okovi m J% fl/l E Vt l e Pk Ul— H O/Vi Ei AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGE ONLY NO. 113 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 2, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVTII Zadnje vesti PHILADELPHIA, Pa. — Včeraj ( se je tu začel 41. mednarodni evharistični kongres in bo traja! do prihodnje nedelje. Glavna razprava je posvečena “lakotam v človeški družini”. Včeraj je v stolnici sv. Petra in Pavla pri sv. maši ob odprtju kongresa somaševalo 14 kardinalov, 37 škofov in 26 navadnih duhovnikov. Kongresa se udeležuje tudi večja skupina Slovencev iz ZDA, ! Kanade, pa tudi iz Slovenije po vodstvom koprskega škofa dr. Janeza Jenka. MONTREAL, Kan. — Sinoči so bile uradno zaključene 21. olimpijske igre. Po številu zmag vodi ZSSR s skupno 125 medaljami, med njimi 47 zlatimi, sledijo ZDA s 94 meda-Ijami, 34 zlatimi, Vzhodna j Nemčija z 88 medaljami, infill njimi 40 zlatimi. Kanadi je dobila 5 srebrniip(|^j|)"brona-! stih medalij, Jugoslavija pa 2 zlati, 3 srebrni in 3 bronasti. Tekom iger so dva romunska j in en ruski športnik izjavili, da se ne marajo vrniti domov in so zaprosili Kanado za politično zatočišče. Novi grobovi Jennie Prijatelj V petek, 30. julija 1976 je v 86. letu starosti v Conneautu, Ohio, umrla Mrs. John (Jennie) Prijatelj, rojena Križman (očetu Antonu in materi Mary, roj Fabjančič) v Hrušici v Sloveniji. Pokojnica je zapustila moža Johna, sinova Anthonyja in Rudyja (bila je tudi mati pok. Johna), hčerko Jane Novak, 11 vnukov in 3 pravnuke. Frank Mramor Sr. V bolnišnici v Ft. Myers v Floridi je po 7 mesecih bolezni umrl 64 let stari Frank Mramor Sr. s 330 E. 211 St. v Euclidu, 30 let lastnik in upravnik Mramor’s Market na 6710 St. Clair Avenue, dokler ni šel v poljioJ in se preselil v RJ^pidlh;^ mož Josephine r,Qj. “gerjevic, oče Franka Pok. Roberta, Geralda, Joanne Sauline in Charlesa, 7-krat stari oče, sin pok. Franka in pok. Sophie, roj., Vesel. Graduiral je na' John Carroll univerzi, bil Član North Port Civic Association, Holy Name Society in Cleveland Retail Grocer’s Association. Pogrebna sv. maša bo v San Pedro Church v Floridi, pokojnikovo truplo pa bo nato pre- Potres na Kitajskem strašno pustošil LOVELAND, Colo. — Neurje je, . , . - povzročilo nenadno izredno Pe^ano v Cleveland, kjer bo na porast vode v kanjonu v na- mrtvaškem odru v Želetovem : rodnem parku, kjer je biIo Pogrebnem zavoda na E. 152 St. veliko letoviščarjev. Najmanj v bredo od ^ do 9- Pogreb bo v 58 oseb je mrtvih, več pa jih četrtek ob 10- na Kalvarijo. Dru-je odtrganih od okolice.1 zina bo hvaležna za darove db-Oskrbujejo jih s helikopterji. br°delnini društvom ali cerkvam Velika Thompson reka se je ^ Pokojnikov spomin. Irak in Savdija se zopet oddaljujeta BAGDAD, Irak, — Odnosi med Irakom in Savdsko Arabi-_ ^ . ijo niso bili nikdar dobri, odkar Poleg obsežnega uničenja ima Irak socialistično vlado, naj bi bilo ^ tudi preko Savdska Arabija pa se drži sta-100,000 Hudi mrtvih- Tega islamskega izročila in se KONG KONG. ■ Uradna po- | sma^ra za duhovno vodnico is-ročila so skopa, toda iz drugih j lama; ker vlada nad Meko in virov je mogoče razvideti, da je | Medin0j giavnimi SVetimi potres preteklo sredo napravil sti in središči islama. me- v pokrajini Hope strahotno uničenje. Mesto Tangshan, znano rudniško in industrijsko središče s preko milijonom prebivalcev je skoraj popolnoma uničeno. Tam in v okoliških naseljih, ki so nad središčem potresa, naj bi bilo prejso 100,000 mrtvih. Bolgarski poslanik v Pekingu Dončev j^ dejal, da mu je neki kitajski predstavnik rekel, da je bil to ^ajvečji potres, kar jih je Kitajska kdaj doživela in da je | mr,tph in ranjenih blizu en mi- j lij oh. j Oblasti so mobilizlirale delavstvo in vojaštvo za reševanje ponesrečencev, prebivalstvu Pc- , kinga pa naročile, naj ostane nekaj dni izven svojih hiš, ker je pričakovati nove, močne po- . tresne sunke. Prvi potresni sunek v sredo TURSKO ISKANJE OLJA . V EGEJSKEM MORJU VIR NOVIH SKRBIJN MOTENJ Ko so Turki objavili, da bodo poslali v Egejsko morje svojo ladjo iskat olje, je Grčija zagrozila, da jo bo potopila, če bo priplula v “grške vode’’. Ko je ladja Simsik I. dejansko priplula pretekli teden v E-gejsko morje, je začetna napetost popustila in zdi se, da je najhujša nevarnost mimo. V zadnjih letih je prišlo med obema zaradi arabsko-izraelske. ga spora do nekaj zbližan j a. Ko se Irak zavzema za povišanje | ATENE. Gr. — Napoved poti == = 1 1 -1 = cen olja, čemur Savdska Arabi- turške raziskovalne ladje Sis- nočeio umaknili Otnk bnčpio ja v sedanjem času ugovarja, in mik t v FfJpi--kn lV noc^° umaknili. otok hočejo nospihnn zar-di ir-škpoa k v , Egejsko morje je po- razdeliti v posebno grško in po- poae . io aradi iraškega podpi- v,Zrocila napetost med Grčijo in sebno turško rp-rmhlikn v; ranja levičarjev v Libanonu, pa Turčiio ki se prepirata o tem sebna tursko rePubllko- kl so se odnosi med obema drža- > ■ • ’ • prepirata o jem, na] blh le rahlo povezam v fe- vama začeli zopet slabšati. Sovjetski satelitski rušilec še ne uspeva kateri pripada kateri del Egej- derativni Ciprski republiki, j skega morja in morebitnih rud- Grki se temu Uipiraio. Vsi po. mh bogastev pod njim. Obe dr. skusi posredovanja so" doslej Javi četudi članici NATO in propadli ge predno je bilo mc' , torej zaveznici, sta pozvali svo- goče doseči kak napredek v r.,. jje oborožene sile v pripravlje- šeVanju ciprskega spora, je pri-nost m Grčija je grozila, da bc šlo do nove ostrine če bo Sovjetska zveza se žc več turško ladjo potopila, let prizadeva za izdelavo priplula v grške vode. uspešnega uničevalca sa- j Turčija je prihod svoje ladje telitov, pa doslej ni bila V Egejsko morje odložila ali za-Posebno uspešna. , vlekla za ves teden, kar je dalo jajišča 0jja WASHINGTON DC — Sov- 'zaveznikom in prijateljem obeh ............... ............... jetska zveza je že pred leti za, sprtih držav priložnost in možje bil jačine 8.2 na Richterjevi čela razvijati posebno vesoljsko nost Posredovan.ia- Zdi se, da je lestvici, drugi isti dan pa 7.9. j ladjo, ki bi nai bila sposobna to. USP?10 in da sta se vladi obeh Mednarodni Rdeči križ in raz. | uničiti sovražne' satelite, v prvj :držav sporazumeli. Med ne države po vsem svetu so po- vrsti vohunske. Zadnji tak po-, pKma 'j® Pri®10 cel° inudile pomoč žrtvam potresa, !skus naj bi Sovjeti napravili pa v Pekingu na to niso nič od- | pretekli teden s satelitom Hun-govorili. 