PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p •. Abb. postale 1 gruppo * Li6D3 VHJ I1F Leto XXVm. Št. 147 (8240) TRST, četrtek, 22. junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi._ SOGLASNO ODOBRENA RESOLUCIJA NA SEJI VODSTVA PSDI Socialdemokrati za sredinski vladi z udeležbo liberalci Orsello je očital vodstvu, da ni storilo vseh svojih dolžnosti za ohranitev leve sredine - Demokristjanski struji «forze nuove» in «base» ne bosta sodelovali v Andreottijevi vladi RIM, 21. — Osrednje vodstvo PSDI je nocoj po celodnevnem Zasedanju soglasno izglasovalo resolucijo, ki odobrava poročilo tajnika stranke Tanassija in pooblašča delegate stranke, da nadaljujejo Pogajanja za sestavo nove vlade. Osrednje vodstvo socialdemokratov je torej odobrilo vstop PSDI v sredinsko tristransko vlado KD, PSDI, PLI z zunanjo podporo republikancev, ki jo predlagata mandatar Andreotti in demokristjansko vodstvo. V resoluciji socialdemokrati ob- žalujejo, da ni bilo mogoče staviti levosredinske vlade zaradi Pogojev, ki jih je postavljala krščanska demokracija in zlasti še «zaradi stališča PSI, ki v sedanjem položaju ni v stanju, da bi zajamčila strogo idejno in politično mejo, ki loči demokracijo od komunizma«. Potem ko socialdemokrati pravijo, da sedanji položaj jim narekuje, da je treba sestaviti vlado »demokratične solidarnosti« in da se ne morejo izogniti dolžnosti za sestavo vlade, da se premostijo negotovost in obstoječe težave, postavljajo sledeče pogoje: Sprejeti odločne ukrepe proti neo- fašizmu; sprejeti sklepe proti slabšanju gospodarskega položaja, da se doseže povečanje števila zaposlenih, zlasti mlade delovne sile in da se zaščiti kupna moč plač in pokojnin; zagotoviti funkcionalnost države, dežel in občin; zajamčiti omikano in delovno sožitje med državljani z bojem proti vsaki obliki nasilja. V zunanji politiki naj nova vlada okrepi aktivno udeležbo pri gospodarski in politični graditvi Evrope, naj sodeluje pri pobudah za utrditev miru med narodi, v okviru predvidenih obveznosti Atlantske zveze. Poleg tega resolucija pravi, Hliuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimmtfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin AMERIŠKE PRIMARNE VOLITVE McGovern zmagal tudi v New Yorku Senator si je praktično zagotovil imenovanje za kan-didata demokratske stranke na predsedniških volitvah Močan potresni sunek v Anconi ANCONA, 21. — Močan potresni sunek, katerega jakost so ocenili za sedmo stopnjo Mercallijeve lestvice, je danes ponovno povzročil preplah med prebivalstvom v Anconi. Takoj po sunku so ljudje zapustili svoje domove in so stekli na ulice. Marsikdo je tudi zapustil mesto. Po sporočilu gasilcev ni potres porušil nobene stavbe, pač pa je še bolj poškodoval poslopja v starem delu mesta. Vojaški odredi so že postavili 1000 šotorov v mestni okolici, vendar jih potrebujejo vsaj še 150. ker 2000 prebivalcev še vedno spi v železniških vagonih, drugi pa prenočujejo v avtomobilih in zakotnih barakah. BONN, 21. — Zahodnonemški parlament je danes soglasno ratificiral pogodbe o pristopu Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške k Evropski gospodarski skupnosti. da se vloga PSDI v vladi ne more omejiti samo na neodpovedljivo vlogo obrambe demokratičnih ustanov, temveč mora biti usklajena tudi z obveznostjo, «da se zajamčijo stalne koristi delavcev*. Pred glasovanjem je senator Sa-ragat izjavil: «Položaj je izredno resen za italijansko demokracijo in zahteva od vseh velik čut odgovornosti. V tem položaju mora stranka pokazati izredno dobro voljo, da bo složno opravila težko nalogo, ki jo čaka.* Po poročilu, ki ga je imel tajnik stranke Tanassi, ni bilo več nobenega dvoma, da socialdemokrati ne bodo vstopili v sredinsko vlado z liberalci. Tanassi je napravil obširen prerez skozi »zgodovino* sedanje vladne krize, obtožil, kot je bilo pričakovati, socialistično stranko, da je zaradi svoje politike zbliževanja do komunistov preprečila sestavo vlade leve sredine, obžaloval, da so se republikanci z neopravičljivimi izgovori umaknili iz vlade in zagotovili samo zunanjo podporo ter končno poudaril, da se socialdemokratska stranka ne more izogniti svojim odgovornostim v sedanjem političnem, gospodarskem in socialnem položaju v državi. Skoraj vsi člani osrednjega vodstva so brezpogojno podprli Tanas-sijeva stališča, razen poslanca Or-sella, ki je očital vodstvu, da ni storilo vseh svojih dolžnosti za o-hranitev vladne oblike leve sredine. Mnogi govorniki so celo poudarili, da so demokristjani zagrozili s ponovno razpustitvijo parlamenta in razpisom novih volitev, če ne bo vladna kriza rešena na osnovi sedanjega Andreottijevega predloga. Orsello pa je s svoje strani ugotovil, da je PSI vedno na razpolago za vlado leve sredine in da sredinska vlada ne more predstavljati za socialdemokrate svobodne izbire, zlasti še, ker v tej vladi ne bi sodelovala demokristjanska levica. Naglasil je, da bo imela nova sredinska vlada zelo šibko večino v poslanski zbornici, še bolj šibko pa v senatu in obstaja nevarnost, da bo popolnoma paralizirano vse zakonodajno delovanje. Čeprav je Orsello ob zaključku poudaril, da si ni mogoče misliti v bodočnosti druge vladne oblike kot sodelovanje s socialisti, je končno tudi on glasoval za zaključno resolucijo, ki pooblašča vodstvo, da vstopi v Andreottijevo sredinsko vlado z liberalci. Parlamentarna skupina demokri-stjanske leve struje «forze nuove* je snoči soglasno sklenila, da njeni predstavniki ne bodo sodelovali v sredinski vladi. Podobno stališče je zavzela tudi demokristjanska leva struja «base». Po današnjem se- V TOVARNIŠKI DVORANI POLJSKEGA FIATA Predsednik Tito o pomenu poljsko-jugoslovanskih odnosov Jugoslovanska delegacija si je že zgodaj dopoldne ogledala novo trgovsko središče v Varšavi - Razvite trgovske zveze med Poljskim Fiatom in kragujevsko Crveno zastavo Rogers obišče SFRJ BEOGRAD. 