in iz joče sv. oficija. In ker ste morali končno pobegniti, je dejal, jo ostal čisto sam na svetu. Življenje mu je postala neznosna muka, in izvršil je naklep, ki ga je gojil celih sedem let.*
»O Bog, slutila sem, Estevan! Ker sem bila silno podobna njegovi nesrečni nevesti Pavli, je odlašal osveto in se toliko trudil zame in očeta!* je tožila Dolores. »Oh, kolike muke!*
Tudi Estevan je jokal. Ob oknu je stal, se delal, kakor da gleda na molo, a njegove solz polne oči niso videle ničesar.
Culevrina jo sedla poleg Dolores na postelj, jo držala za roke, jih stiskala na svojo prsi in jokala ž njo vred. In spominjala se jo dne, ko je to krasno ženo prišla izdajalsko vabit na izmišljen sestanek, ko jo je pomagala reševat iz pesti famillarov na Espla-nadi, ko jo je sprejela v svoji sobici v taverni Buena Vcntura in jo odvedla po skrivnih ulicah k stari Juani ter končno, ko ji je bila poročna družica v kleti gardunijsko palače.
»Ah, sennora, strašne čase smo preživeli; a zdaj odidemo skupaj v mir in svobodo,* je dejala Culevrina. »Zal, da
Direkcija državne imovino „Belje" v Kneževu (Baranja) javlja, da bo dne 20. septembra ob 11. uri dopoldne v prostorih direkcije pismena ofertalna licitacija za nabavo okoli 2000 vagonov črnega premoga, proizvod naše ali katere tuje zemlje.
Pogoji licitacijo so nastopni:
1.	Dražbenik se mora zavezati, da premog takoj dobavi;
2.	da v ponudbi navede provenijenco in vrsto premoga;
3.	cene se morajo računati za vsako vrsto in provenijenco posebej, In sicer franko postaja Beli Manastir.
Ponudba mora biti koikovana s kolkom za 20 Din in poslana v zapečatenem zavitku direkciji najpozneje do dne 19. istega meseca v Kneževu; a ponudniki, ki osobno pridejo, lahko ponudbe izroče na dan licitacije do 10. ure dopoldne odrejeni komisiji.
Kavcija za naše državljane s 5 °/o> a za tuje z 10 % ge mora položiti v zmislu čl. 89 zakona o drž. računovodstvu.
Licitanti, ko pošljejo ponudbe pismenim potem, pa ne pridejo osobno, morajo svoji ponudbi priložiti reverz o položeni kavciji.
Licitacija je za ponudnika obvezna takoj, za direkcijo pa, ko jo ministrstvo za finance odobri.
Pravico udeležiti se te licitacije imajo samo oni, ki s potrdilom pristojnih zbornic dokažejo pravico do tega posla in ki dokažejo, da so plačali davek za tretje četrtletje 1.1.
Iz pisarne direkcije državne imovine Belje v Kneževu
dne 7. septembra 1923., g. Št. 9982.	4651
Tvorniea ogledal in brusarnica stekla
©ubliansha ulica Stev.SG
Telefon £1.25 — 92.	Brzojavi: Fabrogtetfalo.
OGLEDALA z brsi^enim robom in brušena v vsaki obliki in izdelavi, umetniško vstaviie-nje stekla v okvire iz medi in bakra.
Brušenja stekla
za pohištvo, dekoracije, razkladnice, proda« jalniSrte pu8e, avtomobile, biljurnega stekla imamo v zalogi. Finska ogledala v zabojih. PR£DELAVANJE STARIH OGLEDAL. 4913
ne pojile tudi sennora Juana z nami.* »Kaj so je zgodilo z Juano?* sta vprašala obenem grof in grofica.
»Tikoma, preden smo odšli iz Sevilje, nam je prišel povedat Mandamiento, kaj jo ž njo,* je odgovoril Manofina. »Pobotala sva se, ko sem mu prisegel, da zatemnim velikega inkvizitorja vendarle, čeprav mi jo prvič ušel. In potem smo se srečali kar trije v katedrali z bodali, pripravljenimi za Arbuesa . . . prehitel pa nas je, žal, pa-tor Jožef ...» In po tam uvodu jo povedal, kar je doživel Mandamiento z Juano, ko so prinesli Jožefove razso-kano ude pokopat v gardunijsko klet..
»A še to vam moram povedati, da so zaprli sennora Rodrigueza do Va-lera,* je dejal Manofina naglo, da bi ga Coco ne prehitel.
»Joj, torej tudi vrli starec bo moral umreti! Njegov nesročni jezik! Kolikokrat sem ga svaril! Sirotnik bedni!* je javkal Estevan.
»Brez skrbi zanj!* je pravil Coco. »Don Valero glumi prismojenca tudi v joči. Dola se blaznega . . . igra vlogo velikega inkvizitorja . . . Zahteva pijač, deklet, muzike ... ter pridiga strašno komično. Vse so mu smeje in ž njim imajo zabavo, kakršne oficijske ječe še no poznajo.*
In pravil je anekdote, da sta se morala nasmehniti celo objokana Dolores in Estevan . . .
Medtem se je zmračilo, a pripovedovanja in jokanja še ni bilo konec. Mineval jo vroč dan in skozi odprto okno je začelo pihljati hladno.
Iz krčmo so prinesli dve lojevki. Tedaj je zagledal Estevan na mizi zavoj, prevezan in zapečaten z Jožefovim pečatom. V navalu novic ga je bil odložil in pozabil nanj.
»Fernandova-Jožefova zapuščina!* je vzkliknil zdaj. »Niti slutil nisem, da mi jo pošilja pokojnik ... Pa kaj je v tem zavoju?*
Trerezal je vrvico, prelomil pečate in razvil platneni ovoj. Pojavila se jo velika listnica iz najfinejšega safianskega usnja. V enem predelu je bilo na pa-
MHJMIU l^^lggnjiH
Naprodaj : Mli
Posestvo ob železnici na Gorenjskem, 13 oralov, 2 hiši z upeljano gostilno in trgovino, 15 parketiranih sob, krasno letoviščezvseminventarjemza 350.000 Din
Nova hiša z upeljano pekarijo v večjem kraju oh juž. železnici za 85.000 Din.
Posestvo, 40 oralov, 10 minut od železnico na Dolenjskem za 200.000 Din.
Posestvo, 22 oralov, z enonadstropno hišo, gospodarskimi poslopji, lepimi gozdi, vinogradom, vse arondirano v ravnini ob glavni cesti, pol uro od postaje, za 250.000 Din.
Gostilna in trgovina z enonadstropno hišo, 15 sob, z lepim vrtom in gospodarskimi poslopji v večjem trgu Štajerske na zelo prometnem kraju za 300.000 Din.
Trgovska hiša, cnonadstropna, z dvema prostima lokaloma, prostim stanovanjem ter lepim vrtom v večjem kraju ob železnici za 185.000 Din.
Posestvo, 17 oralov, z zidano hišo in gosp. poslopji na Dolenjskem za 125.000 Din.
Vile s prostimi stanovanji od 300.000 Din naprej.
Stanovanjske hiše v predmestju Ljubljane od 85.000 Din in na deželi od 25.000 Din naprej.
Ve6 gostiln tudi z inventarjem v Ljubljani in na deželi, stavbene parcele od 15 Din za 1 m2 naprej, dalje razne obrtne m trgovske hiše, kmečka posestva, elektrarne, industrije, gozdna in vinog-radna posestva.
Pojasnila daje: Realitetna pisarna v .Ljubljani, Poljanska cesta 12.
pirju zaboleženo veliko Število menic in vsot, v drugem predelu so bilo menice, v tretjem v rdeč atlas zavit do-manten prstan in mal modaljon s črnim kodrom ženskih las. Bil jo poslednji spomin na Pavlo! V četrtem predelu pa je bilo pismo naslovljeno na Estovana.
Hlastno ga jo odprl in Rita] glasno:
»Sennor! Ko boste čitall to pismo, mo ne bo monda več mod živimi; ako pa uidem smrti po neverjetnem naključju, ostanem živ mrtvec. Ne obsojajte mo zaradi čina, ki ga moram storiti! Rodovnik sem — toda v prvi vrsti som mož časti, plemič, Španec. Ako mogoče, naj mo to dejstvo vsaj nekoliko opravičuje.
Inkvizicija Vam jo vzela malone vso imetje; kar Vam jo preostalo, ste do malega žrtvovali v borbi z velikim in-kvizitorjem. Počastite spomin, ki mi ostane — tako upam in prosim! — prijazen s tem, da sprejmete priložene menice. Njih seznam in ostalih menic v pariški banki je priložen. Blagovolite jih uporabljati v ta namen, da ustvarite svoji gospej soprogi poslej življenje brez skrbi!
Prstanek in medaljon naj blagovoli sprejeti sennora Dolores v spomin name in na mojo Pavlo! Poljubljam jo v duhu na čelo in molim k pravičnemu Bogu, naj bo z Vami tako srečna, kakor bi bila srečna jaz in Pavla.
Prijateljski Vam stiska desnico Vaš Fernand Vibery y Cazalla.
Pripis. Coco, Manofina in Culevrina so rešeni moralično. Pomagajte jih rešiti še socialno, sennor! Srčno dobri, značajni in sposobni ljudje so. Prepuščam Vam, da uporabite največ eno desetino mojega imetka v to svrho, da jim pomagate si ustvariti primerno in Častno eksistenco. Vrli Coco je spreten krčmar, Culevrina izvrstna krčma-rica, orjak Manofina pa jima pomagaj kot branjevec ali karkoli. Glavo ima, srčnost in pesti: več mu ni treba, da postane srečen mož svoje zveste Cu-levrine. Blagoslavljam jih! —*
Pretreseni so molčali, ženski pa sta tiho ihteli.