'ter, ki bi naj uničil satelit Cos v sporu glede Egejskega morja, kjer so Grki pred nekaj leti odkrili v bližini otoka Tazosa ob Traški obali pod morskim dnom naha. spremenila v veletok, ko je v i soboto padlo 10 palcev dežja. ! DUNAJ, Avstr. — Včeraj zju-! traj okoli petih se je podrl i osrednji del Reichsbruecke, j . .v, .... „ , . .P. ,v tem morju. Turki pravijo, da srednm stikov. Treba je bilo . , . : , w . 1 . v. . .. , se Anatolska plošča podaljsuie najti način, ki bi pustil obema’ . , . v ’ . , , . , •• iv Egejsko morje m da zato pri. časten izhod m ohranil mir. . -r. v! , pada to Turčiji z izjemo, ozkega Obe državi si lastita Egejsko morje Grki trdijo, da je Egejsko morje njihovo vse do obale Male Azije, kjer so grški vsi otoki Škotje bodo smeli ob nedeljah piti LONDON, Vel, Brit. — Par-mostu čez reko Donavo. Kaj je lament je po celonočni razpravi bil vzrok, ne vedo. Pri nesreči odločil, da naj bo na. Škotskem so bili 4 ljudje mrtvi. Most je'dovoljeno ob nedeljah točiti al-bil star 100 let, pa je bil pred koholne pijače. To j'e prepove-42 leti temeljito prenovljen in dano od leta 1853. Pričakujejo, po drugi svetovni vojni, ki jo da bo spodnji zbornici sledila - je srečno preživel kljub vsem j tudi zgornja in bo novi zakon bombardiranjem, obnovljen. Jkoraj uveljavljen. '\ Podrl se je srednji 1500 čevljcvj dolgi del. CHARLESTON, W. Va. — Pre- ijah dovoljeno in 'prenekaterim V Angliji in Wjalesu-;|e >toče-' 'nje alkoholnih $ijač db. nede- mogarji, ki so začeli štrajk iz gkotpin hh bilo prav, da oni ne protesta zaradi od sodišča na- Smej| v nedeljo katerega tožene kazni, se ne marajo vr-j v javnem lokalu. Fiecej zvr- niti v,rove. Štrajk se; je raz- j - rje Vedno širil preko vse W. VfjtjghiiOj Y Ohio, Pennsylvamo Jjg® za . ohranitev prepovedi in se jezijo “naj Angleži ne vtikajo svojih nosov v vlade A you hi je odstopil in|iotnega prebivalstva, po uradnih pa še veliko več. na- il. katere druge H* d, 1. škup- njihoVe posle”, no štrajka okoli 80,000 mdar- škotska ima največ, alkoholi- iev* , ■ kov v vsej Veliki Britaniji; po DAMASK, Sir, Predsednik uradnih podatkih jih je 2% ce- ’ * ” in predsednik republike Asad je imenovaT za novega predsednika vlade gen. Abdula Rahmana Khalifawi-ja. Spremembi vlade ne bo slpdila sprememba sirijske politike v Libanonu in do Egipta, trdijo uradni viri. PASADENA, Kalif. — Viking je našel na Marsu nepričakovano velike količine kisika, ki kažejo na možnost obstoja življenja na Marsu, pa jih je le možno razložiti tudi s kemičnimi procesi brez obstoja življenja. Podatke še proučujejo in bo verjetne treba še čakati na zaključke teh proučevanj. WASHINGTON, D.C. — Jordanija se je odločila kupiti protiletalsko obrambo v ZDA, četudi se je o tem razgovarjala tudi s Sovjetsko zvezo. Protiletalske rakete Hawk in drugo bodo skupno stale kakih 540 milijonov, ki jih bo Jordaniji dala Savdska Arabija y ta namen. Vremenski prerok Delno oblačno z možnostjo dežja in neviht. Nai vi? j a temperatura f*V>H 71 i?’ (22 C). Nekateri tuji diplomati sodi- ‘ mos. 839. poslan v vesolje 12 dni Turško raziskovalno ladjo ;pasu okoli posameznih grških jo, da živi 'v’do' '25 'milj od sre- preje. dišča potresa okoli 2 milijona j Ameriški strokovnjaki, ki so ljudi, zato računajo, da je smrt- razkrili sovjetski poskus, pravdnih žrtev ob upoštevanju jačine jo, da ne vedo, zakaj ta ni u-potresa in gostote naselitve naj- spel, zakaj imajo Sovjeti pri manj 100,000, lahko pa jih je tu- tem programu toliko težav. Program naj. bi začeli pred skoro di dosti več. Kljub skrbnemu opazovanju namreč Kitajci uo-tresa take jačine niso predyidga nobena nima domaj je ostri, vraštvo med njimi. Turki so u-ničili Vzhodno rimsko državo, ki je bila v stvari grška, oni so Spremenili cerkev Sv. Modrosti v Carigradu (Bizancu) do neke mere razum- v turško mošejo, oni so stoletja tlačili krščanske Grke in jih ob koncu prve svetovne vojne pognali iz Male Azije, kjer so se Grki naselili pred skoraj 3000 leti. Turki imajo še vedno zasedenih 40% Cipra NEKAJ DEJSTEV K ODN0S8M MED ZDA IN SFR JUGOSLAVIJO Vzhodno-evropski o d e e k državnega tajništva v Wa-shingtonu, pod katerega spada poslanik v Beogradu, se je po vsem sodeč s to sodbo Beograda strinjal. Priporočil je, da bi naj L, H. Silberman dobil uradni ukor. Toda drugi Amerikanci so se trdno postavili na poslanikovo stališče, kot trdi M. W. Browne v omenjenem sestavku v NYT. Nekateri so kar naravnost pozvali k povečanju javnega ameriškega odpora jugoslovanski ideologiji ob istočasnem podpiranju voiaške nevtralnosti Jugoslavije. “Govoreč o pritisku,” je dejal eden od njih, “da se Jugoslavija pritoži ob vsakem malem sunku v njeno smer, medtem ko so oni sami naj-večji pUF-koči. Bog pomagaj svetu, če bi bili oni kdaj velika sila. Nekaj njihove last- napram njim ne bo nič priza- ne medicine samim jih delo.” Splošna sodba je, da je Jugoslavija nepogrešljiva v politiki ZDA v Evropi, kjer kot vmesna država zadržuje sovjetske tanke daleč pred nmo Italije in sovjetsko vojno brodovje izven Jadranskega morja. Tradicionalna mo rost v odnosih ZDA s SFR Jugoslavijo je, da naj postopajo s