21. — Na vabilo zveznega tajnika za zunanje zadeve Mirka Tepavca bo državni tajnik ZDA William Rogers od 7. do 9. julija obiskal Jugoslavijo. Stanku njenih parlamentarcev objavili sporočilo, ki pravi med drugim, da vladna oblika, ki jo predlaga mandatar Andreotti, ne more primerno odgovoriti na vsa odprta vprašanja v državi in ne bo mogla razčistiti sedanjega političnega položaja. Čeprav poslanci «base» ne bodo sodelovali v vladi, so vendar zagotovili, da bodo zanjo glasovali v parlamentu. Osrednje vodstvo KPI se je dar nes sestalo in proučilo politični, gospodarski in sindikalni položaj v državi. Osrednje vodstvo je sprejelo resolucijo, ki jo bodo objavili jutri. Tajništvo PSI pa se bo sestalo jutri skupno s predsednikoma parlamentarnih skupin. V zvezi s pisanjem nekaterih časnikov, da namerava socialistična stranka postaviti v krizo odbore krajevnih u-stanov leve sredine, v krogih PSI pojasnjujejo, da stranka ni razposlala nobene okrožnice te vsebine. (Posebej za Primorski dnevnik) VARŠAVA, 21. — Predsednik Tito, ki je danes že tretji dan na obisku na Poljskem v glavnem mestu, je dopoldanski čas uporabil za ogled nekaterih dosežkov poljskega gospodarstva. Že zgodaj dopoldne je skupaj z nekaterimi člani delegacije in v spremstvu poljskih partijskih in državnih voditeljev obšel trgovsko središče Varšave. Med znano varšavsko vstajo leta 1944 so Nemci poleg velikega dela Varšave do tal porušili tudi njen trgovski del v Maršalovski ulici. Pred nekaj leti so na tem mestu zgradili povsem novo moderno trgovsko središče s številnimi veleblagovnicami, kavarnami in raznimi trgovinami, ki so s svojimi arhitektonskimi rešitvami in praktičnostjo v ponos novi Varšavi. Predsednik Tito si je z zanimanjem ogledal zunanjost in tudi notranjost nekaterih teh velikih objektov. Takoj zatem se je jugoslovanska delegacija podala v predmestje Že-ranje na ogled avtomobilske tovarne Poljski Fiat, ki ima zelo razvi- te kooperacijske zveze s kragujevsko Oveno Zastavo. Tova/ha stoji že dvajset let, od leta 1967 pa proizvaja avtomobile po licenci Fiata. Prvo leto je steklo s tekočega traku nekaj nad 7000 avtomobilov, letos jih bodo izdelali že 52 tisoč Fiatovih, ter nekaj deset tisoč tudi drugih znamk avtomobilov. Tovarna zaposluje 19 tisoč delavcev. Napovedujejo da bo vrednost kooperacijskih poslov s Crveno zastavo dosegla čez tri leta 30 milijonov dolarjev, kar bo znašalo 15 odst. celotne vrednosti blagovne menjave med Jugoslavijo in Poljsko. Predsednik Tito si je s člani delegacije ogledal tehnološko zelo dobro opremljeno tovarno, nato pa je govoril v tovarniški dvorani zbranim članom partijskega aktiva tovarne. Tito je v uvodu izrazil zahvalo za topel sprejem in poudaril pomen poljsko - jugoslovanskega sodelovanja, ki se kaže v praksi prav v sodelovanju med avtomobilsko industrijo Poljske in Jugoslavije. Dejal je, da je namen njegovega obiska prav v tem, da bi na pogovorih zagotovili nadaljnji razvoj dobrih in stabilnih odnosov, ki temelje na tradicijah skupnega boja proti fašističnim zavojevalcem. Pri tem je predsednik Tito izrazil priznanje velikim žrtvam poljskega naroda za svobodo. «Zakaj je naša skupna naloga,* je dejal Tito, «zavzemati se za mir na svetu in za razvoj sodelovanja na temelju enakopravnosti, kar je zlasti dolžnost vseh socialističnih držav.* Predsednik Tito je v nadaljevanju prikazal gospodarsko rast Jugoslavije in dal podatke, ki pričajo o pomembnih dosežkih v gospodarskem razvoju Jugoslavije. Pri tem je poudaril vlogo samoupravljanja kot temelja družbenega sistema v Jugoslaviji in govoril o vlogi in pravicah delavskih svetov. Omenil je tudi gospodarsko in družbeno reformo, ki se v Jugoslaviji uresničuje kljub težavam in mnogim problemom. DRAGO KOŠMRLJ V Jugoslaviji povišali cene kmetijskih izdelkov BEOGRAD, 21. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji razpravljal o vrsti gospodarskih vprašanj, predvsem o politiki cen in gospodarskih odnosih z inozemstvom in med drugim sprejel ukrepe za boljšo oskrbo trga z mesom in več odlokov o zvišanju cen najvažnejših kmetijskih izdelkov. Da bi se zajamčila boljša oskrba domačega trga z mesom, je zvezni izvršni svet sklenil omejiti izvoz goveda in govejega mesa in predložil skladu za živinorejstvo, da s samoupravnimi dogovori nujno sprejme tozadevne ukrepe. S posebnimi odloki je zvezni izvršni svet zvišal zajamčene cene pšenice, koruze, rži. riža, goveda, ovc, piščancev, nekaterih vrst sadja in zelenjave, volne. Minimalna odkupna cena tobaka se povečuje za 11 odst. Cena kruha ne bo zvišana, ker bo odkupnim podjetjem kompenzirano povečanje cene pšenice. Zvezni izvršni svet je naložil pristojnim organom, da spremljajo oskrbovanje trga s svinjskim mesom in v primeru potrebe, da zvezna direkcija za rezerve kmetijskih izdelkov pravočasno intervenira z odkupom svinjskega mesa tudi po višjih cenah od zajamčenih. ......................................im...... PONOVNA ZAOSTRITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Izraelski napad na južni Libanon: 48 ljudi ubitih in 55 ranjenih Telavivske čete so zajele pet visokih sirskih častnikov - Izrael trdi, da gre za preventivno akcijo - Libanonski predstavnik protestiral pri varnostnem svetu - Sestanek predsednikov Federacije arabskih republik BEJRUT, 21. — Izraelske čete so danes prekoračile libanonsko mejo in so napadle obmejna mesteca na področju Arkoub. Iz Bejruta poročajo, da so napadalci povzročili veliko škodo in da so ubili 48 oseb. Gre za prvi izraelski napad na obmejno državo po skoraj štirimesečnem premirju. Napad telavivskih čet na Libanon ni prišel nepričakovan. Takoj po napadu treh japonskih teroristov na letališče v Lodu so izraelski predstavniki sporočili, da bodo vrnili milo za drago in bejrutska vlada je stalno opozarjala, da Izrael pripravlja represalije. Predstavnik štaba telavivskih čet je sicer zanikal, da so današnje akcije represalije za atentat na letališču v Lodu. Kot opravičilo za to vojaško akcijo je navedel zaostritev napadov palestinskih gverilcev proti izraelski vojski in je ponovil že staro tezo svoje vlade, da ima Izrael pravico, da «očisti* obmejno libanonsko ozemlje vseh sovražnikov. V Bejrutu pa opozarjajo, da so telavivske čete prekoračile mejo po včerajšnjem sporočilu, da so gverilci napadli izraelski avtobus s protitankovskimi topovi. Izraelsko letalstvo in oklopni o- predstavnika, potrjevala vesti, da Bejrut m Damask snujeta veliko vojaško ofenzivo proti Izraelu. Predstavnik teiavivsKe vlade je nato pojasnil, da so se odločili za ta napad, da bi preprečili domnevne akcije palestinskih gverilcev in kot represalije za včerajšnji napad na izraelski avtobus. Telavivske repre- dredi so napadli po vseh smernicah _ . proti področjem v južnem Libano- salije pa so zelo krvave in Izraelci nu. Med napadom so nekateri čast- «računajo visoke obresti*. Za dva niki libanonske vojske izgubili živ-j ranjena državljana so med napa-ljenje drugi oa so padli v sovraž- dom ubili 48 oseb, 55 pa je bilo nikove roke. Med temi je tudi sku- j ranjenih. Po vesteh iz libanonskih pina petih visokih sirskih častnikov, krogih je od teh 18 mrtvih in 2j ki so bili na uradnem obisku v | ranjenih med libanonsko vojsko, 30 Libanonu. Po vesteh iz telavivskih mrtvih in 30 