Tedaj je potrkalo na vrata in vstopil, jo guapo:	'
»Sennor, jadrenica odplove šo nocoj! Veter je ugoden. Čoln že čaka, da oO, peljo sennora in sonnoro na ladjo.*
»Kaj, tako nemudoma?* jo viknlla Dolores. »O Bogu pravičnemu bodi hvala!* —
In uro nato so bili žo vsi na krova Mornarji so že razpeli jadra, veter jij) je napenjal, častniki so poveljevali kolos, okorna masa lesa in železa jij drgetala kakor v nestrpni želji, da sa odtrga od verige ...
Še par minut, in dvignili so sidro ladja pa je mogočno zarozala v valova in zaplula — v svobodo ...
Na nebu je stala večernica, velika in svetla.
Doloros in Estevan sta se na krova držala objeta in gledala nazaj, kako ss odmika kopno bolj in bolj — kako se utaplja v temo bolj in bolj ter so pogreza v nič — domovina, Španija . ,, nesrečnica vseh nesrečnic na svetu.
In po licih bo jima tekle solze, kap, Ija za kapljo.
»Morda nikoli več! Zbogom! — Ko. nec — konec!* je šepetal Estevan ihte« ...
Okoli in okoli je šumelo le morje tet se zaletavalo valovito ob ladjine boko, Na nebu jo pokazal mesec svojo bledo, srebrnasto lico in ožaril obraza pla. kajočih dveh beguncev. Kakor polje samega srebra, razorano s sijajnimi brazdami in pokrito s srebrnimi holmci, je bilo morje . . . kakor srebro so so lesketala jadra in jadrnica se jo svetila kakor iz samega srebra.
Svečana tišina je vladala sredi prostrane oceanske samote, a brod jo tirno plaval po vodni ravnici, noscii begunce v deželo, v kateri se jo že pojavljala zarja svobodo — tja v Fran. cijo, odkoder se jo rodila vsemu svetu svoboda in ki jo tudi rodila moža. junaka, ki je zabodel inkvizicijo — v domovino velikega Napoleona Bona-parta.
Sodarstvo Pichler
Maribor, Frančiškanska cesta 11
poleg merolzkusnega urada	4901
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor tudi vsakovrstne nove in stare sode po najnižjih cenah
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelačne in trasirne letve, merilne trakove, libele, logaritmična računala, šablone za pisma, trioglata, prizmatična in druga precizna merila risaluo orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobne, prodorni in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
delavnica ia predano mehaniko
Ljubljana, Šelenburgova nlica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršujejo točno in solidno;
Josip in Bajko Turk
špedicijsko podjetje	4856
-v LJUBLJANI, Vidovdanska cesta. 3
prevzema ooarlnjenje ter prevažanje vsakovrstnega blaga po najnižjih oenah.
Istotam se prodaja prvovrstno prešano seno na drobno ln debelo. Prodaja se tndt velik brok-voz in dva manjša, dobro ohranjena vozova na vzmetlh ter S00 JutastlhlnlOO papirnatih vred.
4861
RAZGLAS.
No I 306/23.
Na predlog Antona, Franceta, Ane, Frančiške in Jožefo Stigolj in Mnri, Primožič se bo s sklepom okrajno sodnije v Laškom z dno 12. julija 1923. dovolj«
prostovoljna javsia dražba
njih posestev vršila na licu mesta
dne 23. soptembra 1923. od 10. ure dopoldne naprej.
Na dražbo pridojo posestva pod vi. št. 15 kat. obč. Okroglico, 106 in 144 ka obč. Radež brez pritiltlin vsako poseboj in so bo dražbalo nijproj posestvo vi. St. I kat. obč. Oiiroglico hiš. št. 10 v Razboru nad Loko pri Zidanem mostu, ki obsti iz hiše št. 10 v Razboru, gospodarskega poslopja iu kozolca s skupnim površje 10 a 25 m®, njiv s površino 3 ha 30 a, 94 m', travnikov s površino 2 ha 05 a 80 n vrtov s površino 12 a 38 m', vinogradov s površino 50 a 39 m', pašnikov s površi 1 ha 38 a 51 mJ in gozdov s površino 10 ha 91 a 28 m'; potem so dražbata [ sestvi vi. št. 106 in 144 kat. obč. Radež vsako posolioj, ki ohstojita vsako iz ki in vinograda in pašnika s površino 43 a 78 m2, ozir. 71 a 68 m".
Izklicna cena za posestvo vi. št. 16 kat. obč. Okrogiice znaža 125.000 D za posestvi vi, št. 106 in 144 kat. obč. Radež pa za vsako 7500 Din in se pod ceno poseBtva ne prodajo. Vsak dražitelj mora pred pričetkom dražbanja poloi kot vadij 10 °/o izklicno cone v gotovini ali hranilni vlogi v roko sodnega komisar
Dražbo predlagajoči lastniki posestev si pridržijo pravico, uajvišjo ponuil v osmih dneh po ilrnžbenom naroku sprejoti ali pa odklouiti.
Drugi dražbeni pogoji so morejo vpogledati v pisarni sodnega komisarja
Laško, dno 10. septembra 1923.
AVGUST DRUKAR, notar kot sodni komisar
za
v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani,
Prešernova ulica, nasproti glavne poste.
„'V. zl'* zl'. i\'„ Francoščino in kla' poučuje učiteljica, izpraši v Parizu 4'
Aneta Potočnik
Ljubljana, Aleksandrova cesta št. II, pritličje, H
VJ\ VJV Vj\ V(\ VJV V j V
Šent-janški
se dobiva po ngod| oenah vvaaklmnož
Prodajni urad šent|anžl premogokopa i Ljublja
Krekov trg 10.
Ljubljana, Židovska ulica št. 8
damskih klobukov
Domače vesti
kuluk slovenskih
kulukarjev.
Naj nam »Slovenec* prizanese, da egamo v njegov rovir, ampak eno bo-no ge povedali o kuluku.
Kuluk ni naša beseda, pa so je s ivojim orljentalskim Parom pri nas 3ko vdomačila, da bi bila vrodna kup-eta ali eolo operete, samo rimo jo ložko najti zanjo. V tem oziru se Je jvtonomija seveda drugače odrezala, Fj<oro žo tako kakor Radičeva rcpubli-ka_vsemu svetu dika. Vse so ne moje rimati, s političnih in praktičnih vidikov pa je glavno, d.i so klerikalni volilci enkrat prišli na svoj volilni saldo: Kuluk nad vse in za vse! Zdaj šelo vedo, kaj opravljajo pri župniščih, kaj pri klerikalnih županstvih in kaj so jim poslanci SLS prinesli iz Beograda: Kulnkl . . .
Čisto se je že v domače šege utrdili navada, pripravljeni 60 krampi in lopato, — pa ti pride SLS z novim ku-lukom! Da izžono vraga z belcebubom, upove klerikalnim županom, da skli-fejo shode in sestavijo proteste — pro-li kuluku! Gospodje klerikalni poslanci, to ne gre! Kdor izpodbija lastno »slugo in pridobitve, pride pod kura-torja!
Čarobni kuluk prinaša Sloveniji zmešnjavo. Če še omenimo, da »Slovenec« opravlja lastni kuluk — no po jakonu, temveč po radikalski misiji z Bleda — s tem, da na nas grešne demokrate meri s krampom in lopato, tedaj dobiva epopeja o kuluku svoj majestozni finale. Zato ostaneta kup-let in opereta o kuluku odveč; žo za radi mučne rimo	ss.
*	Krst prestolonaslednika. Prestolonaslednik bo krščen 14. oktobra in takoj drugi dan se vrši poroka princa Pavla, Tem rodbinskim svečanostim bodo prisostvovali romunski kraljevski par, romunski prestolonaslednik s soprogo, grški kraljevski par, vojvoda od Yorka in romunska princesa lle-ana,
*	Pomembna petletnica. Včeraj jo poteklo pet let, odkar so naši debro-voljci s svojimi tovariši iz srbske armade pod poveljstvom pokojnega vojvodo Mišiča na Dobrem polju in Vetrn niku prodrli bolgarsko fronto, kar je bi| početek udarcev, ki so zlomili centralne sile.
*	General Franchet d' Esporey v Skoplju. Francoski maršal in naš častni vojvoda Franchet d' Esperey je v petek na potu v Bitolj obiskal tudi Skoplje in prisostvoval zadušnici za padlo francosko junake. Njegov prihod jc bil pravi triuinf francosko-jn-coslovanskega bratstva. Vse mesto jo bilo v zastavah, meščanstvo in vojaštvo je navdušeno pozdravljalo bivšega poveljnika solunske fronte. Komandant armije general Tcrzič je priredil na čast maršalu banket. Na grobove francoskih vojakov so bili položeni venci. Maršal je bil izvoljen za častnega meščana Skoplja.