predsednikom Titom in z njegovo vlado s čim večjo zadržanostjo, da se s tem zmanjša možnost njegove skušnjave za ponovno povezavo s sovjetskim blokom. Tako so ameriško-j ugoslo. vanski odnosi na zunaj ostali umirjeni skozi leta. Do nedavnega se je Washington izogibal vsakemu javnemu kazanju nesporazuma z Beogradom in Jugoslavija je o-stala vojaško neodvisna od Sovjetske zveze. Drugod po svetu se ie Jugoslavija vedno rnn-nejše vezala z naMoUvneKimi nm sptotnjki |ah i—mmi šovraž-mki ZDA in vodila smWno nanose za no^az r>rpmno'Tih c'Pav ZDA. V - 1 --n tč1,1 osti je Jim ’-mm omogočila sovjetski 1 majski most za pošiljanje o-ožja arabski strani v arabsko ’zrnciski vojni jeseni 1973. Skozi vso dolgo vietnamsko vojno so komunisti v Vietnamu in Kambodži prejemali materialno in politično podporo Beograda. Jugoslavija je podpirala sovjetsko-kubanski poseg v Anno!o in to še vedno dela. V Združenih, narodih Jugoslavija ne io stalno glasuje proti predlogom ZDA. ampak vodi tudi dipornatske napade “neuvrščenih” in drugih državnih skupin proti Washing-tonu. Beograjske izjave običajno' označuj e jo politiko ZDA za “neokolonializem”, na spora Ijiva. Ob upoštevanju vseh okoliščin je težko pričakovati, da bo prišlo v bližnji bodočnosti do pomirjeni a med obema sosedoma, zaveznicama in članicama NATO. Dediščina starih grehov in sporov je prevelika, da bi jo mogli v kratki dobi odstraniti. Prvo razdobje ni nevarno Zastopnik grške vlade Pana-yiotis Lambrias, eden od najtes-Turki so leta 1974 zasedli nej šib sodelavcev predse dnika 4Qr/c otoka Cipra in se z njega vlade Konstantina Karamanli- sa, je dejal, da grške vojne ladje ne bodo sledile turški floti-Iji iz bližine, ampak se bodo držale proč od nje in se izogibale vsakega izzivanja. Po njegovem v prvem razdobju, ko Sismik I. preiskuje morje ob izlivu reke Marice, ni nevarnosti za soočenje, v drugem razdobju, ko pričakujejo. da bo turU"1 raziskovalna ladia zaplula bližje grškim vodam, se po utegne položaj naglo spremeniti. ------o------ ali celo za “imperializem’' kaj slabšega. ZDA so bile označene celo kot voi-'W ~lcvarnn"+ za Jugoslavijo. ko je niihova vojna mornarica, nastopila skupaj z italijansko na vajah v Jadranskem morju. Nekateri v vladnih krogih ZDA postajajo vedno bolj nenaklonjeni prijatelistvu sSFR Jugoslavijo ne toliko zaradi njenega stalnega, nasprotovanja ciljem in koristim ZDA, ampak zaradi njenega domačega političnega sistema, ki uvaja iz leta v leto večji pritisk na prebivalstvo. Ti pravijo, da je marksistično-leni-nistična uradna filozofija Jugoslavije prav tako predana uničevanju ameriških gospodarskih in političnih vrednot, kot so one v Moskvi, Pekingu in drugih komunističnih državah, z a k 1 j u č u.j e M. W Browne svoje obsežno poročilo, , , Predsednik Ford spreiel Ecevita WASHINGTON, D C. - Predsednik G. R. Ford in državni tajnik Kissinger sta se razgovarjala s turškim politikom Bu-lentom Ecevhom, vodnikom o-pozicije v turški skupščini, in ga skušala pridobiti za sodelovanje pri reševanju ciprskega spom med Grčijo in Turčijo. Ecevit je kut predsednik turške vlade poslal na Ciper turške čete, ki so zasedle 40% celotnega otoka in to ozemlje še vedno drže zasedeno na hudo nejevoljo Grkov. Iz Clevelanda , in okolice Seja- ' Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 30-dnevnica— V petek, 6. avgusta, bo ob 7. uri zjutraj darovana maša-za-dušnica ob 30-dnevnici smrti pokojnega Louisa Finka st. v cerkvi Sv. Vida. Lepa udeležba na Ohio dnevu KSKJ— Lepo vreme je privabilo včeraj na obhajanje Ohio dneva KSKJ v parku sv. Jožefa v Willoughby Hills izredno veliko ljudi. Toliko jih ni bilo tam zbranih že več let. Med zbranimi je vladalo veselo razpoloženje; vse je bilo razgibano, polno življenja, živahnosti in Židane volje. Nejevolja na župana— The Buckeye-Woodland Community Congress je v pismu načelnici Republikanske stranke Mary L. Smith, kot poroča T. S. Andrzejewski v včerajšnjem PD sporočil, da ne smatra župana R. J. Perka za primernega za načelnika odbora stranke, ki bo razpravljal o vprašanjih mest. V pismu je rečeno, da se župan rad odzove vabilom na sprevode in festivale, da pa ga ni, kadar je treba razpravljati v resnih zadevah in težavah, ki mučijo prebivalce. Kong; Robert Sikes je dobil v Domu ukor ' WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli četrtek s 381:3 izglasoval mil ukpr kong. Robertu Sikesu, demokratu iz Floride, ki; je načelnik Deanovega pododbora za vojaške gradnje, pa ni sporočil, da je delničar družbe, ki je dobila vojaške gradnje. Kongresnik se ni branil, ker je dejal, da ni bilo izgloda, da bi to kaj koristilo. Izjavil je, da svojega položaja ni izkoristil za kako osebno korist, da to njegovi volivci vedo in da bo zato jeseni ponovno i z v o lien. V Predstavniškem domu je že 36 let. Ukor ali boljše opomin brez vsake kazni za kršenje predpisov kaže, kak odnos imajo člani Predstavniškega doma do zakonov in odredb. Kongresniki bi naj bili zgled poštenosti in zakonitosti, ne pa zgled, za kršenje zakonov! -----o----- Izrael pripravljen zaposliti Libanonce JERUZALEM, Iz. — Zaradi državljanske vojne je v južnem Libanonu veliko brezposelnih, ki nimajo od česa živeti. Izrael je tem ljudem najprej pustil, da so prišli preko meje kupovat svoje potrebščine in zdravstveno pomoč, zdaj pa jih je začel sprejemati tudi na delo. Gradbinci v New Yorku pristali na 25% nižje plače NEW YORK, N.Y. — Brezposelnost v gradbeništvu je tolikšna, da so člani delavskih unij pristali na znižanje svojih dosedanjih plač za 25%, da bi omogočili vsaj obnavljanje !zgradb, ko novih gradenj ni. j Med gradbinci je povprečno nad 30'« brezposelnih, med zi-• dar ji celo kar 90 %. _____t /Imeriška Domovina i3Kll' ..In... Og 8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 O vsem tem sedaj