ranjenih pa je bilo krogov gre za generala Adhama Aluanija, polkovnika Kaduana Alu-sha in Nazirja Giaraha ter za podpolkovnika sirske obveščevalne službe Ualidha Abassija in Rafika Shurbagija. Prisotnost sirskih častnikov v bližini meje z Izraelom, naj bi, po trditvah telavivskega George McGovern NEW YORK, 21. - Z zmago na Primarnih volitvah v New Yorku si senator George McGovern praktično že zagotovil imenovanje za kandidata demokratske stranke na Predsedniških volitvah v ZDA. Senatorjeva zmaga v New Yorku ni bila v dvomu, vendar pa je opazovalce Presenetil obseg zmage: po dosedanjih še nepopolnih računih si je Mc Govem zagotovil najmanj 220 od 248 delegatov New Yorka. Proti koncu tedna bodo v tej državi določili še trideset delegatov na konvencijo v Miamiju, od katerih bo po vsej verjetnosti vsaj dvajset pripadlo McGo-vernu. Senator, ki predstavlja najbolj levičarsko strujo v demokratski stranki, razpolaga tako že s 1340 gotovimi delegati, katerim bi se moralo pridružiti še kakih štirideset. Ki so mu te izrazili določeno naklonjenost. Za imenovanje za uradnega kandidata •banke je potrebnih 1.509 glasov na konvenciji v Miamiju: glede na to, da se je večina tekmecev pačiti •Učnega senatorja že umaknila iz boja, skoraj ni dvomov, da bo Mc Govem prejel «nomination» že ob pr-vem glasovanju. Jasno je, da skušajo desničarski in konservativni krogi z vsemi sredstvi letati polena pod noge levičarskemu •enatorju. Tako ga je neka skrajno desničarska organizacija obtožila, da •e je med vojno obnašal kot »strahopetec*. Senator je moral zato javko pokazati priznanja in odličja, ki •i jih je zaslužil kot letalski častilk. V to desničarsko kampanjo spaT dajo tudi govorice, po katerih naj hi McGovern avgusta nameraval na križarjenje po grških otokih, kar naj hi senatorju odtujilo simpatijo levičarskih krogov. Iz senatorjevega ura da pa so vest danes odločno demantirali ter pojasnili, da bo McGovern Preživel počitnice v Južni Dakoti, Prav blizu rojstnega kraja. .................................................................lumiiniiiiiiiiiiiini.. IZREDNO SKOPE VESTI IZ PEKINGA V Novi pogovori med Kissingerjem in Cuenlajem Stališča Hanoja do ameriške diplomatske akcije: Pot miru gre skozi Pariz - Ameriške bombe na Hanoj in Haiphong PEKING, 21. — Nbconov svetovalec ameriški predsednik sprožil diplomat- Henry Kissinger se je danes še dvakrat sestal s kitajskimi voditelji: pogovori potekajo še vedno v strogi tajnosti, tako da so tuji dopisniki brez vsakršne zanesljive informacije. Najbolj razširjen kitajski dnevnik »ženmin Zibao* je objavil danes na prvi strani sliko Kissingerja in ču-enlaja skupaj z drugimi funkcionarji med kosilom, ki so ga priredili na čast ameriškemu gostu v ponedeljek, kmalu po njegovem prihodu v Peking. List pa ničesar ne piše o vsebini pogovorov, ki se bodo nadaljevali do petka, ko bo Kissinger odpotoval iz Kitajske. Ne glede na rezultate, ki bi jih utegnila roditi Kissingerjeva misija v Pekingu, je Hanoj nekoliko zaskrbljen zaradi ameriške diplomatske akcije pri Sovjetih in Kitajcih. Glasnik sevemovietnamske delegacije v Parizu Than Le je danes na tiskovni konferenci še enkrat poudaril, da gre pot miru skozi Pariz, ter da morajo Američani za pogajalno mizo pokazati voljo — če jo imajo — da najdejo sporazumno rešitev krize. Nixon, je dodal glasnik, se mora pogajati s predstavniki vietnamskega ljudstva, namesto da bi skušal z vsemi sredstvi ošibiti sile, ki vietnamsko ljudstvo podpirajo. Namig na moskovski vrh in na Kissingerjevo misijo v Pekingu bi ne mogel biti bolj jasen. Vsekakor je Than Le izrazil prepričanje, da ameriški manever ne bo uspel. Pomisleke, ki jih gojijo v Hanoju, izraža danes tudi glasilo severno- sko ofenzivo, da bi preslepil javno mnenje ter ustvaril vtis, da želi mirno rešitev krize. Dejansko pa je zadnja eskalacija vojne z bombardiranjem sevemovietnamskega ozemlja ter z blokado pristanišč pokazala vsemu svetu, kateri so resnični Nixonovi nameni. Časopis dodaja, da je ofenziva osvobodilnih sil zadala smrtni udarec vietnamizaciji, na kateri sloni celotna ameriška politika v Indokini. Ameriška letala so včeraj po petdnevnem premoru ponovno bombardirala področje Hanoja in Haiphonga. Bombe so padle samo kakih 30 kilometrov daleč od mest. Sevemoviet-namska tiskovna agencija pa poroča, da je letalstvo ZDA bombardiralo včeraj mesto Nam Dinh, središče tekstilne industrije in tretje največje mesto Severnega Vietnama. Bombe so med drugim porušile dve šoli ter povzročile veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Letalo «B-52» je bilo sestreljeno nad pokrajino Quang Binh. Kakih tri tisoč vojakov sajgonske kolaboracionistične vojske nadaljuje medtem protiofenzivo v pokrajini Quang Tri, ki so jo partizani v celoti osvobodili v prvih dneh maja. Vsa pokrajina je že več dni pod ognjem ameriških bombnikov in topništva sedme flote, kljub temu pa ofenziva nikamor ne napreduje. Vojaško poveljstvo je moralo priznati, da so imeli vladni vojaki hude zgube. O bojih medtem poročajo tudi iz Kontuma, kjer je bilo že več časa mirno ter iz An Loca. Tudi na pod Fidel Castro dospel v Prago PRAGA. 21. — Kubanski predsednik Fidel Castro je dospel danes na šestdnevni uradni obisk v Prago. Njegova dolga turneja po vzhodni Evropi se bo zaključila prihodnji teden v Moskvi. V glavnem mestu češkoslovaške ie bil kubanski predsednik deležen izredno toplega in prisrčnega sprejema, saj ga je na mestnih ulicah pozdravilo na tisoče oseb. Takšen sprejem sta po mnenju opazovalcev v Pragi doživela samo Tito in Ceau-seecu leta 1968. malo pred sovjetskim posegom. Razprava o zvezi sindikalnih konfederacij RIM. 21. — Zasedanje centralnega komiteja UIL, na katerem razpravljajo o ustanovitvi zveze sindikalnih konfederacij, se je nocoj nadaljevalo in zavleklo pozno v noč. Danes so sporočili, da se bodo jutri sestala v Rimu zvezna tajništva CGIL, CISL in UIL. ki bodo nadaljevala z razpravo o ustanovitvi zveze sindikalnih konfederacij. Na zadnjem sestanku v tri tajništva izdelala Sindikati kovinarjev CGIL, CISL in UIL so dali pobudo za sestanek s političnimi strankami, na katerem bodo govorili o vprašanjih skorajšnje obnove delovne pogodbe in o sindikalni enotnosti. Srečanje bo petek _____ ____ _______ _______ Tarquinii so vietnamske vojske, ki z izredno ostri- ročju delte reke Mekonga je prišlo poleg resolucije o gospodarski po no napada »mednarodnega falota* in v zadnjih urah do srditih spopadov litiki tudi osnutek zveznega dogo «gangsterja» Nixona. List trdi, da je [ med partizani in sajgonskimi plačanci. | vora. med