Olimpijski dan. Danes se vršo ši-rom naše domovine številno matineje in športne prireditve, pri katerih se zbirajo sredstva in materija! za udeležbo jugoslovanskih športnikov na velikih mednarodnih olimpijskih Igrali, ki se bodo vršile prihodnje leto v francoski prestolici. Tudi naši slovenski športniki so pridno na delu, da pokažejo, da se tudi Ljubljana zaveda velikega pomena, ki jih imajo olimpijske igro za vsak narod. Prepričani smo, da so naši športni klubi storili vse, da bo moralen uspeh teh prireditev kar naj-povoljnejši, dolžnost cenjenega občinstva pa je, da poseti vse današnje prireditve v kar največjem številu. Osobito opozarjamo na današnjo matinejo, ki se vrši ob pol 11. dopoldne v opornem gledališču. Matineje se bodo udeležili zastopniki civilnih oblasti z vo-likim županom dr. Lukanom na čelu, zastopniki vojaških oblasti s polkovnikom Vučkovičem, župan dr. PeriS in Številni drogi visoki gosti. Le v sluča-K _čc bo tudi naša širša javnost znala ceniti važnost in pomen teh prireditev, je upati, da bo tudi gmoten uspeh prireditev povoljen in na ta način oino-fočena našim športnikom udeležba na bodoči olimpijadi.
*	Službena pragir.atika. »Uradni list* ■ 86., ki je prinesel »Službeno pragma-
liko za državne nameščence*, jo popolnoma razprodan, vsled česar naj se vsakdo, ki želi imeti še pragmatiko, obrne na Tiskovno zadrugo (Prešernova ulica 54), ki je izdala posebno brošurico s »Službe-nn pragmatiko*.
*	Uradne uro pri glavni carinarnici v 'Ji«bljani trajajo do nadaljnje naredbe ob delavnikih od 8. do 12. ure in 14. do
ure. Ob nedeljah in praznikih urad za 'banke ne posluje.
' Izplačilo kuponov 7 odstot. Investicij-Jkega posojila. Po odredbi ministrstvu "nanc je bil stavljen upravi državnih dolgov pri Narodni banki na razpolago zne-'sk 17,500.000 dinarjev v svrho izplačilu četrtega kupona investicijskega posojila iz e'a 1021. Izplačilo so bo vršilo pri generalni direkciji državnih dolgov, pri oblastni finančni direkciji v Novem Sadu, pri 'krožnih in sreskih finančnih upravah, pri "agajnah finančnih delegacij in pri davčni uradih, pri poštni hranilnici v Sarnja-Ju in čekovnih uradih v Zagrebu in Ljub-fenl in končno pri bankah, pri katerih so I« vršil vpis 7 odstotnega iuvcsliciiskcga tosojila.
*	Vojaški dom v Saši. Nedaleč od bolgarske mejo, v bližini Krivo Palanke, vrši požrtvovalno svojo službo že nekaj mesecev četa pešadijskega polka iz Celja. četi poveljuje Slovenec, poročnik g. Potočnik. Pod njegovim vzurilim poveljstvom si je četa z neumornim delom zgrudila Vojaški dom, ki jo dika no samo sela Saše, ampak tudi celo obalo Vnrdarja. Saša jo zgodovinsko mestece, ker so si lu za časa kralja Uroša Saši kovali prvi srbski denar, jih jo po njih selo dobilo svoje ime. Z neznatnimi sredstvi, z lesom iz državnih gozdov je bila zgrajena lepa zgradba iz kamna in lesa, ki jo 27 m dolga in 7 m široka. V notranjosti se nahajajo štirje oddelki, in sicer stanovanja za častnike, pisarna, skladišče za živila in stanovanje za vojako. Kuhinja so nahaja v posebni zgradbi. Svečani otvoritvi vojaškega doma, ki se jo vršila dne 26. avgusta, so prisostvovali predstavniki vojaških oblasti in domači občinski zastop ter vse tamošnjo prebivalstvo.
*	Obfni zbor »Kluba naprednih akado mikov v Celju*. Due 13. t. m. so jo vršil v Celju izredni občni zbor »Kluba napred nlh akademikov v Cclju», na katerem je bila sprejeta izprememba pravil v tem smislu, da postane redni član kluba lahko vsak akademik slovansko narodnosti. Na la način bodo postali člani kluba lahko številni češki in ruski akademiki, ki so nahajajo v celjskem okolišu. Klub celjskih akademikov deluje uspešno, zlasti v feri jalni dobi, ko jo vse dijaštvo na počitnicah. Velike zaslugo ima pri ljudski univerzi, ki v Celju prav vzorno deluje.
*	Prva advenlistlčna poroka t Beogradu. Beograjsko časopisje poroča, da so bo vršila te dii prva poroka dvojice, ki pripada r.dventistični sekti. Slovenec Mltšeler se porčol z mlado Beograjčanko N. Atanacko-vič. Vseh pristašev adventistične sekte jo v Jugoslaviji okoli 800, na celem svetu pa okoli 80.000. Kakor znano, pričakujejo ndvontisti skorajšnji povratek Kristusa na zemljo in nastop tisočletnega kraljestva.
*	Učiteljska prehrana. Prejeli smo: V Sv. Pavlu pri Preboldu v Sav. dolini imajo očo in dva sina tri gostilne in dvo mesarije, trije samski učitelji pa ne morejo dobili tamkaj hrane, ker ne pijejo. Ali ni to sramota? Ako ubogi javni na-meščenee zunaj na deželi no pije, ker mu žalibog no nese, ali naj tudi ne je? Včasih je veljal pregovor: Kdor ne dela, naj ne je! Merodnjni činltelji naj napra. vijo v tom oziru red.
*	Poštni in telegrafski muzej v Beogradu. cSlužbcne Kovine* so priobčile te dni statute glede ustanovitve poštnega in telegrafskega muzeja v Beogradu. Muzej se bo nahajal pod upravo ministrstva za pošto in brzojav in bo nudil jasno zgodovinsko sliko o razvoju in kulturnem vplivu poštnih, brzojavnih in telefonskih institucij v Jugoslaviji. Muzej bo dostopen javnosti vsako soboto.
*	Kongres lekarniških sotrudnikov. Prošlo nedeljo se je vršil v Beogradu kongres apotekarslcih sotrudnikov iz cele države. Razpravljalo se jo za ves farmacevtski stan velevažna vprašanja. Memorandum, ki jo bil na zaključku kongresa enoduSno sprejet, podaja v glavnem zahteve apotekarskih sotrudnikov in vsebuje sledeče: Ogorčen protest vseh solrud-nikov proli ukinjenju enega najvažnejših oddelkov ministrstva narodnega zdravja
—	apolekarskega oddelka. Farmacevti poživljajo ministra narodnega zdravja, da se realizara že davno zasnovani načrt lekarniških komor. Zahtevajo izenačenje lekarnarske zakonodaje ter priporočajo, da se razširi bosanski zakon, ki je najnaprednejši, nn celo kraljevino; poleg tega pa tudi k njemu spadajoče uredbe in zakone, izdane od leta 1919. do sedaj. Poudarjala se je potreba rednega pregledovanja lekarn, kakor to predpisuje zakon. Potreba uvedbe farmacevtskih fakultet z vsemi semestri je nujna. Kongres je končno ogorčeno obsodil postopanje ministrstva narodnega zdravja, ki na kongres, kjer se rešavajo tako važna strokovna in stanovska vprašanja, ni poslalo nobenega delegata iu sploh zanj ni pokazalo nobenega zanimanja.
*	Potovanjo sportistov z južne meje po Jugoslaviji. Športni klub »Belasica* iz Štrumice v južni Srbiji namerava v kratkem prirediti potovanje svojih članov po Jugoslaviji. Sportisti z našega juga se ustavijo po programu tudi 2 dni v Ljubljani. Prvi dan polože venec na spomenik Prešerna. Za manifestacijo narodnega edinstva se priredi predstava <Boj nn Kosovem*. Drugi dan bo miting narodnemu edinstvu in za osvobojenje Istre in Gorice izpod italijanskega jarma. Tudi v Mariboru se vrši slavnostna predstava na čast sportskim gostom.
*	Novomeški drobiž. (Spremembe pose-sli). Vilo Uovsky pod Kapiteljskim hribom, last gospe Antonije Drganc, je kupil g. Josip eBrgmann ml. — Hišo v Stre-liški ulici, nekdanja last pisatelja Janeza Trdine, je kupil od g. Gartnerja, pismo-noše v Novem mestu, g. Mastnak, notar iz Trebnjega, ki je kupil v Dolgi ulici tudi Knoblelierjevo hišo. — Na Glavnem trgu je kupil trgovec s klobuki, g. Smale, od gospo Marice Škerjano Iz Mariboru njen polovični delež na znani hiši »Jure*.
—	(Stavbena dela). Na potu proti grmski šoli zida hišo g. Zlogar, kanonik. — Hišo tik mostu je dal prenoviti g. Alojzij Grilc, tapetnik in sedlar. Na Glavnem trgu sla prenovila hiši trgovec Leopold Kopač in odvetnik dr. Ivo Ivanetič. — Hotel »Pri pošti*, last trgovca g. Jakoba Pančiča je vzel v najem ljubljanski »Union* ln ga preuredil v modem hotel z imenom »Uiou* pod vodstvom c. Kurenta.
Hotelirja v Velikovcu. (Razno stvari). Ko-paliSče na Krki je za letošnjo sezono zaprlo. — Trgatev obeta biti dobra, vendar pa no tako sijajna, kakor preteklo leto, kor jo bilo premrzlo in preveč dežja.
*	Orjunaški procc« v Mariboru. Po j)rs-ložitvl procesa radi odsolnosti Slavka Oi uma je prejelo okrožno sodišče v petek iz Zagreba brzojavko, da so nahaja Gruni v tamkajšnji vojaški bolnici. Razprava bo razpisana vnovič, čim bo Grum okreval.