v Ljubljani ne govorijo radi, to- Globoka, pobožna duša, tako le-da dejstva ostanejo, ostanejo pa tudi njihove — posle- .pa in čista! dice. National and International Circulation PubUxbed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week oi July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: a Združene države: ?23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseee Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 113 Monday, Aug. 2, 1976 Slovenci tudi pomorski narod. i ssEsrisap' -urr BESEDA IZ NARODA li§i|onsic! piknik ¥ liiwaukeejn Med slovenskimi ladjedelskimi mojstri so delovali številni slovenski strokovnjaki, pa je zadeva še vedno zgodovinsko neraziskana. Omeniti pa moramo vs.a Henrika Štolfa, ki je v svojem času projektiral največje ladje za Avstrijski Lloyd v Trstu. Med slovenskimi oficirji je največje ime Haus (180o-1917), veliki admiral, zadnji poveljnik avstrijske vojne mornarice. Po drugi svetovni vojni se je leta 1947 ustanovila slovenska pomorska srednja šola v Kopru, nato se je preselila v Piran. Od svoje ustanovitve do leta 1975 je dala že 888 navtikov, ladijskih strojnikov in pomorščakov. ' . . . Leta 1960 je bila v Piranu odprta višja pomorska šola, ki je dala do leta 1975 že 544 navtikov, strojnikov z nazivom inženirja za pomorski promet ali strojnega inženirja. Pristanišče v Kopru so začeli graditi leta 1955. Danes ima okoli 2 milijona ton prometa na leto in je še vedno premajhno za naraščajoči promet, saj le Madžarska uvozi preko njega za okoli 500,000 ton blaga in tovora na leto. Žal pa od zvezne vlade v Belgradu ne pride nič denarja, bodisi za pristanišče v Kopru, bodisi za železnico do Kopra, kljub ogromnim davkom, ki jih Belgrad pobere Sloveniji. Slovenija mora, nasprotno, še plačevati za izgradnjo drugih pristanišč, Ploče ali Bara in za strahovito drago progo Belgrad-Bar, ki je verjetno zaradi samih mostov in predorov najdražja na svetu. Nekaj podobnega je tudi pri pomorski ladijski družbi “Splošna plovba” iz Pirana, ki razpolaga sedaj s 25 ladjami in skupno nosilnostjo 370,000 BRT. “Splošna plovba” iz Pirana vzdržuje tri redne pomorske proge: Jadran - Zahodna Afrika, s pristankom v sredozemskih pristaniščih in onih ob zahodni afriški obali, vse do Kameruna. Dalje progo Jadran — okoli sveta, ki vodi preko Paname. In progo Jadran —-severozahodna obala Pacifika. Pred leti je “Splošna plovba” nekaj časa vzdrževala redno pomorsko zvezo tudi v New Yorkom v ZDA z ladjama Bled in Bohinj, pa je morala to zvezo, ki spada med najdonosnejše, opustiti v korist drugih jugoslovanskih pomorskih družb. Kljub vsem težavam “Splošna plovba” napreduje in povečuje svoje ladjevje z novimi, modernimi ladjami, ki jih je morala naročiti na Japonskem, ko so domače ladjedelnice “preveč zaposlene” in ko tuje nudijo ugodnejše pogoje. Vendar v notranji Sloveniji ni pravega obveščanja o slovenskem pomorstvu. Posebno pomanjkljivo je poročanje o njem v ljubljanskem časopisju, ki ima nad slovenskim prostorom, kar poročanje zadeva, popolno nadvlado. Nepoznavanje pomorske razsežnosti slovenstva je tudi med Slovenci v zdomstvu. Koliko jih je, ki vedo, da je v Sloveniji tudi Pomorska višja šola (ki je na ravni fakultete) ? Koliko Slovencev v svetu ve za novo slovensko pristanišče v Kopru, ali za slovensko pomorsko družbo? Avstrijci, Madžari, Čehi-Slovaki ali Švicarji bi si še kako želeli imeti svoj izhod na morje, kakor ga imamo Slovenci! Za današnjo predstavo o Slovencih kot narodu in kulturi ter gospodarski skupnosti je nujno, da si poleg celinskega pojmovanja slovenstva osvojimo ponovno tudi pomorskega. Ko premišljujemo in razpravljamo o Slovencih kot pomorskem narodu, ne smemo pozabiti, da smo se naselili ob skrajnem severovzhodnem koncu Jadranskega morja že pred več kot 1300 leti, da pa dejansko naši predniki niso zasedli dela starih obmorskih mest in pristanišč. Tam so se ohranili stari prebivalci, delno pomnoženi po beguncih s po Slovencih zasedenega zaledja. Slovenci smo poselili obalo Jadranskega morja od reke Dragonje v Istri pa do Timave pri Devinu, toda Trst z okolico je ostal v rokah starih naseljencev, novi naseljenci, Slovenci, so le počasi, postopno in mirnim potom prihajali v mesto ter se v njem naseljevali. Pod vplivom tako nastalih vezi z zaledjem se je Trst koncem srednjega veka prostovoljno podredil Habsburžanom, tedanjim vladarjem slovenskih pokrajin. Iz te skupnosti ga je iztrgala prva svetovna vojna in druga ga slovenskemu zaledju ni vrnila, ker zahodne sile niso bile pripravljene Trsta “izročiti Sovjetski zvezi”, s ‘katero je bila tedaj Jugoslavija tesno povezana. Jugoslovani so tedaj očitno kazali sovraštvo do “kapitalistične” Amerike, ko so streljali na ameriška letala, ki so zašla v jugoslovanski zračni prostor, in eno od njih celo sestrelili. V nedeljo, 25. julija, smo imeli pri nas 6. zaporedni letni misijonski piknik v Triglavskem parku — Town of Norway. Že v soboto pred dnevom piknika je bilo tam vse živo domačih letoviščarjev in delavcev, ki so vneto pripravljali in urejali delo za drugi dan. Že ta dan je prišel pozdravit svoje prijatelje č. g. Karel Wolbang C.M. in se z njimi razgovarjal. Isti dan so pripeljali Kolmanovi vsem Slovencem dobro znanega, vedno veselega in zelo prijaznega gospoda M. Jegliča — profesorja in njegovo prav tako ljubeznivo gospo soprogo Cirilo, s katerima je bilo prisrčno srečanje. Imeli smo ta dan čast pozdraviti tudi goste iz Kanade in Slovenije. Naj bo omenjeno tudi, da sta ta dan praznovala svoje godove člana Triglava g. Ivan Yakoš in g. Jakob Modic ter vse pričujoče pogostila s prigrizkom, vinom in pivom. Nedelja drugega dne je bila lepa in sončna. Že v zgodnjih jutranjih urah so kuhe vajeni možje začeli pripravljati ogenj in meso za opoldansko .kosilo, žene pa so skrbele