pripadniki palestinskega odporniškega gibanja. Zunanji minister bejrutske vlade je danes sporočil, da je libanonski predstavnik pri OZN formalno protestiral pri varnostnem svetu zaradi izraelskega napada na njegovo državo. Medtem ko se bližnjevzhodna kriza zaostruje in kot vse kaže ne bo v kratkem prišlo do miroljubne rešitve, grozi Izraelu vladna kriza. Sporno jabolko med strankami vladne koalicije je tokrat zakon o civilni poroki. Predsednica vlade Gnida Meir je zagrozila, da bo dala ostavko, če bo stranka Mapam podprla omenjeni zakonski predlog ne odvistne liberalne stranke. Kriza je tako rekoč pred vrati, ker je vodstvo stranke Mapam podprlo zakonski osnutek, vendar je odložilo za petnajst dni predložitev parlamentu, da bi tudi politični urad stranke odobril predlog liberalne stranke. Politični opazovalci v Izraelu menijo, da če bo Golda Meir odstopila, ji bodo ponovno poverili man in stranko Mapam podpirata seda njo vlado, bi vseeno ohranili v parlamentu večino, saj razpolagajo s 64 poslanci na 120, kolikor jih šteje poslanska zbornica. Predsednik libijskega revolucionarnega sveta Gedafi je danes prispel v Marso Matrhuh, kjer se je skupaj z egiptovskim predsednikom Sadatom in sirskim predsednikom Asadom udeležil zasedanja Federacije arabskih republik. Sestanka se je udeležil tudi ugandski predsednik Amin. Na seji so obravnavali probleme afriških držav in predvsem bližnjevzhodno krizo. Sestanek je eden izmed predvidenih tromesečnih srečanj m\l državnimi poglavarji Libije. Egipta in Sirije. Kairski dnevnik «A1 Ahram* pa piše, da bo današnje srečanje odločilnega pomena za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in za federacijo arabskih republik. SFRJ bo ratificirala konvenciji o varnosti civilnega letalstva BEOGRAD, 21, — Zvezna skupščina bo verjetno 28. in 29. junija ratificirala konvenciji o preprečevanju ugrabitve letal in o varnosti v civilnem letalstvu. Države, ki bodo ratificirale konvenciji, so dolžne preprečevati vsa dejanja na-silstva proti potnikom in akcije za uničenje oziroma poškodovanje letal v letu ter strogo kaznovati iz-vršilce kazenskih dejanj proti varnosti civilnega letalstva in ugrabiteljem. V tem smislu se bodo v jugoslovansko kazensko zakonodajo vnesli elementi iz konvencij in predvidene ustrezne kazni. Konvenciji kot je znano, odrekata ugrabiteljem letal pravico do azila oziroma obvezujeta države podpisnice konvencij, da v sedanje in v bodoče dvostranske pogodbe o izročitvi (ekstradiciji) vnesejo tudi to kazensko dejanje. Predsednik republike Leone v Gacti GAETA, 21. — Predsednik republike Leone se je danes v Gaeti udeležil svečanosti ob obletnici u-stanovitve korpusa finančnih stražnikov. V svojem govoru je predsednik republike poudari) pomen dela finančnih stražnikov. Po svečanosti se je Leone podal v občinsko palačo v Gaeti, kjer ga je v imenu prebivalstva pozdravil župan m _____ $ I Socialdemokratsko vodstvo je po včerajšnji celodnevni razpravi soglasno odobrilo resolucijo, ki pooblašča delegate stranke, da nadaljujejo pogajanja za sestavo nove sredinske vlade z udeležbo liberalcev. S tem sklepom se sedanja vladna kriza bliža h koncu. Novo vlado bodo sestavljali demokristjani, socialdemokrati in liberalci, rapublikanci pa jo bodo podpirali od zunaj. Obravnava na vodstvu PSDI je pokazala, da so skoraj vsi udeleženci strinjali dat za sestavo nove vlade. Laburi- s sodelovanjem v sredinski vladi, stična stranka in državna verska | razen Orsella, ki je zagovarjal stranka, ki skupaj z liberalci in I nadaljevanje vlade leve sredine. Sajgonska kolaboracionistična vojska jc poskusila sprožiti protiofenzivo na osvobojenem področju v pokrajini Quang Tri. Kljub podpori ameriškega letalstva in topništva pa je poskus žalostno propadel. Na sliki: ranjeni Sajgonci zapuščajo bojišče (Telejoto ANSA- UPI) Levi struji KD «forze nuove* in «base» sta sklenili, da ne bosta sodelovali v novi Andreottijevi vladi. Iz Pekinga prihajajo dokaj skope vesti o pogovorih med Nixonovim posebnim svetovalcem Kissingerjem in kitajskimi voditelji. Po a-meriško - sovjetskem vrhu v Moskvi in po obisku Podgornega v Hanoju pa obstaja splošno mnenje, da se glede Vietnama nekaj premika. Treba je tudi upoštevati, da ima Nixon ves interes napraviti konec vietnamski vojni, preden bodo v ZDA predsedniške volitve. Po izidu primarnih volitev v New Yorku je že gotovo, da bo njegov tekmec senator George McGovern, ki bo vso svojo volilno kampanjo osredotočil na vietnamskem problemu. Med včerajšnjim srečanjem sindikalnih predstavnikov prevoznikov in županom je župan Spaccini poročal o svojih razgovorih s predstavnikom deželnega odbora Ber-zantijem glede prispevka dežele za municipalizacijo prevoznih podjetij oziroma prog, ki jih vzdržujejo. Dežela je pripravljena dati v ta namen 300 milijonov lir, kar je odločno premalo. V okviru velesejma je bil včeraj 8. mednarodni dan kave, ki se bo nadaljeval danes. Šolsko skrbništvo je včeraj objavilo imena predsednikov in članov izpraševalnih in ocenjevalnih komisij za velike mature na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu. Na pritisk demokratične in antifašistične javnosti, strank ustavnega loka, občinskega sveta v Fojdi in deželnega sveta, je videmski prefekt končno prepovedal izvedbo provokacijske fašistične manifestacije tako imenovane »nacionalne desnice* pri Čeneboli v Beneški Sloveniji tik ob meji z Jugoslavijo, ki je imela jasen namen škoditi mirnemu in prijateljskemu sožitju in izzivati krajevno protifašistično prebivalstvo. IZ RAZPRAVE NA PREDVČERAJŠNJI SEJI TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Spoprijeti se je treba z vprašanjem industrijskega onesnaževanja zaliva Posegi komunista Rossettija, socialdemokrata Cesareja, psiupovca Monfal-cona, socialista Boniciollija, demokristjanke Benni in odgovor župana SPOROČILO ŠOLSKEGA SKRBNIŠTVA Brez dvoma je, da pomeni zadnja seja občinskega sveta tvegan poskus občinske uprave, da v teh kočljivih in vročih poletnih mesecih pomiri javno mnenje, ne toliko glede onesnaženja Tržaškega zaliva, ki ga ne bo moč odpraviti v tako hitrem času (za to so pjtreona leta), kolikor o nujni ureditvi greznične mreže in uvajanje močno kloriranih grezničnih ostankov na dno Tržaškega zaliva. Kloriranje in cevi pri Barkovljah ne bodo rešili celovitega vprašanja onesnaženja Tržaškega zaliva, bodo pa vsaj znižali odstotek bakteriološko nevarnih sestavin ob obali in torej omogočili kopanje v poletnem času, čeprav ne bomo govorili o «kristalno čistih morskih vodah». Svetovalci opozicije so občinsko upravo grajali iz raznih