*	Mariborski industrijalci imajo v torek, 18. t. m. ob !5. v Goetzovi dvorani zborovanje, na katorem bodo sklepali o akciji za avtomatično tolefonsko centralo, o so-cijalnem zavarovanju, obrlno-nndaljeval-nlh šolah ln sprejemu čeških Industrijalcev ki pridejo 10. oktobra v Maribor.
*	V obrambi učiteljske rasti. Mariborski klerikalni listi so zadnjo mesece skrajno surovo napadli napredno učitelje, ki so zaman iskali zadoščenja. Listi so skrivajo za imuniteto poslancev, duhovnik Goleč pa jo na stvarne popravke od-govorjal še s podlojšiml napadi. Učitelji so posegli sedaj po samopomoči in izdali parolo: Bojkot Cirilovi tiskarni, ki financira »Stražo* in »Slov. Gospodarja*. Bojkot so izvaja dosledno, podpirajo pa ga ostalo mariborsko knjigarne in trgov, ci s papirjem s svojo solidarnostjo iu 15 odstot. popustom pri večjih nakupih v korist revnim učenccm, tako da ima la boj še socijalni učinek. Posledice so so že pokazale: ostudni napadi na učitclj-stvo so namreč prenehali.
*	Slavka zagrebških zobotrlmikov, o kateri smo že poročali, jo bila včeraj končana.
*	Stavka žoleznUfarjcT t Bosni. Dne
12. t. m. je izbruhnila stavka železničarjev na progi Olovo-IIan-Pijesak. Proga pripada znanemu dunajskemu šumskomu kon cornu Eisler in Ortlicb. Stavka jo eko nomskega značaja, ves promet jo ustav Ijen. Vojno ministrstvo jo izdalo naredbo, da bo takoj izvršilo militarizncijo progo, ako se uslužbenstvo ne vrno na delo.
*	Beograjsko Sokolice r ardijonci pri kralju. Te dni je bila deputacija Sokolic sprejeta v avdijenci pri kralju in mu v imenu beograjskega Sokola čestitala k rojstvu prestolonaslednika.
*	Aretacija urednika beograjske »Republike*. Včeraj je bil v Beogradu aretiran in odveden v sodni zapor dr. Drag. Ikonič, urednik »Republike*, in sicer nn podlagi razsodbo beograjskega sodišča, ki ga jo uu podlagi raznih tiskovnih deliktov nedavno obsodil na 10 mesecov zapora.
*	Velik požar v Bosui. Iz Tuzlo poročajo, da so nahajajo državni gozdovi »1'oloni* že nekaj dni v plamenu. Mnogo hektarjev gozda je uničenih in požar s>u
Iz Tuzlo so:
na) skuša doseči, da Itallia uklno zabra-4
no uvoza jugoslovanskega krompirja, ali da so vsaj dovoli uvoz v Julijsko Krajino, ki jo na naš krompir navajena. To bi sc morda dalo doseči, ker Imamo s tem, da jc naša država važna odjcmalka Italijanskih Industrijskih izdelkov, krcp< ko orožjo v rokah.
VREME.
Pretekli teden smo imeli najlepšo, širi z neverjetno hitrostjo. Iz Tuzlo so J naJprljctiieJSo jesen, kakor si jo morej odpotovali oddelki vojaštva, ki imajo nv <»° Mlet - Mirim, toplo, povečini jasna logo sodelovati pri gnsitvi ognja.	vreme. Naklonil ga nam jo visok zrač
Druga obsodb« na tožb« g. Dušana "1 tlak ki sojo .,1 raztegnil od Azo-b	1— -—ko južno Evropo m jmiko An«
o ter srednje Evropo pro-
lav situ. Dno 10. t. m. ce jo vršila v Beo-1 rov preko ju rada druga razprava na tožbo bivšega j 1' ramM.l omočnlkn finančnega niinlslra g. Dušanu Iv vzhodu. K:
gr
pomočnika
Plavšlča. To pot jo bil zaradi obrekovanja obsojen urednik »Večernih Novosti* g. Milojo Alirapijevič na tri mesece zapora in loOODin globo. V kratkem so bodo vršile razpravo proti urednikom noka-terlh zagrebških blokaških listov.
*	Čudna usoda dveh egiptovskih rakov. V narodnem muzeju v Beogradu sta od 8. t. m. postavljeni 2 egiptovski rakvi, ki 6la po zelo čudnih okolnostih prispeli v Beograd. Ko to jih na carini otvorili, na- . . . 511 so v njih veliko množino čokolade, ki i brniškega, occanu; v zadnjih dneh se jo je bila na In način »tihotapljena iz Angll- Precej hitro pomaknila proti vzhodu, je. Obe rakvi sta prišli zato na javno j in se hkrati poglobila m razširila kar dražbo. Ker se pa vkljub nizki izklicni ce- smo mogli lepo opazovati v padanju
ni 1600 Din ni oglasii niti eden kupec, je	barometra m vln/.ul jugozapadni stru-cariusko ravnateljstvo poklonilo sarkofaga narodnem muzeju.
*	Klub svobodno ljubezni t Norem Sa-	, . . ,, du. Novosadsko časopisje redno poroča o	ki P" nas sicer ni izprožllo odkritju kakega novega perverznega klu-	l1^- !'•'■ soverneje, o.obi to v Alpali. ba v Novem Sadu. To dni so zopet otl-	j '/aonerovita depresija .v pol.mila vwo-krili klub svobodne ljubezni, kar jo v	" l,rotl J11-1,1 m zagospodovala v celi Vojvodini vzbudilo veliko senzacijo,	soboto nad nami z uežjem, vlago m Ustanovil ga jo neki ravnatelj tilmskega	hladom. Tako gospostvo v jesenskem podjetja v Novem Sadu s pomočjo svoje	času navadno nc mmo prehitro, zlasti
Kakor pri nas rta Imeli lopo solnčno vremo južni dvo tretjini F.vro-po; lo skrajni sever jo ostal mrk ji deževen, lc tam so vladalo depresije. Temperatura so jo pri nas dvignil* jako visoko, do 25° O, na jugu in ju-gozapadu od nas soveda šh višje. Bil jo to zadnji pozdrav poletju.
Koncem tedna se jo vremenska situacija bistveno poslali .ila. 2o sredi tedna so jo pojavila pri Irski velik.i depresija, dospevša, s severnega A t-
ji, ki jo prevladala v ozračju j>ri nas v noči od četrtka na petek. Pojavilo so jo živahno nevihtno razpoloženje, i s — .i— ..i	neviht,
17Ietno hčerke, s katero je živel v divjem zakonu. V klub je s svojimi zvijačami privabil 25 devojk iu žen iz najuglednejših novosadsklh rodbin in so so dogajalo tam neverjetno orgijo ln perverznosti. Filmski operater pa je posnemal čluno in članice kluba v raznih položajih seveda s masko preko oči. Več oseb jo bilo aretiranih.
*	Lepa nagrada. »Splitsko Kovino javljajo, da je glavna carinarnica v Splitu iz-plačala te dni finančnemu stražniku Po-povcu 825.000 Din, ker jo zasačil tihotapce, ki so hoteli brez dovoljenja »Izvoziti* iz naše države veliko količine tuje valuto.
*	Kontrola regulacije Savo. Ministrstvo za poljedelstvo jo Imenovalo strokovno komisijo, ki bo pregledala dela pri regulaciji Save, da tako konstatira, koliko jo regulacija v zadnjem času napredovala.
*	Aretirana lašista. Splitska policija jo aretirala 2 fašista, ki sta »Incognito* ln brez potnih listin dopotovala iz Italijo. Pri njih so našli revolverje in fašistovske znake. Izročena sta bila sodniji.
*	Škrlatica se širi v Splitu zadnji čas v taki meri, da navdaja oblasti in javnost z veliko skrbjo. Zadnje dni je bilo prijav ljenih oblastem 11 slučajev. Ako pride teh prijav še več, bo oblast zaprla šole.
*	Bogat ribji lov. Te dni so splitski ribiči pri ribjem lovu zajeli veliko množico lun, kar je za sedanjo dobo pravu redkoBt. Tune so bile zelo velike in jo vsaka riba tehtala nad 100 kg.
*	Ogonj na pokopališču. Na pravoslavnem pokopališču v Novem Sadu jo v četrtek na nepojasnen način izbruhnil požar, ki jo v kratkem objel 50 lesenih nagrobnih križev. Požarna bramba je s težavo požar lokalizirala.
*	Razbojniški napad na osebni vlak > Bosni. V petek zvečer so na progi Više-grad-Sarajevo, v bližini mesteca Medziči, razbojniki položili na železniški tir kamenje. Vlakovodja, Slovenec Ambrožič, je v namenu, da prodre kopico kamenja, vozil z veliko naglico. Njegov načrt se je tudi popolnoma posrečil. ICo so razbojniki to opazili, so pričeli s puškami streljati na vlakovodjo in ga smrtno ranili. Na postaji v Sarajevu je vlakovodja umrl. Razbojnikov je bilo osem in so bili oblečeni v nove orožniške uniforme, eden izmed njih pa je imel italijansko kapo.
*	Zrakoplov ruskih ubežnikov v Novem Sadu. Zrakoplov, s katerim sta svoj čas libežala ruska emigranta Lojko in Kočan, se je to dni vrnil s kapetanom Navratilom iz Jassyja v Novi Sad. Kapetan Navratil je preletel 900 km dolgo zračno pot v 7 in pol urah. Naše poslaništvo v Bu-karoštu jo izjavilo kapetanu Navratilu, da je izročitveno postopanje žo uvedeno in da bosta oba ruska krivca odgovarjala za svoje dejanje pred našim sodiščem.