za prikuhe. Kmalu pa 9. uri so začeli pri bajati v park prijatelji misijonov iz Chicaga, Jolieta, Racina, Garyja in seveda Milv/aučanje in drugi. Ko je malo pred enajsto zapel zvonček in vabil brala ga. Mici Cof felt; delila pa jih je na temelju izbora blagajničarka krožka gdč. Marija Kadunc, ki je s svojim prirojenim humorjem zabavala izbrane. Zvočne naprave sta pripravila za to priliko gg. Albert Zigoy in Jože Kunovar, kar je bilo zelo prilično za oglašanje dobitkov in pesmi na ploščah. Kasneje je navdušene plesalce prijetno zalbaval vsem dobro znani mojster na harmoniki Frank Coffelt, za kar mu gre veliko priznanje. Po sodbi predsednice ge. Mici Coffelt je bil ta piknik eden najuspešnejših, ki smo jih imeli doslej. Hvala Bogu, naporno delo je obrodilo stoteren sad. Misijonarji in Bog bodo tega veseli. Naj bo vsem sodelujočim povrnjeno od zgoraj, od Boga! F. R. Slovenska križpolja Vera - Upanje - LjuSjezen (Ha!l|I Flajniki ¥ %km) Pri 89. letih je na dan pred odhodom v bolnico, kamor je odšel na operacijo oči, pokosil še travo. Tik predno je odšel, je prišla Ameriška Domovina. Veselo je spustil pogled na njo in dejal: “Domovina, počakaj malo, bom kmalu nazaj, da te prečitam.” To je bilo v ponedeljek, 19. julija. Naslednji dan, v torek, pa je že obstalo njegovo plemenito1, skromno srce. Ugasnilo je zemsko življenje, duša pa je odšla v srečno večnost, kjer se bo na veke veselila v objemu neskončnega Boga! K večnemu počitku so blagega Matijo Flajnika spremili številni rojaki in prijatelji. Pokopan je bil v petek, 23. julija, ob desetih dopoldne na pokopališču v Canon City, Colorado. Dragi, nepozabni Matiček, odšel si iz doline solz, odšel od nas vseh, ki smo Te imeli radi, odšel po svoje plačilo v srečno večnost, v varstvo Marije, katero si tako zelo častil in vedno po njej hrepenel. V srcih vseh, ki smo Te poznali, pa bo ostal naj lepši spomin na Te, dragi Matija! Prijatelji —-----o------ Za cerkev v Sečevljah se {farevaU Za 900 milijonov dinarjev no- Jjani seka pFcmdtnic© ©d Man* PUEBLO, Colo. — Zopet je posegla smrt v naše vrste in naredila med koloradskimi Slovenci novo vrzel. V torek, 20. julija 1976, je odšel v lepšo, večno domovino rojak Matija Flaj-nik iz Canon City-j a, Colorado. Blagi pokojnik je bil rojen 25. novembra 1887 v Vinici v k'Beli krajini. Kot 23-letni mla-maši, so se ljudje zgrnili okrog deniČ je prišel v Ameriko mese- kapele sv. Cirila in Metoda, kjer se je ob enajstih pričela sv. maša. Pred tem je tajnik krožka v imenu predsednice ge. Mici Coffelt in odbora pozdravil vse navzoče, >v imenu vseh pa misijonarja č. g. Karla Wolban-ga in mu čestital k 35-letnici mašništva. Želel je v imenu vseh srečno pot in božji blagoslov na-pot v novo službo, ki jo nastopi v septembru kot superior pri Immaculate Heart of Mary Church, 131 Birchomount Rdr., Scarborough, Ontario, Canada. Zahvalil se je v imenu odbora vsem delavcem, sodelavcem, ki so z delom, darovi in svojo prisotnostjo pripomogli k uspehu misijonskega piknika. Pričela se je sv. maša. Berili sta prebrala F. Rozina in F. Mejač. Po evangeliju je imel misijonar g. Wolbang globoko zasnovan govor, katerega glavna misel je (bila poslanstvo misi-jonstva na terenu in zaledju. Dotaknil se je s svojo mislijo 200-letnice ameriške neodvisnosti in prvih emigrantov, ki so | še na druge slovenske publika-morali začeti orati ledino, da so cije, a samo take, “ki priznavali pridelali vsakdanji kruh. jo Boga in Njegovo nebeško Prav tako morajo naši misijo- mater Marijo”. Tako je sam narji danes orati kulturno, go-,vedno rekel, kadar smo se po-spodarsko in versko ledino med govarjali. Obložen je bil z Mo-tnjirni in še nekulturnimi ljud- horjevimi knjigami iz Celovca ca maja 1910. Nastanil se je v Jolietu, Illinois, kjer je imel sorodnike. Nato se je preselil v Colorado, v Canon City, ki leži ob vznožju prelepih koloradskih gora in katere dolino napaja reka Arkansas. V Canon City-ju je živel do svoje smrti. Morda bo kdo drugi kaj več napisal o Matiji Flajniku, o podrobnostih, ki meni niso poznane. Pokojni Matija si je prav gotovo zaslužil, da ga ohranimo v res lepem sepominu. Matija je bil velik in zaveden Slovenec, čeprav po postavi ni bil pri velikih. Vse do zadnjega diha se je živo zavedal, da mu je zibel tekla v prelepi slovenski deželi, v pisani Beli krajini. Bival je v hiši g. Petra Zupana in njegove žene ge. Anice. Oba sta zanj prav lepo skrbela, ko se sam ni mogel več opravljati. Matija je dnevno čital njegov priljubljeni list Ameriško Domovino. Naročen je bil tranjega posojila so razpisali v Sloveniji kot premostitveni kredit, ki naj bi omogočil, da bi do leta 1980 posodobili cestno o-mrežje. Na novo naj bi zgradili 117 km cest, od tega 36 avtocest, kar je razmeroma malo, ako u-poštevamo prometno lego Slovenije v Evropi. Mednarodna banka v Wa-shingtonu je zadnji čas odobrila jugoslovanskim načrtom več posojil, med temi za izvedbo načrtov v Makedoniji, za ureditev Sarajeva v Bosni. Zdi se pa, da Slovenija, ki v teh zadnjih posojilih ni bila upoštevana, tudi zanaprej ne bo. In vendar gre za povezavo vse jugoslovanske države z Zahodom, ki poteka ravno preko Slovenije, tako da le-ta predstavlja za vse jugoislovansko gospodarstvo in promet v smeri zahodne in severne Evrope pravcato ozko grlo. Da ne govorimo o zadušljivem in gostem prometu osebnih in tovornih vozil v Sloveniji, ki ustvarja daleč bora in Murske Sobote pa de Gorice, Trsta in Kopra druga mednarodna prometnica, ki prihaja iz Nemčije, iz Muenchena, Solnograda pod dvefna predoroma pod Visokimi Turami (Turski predor-Tauerntunnel in predor pod Kačj akom-Katsch-berg) do koroškega Beljaka (Villach) ter dalje pod načrtovanim predorom pod Karavankami do Jesenic in dalje preko Ljubljane in Novega mesta proti Zagrebu, Belgradu, v Bolgarijo