razlogov, predvsem pa zato, ker se je zganila prepozno, ko je voda (in ne prav čista) tekla v grlo, da o volitvah ne govorimo. Javnost je zaradi teh problemov zaskrbljena že dalj časa. Prvi alarmni zvonec je zabrnel pred vso javnostjo že lansko poletje, ko so tržaška kopališča prvič zaprli. A ni dovolj. Svetovalec Rossetti je v svojem daljšem posegu, ki ga je večkrat prekinil župan Spaccini s tehničnimi pripombami, omenil tudi to, da je o onesnaženju Tržaškega zaliva govoril že senator Vidali leta 1964 in da je tedanji minister za zdravstvo ob neki drugi priliki odgovoril nekemu poslancu iz Ancone, naj ne skrbi za umazanijo v tem zalivu, ker da je stanje zaskrbljujoče predvsem v Trstu. Monfalcon se je zgražal, ker je občinska uprava »oliko časa čakala na rešitev tega neodložljivega problema, saj so posamezni ukrepi označeni z datumi iz aprila -maja 1972. V učinkovitost teh ukrepov je podvomil tudi liberalec Zimolo, ki je omenil svoj obisk v Genovi pred petimi leti. Tedaj so v Genovi sprejeli iste ukrepe (med drugim gre za ukrepe, ki so enaki skoraj v vseh italijanskih mestih in govori se, da opravljajo zadevna javna dela vedno ene in iste družbe), prav tako kot v Trstu obljubljali, da bo s tem rešene vprašanje onesnaževanja voda. Rezultat je na dlani: Genovski zaliv je prav tako umazan, kot tedaj. Rossetti je vprašanje načel iz širšega zornega kota. Občina se loteva barkovljanske’ obale, zdi se pa, da vprašanje ne bo rešeno, dokler se javne oblasti (dežela in občina) ne bodo lotile vprašanja industrijskega onesnaževanja morja. Šestdeset je podjetij, ki so bila prijavljena sodnim oblastem, ker spuščajo strupene ali kemijsko škodljive odplake v morje brez predhodnega filtriranja (med temi je, po nekaterih virih, tudi sama občina). Pri tem je komunistični svetovalec polemiziral z županom, ker je le-ta izjavil, da občina ni pristojna za vprašanje industrijskega onesnaževanja. Primer, kako je to mogoče, je na dlani: občina lahko vsili podjetjem, s pomočjo gradbenega pravilnika, ustrezne očiščevalne in filtrime naprave, ki bodo — med drugim — v celotno breme lastnikov in ne javnosti. V kolikšni meri industrijske odplake onesnažijo morje dokazuje Miljski zaliv, kjer odpade 75 odstotkov nesnage na industrijo, 25 odstotkov pa na miljske greznice. Kar zadeva Trst je Rossetti bil mnenja, da je treba koordinirati ukrepe v Skednju, Barkovljah in urediti vprašanje potoka Ključ. V nasprotnem primeru lahko dvomimo v učinkovitost, ko gre za ukrepe, za katere ne vemo, če jim botrujejo daljnosežni načrt- za dokončno sanacijo zaliva. Komunisti so s tem v zvezi izrekli niz pomislekov v zvezi z analizami «tri-članske komisije*, češ da so pomanjkljive. Po posegih svetovalcev MSI Giacomellija, De Vidovicha in Mo-rellija ter liberalca Morpurga je spregovoril socialdemokrat Cesare, ki je navedel predvsem primer skandinavskih držav. Cesare je med drugim poudaril, da je ekološko vprašanje že zdavnaj prešlo ozke meje tržaške pokrajine in ga je treba obravnavati v širšem okviru sodelovanja sosednih narodov. Socialist Boniciolli je v krajšem posegu podčrtal predvsem važnost samostojnega ukrepanja občinskih in deželnih ustanov. Demokristjanka Benni je polemizirala s komunisti in naštela programske obveze, ki jih je Spaccini-jeva uprava uresničila v zadnjih letih, na kar je župan v telegrafski* obnovi (ura je bila že 12.30) ponovil, da se oo položaj korenito izboljšal že prihodnje poletje, ko bodo v Barkovljah delovale depu racijske naprave in po kloriranju odplak v potoku Ključ. Glede kritik, češ da se občinska uprava ni spoprijela z vprašanjem industrijskega onesnaževanja voda. je Spac-rini dejal samo to, da je analiza zadevala prisotnost fizioloških odplak, ne pa kemijskih ostankov industrijskega značaja, tudi zato, ker le-ti ne škodujejo kopanju. Jasno je, da ostaja vprašanje odprto. Sestava maturitetnih komisij na slov. višjih srednjih šolah Letos bodo predsedniki komisij na štirih slovenskih zavodih profesorji Jevnikar, Pisani, Radovith in Lokar Šolsko skrbništvo je včeraj ob-1 no 25 maturantov, 19 iz Trsta in 6 javilo sezname profesorjev, ki bo- iz Gorice. Predsednik komisije bo do sestavljali letošnje ocenjevalnej prof. Natalino Radovich, docent za komisije pri velikih maturah na slovenskih višjih srednjih šolah. Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom ((France Prešeren* je maturantov 18, od katerih je eden privatist. Predsednik komisije je prof. Martin Jevnikar, ki poučuje slovenščino na univerzi v Padovi. Prof. Jevnikar je bil predsednik komisije na tej šoli tudi lani. Za italijanščino so določili prof. Casimira Faganellija s tehničnega trgovskega zavoda v Spoletu; za slovenščino prof. Roberta Petarosa s tehničnega trgovskega zavoda «Ž. Zois* iz Trsta; za filozofijo prof. Elzo Antonac s klasičnega liceja «F. Prešeren* iz Trsta: za fiziko prof. Ivana Černiča s slovenskega klasičnega liceja v Gorici. Notranji član bo prof. Sonja Tominec, ki poučuje matematiko in fiziko. Na klasičnem liceju je letos skup- iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiin NA 24. TRŽAŠKEM VELESEJMU Dežele pridelovalke kave odvisne od svetovne potrošnje Razvite države jim nočejo priznati višje cene za kavo - Mednarodni sporazum naj upošteva stisko nerazvitega sveta - Danes nadaljevanje razprave Tudi včerajšnji dan na sejmu je bil izredno živahen. Na sporedu je bila ena izmed glavnih spremnih prireditev vsakoletnega blagovnega prikaza z mednarodno udeležbo, namreč 8. mednarodni dan kave. Prireditev je organiziralo vodstvo velesejma, in sicer pod pokroviteljstvom Italijanskega odbora za kavo, Evropske zveze pražilcev, tržaškega združenja industrijcev s področja kave in tukajšnje trgovinske zbornice. Po pozdravnem nagovoru predsednika velesejma dr. Slocovicha, ki je med drugim omenil posebno razstavo z naslovom «Tri stoletja kave*, ki jo .je na sejmu pripravil tehnični muzej iz Milana, se je začelo strokovno posvetovanje, ki ga je vodil predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. E Illy_. Dr. Illy je naglasil, da se tržaška prireditev uvršča med priprave za obnovo statuta Mednarodnega sporazuma o kavi za razdobje 1973-78. Odnosi med deželami pridelovalkami in potrošnicami kave so se v zadnjih letih spremenili, je naglasil govornik, saj je mednarodni spx>razum nastal v trenutku, ko so imele dežele pridelovalke na zalogi 70-80 milijonov vreč neprodanega blaga. Danes pa se je razmerje med pridelkom in letno potrošnjo v svetu znatno spremenilo in zato se vzporedno postavlja tudi vprašanje spremembe ustreznega mednarodnega