*	Samomor mladega tehnika v LJubljani. V pelek zvečer se je v hotelu Lloyd ustrelil absolvirani tehnik F Š. Policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da je krogla prodrla srce in da jo bila takojšnja smrt neizogibna. Truplo nesrečnika so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
*	Za vse, ki prihajajo v LJubljano po zdravila, jo najpriročnejša nova lekarna Ramor, na Miklošičevi cesll v neposredni
*	Važno la trgovce i Industrijalce. Ako želite tačnu 1 brzu otpremu Vašo robo proko Bakra, izvolite se obratiti na ot-premničku tvrdku »Velocitas>, Bakar.
1422
*	Zahterajto po vseh hotelih, kavarnah in restavracijah specijalna vina v steklenicah slovite tvrdke Gjiiro Valjak, Grajska klet v Mariboru.	166
*	Po zunanjosti pozna že večina gospodinj testenino »Pekatete*. Odločno zavračajo vsako druge, ker so spoznale, da postrežejo z njimi najbolj 6vojo družino. 184
*	Ilijijenična fesalnica za dame. O. Fottlch-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg 19. Negovanje las. Ondulacija. Bnr-vanjo z L'Oreal Ilonnč. Električna masaža lica. Manikura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpadene in odrezano lase po najvišji dnevni ceni. Parlumerija.
*	»Ito»-pasto za zobo beli zobe, daje jim krasen blišč, odstranjuje neugoden duh iz. ust. Dobiva se povsod.	157
*	Za patentirani ogrevalni aparat »To-plodar*, ki je velike važnosti za vsalto družino, jo prevzela glavno zastopstvo tvrdka »Jugomelalija* v Kolodvorski ulici 18. Z ozirom na bližajočo se zlino in številna naročila priporočamo vsakomur, da si ga pravočasno nabavi. Več glej današnji insorat.	4897
bližini glavnega kolodvora.
VPRAŠANJE KROMPIRJEVEGA IZVOZA.
Kakor so čujejo povsod glasovi, bo krompir letos v naši državi izredno dobro rodil. Zlasli mnogo ga bo imela Slovenija, katere krompir ima žc svoj dober sloves. Za časa stare Avstrije jc bil na Gornjcšlajerskcm in še dalje posebno čislan naš spodnještajerski krompir.
Radi dobro letine nastaja vprašanje, kam bomo izvozili letos nadprodiikcijo, ker doslej šs nimamo večjih interesentov za naš krompir. Italija, ki bi prišla najprej v poštev kot odjcmalka našega krompirja, jc zabranila uvoz krompirja iz Jugoslavije pod pretvezo, da sc z njim prenašajo kužne bolezni, k', so baje razširjene v naši državi. Nedavno sc je spro/.ilo vprašanje, da bi se dovolila vsaj preskrba Julijske Krajine z našim krompirjem, ker je to ozemlje žc pred vojno dobivalo slovenski krompir. Italija pa nc kaže v tem pogledu nikakega popuščanja. Kakor je znano, je tudi že prejšnja leta zabranjevala uvoz našega krompirja, da-siravno ga vsako leto uvaža. Vrhu tega pa dela Italija šc velike sitnosti pri našem tranzitu, za katerega zahteva posebno dovoljenje.
Ker izgiedov Izvoz v Italijo zaenkrat nI, Iščejo mnogi naši Interesenti zvez s Francijo, Španijo, Severno Afriko In z Avstrijo. Tudi naša vlada mora žc sedaj misliti na to, kako spraviti višek krompirja na zunanje trge. Dobro voljo , za to jo vlada žo pokazala s tem, da jc ' odpravila Izvozno carino na krompir, ki
tko so razvije še lokalna depresija nad Adrljo, kar sc od septembra dalje če-sto dogaja.	___
Tederaski b«rsm gsre-
gSettf
Zagreb, I", septembra.
Ta teden jo bil švicarski frank prcccj slab in so bilo zato devize v Curihu trajno čvrsto. Notica dinarja v Curihu so jo dvlpnla obenem 7. ostalimi, narasla pa je tudi na Dunaju, Nc\v-Yorku in ostalih zunanjih tržiščih. Zanimiva jo čvrstoča dinarje gledo na našo neugodno zunanjepo. litične priliko. Podoba jo, da v inozemstvu Se vedno delujejo ugodne štovilko izvoz-ničarskega kongresa. Tudi odpor finančnega ministra proli itillnciji, ki sicer vstvnr-ja težko denarno krizo, ima to povoljnt) posledico, da dviga kupno silo dinarja iu vede s tem do porasta naše valuto v ino. zemstvu.
Porast dinarja do 1.08 v Now-Yorku ja povzročilo padanje deviz pri nas, ki jo prekoračilo paritetno ta porast, tako da jo moglo včeraj jiriti v Zagrebu do porasta deviz, no da bi moral zato dinar v inozemstvu pasti.
Promet na borzi je bil spočetka tedn« pri obilici majhen radi rezervirnnosti kupcev. Kupovati so jo pričelo v večjih količinah zadnje dni v tednu, ko je pričelo prihajati vedno manj izvoznlškegn blaga na tržišče. Narodna banka je v četrtek H uspehom intervenirala, v petek pa ji jo manjkalo sredstev in so devizni tečaji po« skočili, zlasti deviza Dunaj, za katero Narodna banka 5o vedno nima naročila, da dela tudi z njo.
Povprečno nazadovanje deviz ta teden znaša okrog 1 odstot., to je toliko, koliko znaša porast dinarja na stabilnih tržiščih v Ne\v-Yorku in na Dunaju.
Na cleklncm tržišču je bila tendenca nestalna, žnkrnt čvrsta, enkrat slaba. Ravnala se jo po položaju na zunanjih tržiščih, zlasli po Dunaju. Promet je bil majhen in se jo šele včeraj povečal. V splošnem pa so efektni tečaji proti predhodnemu tednu slabši.
Današnji prosti promet je bil v devizah prllično majhen radi vzdržljivosti kupcev, ki vidijo čvrsločo dinarja na zunanjih tržiščih. Tečaji so bili nastopni: Dunaj zaključki 0.13175 do 0.132, Berlin blago 0.0001!), Budimpešta blago 0.52, Italija (mednarodno zelo čvrsta) denar 412 bre» blaga, London 424 do 425, New-York 03 do 93.5, Pariz 512, Praga blago 282, Švica blago 1607.5.
* la Bonačko moko in emajllrano poso do po znižanih cenah zaniorete dobiti edino le pri tvrdki »Forluna* Bizjak St. in drug, Ljubljana, Krekov trg 7—8, poleg
1319, pri letošnji izvrstni letini nI več potreb-
Me^neca doma.
na, temveč bi bila zelo škodljiva.
Krompir sc sicer dobro drži do okoli maja, toda kmečko prebivalstvo nima prostora ali vsaj nc primernega, da hi
1409 moglo s luonipirlcm čakali. Naša vlada
Veletrgovina z železnino

Maribor MekMDdroia c. 32-34
rabi perfektno
samostojno moč, zmožno slovenskega in neim>kef,'a jezika, strojopisja in stenografijo. — Prednost imajo ono, ki so žo v enakih podjetjih bi!" za-posljcne. 4889
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubllant. Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra«, Odgovorni urednik F.r, 13ro?ovI6,
Ittnojo > državnim davkom ni Insorate vr.d do BO bes.dl Din 8'-, »uki sadatln|a b.a.d. eo P« Hi.-Plltl ■) vedno napr.J (lahlio ludl » issmkahl. Ns »prel.nla odoovarja uprava lo, sko |s vprsl.n|s priložena »namka u odoovor tor manlpulaoljeka prlstolblna (I Oln).
(dobe)
Trgovskega pomočnika
spretnega prodajalca ln dobrega aranžerja Izložb, potrebuje manufakturuo - galanterijska trgovina TJorlfm Antonija, šnbac, Srbija. Mesto Je Btalno ln se nastopi lahko takoj. Javiti bo Jo pismeno.
101-14
Čevljarski pomočnik
B« sprejmo t Mariboru. 21-dovska ulica 2.	10131
Pollrja
tpretnega in verzlranega v vpeh visokih stavbah, i 8 Č e nujno stavbno podjetje ing. dr. Miroslava K a s a 1 - a.
10068
Trgovski potnik
tn Dosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro, se Išče za tvornico. Ponudbe Je poslati pod „Dobri pogoji" na upravo ,.Jutra". — Upeljanl potniki z dobrimi spričevali Imajo prednost.	10067
Kuharica
fa močnate Jedi, se takoj Eprejmo. — Naslov pove uprava ..Jutra".	10050
Služkinjo
Al! kuharico za gostilno na deželi, mirno, Cisto, za lahka hlSna dela, sprejmem. Kuha za 3 osebe, plača dobra. — Naslov pove uprava „Jutra".
10028
Dva vajenca
ta ključavničarsko obrt, se takoj sprejmeta. I. Slanovic, ključavničarstvo, Selenb-irp-o-va ulica St 6.	9912
Vajenec za pek. obrt
fco pod 14 let, se ilče. Učna pogodba po dogovoru. Istotam Je naprodaj zapravljlv-ček na vzmetlh po nizki ceni Naalov pove uprava „Jutra".