in Turčijo ter v Grčijo. S tem je Ljubljana v evropskem merilu pomembno p r o m e tno vozlišče, gotovo prvo v Jugoslaviji in vsled tega toliko bolj potrebno izgradnje in ureditve, ki pa na žalost zastaja. In to tako glede avtoceste-obvoznice kot glede železniškega vozlišča. Vse do danes še nima nove, velikemu prometu ustrezne postaje. Prometno vozlišče Maribor je še na slabšem od Ljubljane. V bližnjem avstrijskem Gradcu se že uresničuje vozlišče avtoceste GARY, Ind. — Od zadnjega poročila so za cerkev v Sečovljah darovali še sledeči: $100: Rev. Joseph Ferkulj; po $25: Dr. in Mrs. Ludvik Leskovar, Rev. Mirko Godina; $15: Frank Korenčan; po $10: Josephine Erjavec, Jožef Magajna, N.N.;.po $5: N.N., Rose Striner, Peregrina Hodnick. — Skupaj $210.00. Še enkrat “Bog plačaj” za Vsak, tudi najmanjši dar. Gospod vgrajuje v mozaik dobrote vsa naša dobra dejanja, ki se bodo ob naši smrti prikazala v vsej svoji lepoti. Iz tega mozaika bo posebej žarel Kristus, kako tudi imena vseh tistih, ki so pomagal širiti Njegovo Kraljestvo na tem svetu. Najlepša hvala tudi Ameriški Domovini za priobčevanje naših dopisov. Fr. Mirko J. Godina, OFM Conv. itvi, brez sredstev, katerim lahko samo mi v zaledju, ko imamo vsega, pomagamo po svojih močeh... Po g. Wolbangu so bili z tega mesta sporočeni lepi pozdravi glavni tajnici M. K. za Ameriko in Kanado gdč. Sonji Ferjan, ki nesebično in neumorno deluje pri delu za misijone. G. S. Mrak je na koncu priporočil dr. Zakljevo knjigo: “Pa- stirjev glas v tujini”, nakar je sledilo okusno pripravljeno kosilo, nato pa razgovor in srečanje s prijatelji. Popoldan sla po svojem opravilu obiskala piknik tudi župnik Sv. Janeza rev. Jerome Selak in prof. dr. Jože Gole s svojo sestro Rezko, ki je na obisku iz Slovenije. ter z mesečnikom Ave Maria iz Lemonta. Za vsako posamezno knjigo je vedel, kaj opisuje. Velikokrat je globoko vzdihnil in se zagledal v neznano ter dejal: “Ne morem razumeti, zakaj nekateri ameriški Slovenci nočejo naročiti Ameriške Domovine in Mohorjevih knjig. .Tako lepo branje, za vsakega nekaj!” Takšen je bil pokojni Matija Flaj-nik. Pri Zupanovih, kjer so mnogo let z ljubeznijo skrbeli zanj, je bil Matija res srečen prav do zadnjega dne svojega blagega življenja. Tako kot ljudi je rad imel tudi živali. Kot včasih priljubljeni in sedaj zelo pogrešani Kotičkov striček v Ameriški hujše probleme in številnejše ,z Dunaja preko Gradca na Ko-prometne nesreče kot pa v drugih jugoslovanskih republikah. In ne da bi omenjali ogromne vsote, ki jih Slovenija še vedno daje v Belgrad in na jug, ne da bi imela sama kaj od tega in povrh vsega nihče ne ve, zakaj naj bi bili Slovenci dolžni podpirati ogromna območja nerazvite Jugoslavije, ko pa imamo sami obširne nerazvite predele, ogromne potrebe za socialne storitve, potrebe otroškega varstva, potrebe po dokladah za matere in otroke, ki so samo simoblične. In še toliko drugih javnih potreb, med temi na prvem mestu ceste, na katerih se iz dneva v dan ponesrečava-jo naši najboljši ljudje. Prometna hrbtenica Slovenije je znani prometni križ, ki poteka od avstrijske meje pri Mariboru in od madžarske pri Murski Soboti, pa preko Celja in Ljubljane do italijanske mg-je pri Gorici in Trstu, do pristanišča Koper in do Reke. Na tem prometnem križu izstopata dve prometni vozlišči: Ljubljana in Maribor. V Ljub- ¥§ak slovenski Ib! ¥ isylsti Ittta težave Toronto, Ont. — Spoštovani! Zopet je prišel čas za obnovitev moje naročnine. Prilagam denarno nakaznico za eno leto, ostalo pa je za Vaš tiskovni sklad, ker vem, da ima vsak slovenski list v tujini finančne te zave. Ameriška Domovina je prav gotovo naš najbolj priljubljen in odkrit časopis. Potrebna je vse naše podpore. Dokler bomo redno plačevali naročnino in darovali še nekaj v tiskovni sklad. jo bo mogoče še obdržati. Vem, da ni krivda uprave, da list prihaja z veliko zamudo, to je poč pošta in njena polževa brzina. Želim Vam mnogo uspeha, predvsem novih in zvestih naročnikov. Z naj lepšimi pozdravi Vaš dolgoletni naročnik Frank Petrich roško in v Italijo ter od Gradca smeri proti Mariboru. Prav tako se pripravlja izgradnja avtoceste od nemške meje (iz smeri Frankfurt, Nuernberg) pa preko avstrijskega Linza v Gradec in dalje do meje v smeri Maribora in Zagreba. Manjka pa še načrt nujne magistralne ceste od Maribora v smeri Murske Sobote in madžarske meje, s čimer bi po najkrajši poti potekal promet iz držav vzhodne Evrope v Italijo. ^ smeri Madžarske bi bila potrebna tudi železniška proga, saj sedaj Slovenija nima neposredne železnice in železniškega prehoda z Madžarsko. To železniško povezavo terja zlasti slovensko pristanišče Koper, ki postaja za madžarski promet iz dneva v dan važnejše. Preko Maribora poteka nadalje še železniška proga od Celovca, ki pelje nato dalje mimo Ptuja in hrvaškega Varaždina ob Dravi do Osjeka> Novega Sada k Belgradu. Ta proga bi laihko močno razbremenila ono iz Ljubljane v Zagreb in Belgrad ter s svojih prometom dala močnejši utrip vzhodne Slovenije, zgornje Sla- Ont., Canada, $5; Jo Abulnar, j Toronto', Canada, $3; Joseph J. v°nije in Vojvodine. Bojnec, Fairfield, Conn., $2; Simon Kregar, Jackson Heights, N.Y., $2; Jennie Centa, Richmond Heights, je darovala $10 za tiskovni -sifelad v spomin smrti Kristine 'Kolar, Wbst Allis, Wis.; Martin Sowinek. Sr., Dunlap, lil., $2; Frances Conneaut, O., $2; Mary Poklar, Euclid, O., $3. Michael Lesnika, St. Thomas, Ont., Canada, $5; Ignac Vider-vol, Minneapolis, Minn., $2; Cecilia Goles, Cleveland, O., $2; William Marg'on, Belleville, Ont., Canada, $5; Johanna Petkovšek, Little Falls, N.Y., $2: Frank Mramor, Cuddy, Pa., $2; Valeria Fidel, Cleveland, O., 50c; Frank Petrich, Toronto, Canada, $2; Louis Nose, Pueblo, Colo., poslal $2 za tiskovni sklad v spomin pok. Matije