sporazuma. Za včerajšnje posvetovanje sta bili najavljeni dve osnovni poročili. Prvega je p>odal predsednik izvršnega sveta Mednarodne organizacije za kavo G. Surguin. Govornik RAZGOVOR S CVETLIČARJEM DRAGOM STARCEM SAMI BOMO VODILI SVOJO BLAGAJNO! —M— Cvetličarstvo ima na Proseku in Kontovelu staro tradicijo, lepo se je razvilo in uveljavilo na domačem tržišču, cvetličarji pa dobivajo na mednarodnih cvetličnih razstavah lepa priznanja in nagrade. Zelo znan in mojster v svojem poklicu je tudi Drago Starc, po domače rStarčev* s Koatovela, ki si je pred nekaj leti sezidal novo hišo na Proseku »n uredil okrog nje velik vrl, 2500 kv. m cvetličnih | r.ed. Poleg tega ima še 2500 kv. n, vrta na Kontovelu in 300 kv. m | pokrite grede nu Prosenu Vse delo j opravlja sam z ženo, včasih pa, I ko je dela vrh glav*, vzame za •’omoc kakšnega delavca. Lepo je delati med cvetačami, nabirati narcize, tulipane, marjetice gladiole,- astre, vrtnice, dalije, k-rizonteme, toda cvetove zahtevajo veliko skrb, nego in znanje, vse je treba pravočasno nabrati in odpeljati v mesto, ko pa delaš najlepše načrte, ti jih prekrižajo neurje, slabo vreme in razni škodljivci. Tudi cvetličar ne pozna koledarskih praznikov in 8-urnega delovnega urnika. Pri Starčevih ima cvetličai stvo staro tradicijo: ded je gojil vrtnice, mati je dolga leta nosila v Trst rože in drugo «merkancijo», nič čudnega torej, če se je Drago že v mladih letih zaljubil v cvetlice in jim je ostal zvest. Ta njegova ljubezen do cvetlic, do narave, do Krasa prihaja do izraza v njegovem delu in takoj ko začneš z njim pogovor. Pred kratkim je bil izvoljen za predsednika zadruge cvetličarjev in vrtnarjev na Tržaškem, na vaškem sestanku Kmečke zveze pa so ga izbrali za kandidata na listi Kmečke zveze za prve volitve v kmečko bolniško blagajno. Ko smo ga te dni obiskali in vprašali, kaj se mu glede teh volitev zdi najbolj važno, nam je odgovoril: »Po mojem ima največji pomen to, da bo konec dolgoletne komisarske uprave in da bodo sami kmetje vodili svojo bolniško blagajno. Potrebno je, da nastopamo čimbolj enotno in da lista Kmečke zveze čimveč glasov*. dobi na volitvah je naglasil, da bo sedanji mednarodni sporazum o kavi zapadel 30. septembra letos ter da se bodo začela pogajanja za njdgovo obnovitev avgusta meseca v Londonu. Sporazum se nanaša samo na kvantitativna vprašanja v zvezi s pridelovanjem. razpečevanjem in potrošnjo kave. ne obravnava pa njene kakovosti. Na skorajšnjih pogajanjih v Londonu se bodo strokovnjaki spoprijeli z obema vprašanjema, kajti medtem ko je vprašanje kakovosti sploh odprto, se tudi glede količinskih problemov pojavljajo določene težave. V nekaterih razvitih državah ie namreč opaziti, da se potrošnja kave krči: pojav je najbolj viden v Združenih ameriških državah, vendar pa tudi v nekaterih zahodnoevropskih državah beležijo kolebanje v potrošnji. Drugo poročilo je podal docent na turinski univerzi prof. F. Korte. Strokovnjak je vzel v pretres potrošnjo kave na danem tržišču ter orisal vrsto premenljivk. ki vplivajo na njeno povečanje oziroma zmanjšanje. Kar zadeva mednarodni sporazum o kavi, je govornik dejal, da se dežele pridelovalke kave ne navdušujejo za njegovo obnovitev, temveč razmišljajo o ustanovitvi nekakšne meddržavne trgovske organizacije, ki naj bi pod nadzorstvom samih dežel pridelovalk odkupovala kavin pridelek ter ga nato skušala unovčiti pod najbolj ugodnimi pogoji. Nova pobuda je nastala potem, ko so države po-trošnice piokazale. aa ne marajo plačevati kavo 4 stotinke dolarja dražje, kakor so predlagale pridelovalke. Zanimivo je, da so evropske države načelno pristale na povišek v razmerju 2 stotinke dolarja za funt. medtem ko so se ZDA izrekle odločno proti vsakemu oo-višku. Za osamqpvojitev dežel pridelovalk kave se zavzemajo zlasti Brazilija, Slonokoščena obala. Kolumbija in Angoli. Prof. Forte je glede tega vprašanja zavzel stališče. da bi bilo bolje, ako bi dežele pridelovalke opustile misel o ustanovitvi »trgovske organizacije* in ko bd rajši obnovile mednarodni sporazum, pri čemer pa naj bi države potrošnice upoštevale spremembe. ki so v tem času nastopile na mednarodnih tržiščih s surovinami Danes se bo razprava o problemih kave nadaljevala. V ospredju bodo vprašanja, ki zadevajo afriške dežele pridružene Evropski gospodarski skupnosti. Tudi današnje zasedanje bo vodil dr. Illy, glavno poročilo pa bo imel strokovnjak za vprašanja kave pri EGS dr. Co-quin. Spregovorili bodo tudi zastopniki posameznih dežel iz omenjene skupine SAMA. Danes bo tudi beseda o tem, kako in v kakšni meri naša luka lahko prispeva k razvoju blagovnega prometa med afriškimi deželami in Evropo, in sicer v prvi vrsti glede dobav kave, pa tudi v zvezi z drugimi vrstami eksotičnega blaga. ne Brian*), 10. Bruna Gospari - Ul. Padovan 6/1 — (zaboj likerjev -Baker). Sestanek zastopnikov društev staršev Jutri, v petek, ob 19. uri bo na sedežu Sindikata slovenske šole posvetovalni sestanek društev staršev za slovenske nižje in višje srednje šole. Na dnevnem redu bo razprava o ustanovitvi koordinacijskega odbora. slovansko filologijo na univerzi v Padovi. Člani ocenjevalne komisije so še prof. Boris Pahor za italijanščino, prof. Janko Jež za slovenščino, prof. Vera Bedendo Semenič za latinščino ter prof. Branko Ferlat za matematiko. Notranja člana komisije bosta prof. Zdenka Tomažič (Tommasi) Vodopivec, ki poučuje matematiko in fiziko na tržaškem liceju ter prof. Radivoj Bednarik, ki poučuje slovenščino in latinščino na liceju v Gorici. Na državnem učiteljišču «A. M. Slomšek* bo polagalo zrelostne izpite 26 dijakov, od katerih jih je 16 s tržaškega učiteljišča, 10 pa z goriškega. Predsednik komisije bo prof. Aleš Lokar, docent za blago-znanstvo na univerzi v Anconi, ki je bil lani predsednik ocenjevalne komisije na trgovski akademiji. Italijanščino bo spraševal prof. Boris Tomažič (Tommasi) s tržaškega znanstvenega liceja, slovenščino prof. Janja Auersperg Novak prav tako s tržaškega znanstvenega liceja, filozofijo in pedagogi jo prof. Andrej Bratuž s slovenskega klasičnega liceja v Gorici, prirodopis, kemijo in zemljepis pa prof. Gio-vanni Crovatin s klasičnega liceja «Stellini» iz Vidma. Notranja člana bosta prof. Karel Bajc (matematika in fizika) z učiteljišča v Trstu ter prof. Antonija Vončina (italijanščina) z učiteljišča v Gorici. Trgovski tehnični zavod »Žiga Zois*. Kot lani je tudi letos 31 maturantov, predsednik bo prof. Fran-cesco Pisani, docent za industrijsko instrumentacijo na tržaški univerzi; italijanščino bo spraševala prof. Laura Abrami, ravnateljica