10132
šest slikarskih
In pleskarskih pomočnikov, se sprejme takoj. Stojan Ho-lobar, slikar v Celju, Kralja Petra cesta fit. 10. 10200
Čevljarski prirezovalec
zgornjih delov, želi premenitl službo tukaj v Sloveniji, najrajše pa v Beogradu nli okolici. Naslov pove uprava „Jutra".	10172
Trgovski pomočnik
starejša dobra moč, trezen in poSten, želi vstopiti v mefia-no trgovino v mestu ali na deželi, ozlr. kot vodja kake podružnice. Ponudbe pod šifro ,.Trezen in pošten" na upr. Jutra".	10210
Dekle
iz bolJSe hlSe, iell mesta kot
pomoč gospodinji. Vajena Jo gospodinjstva. Naslov povo uprava „Jutra" pod „Dekle 20".	10103
Službo spremeniti
želi gospodična b prakso vseh pisarniških poslih. — Ponudbo pod , .Samostojna" na upravo „Jutra". 9910
Kontoristinja
ki Je dosedaj službovala pri nekem malem trgovskem podjetju, kot samostojna knjlgo-vodkinja in korespondentka, vešča slovenskega ln nemške-ga Jezika ter stenografije, žel! premenitl službo. Najraje gre v Maribor aH Ljubljano. — Naslov pove uprava „Jutra" pod filfro „Vestna".
10180
Absolvent
dvorazr. drž. trgov, Sole i odličnimi spričevali, ISče me sto praktlkanta v večji trgovini s Špecerijskim blagom, po možnosti v Mariboru. — Naslov pove uprava ,,Jutra".
10179
Stenografijo, nemščino
Sprejme se
Ireznega in poštenega delovodja. nekaj dobrih mehanikov za dvokolesa in Šivalne stroje ter nekaj stavbenih ključavničarjev. — Tribuna, Karlovska cesta it. 4. 10222
Kuharica
#e ISče za izven Ljubljane. —
Ponudbe je poslati na upravo „Jutra" pod „Malo dela".
10249
Gospodična k otrokom
ae ISče za dobro hiSo, a per-fektnlm znanjem francoSčlne, italijanščine ali nemSčlne, muzikallčna, popolnoma Izurjena v klavirju, ki bo Imela tudi pomagati v gospodinj-ptvu. Smatrala se bo kot član družine. Plača dobra. Nastop takoj. Ponudbe s fotografijo Jp spričevali je poslati na: ».Nadšujnarija Tompojevci — kod Vukovara — Srem."
10262
|--
poučuje gospodična, ponudbe na upravo pod ,.Stenografija".
Cenjene ,,Jutra' 10220
Bivši drž. poduradnik
28 lot star. Išče primerne službe v kakem večjem podjetju. VeSč Je slovenščine, nemfčlne, deloma srbohrv. in cirilice. Proučeval svoj čas tudi enostavno knjigovodstvo. Nastopi takoj. Cenjene ponudbe se prosi vposlatl pod .Služba' na Aloma Companj, anončna družba ▼ LJubljani.
Kontorska moč
prvovrstna, vefič več Jezikov, knjigovodstva, strojepisja ter dober korespondent ln organizator, želi takoj spremeniti svoje dosedanje mesto. — Cenjene ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod „Prvo-vrstna moč".	10229
Knjigovodkinja
samostojna moč, z večletno prakso pri večjem lesnem podjetju, želi premenitl mesto. Reflektlra se le na samo stojno vodstvo kake lesne industrije, najraje na deželi. Naalov pove uprava „Jutra".
10142
Kuharica
popolnoma vešča, se ISče za boljšo hi5o proti dobri plači. Ponudbe s fotografijo Je poslati na ..NadSumarija Tompojevci — kod Vukovara — Srem."	12265
Kontorska moč
prvovrstna, (vodja pisarne ln poslovodja) veSC več Jezikov (slov., nem., ital. ln srb.), knjigovodstva, strojepisja, stenografije. dober korespondent ln organizator, ISče primernega meata. Cenjene ponudbe s« prosi na upravo ,.Jutra" pod ..Prvovrstna moč". 9835
Nujno se proda:
Nova amerlkanska pisalna miza, vollka za banke, Železna velika blagajna (Wort-helmer), popolnoma v redu pisalni stroj ..Idoal C" ter gozd za izsekatl v izmeri od 3 in tri četrt orala, eventu-elno z zemljo vred, vso to po Jako nizki ceni. Osebno ali pismeno se zglasiti na na-slov, kateri se izve v upravi Jutra".	9058
Lončene peči
80 komadov, razne velikosti, dobro ohranjene, ao ceno naprodaj. Hotel „Slon' v Ljubljani.
Suhih gob
večjo množino prodam takoj pozneje ježlce (Knopper). — — V komisijsko prodajo vzamem zimsko manufakturo ln usnje. Cenj. ponudbe prosim na upravo „Jutra" pod filfro .Trajna kupčija". 9817
Fotografski aparat
10 X 15, brez objektiva, kupim. Ponudbe z navedbo ccno pod ..Fotografija" na upravo „Jutra".	10136
Bukovo oglje
lepo blago, ter bukova In hrastova suha drva, kakor tudi kostanjev les, kupuje stalno ter prosi obvezne ponudbo Rudolf Dergan, trgovec. Laško.	10215
Amerikancl, pozor!
Radi preselitve se proda hlSa v sredini Ljubljane za 2500 dolarjev. Stanovanje ln lepa suha klet takoj na razpolago. Pismene ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Radl selitve".
10031
Lovski pes
(Fermač) 17 mesecev star,
se proda. Ogleda se na Dunajski cesti št. 81, pisarna Rayal Mayl".	8866
Belega krompirja
lepega, večjo množino prodam po Din 1'25 za kij. — Pačnlk, Višnja gora, Dolenjsko.	10022
Krompir.
Imam lepega zbranega krompirja okoli 5000 kg za prodati. Cena po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod „Lep krompir", 10198
Opremljena vila
5 sob a prltikllnaml, alektr. razsvetljavo, a sočlvnlm ln cvotllčnlm vrtom v okolici LJubljane, so odda v najem s 1. oktobrom 1923. Naslov pove uprava „Jutra". 10171
Na dobro domačo hrano
se sprejmejo 3 osebe, isto-tam se sprejme mlajšl(a) dljak(inja) v oskrbo čez dan. Naslov pove uprava „ Jutra" 10127
Vino
so post&rl na kolodvor Me-stlnje, liter po 26 kron. Na željo poskuSnja na razpolago Naslov povo uprava ,,Jutru".
10214
Stro] za strešno opeko
is cementa (FoI»), prvovrsten. nerabljen, 250 modelov ln z vsemi prltikllnaml, bo proda ta 11.000 Din. — Ponudbo pod ,,Stroj" na podružnico „Jutra", Maribor.
9718
OtroSka posteljica,
dobro ohranjena, belo pleeka-na, proda. — Naslov pove uprava „Jut»".	8448
Prodam
ca 1200 na 2T mm Klanega Sršenovega In	hrufiko-vega lesa. Ogleda se na žagi ..Lesne trgovske d.	t. o. i. Draga" v Ljubljani,	Jerano-va ulica 15.	10173
Kontekdjonarjlt Krojači!
Prodam stojala za obefianje oblok, oprsja in cele pupe otroSke ln mofike tor druge v to stroko spadajoče predmeta za Izložba, prodajalne in delavnice. — Naslov pove uprava „Jutra".	10195
Novi črni čevlji
fit. 86, al vi, lz antilopa It 87, zimski plafič in boa, a« proda Naalov pora uprava „ J utra".
10212
Puch-motor
2 ln pol HP ln pomolnl motorji različnih anamk, so po nizki ceni naprodaj. Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta fit. 4.	10221
Šivalni stro)
Ženski ln mofikl, dobro ohranjen, znamka ..Orltzner", se proda po zelo znižani ceni. Josip Dofiler, kovač, Podplat.
10174
Zimska obleka
popolnoma nova, fie ne nofie-na ln auknja črne barve, se po ugodni ceni proda. — Naslov pove uprava „Jutrar 10185
(iščejo)
Delo na dom
ffiče železniški uradnik. — Ponudbo pod ,,Delo na dom" na upravo ..Jutra". 10139
Prodajalka
vešča meSane stroke, želi premenitl sedanje mesto takoj. Gre v mesto ali na deželo. — Cenjene ponudbe na upravo ,.Jutra" pod „Dobra moč".	10106
Ekonom
dovrfitl Kmetijsko fiolo v Mariboru, že z dvoletno prakso, vešč slovenskega, nemSkega in hrvatskega jezika, 16 č e primerne službe na kakem večjem posostvu. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Dober ekonom".	10197
Več motorčkov
za montirati za navadna kolesa ter tudi kompletni mali motorčki raznih tovaren, so proda po nizki ceni. Ljubljana, KarlovSka cesta Stev. 4.
180
Gospod
•refič franc. ln nemške trgovske korespondence popolnoma, italijanščine deloma, ISče primerno službe 2—3 popoldan-ake ure. Naslov pove uprava „Jutra".	10048
Učiteljica
ie priporoča za instrukclje za ljudsko In meščansko fiolo ln nemfiki jezik. — Ponudbe na .upravo ,,Jutra" pod Šifro ,.Učiteljica".	10037
Služkinja
fridna ln poStena. želi spremeniti službo k dobri družini. najraje v Kranj aH LJubljano. Zna tudi malo kuhati. Ponudbe na upravo „Jutrn." pod ,.Služkinja". 10177
Pisalne mize
praktično izdelane, so naprodaj v Celju, Gosposka ulica St. 9, mizarstvo Bec. 10131
Par lepih novih čevljev
(ženskih) fit. 87, se proda.— Polzve se v Bohoričevi ulici fit. 8, dvorifiče.	10190
KočUa
v popolnoma dobrem stanju s premičnim bokom in usnjeno streho, se radi pomanj kanja prostora poceni proda. Istotam dva dobra jahalna sedla, oba za 4000 kron. — TržaSka cesta 8. 10257
28 hi vina
eventuelno samo polovico, Izbranega Štajerskega, se vsied preselitve po zelo ugodni ceni proda. Več pove upravnlfitvo „Jutra".	10213
Hiša
Proda so enodružinska hlfta na prijetnem kraju ▼ Ljubljani. — Naslov pova uprava „Jutra".	10166
Trgovsko hišo
trgu ali večji vasi blizu cerkve, na prometnem kraju, kupim. Ponudbe na upravo Jutra' pod „Trgovaka hifia".