Flajnika, Joseph Marolt, Euclid, O., $2; Matilda Starič, Rooky River, O., $5. Med drugimi je bil navzoč tudi (Domovini, je tudi Matija imel dobro poznani mecen misijonov J svoj o muciko, ki pa mu je pogi-g. Anton Gaber iz Chicaga, o mila. Ker imajo Zupanovi majh-katerem je znano: kar razda, mu no kurjerejo, se je tudi Matija je na drug način vedno povr- j za kratek čas ukvarjal s kurami njeno.. . j in jajci. Če ni bil pri kurah, je Bilo je okrog 50 dobitkov, ka- j bil pa v svojem stanovanju in ter e je. po večini zbrala in na- prebiral jagode rožnega venca. V. Tiskovni sklad so darovali od zadnjega poročila: Theresa Teskač, Cleveland, 50c; Romarji v Lemont (John Petrič) $10; John Rezek, Aurora, 111., $2; Frank Urankar, Cleveland, O., $2; Joseph Likozar, Highland Heights, O., $2; Rev. Iz tega kratkega pregleda lahko razvidimo, kako težak je prometni problem Slovenije h1-da se prav slabo rešuje. Izgrajena je bila avtocesta od Vrhnike do Postojne in Razdrtega (okoli 50 km) med Ljubljano ih Kovačič?' Trstom tef med Mariborom 111 Celjem tudi 50 km, vendarle zaenkrat le eno cestišče. Vse drugo je še daleč od začetkov gradnje ali celo načrtovanja. Mednarodna banka v Wa-shingtonu zadnja leta odobrava mnogo posojil nerazvitim jug0' slovanskim republikam, ki Pa se zaradi tega v ničemer ne odpovejo črpanju sredstev iz Slovenije. Poleg tega se zdi, da hi bilo treba argument “nerazvit0' sti” le nekoliko boljše razčleni' ti. Predvsem preučiti, kako s° se obrnila doslej ogromna sredstva, ki jih je jugoslovans^ j vlada dodeljevala “nerazvitim ' !In dalje, če mora Slovenil3 Mednarodn6 Vsem darovalcem prisrčna kljub posojilom hvala. Ko cene stalno rastejo in banke še naprej zalagati nera> z njimi stroški tiskanja in pri- vite, poleg tega pa sama ni d1-5-pravljanja časopisa, je res po- .ležno od te banke večjih P050-treben skupen napor, potrebna j jil za svoje ohromljene promc!' vsa dobra volja, da ohranimo'ne mreže in druge .potrebe, .,c list, ki že blizu 80 let prihaja [dvakrat prizadeta, v slovenske domove po Ameriki in Kanadi ter veže slovenske rojake in rojakinje v teh dveh deželah in drugod po svetu v skupnost. Dokler imamo svoj časopis, imamo drug z drugim zvezo, stike, možnost informi- Joseph Vogrin, Parkers Prairie, ranja, če tega ne bo več, bo tudi Minn., $2; Joseph Boh, Cleve-'slovenske skupnost, ki jo list o-land, O., $2; Florijan Bcvrc. branja, konec. Washington, D.C., $2; Ciril Ar- | Ne pozabimo tega, sodeluj-ko, Parkville, Mo., $1; Mrs. mo, če nam je za ohranitev slo-Jennie Centa, Cleveland, O., venske skupnosti! Vsem še en-$2. krat prisrčna hvala! Joseph Černigoj, Port Arthur, . AD In končno, ko gre za naravu-nesreče, kot je bil potres v h3 janski Furlaniji, ki pa je hud0 prizadel tudi Posočje na jug0 slovanski strani, ni bilo pri°3' kovati, da bi -pomoč prizadetemu Posočju 'ne bila na ra 'mah same Slovenije. In vel> dar bo, ker bi višina škode zvezno jugoslovansko podp°rt/ morala doseči baje 700 mili)0 nov, kolikor pa menda ni doseg la. Tako je Slovenija trik*3’ še več prizadeta. S.R- Za otroke je hiša polna nevarnosti Otroški svet je čudovito lep. Otrok znova, dan za dnem odkriva nekaj, kar mu je bilo do tedaj nepoznano. Otroška radovednost je neskončna, zato o-trok želi vse videti, potipati, odpreti, pojesti, hoče spoznati vsako novo stvar. , Kuhinja in kopalnica sta zanj najbolj privlačni. Zato je srečen, če ga mati spusti v kuhinjo in si ob njej lahko razgleda lep štedilnik, s številnimi gumbi, ki se vrtijo po mili volji. Tu so tudi vžigalice. Kaj je bolj zabavno kot mnogo vžigalic, raztresenih po tleh. Mnogo bolj so zanimive od kakršnekoli dragocene igračke. Z vžigalicami namreč prižgemo ogenj, ki ga otroci tako radi upihnejo. Toda včasih je dovolj samo trenutek in lepa igra se lahko konča tragično. Matere zelo pogosto sploh ne pomislijo na nevarnosti v kuhinji. Na primer: nizko omaro, v kateri imamo spravljene razne detergente, kisline, razkužila in čistila, lahko odpre že dveletni otrok. In kako naj ve, da se v mikavo poslikani škatli skriva naj hujši strup. Zadostuje že samo trenutek materine nepozornosti, pa se zgodi najhujše. Tu so še vtičnice za elektriko. Velikokrat so nameščene zelo nizko, da jih otrok zlahka doseže. Poskrbite, da bodo zaščitene. Zelo pogosto so po hiši raztresene vrečke iz najlona, ki so za odrasle povsem nenevarne. Za otroka pa je dovolj ena, ki zanj predstavlja lepo kapico, katero potegne na glavo, lahko tako daleč, da si zapre tudi nos in usta, in je ne more več odstraniti. Za zadušitev pa je pri otroku dovolj že ena minuta. Veliko nevarnost predstavljajo tudi vrele tekočine — mleko, kompot, juha itd., ki jih imamo včasih na kraju štedilnika. Dovolj je, da se otrok dotakne ročaja in vrelo tekočino lahko polije po sebi. Poškodbe z opeklinami so zelo boleče in puste sled in žalost vse življenje. Za majhne otroke je hiša polna nevarnosti. Zavedajmo se tega. Srebrni jiifci!