liceja «F. Prešeren*, slovenščino prof. Stanislav Bratina z goriškega slovenskega učiteljišča, knjigovodstvo in trgovinsko tehniko prof. Silvana Valencich Resino s tehničnega trgovskega zavoda »Vinci* v Trstu, blagoznanstvo prof. Branko Pegan Diplomirani profesorici angleškega in nemškega jezika NEVI ŠLIBAR iskreno čestitajo za uspešno opravljeno diplomo na ljubljanski univerzi tržaški prijatelji. Sinočnji nagrajenci na tržaškem velesejmu 1. Norma Toffoletto - Dre v. IH. Armata 5 — (volnena dvodelna odeja - Paoletti), 2. Maria Pia Ber-togna - Ul. Gozzi 9 — (transistor - Radiotutto), 3. Luciana Pobila -Lazaret 4, Milje — (likalnik KB 2225), 4. Valeria Sal - Šalita Con-tovello 9 — (dvodelna volnena odeja - Paoletti), 5. Lucio Rosich -Trg Foraggi 2 — (gorilec za taborjenje - »Fargas*), 6. Barbara Ma-garad - Ul. Stazione 100, Latisana — (zaboj likerjev Moccia), 7. Alfio Stulle - Ul. Iacopo da Todj 15 — (dvodelna odeja - Paoletti), 8. Donatella Narder - Ul. Fortunio 2 — (konfekcija pralnega praška »On-daviva*), 9. Giorgio Pickel - Ul. Donadoni 8 — (zaboj likerjev »Re- iiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ NA SEDEŽU OBČINSKE UPRAVE Srečanje sindikalistov z županom o vprašanju municipalizacije SAP Zahteva po upravnem aktu, ki naj odvzame Sergasu koncesijo Včeraj popoldne so se na občini srečali z županom sindikalisti, ki vodijo boj uslužbencev SAP za mu-nicipalizacijo, vendar za sedaj srečanje ni obrodilo stvarnih sadov. Župan je sindikaliste seznanil z razgovori, ki jih je imel še včeraj zjutraj s predsednikom deželne uprave dr. Berzantijem. Ta naj bi mu zagotovil samo 300 milijonov lir, kar je za municipalizacijo (se pravi odvzem koncesije in sprejem avtobusnih prog v režijo ACEGAT) odločno premalo. Zato se nadaljujejo pogajanja med občino in Ser-gasom, vendar obstajajo velike razlike pri ocenjevanju vrednosti koncesijske glavnice. Od tod je v razgovoru izšla zamisel, da bi sindikati morali zahtevati od Sergasa, naj izplača delavcem (oziroma socialnemu skrbstvu) vse svoje dolgove. Ne gre samo za pritisk, temveč tudi način, kako izzvati stečaj družbe in lažji prehod v javne roke. Sindikalisti so občinskim upraviteljem iskreno povedali, da njihovo stališče ni jasno, zato so od župana zahtevali, naj z upravnimi akti dokaže, da se strinja z načelom municipalizacije SAP in drugih koncesijskih družb. To pomeni, da mora občinskemu svetu predložiti v odobritev sklep o odvzemu koncesije inž. Sergasu. Po pripovedi sindikalistov se inž. Spaccini ni obvezal, ker se je moral posvetovati z drugimi člani odbora. s slovenskega učiteljišča «A. M. Slomšek* v Trstu. Notranji član bo Vladimir Deško, ki poučuje italijanščino. Sestanek sveta staršev nižje srednje šole zde' , nju deželnih regulacijskih n!t kakor tudi pri sestavi lojm* ^ zdravstvenih enot in da 00 .ie uspešno soočenje naše organ*7®, ^ s to problematiko predvsem P01 no usposobiti njene komisij®- PRIMORSKI DNEVNIK 22. junija 1972 '■""••'••■■••••■■••■•■■••■■•■Cia* Šolske razstave in prireditve Itastave In prireditve na sloven skih šolah se nadaljujejo. Na gornji sliki vidimo del razstave ročnih del, ki so jih med letom napravili otroci škedenjske osnovne šole Delen pogled na bogato razstavo ročnih del otrok svetojakobske slovenske osnovne šole Otroci slovenske osnovne šole v Ul. sv. Frančiška so zadovoljni nad doseženimi uspehi. To dokazuje njihovo razpoloženje na razstavi, kTso jo pripravili letos MEBLO TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica TELEFON: 22611 - TELEGRAM: MEBLO NOVA GORICA - TELEX : 343-16 YU MEBLO Popolna komponlbilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih Izvedbah in furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila In prospekte pri svojem trgovcu t pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljit) Vaših želja se obrnite na naslov MEBLO ITAUANA S.p.A., GORIZIA, VIA a. de GASPERI 31, tel. 87470, od koder boste pre-leli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vaše-9a stanovanja lahko blago kupite. NA OBISK K NEKDANJEMU SOBORCU - PARTIZANU IVU Skoraj dva tisoč kilometrov poti na Sardinijo - za tovariški objem Na božični večer po vino - Rdeča ruta - Namesto na poveljstvo, v partizane «Vemo, vemo, kdo si — je takoj rekel Dušan. — «Tudi če boš deset let tu, te ne bomo napadli». «S seboj sem imel več ročnih bomb. Prvo sem dal Olgi, drugo Slavi in nato sem jih delil, koliko sem jih imel. Da bi pri nadrejenih to opravičil, sem vsakokrat, ko sem odhajal po pošto v Metliko, na skrivaj «zašel» tudi v skladišče in odpiral zaboje ter jemal orožje, strelivo, ročne bombe in sanitarni material. Ko sem se tega večera tako zabaval s partizani, me je Olga prosila, naj bi prinesel nekaj rdečih rut. Napisala mi je bila listek za svojega strica, metliškega župana Ivana Malešiča ali pa za. teto Pavlo, ki je v glavnem sama upravljala trgovino špecerije in manufakture. Na listku je bilo zapisano, naj zahtevano blago izročijo meni. Z listom sem že naslednjega dne stopil k županu. «Kje si videl mojo nečakinjo?*, je presenečeno vprašal. Hladnokrvno sem rnu odgovoril: «Gre vam za življenje, če boste govorili. Veste, da je nevarno Izročite mi, kar je Olga naročila, in zbogom*. Olgin stric se ni mogel načuditi moji hladnokrvnosti in drznosti. Bil sem namreč italijanski vojak. Naglo je vse pripravil in mi naposled nairočil, naj se nečaki- nja hrabro drži in naj pazi, da bi ne šla v smrt po nemarnosti. Poslej sem še nekajkrat prišel k njemu po odeje, nogavice, rokavice, kar je pač bilo naročeno v pisemskih sporočilih. Na božični večer tega leta so bili v postojanki brez vina. Nihče ni hotel ponj v vas. Niti za tisoč lir, kolikor je znašala stava. In tedaj je bilo tisoč Mr velik denar. Jaz pa sem se javil, da grem po vino kar zastonj. Poročnik Graf me ni hotel pustiti. Rekel sem mu, naj kar vnaprej napiše predlog za kazen, če bi se kaj pripetilo. Če pa se vrnem, naj ga uniči. In tako je tudi bilo. Ko sem se vrnil s pdjačo, so me vsi hvalili, da sem pogumen. Vse večere, ko sem odhajal s sestankov s partizani in aktivisti, sem jemal s sabo tudi nekaj partizanskih letakov. Kadar sem odhajal v Metliko, sem se priplazil v kasamiške spalnice (danes je tam muzej) in sem v vsako posteljo pod odejami vtaknil po en letak. Komandant bataljona je razpisal nagrado za tistega, ki bi odkril drznega propagatorja, ki si upa kaj takega. Predvideval sem, da md bodo prej ali slej nastavili past. Ko sem se nekega večera vračal iz Do-bravic, kjer sem se bil zabaval s partizani, sem pozabil na nekaj. Olga mi je bila poklonila lepo rdečo ruto, ki sem si jo bil ovil Naš novi podlistek Rutarjev mladostni dnevnik V času ko je prišel med bralce ponatis knjižnega prvenca zgodovinarja Rutarja (1851-1903), ki je izšel pred 19 leti pod naslovom «Zgodovina Tolminskega«, prihaja tudi med javnost doslej še neobljavljeni mladostni dnevnik istega pisca. V slovenski književnosti poznamo le malo dnevniških pričevanj in nam more tudi zato Rutarjev dnevnik predstavljati posebno vrednoto, ne le zaradi svoje izjemne dokumentarne vrednosti. Dnevnik je nastajal v letih 1869-1874, v času ko je Rutar biskoval gimnazijo v Gorici in Gradcu nadaljeval s študijem filozofski fakulteti. Na tem ..