10053
Stavbena parcela
666 m* ob Celovfikl eeatl Zgornjo filfiko, se radi dru-žlnskih razmer poceni proda. Natančna pojasnila se dobe dne 16. septembra v gostilni pri Kosu, Zg. filfika. 10059
Mala hiša
(▼na) obstoječa is 8 aob ln prltlklln ter vrtom, ae kupi. Ponudba pod filfro ..September 1923" na upravnlfitvo ,Jutra* 10035
Hiša — vila
▼ Izvrstnem stanju, ima ob filmo dvorifiče ter bi bila pripravna za kako industrijo, se proda po zelo nizki ccnl. Je predvojno zidana, ob Tr-žaSkl cesti, blizu tobačna tovarne, obsega 8 stanovanj. — Cona 800.000 Din. — Naalov pove uprava „ J utra". 9892
Hišo kupim tako]
bodlal r raai, trgu ali mestu, trgovsko - gostilniško, ali privatno. Ponudba prosim pod „Dober kupec" na upr. „Jutra".	9856
Polhove kože
ln vce druge kože divjačine, kupuje skozi vse leto trgovina usnja D. Zdravlč, LJubljana, Sv. Florljana ulica 9.
175
8 vagonov suhih drv
bukovih, klanih, brez okrog-lic, prodam. Franko vagon St. Janž, Dol. Dobava takoj. Martin SlapSak, KrmelJ. Dolenjsko.	10120
Nova, lepa spalnica
za eno ooebo, lz Jesenovega Jesa (masivna), z dvema la žlmnlcama, so radi pomanjkanja prostora zelo ugodno proda. Interesenti naj sporočijo svoj naslov na upr. .Jutra' pod „Lepa spalnica".
10112
Prodajalka
t mnogoletno prakso, popolnoma samostojna v prodaji, ae Sče za trgovino z luksuznim blagom. Nastop takoj ali meseca oktobra. Reflektlra Be aamo na prvovrstno moč. — »Naslov pova uprava „Jutra".
9956
Elektromotor
skoraj nov, istoimenski tok, 220 V. Nap. 21 Ainp. 5 P. s., se proda. Zraven Je 80 m žice ter montersko potrebščine. Ogleda se pri G. Bolte, IgrISka ulica 11. 10079
Dobro ohranjena stroja
Škarje t.a lepenko (Deckel-sch&re) in stroj za filvanje z žico (Drathheftmaschlne), kupim. Ponudbe pod ..Dobro ohranjen" na upravo ,Jutra' 10161
Proda se
v Sloveniji ln na Hrvatskem Hotel z mesnico, ledenico Itd, 2,500.000 Din. Hotel a kavarno, mesnico, umetno lede nlco, pripravo za sladoled, 14 sob z inventarjem na že leznlškem krlžlSču, 2,125.000 Din. Gostilna, mesnica, ledenica, stroji za klobaso, 1,025.000 Din. Gostilna, 24 sob, 500.000 Din. Gostlna, mesnica, ledenica, 300.000 D. Restavracija na kolodvoru, 180.000 Din. Pckarija, 8 oralov zemlje, 200.000 Din. Mlini, žage, stalna vodna moč, 300.000, 500.000, 800.000 Din. Trgovske hiio, 100.000, 300.000, 1 milijon, S milijone Din. Hiša v Ponikvi za obrt, 20.000 Din. Gozd, 100 ha, trdi in mehki los za industrijo, 50.000 m*. Delnice 02 in drugi dobri pogoji velikega industr. podjetja, prodajo ali zamenjajo za posestvo aH hifio. Vinogradi ljutomerskem in ptujskem okraju 50.000 do 3.000.000 Din. Dieselmotor 50 PH. 150 tisoč Din., lokomobila 20 HP 30.000 Din, benclnmotoro 10 do 25.000 Din. čebelnjak, novi, umetni s 36 panji 10 tisoč Din. Prodajam, zamenjam grajfičlne, tovarne, posestva, vile itd. v tu- ln v Inozemstvu. — Rcalitetna pisarna „8Uvar"t Ljutomer, Stari trg 47.	9852
Suhe gobe
Psi jazbečarji
pristne pasmo, od dipl. pslce, 6 tednov stari, so naprodaj. Naslov pove uprava „Jutra".
10194
Družabnika
manjšim obratnim lokalom za izdelovanje brezkonkurenč-uega predmeta živilske stroke, ao ifičo. Stroji žo nabavljeni. — Ponudbe pod „Nad 100 odst. dobička" na upravo Jutra".	10020
Mesečno sobo
opremljeno ali prazno, 1 B 6 e za takoj mlad zakonski par Ponudbe na upravo „Jutra" pod filfro ..Opremljena soba"
9991
2 sobi
vsaka ■ posebnim vhodom, opremljeni, elektrika, sa od-dnstl proti nagradi, v novi vili v I. nadstr. Kje, povo uprava „Jutra".	10188
Amerikancl, pozor!
Kdo posodi dobro situtranomu trgovcu na sigurno mesto, na prvo vknjižbo posestva 150.000 Din proti visokim obrestlm. — Sprejme so tudi brez soudeležbe družabnik ali da dam posojttelju krasno stanovanje. — Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Varno naloženo".	8972
Dijak
dobi popolno oekrbo r btlllnl srednje tehniške fiole. Naslov pove uprava ,.Jutra". 10170
Kot družabnlca
sodelovanjem, bi pristopita trg. naobražena gospodična s kapitalom do 30.000 Din. Ponudbe pod ,,Soudeležba" na upravo „Jutra",	10187
Mesečno sobo
opremljeno, lite mlad gospod a 1. oktobrom. Gre tudi kot sostanovalec. — Ponudbo na upravnlfitvo .Jutra' pod Šifro .Soba".	10230
Soba
popolnoma aeparlrana, ■ oskrbo, se odda takoj boljšemu gospodu pri samostojni dami. — Naalov pove uprava Jutra".	10248
DBak
aa aprejma na stanovanja ln hrano. Naalov pova uprava „Jutra".	10258
Stanovanje
obstoječe is aobo, kabineta, kuhinje in prltlklln, pripravno za pisarno, v sredini mesta, se zamenja z večjim, tudi na periferiji meeta. Ponudbe pod ,,Zamenjava" na upravo „Jutra".	10191
Stanovanje
8 aobe, kuhinja ln prltlkllne v aredlnl mesta, ae zamenja za manjfie. — Pojasnila daje Realltetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta fit. 12.
10203
Dve sobi
predsobo, aa plaarno v meatu, Be takoj ugodno odda, Izve aa v Realltetnl pisarni, LJubljana, Poljanska cesta 12 10204
Na stanovanje in hrano
se sprejme boljfiega gospoda ali dijaka (srednješolca) pri boljfil družini. — Kje, pove uprava M Jutra".	10192
Soba s hrano
in električno lučjo, sa odda dvema vlsokoSolcema v bližini univerze in tehnike. — Naslov pove uprava „Jutra' 10259
Trgovski lokal
za trgovino a meSanlm blagom, se odda. Pogoj: 51etno plačilo ne visoke najemnine. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „D 60.000". 10158
Realltetna pisarna
Arzenfiek & Comp., d. a. o. z. Celje, Kralja Petra cesta 22 Ima naprodaj: hlfie, vile, grafičine, gostilne, trgovine, vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in veleposestva, žage, mline Itd.	9123
plačuje najbolja
M. Geršak & Komp.
Ljubljana, Kongresni trg 10.
Ugodna prilika!
Proda so v bližini Celja 500 klaftcr bukovih drv po zelo nizki ceni, blizu žcleznlce, za posekati. Istotam se prodasta dva konja, 4 težki vozovi ln konjska oprema. Naslov povo uprava ,.Jutra"»	9909
Ročni plato-voziČek
dobro ohranjen, kupimo aH zamenjamo proti enovprežnl peresni dlrl. — Ponudbe pod „Plato" na upravo „Jutra".
10196
Hlode kupim
Jelovo ali smrekove, 4—8 m dolge, najraJSo na Južni ln dolenjski železnici. Ponudbo z navedbo najnižje cene za m3 franko vagon, na upravo „Jutra"»	10066
Stanovanjska hiša
blizu Ljubljane, zelo pripravna za pleskarja aH peka, Jo naprodaj. Ponudbe pod filfro ,,Pleskar-pek" na upravnlfitvo ,.Jutra".	10209
Trgovina s papirjem
z galanterijo, dobro ldoča, aH primeren lokal, se ISče. Ponudbe pod ,.Dobro mesto 10148" na upravo „Jutra".
10148
Skladišče
primarno za moko ln ostale deželne pridelke v bližini glavnega (Južnega) kolodvora, se ISče. Ponudbe na naslov : Mirko Stefanovič, Go-rupova ulica 3, II. nadstr, 10096
Lokal
v Sp. fiifikl se odda. Naslov pove upr. „Jutra" pod filfro „Lokal v Sp. Slfikl". 10047
Lepa hiša
In nekaj vrta tik Glavnega trga v Novem mestu, se proda lz proste roke. — Naslov pove uprava „Jutra". 10* >5
Hišo kupim.