®| IL Issisi Head'emy na Lemettfskeiži Hšksi KOLEDAR •J 1 društvenih prireditev i nnnr>nnrinnfinrifaMnf«r«rMr»nr>rJi-^t^.i RAZVNETI OROŽARJI Padlo je za dobro ped snega. Koj nato je pritisnil oster mraz in Veliko jezero je skoraj čez noč zamrznilo. Led je bil gladek in zdrsen. Prve dni je blestel v jasnem soncu, da je kar vid jemalo. Kasneje je nastopila gosta megla. Sonce se že dolgo ni več pokazalo. Na drevje se je obesilo ivje. Na obširno ledeno planjavo Velikega jezera pa se je usedlo več kakor za prst na debelo sreža. Vodni ptiči so kar vsi odleteli v toplejše kraje. Niso mogli do rib pod ledom. Okrog kolišč je postalo tiho in dolgočasno. Le voleje so ponoči prestradano zavijali v goščavah. Od staj na ‘trdini pod Rožnim hribom so se pa dan za dnevom, od jutra do veoera razlegali skozi meglo zveneči udarci. Cin, cin, cincidrin, cin, cin. Grčavi Brest je neutručfno hitel s svojimi sajastimi pomagači vlivati in kovati bronasto orožje. , Pod studencem na trati poleg lončarišča Ostrorogovcev so mladci vneto gonili z nogami mehove in pihali v malo ilovnato pečico, v kateri se je sto-pljal cin s prečiščenim bakrom. Nenehno pregibavanje života jih je grelo, da jim je bilo kljub mrazu prej gorko kakor pa hladno. Trda kovina je požrla dokaj mrzlega zraka, preden je postala tekoča. Nato je p^ vselej pristopil sam Grčavi Brest in odkril pečico. Ni nikomur drugemu zaupal tega kočljivega opravka. Brest je najprej z lončeno zajemalko premešal svetlikajočo se zlitino in jo preskusil, če bo prava. Potem jo je pričel nalijati v prav tako lončene, trdo povezane kalupe. V mrzlem snegu se je bron hitro spet strdil. Grčavi je kalupe razvezal. In podobno, kakor iz preklane lešnikove lupine jedrce, je Brest luščil iz raznovrstnih kalup bolj ali manj posrečene vlite. sekire, bodala in nože in konice za sulice in puščice. Kar se je bilo skazilo, je vrgel nazaj v vročino. Posrečene vlitke so pa dobili v roke kovači, ki so jih na nakovalih zgostili pod udarci kladi-vov, jih tu pa tam tudi za spoznanje preoblikovali in zatrdili njih rezi. Cin, cin, sin, cincindrin cin cin. Od jutra do večera so pela kladiva pri stajah pod Rožnim hribom. Ostrorogi Jelen je to zimo svoje orožarje priganjal, kakor jih še nikoli k nobenemu delu ni. i Po večkrat na dan je prišel prek zamrzlega jezera pogledat na trdino. In za vsako najmanjšo nevnemarnost mu je koj ušla trda beseda. zerne Rože sin. Brlez so mu rekah, preden so mu bili pognali sedaj kar nič manj dolgi brki, kakršne je bil nosil njegov ded Brkati Som. Od večnega plezanja po drevju se je bil navadil tako spoznavati les, da je tiso, ki je bila bolj redko drevo, sredi najhujše goščave že zdaleč ovohal. In prav tisinega lesa je največ' rabil. Iz njega je klal in paril in krivil nad ognjem in vezal in obrezoval loke. Nihče drugi v vsem Velikem jezeru in j še drugod1 naokrog ni znal delati enakih. In ročaje za bodala in nože in toporišča za sekire in sulice. Še zdaleč se nobeden ni mogel meriti z dolgobrkatim i Izvedenim Lesarjem. S puščica Sekire in nože in konice le i^bza ^tere je kar vsaka ravna od kovačev dobil v roke Izve-|Pa^ca ^0':)rai se Pa •^'esar zav0^° deni Lesar. Ostrorogega in Je- preobilnih drugih poslov niti ukvarjal ni. Le kdaj pa kdaj j e potrudila. Sta oba imela rada dal kakšen nasvet. prizadevnega mladca, ki je znal Na prošnjo Jasnookega Orla sekire in nože in konice nabru-je Grčavi Brest ulil in skoval siti kakor redkokdo drugi. Jas-kratko pa lično bodalce, bolj po- nooki je kljub mrazu od jutra dobno igrači kakor orožju. Izve- do večera marno ostril orožje, deni Lesar ga mu je pa nasadil. Le kadar ga je pričelo od mrz-Na rezilo je z bronastimi zako- iega brona in ledene vode pre-vicami prikoval zažagan brezov ^-eč zebsti v roke, jih je pomel držaj. Oba sta se čim najbolj nad ognjem in spet ogrel. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas xa brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE MATERE IN STARE MATERE BERTHA KAPEL ki je odšla od nas dne 2. avgusta 1971 V božjem miru zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih večno srečo uživaj, do svidenja na vekomaj! Žalujoči: FRANK — soprog MARY BUDIC, LILLIAN SWITAJ, hčere ERNI BUDIC BILL SWITAJ, zeta Vnuki in vnukinje Euclid, Ohio, 2. avg. 1976. ■BGBBiBHaBiaaaasBHBESiaaaaaaBSšssBfsaaasHHR* MZLOfirS DIŠ pn: rr-, -res w ' 6214 St. Clair A ve. TORE Tel. 361-8042 20% ZNIŽANE CENE VSEJ ZALOGI RAZPRODAJA SE ZAČNE V PONEDELJEK 2. AVGUSTA IN KONČA V SOBOTO 14. AVfiUSTI Ml DAJEM® IH ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE i ! r ? - Žalujoča: DRUŽINA Cleveland, O. 2. avgusta 1976. ¥ blag spomin OB 26. , OBLETNICI ODKAR J® X. GOSPODU PREMINUL LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC Anton Chandek Izdihnil je svojo plemen.'*0 dušo dne 2. avgusta 1950- 26. let je že minilo, odkar si, drap, šel od naš, •vedno svež spomin je na •* ’ pogrešamo Te vsaki čas. Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj Aasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh. R&D SAUSAGE COMPAQ 15714 WATERLOO ROAD CLEVELAND, OHIO 44110 PREKAJENO MESO — MESO ZA ZMRZOVALNlK® Na debelo in na drobno Posebne cene pri velikih nakupih BILL IN ANGELA RATAJC, LAST. G92-1S32 CENTRAL BANK IN THE ART MUSEUM VAS VABITA NA OGLED "EVROPSKE VIZIJE AMERIKE". PROSTO! Od danes do 8. avgusta imate priložnost videti Ameriko, ki jo niste mogli nikdar preje videti v Cleveland Museum of Art. “Evropska vizija Amerike” je osupljiva razstava skoraj 350 umetniških del, zbranih iz 140 muzejev in privatnih zbirk v Evropi, Kanadi in ZDA. To je pogled na Novi svet skozi oči evropskih umetnikov od Kolumbove dobe dalje. Darilo Central Banke muzeju je pripomoglo k pripravi te večje dvestoletne razstave javnoti brez vstopnine. Mi pozivamo Vas in Vašo družino, da si razstavo ogledate (Bwanitwift Centra! National Bank o? Ck»'eland ACcnEranBanK Ml Vas vabinl0, da postanete član The Cleveland Museum of Art Clan FDIC OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI / • PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO / • SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVIN! / OSEBNE NOVICE • DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO i • SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOvA • PORAVNAJTE FRAVOCASriO NAROČNINO ■."•v, ' J / *' Av lit®;'' KAMOR SEŽE OKO — Vsepovsod so ljudje, ki so se prišli hladit Vtk osvežit v morje oh obrežjih Hong Konga. Za plavanje je komaj mogoče najti kak gjVSfol« SVOJEVRSTNA SHRAMBA — Podobna velikemu satoV" ju je tale shramba 175,000 delov in 138 milj žice, ki s° vgrajeni v vsako L-1011 letalo. Skladišče nadzira in upT111' Ija k