Ponudbo z navedbo ceno na upravo ,, Jutra" pod filfro ,.Denar takoj",	10239
Lepa hiša
s stanovanjem, svinjski hlevi, 2 vrta brnjde, na glavni ccstl poleg cerkve, za trgovino pripravna, 5 minut od Maribora, so proda. Naslov: Dr. Krekova fit. 34. Studence, Maribor*	9678
Dobroidoča gostilna
v Ljubljani z vsem inventarjem, se odda v najem tistemu, ki plača najemnino z: par let naprej. Več v Reali tetnl pisarni, Ljubljana, Po IJanska cesta 12. 10224
Pekarija v najem
se ifiče za takoj aH pozneje v manjšem mestu aH na deželi. Ponudbo pod ..Pekarlja' na Aloma Company v Ljubljani.	10227
Pekarijo
z dnevnim prometom B—8000 kron, kupim. — Ponudbo pod filfro „Gotov denar" na upr, „Jutra".	10181
Trgovina
z meSanlm blagom, dobroidoča na deželi, bo proda Potreben kapital takoj 50000 Din. Ponudbo na upravnlfitvo „Jutra" pod fillro „Trgovcc" 10202
Dobrosrčen gospod
z doblčkanosnlm podjetjem, želi znanja s starejšo gospodično ali vdovo v svrho že-nltve. Z dežele Imajo prednosti Ponudbo, če mogoče s sliko pod .Prijetno življenje' na upravo „Jutra". 10176
Mlad obrtnik
samostojen, želi znanja v
svrho ženltve z gospodično do 24 let, ki bi posedovala nokaj premoženja, v svrho skupnega nakupa večjega obrata. — Ponudbo pod šifro „Sloga" na upravo „Jutra".
10183
Družabnika
25.000 dinarjev proti soudeležbi za podjetništvo in Izdajo lista, ifiče Z e m 11 č , Barvarska ulica 3, Maribor.
10219
Tihega družabnika
se Ifiče takoj v dobro vpeljano boljfio trgovino v LJubljani b kapitalom 100.000 Din. — Cenjene ponudbe Ja poslati na upravo „Jutra" pod filfro .Ugodnost".	10261
Ufi
Glasovir
sa da vsak dan par ur na
razpolago. Naalov povo upr. Jutra".	10167
Klavir
tvrdka Ropoa. skoraj popol noma nov, predvojni material, sa proda za 40.000 Din. Naalov pova uprava „Jutra".
10113
Glasovir
pou&uja Izkufiena učlteljca dolgoletno prakso. Hodi tudi na dom. Naalov pove uprava , Jutra".	9812
Konservatorist
VI. lat. (lola prof. Ravnika) poučuje privatno klavir. —
Polzve w trafika.
T Sodni ulici fit. 4, 10189
Dobro ohranjene cltre
se po nizki ceni prodajo na Tržafikl cesti fit 5. 10256
Iščem v Ameriki
prijatelja Petra M u e a. Komur Je kaj znano o njem, naj ml blagovoli aporočlti na naslov: Franc A h a č 1 č, strojni mojster, gozdar, urad barona Borna pri Tržiču 54.
10153
271etni
dostojni mladenič, nervno bolan, s poznejšim podedova-njem, so želi seznaniti z dostojnim revnim dekletom aH vdovo, v svrho poznejfie ženltve. Ponudbe pod „Dosto-Jen" na upravnlfitvo ,Jutra'.
10184
Poglejte si
zalogo stekla ln kuhinjskih stvari, kaj vse se pri Vicelnu dobi. Cene nizke, postrežba točna. Maribor, Glavni trg 5.
191
\//£HZ/W\KZa avtomobile: IN KOLESA
Meg
PAI.A1
B LV
ČA LJ.
KRED-BK-
Deček
star poldrugi mesec, Be da za svojega k dobrosrčni družini. — Dopise na upravo „Jutra" pod „DeCek".	10105
Založnike ISče
tsBtoplvfil državni nameSCe-nec, blvfil trgovski sotrudnlk, ki otvorl v laatnl hlfil na deželi ln prometnem kraju trgovino r. meSanlm blagom. Le zmožne veletrgovine naj se zglaao. Ponudbo pod Šifro ,.Trgovec" sa upravo .Jutra' 10002
Rabljene britvice
Glllote, Mem Itd. se sor.i majo v elektr. brušeni, partumorljl Uran, Mesta , 6t. 11. - Zunanja hitro ln toCno.
naroti
Zastavice, zalepko
za srefiolov ln «aljWo priporoča Jf. Tllar, L/ubl,
i
Vsaka mati
ki hofie Imeti zdrave In no otroke pripravlja le sls no kavo znamko ,.Trlgi», Zavrnite vsak drug M.,, ki se Vam vsiljuje. g8',
Mizarska dela
stavbena ln pohištvena sprt memo. V zalogi se dobi no pohištvo. Kredenco 19o cele omare 1800. Dobiva vsake vrste blago po najni Jih cenah. Štrukelj ln Zim. 616, Sp. SlSka, rianloaka St. 168.	101]
Starostna preskrba
Proti pologu veMega in«k ki so bo sporazumno ugct vil, dobi oseba popolno hr no, obleko ln stanovanj, smrti, pri poStenl družini, uro od Maribora v Slovenski goricah. Ponudbe na podml nlco ,,Jutra" v Mariboru p, ,,Kmetovalec".	ion
Opremo
za neveete Izdeluje tečno solidno novo otvorjena izd lovslnlca perila P. JanCiga Resljeva cesta 29, I. nad«, levo.	102;
7 Z4}iUy#€tu
Zlata zapestnica
(verižica), se Je dne9. izgubila. Ker Je bila dc.. osebi drag spomin, so proi da Jo najditelj blagovoli i dati proti nagradi „Jutra".
Živi šah.
Prireditev živa Šahovske lp v Mlad. domu na Kodeljev« se vrSl ob vsakem vremeni V slučaju dežja r dvorai
Kino Udmat
No zabite si ogledati Jun&št slavnega Maclsta danes ti deljo dnelG. sept. ob 8. » čer ob vsakem vremenu, ponedeljek 17., torek 18. sredo 19. sept. „DIvote be ga sveta". Največji poane: zimskega fiporta v filmu.
Prost sedež
Izobraženi, lepi devojkl, ki bi preskrbovala gledališko vstopnico gospodu z dežele. Naslov in sliko na upravo „Jutra" pod ..Zimski večeri". 10104
Seznaniti se želi
gospod z gospodično, majhne, drobne postave ter prlproste-ga stanu. — Ponudbe na upr. ,, Jutra" pod „Sreča 350" do 20. septembra. Tajnost zajamčena.	10101
Iščem damo (gospoda)
ki bi imela veselje do daljšega potovanja po Nemčiji (julij 1924). Ponudbe b polnim naslovom pod ..DuSevno sorodstvo 35" na upravnlStvo „Jutra".	9948
Kdo
bi al hotel dopisovati z Rufio in NuSo? Dopisi na upravo „Jutra" pod filfro ,.Mladost" 10175
Dva mlada gospoda
neomadeževane preteklosti ln dobro sltuirana, želita takojšnjega znanja vsied pomanjkanja časa, z 2 boljšima trg. izobraženima gospodičnama, tudi vdove brez otrok niso izključene (od 18 do 30 let), b kapitalom vsied samostojnega obrata! — Le resne ponudbe b sliko poslati pod filfro ,,Veter-Burja" na upravo „ Jutra". — Tajnost častna stvari	10225
Al..!
Nestrpno pričakujem, toda zaman. Nisem verjela, da si tako neusmiljen. Koliko časa mo hočefi fie mučiti? Usmili bo me 1	10180
Knjige za mladino;
Fr. Milčlnikli
Zgodba kraljeviča Marka.
V ti. Din 18-—, po poŠti Diu 1'BOvei J.Šorlli Čirlmuroi. PoveBt ■ slikami, BroS. Din 20'—, vej. Din 26'—. o9 poŠti Din 1-60 toč.
Fr. Milčinuki! Tolovaj Mataj. Pravljica s allv kami. II. natis. Cena liroi. Din 13' j , ter. Din 25'—, po poŠti Din l'B0 ve#,
J.Sorlls Bob in Tedi. Dva neagnanca. Povest s slikami, BroS. Din 12'—, ra. Din 18'—, po poŠti Din 1'26 vej.
3. Wasohtetovai Pravljice. Z večbarvnimi slikami Voz. Din 22'—, po poŠti Din 1'25 vei čika Jova:
J?isani oblaki.
Vez. Din 14'—, po poŠti Din 1'26t?&
Čika Jova:
Kalamandarija.
Ve«. Din 12-—, po poŠti Dlaf'—|ii
Vse te knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrug!
v Ljubljani, PreSernova ulica Stev. 54.
Zahvala.
4896
Razvedrila
v prijetni družbi kalio gospo-dl6ne ali družine. lS6e ob nedeljskih popoldnevih in ve-6erlh izobražena gospod!6na srednjih let. — Protlusluga r. brezplačnim poučevanjem klavirja aH nemščine. Ponudbe pod Slfro „SlutaJ" na upravo jutra".	10211
Vsem, ki so tolažili najinega dragega očeta v težki bolezni in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekata srčno zahvalo
žalujoča sinova:
Dr. Vladimir Travner Dr. Leo Travner.
Ljubljana - Spodnja Šiška, dno 1B. septembra 1923.