^ stu prvič objavljeni zapisi niso le pričavanje mladostnih doživljajev, stisk in radosti mladega nadarjenega dijaka, pač pa zanimivo pričevanje o razmerah časa. V katerem je nastajal. V dnevniku nastopa vrsta osebnosti iz slovenskega javnega in političnega življenja kot na primer dr. Karel Lavrič, Fran Levec, Simon Gregor- o- v na me čič, dr. Anton Gregorčič, Ernest Klavžar in drugi. Zanimivo je tudi obdobje, ko je dnevnik nastajal: konec dobe taborov na Goriškem, zapleti okoli deželnih volitev leta 1870, trenja med mladoslovenci in staroslovenci itd. Zavolj tega bo dnevnik privlačno branje za vsakogar, katerega zanimanje za domače razmere sega preko meja sedanjosti. Dnevnik je privlačna pripoved stiske slovenskega kmečkega fanta iz tolminskih gora, ki so mu starši in’ pobožni sorodniki namenili duhovski poklic, vendar se kljub kolebanjem upre ustaljenim principom in izbere poklic, kateremu je bil aktivno in tvor no zvest do konca svojega življenja. Za tisk je Rutarjev dnevnik pripravil naš novogoriški sodelavec, ravnatelj Goriškega muzeja dr. Branko Marušič. Objavljati ga bomo začeli v nedeljo 25. t.m. uišiiiimiiiiiiiiišiiiiiiiišiiiiuššiinšiiiišišiišuiuiinuinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|IHIIuniulll„nil S POTOVANJA PO BLIŽNJI ISTRI Kaštel je oživel Odkar so speljali asfaltno cesto od novega mostu na Dragonji preko Kaštela do Buj in Novega grada, ob sobotah in nedeljah drvi po tej cesti veliko vozil in marsikatero se ustavi v Kaštelu, kjer je pred nedavnim družina Bassanese preuredila svojo gostilno, v kateri bo vsakomur lepo postreženo ne le z odličnim mo-mjanskim vinom, pač pa tudi s pristnim istrskim pršutom, s prav tako pristnim ovčjim sirom in tudi s čim drugim. Čeprav je ambient, sedaj, ko je obnovljen, dokaj zahteven, je vzdušje v njem domače, simpatično. Družina Bassanese, in sicer gospodar Giovanni in gospodinja Maria, je stara družina gostincev, ker so dolga leta imeli gostilno v Zrenju, nato pa so se preseMli v Kaštel. Čeprav sta že priletna, sta se lotila modernizacije lokala. S modernizirano cesto in moderniziranim lokalom, sta se pomladila tudi gospodar in gospodinja. Če ob sobotah ah nedeljah, ko je tu precej živžava, sedemo za mizo, bomo slišali tudi precej slovenske besede, kar nam pove, da Slovenci radi zahajajo sem. Sicer pa je Kaštel tudi ne glede na lepo gostišče, zanimiv in privlačen. V Kaštelu pa bi zaman iskali «kaštel». Na nekdanjo trdnjavo pred sto leti spominja torej le krajevno ime. In tudi tisti, ki bi se zadovoljil z ruševinami nekdanjega «kaštela» bi bil razočaran. In vendar je v Kaštelu tudi kaj takega kar .je vredno zabeležiti in kar je v prenesenem pomenu besede tudi nekaj zgodovinskega. So to bolj ali manj zgodovinski spomeniki, ki spominjajo na borbo Slovencev in Hrvatov proti iredenti in proti fašizmu. Pred nedavnim. 10. in 11. junija. so imeli v Kaštelu lepo slavje. Proslavili so 60-letnico ustanovitve prve hrvaške šole v tem kraju. Na slavju so se zbrali bivši učenci te prve hrvaške šole - danes že priletni ljudje. Zbrali so se na slavnostno sejo in nato na akademijo in razstavo, ki so jo ob tej priložnosti priredili osnovna šola «Mate Balota* iz Bui ter krajevna skupnost Keštel. Med nekdanjimi učenci prve hrvaške šole v Kaštelu. ki so jo odprli 1911. leta, to se pravi istega leta kot prvo slovensko šo- lo v Luciji pri Portorožu, je bil tudi Anton Pribac iz naselja Škodelin pri Kaštelu. Obiskali smo ga. Hiša na št. 118 je bila nekoč dvakrat rdeča. Pravih so ji «casa rossa* in to ne toliko zaradi tega. ker je bila rdeče popleskana, pač pa zato, ker so se v njej sestajali socialisti. Tu pa so se zbirali tudi člani družbe sv. Cirila in Metoda, ki je dala pobudo za ustanovitev hrvaške šole v Kaštelu. In tudi dolgo dobo skozi fašizem je bila «rdeča hiša* središče antifašizma. Še besedo dve o Kaštelu. Naselje je bilo prej pod piransko občino. Pozneje so ga priključili Bujam, vendar se stiki s Slovenijo niso pretrgali. Nasprotno, postajajo vedno trdnejši. Posebno sedaj, ko je cesta esfaltirana. V zadnjih časih se je v Kaštel priselilo več ljudi iz Kopra. Tu so si uredili delavnice, tako da imajo sedaj v Kaštelu štiri delavnice za predelavo plastičnih mas ter dve ali tri nove mehanične delavnice. Ko bo asfaltirana cesta še od Šmarja do novega mostu na Dragonji, ko bo torej dobil Koper novo zvezo z Novim gradom, bo vmesni Kaštel še bolj pridobil na svoji veljavi. T. F. 11111111111111 iiiiiiimiimiiiiu Horoskop Stara soborca Sardinec Ivo in narodni heroj Stane Semič - Daki okoli vratu. Na ruti sta bila v-tkana tudi srp in kladivo. V postojanki so fantje kar obnemeli. Cuccu, kaj si blazen! Menda nisi postal komunist?* «Ruto sem našel približno kilometer od tu. Verjetno jo je zgubil kak «ribehe» — sem hitel dopovedati fantom. Toda to je slišal tudi vojak Ferrari. In bilo je usodno. Poročnik Graf me je poklical in me oštel: «Fant, pazi. Od kar si tu, ni padel pod partizanskimi streli nihče. Prej smo imeli pogosto kakega mrtvega ali ranjenega. Od tod tudi ime «fortino della morte*. Gotovo počneš kaj takega, kar bi lahko bilo sumljivo. Pazi se. če te kdo izda, greš pred zid. Zaradi mene se ti ni treba bati, toda nisem sam*. Skušal sem se izgovarjati, da nimam na vesti ničesar in da nisem otrok. Toda naslednjega dne je vojak Ferrari nenadno ^zbolel*. Moral je «v ambulanto* v Metliko. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, sem koj uvidel, koliko je ura. Medtem so iz Metlike telefonirali, naj se takoj javim kapetanu. To spročilo je naši postojanki prinesel poročnik Ponza. Ker se Ferrari še ni vrnil, sem takoj odšel v Metliko. V kasarni so pravkar dajali vojakom u-radna navodila. V pisarni je bil pisar, ki mi je rekel: «Cuccu, dobro, da si prišel Počakati moraš poroč «Sem že govoril z njim, in če ne boš tiho, te počim!* Stražar pri izhodu, ir iasartfe je prepotentno zavpil nrrr- in me vprašal kam grem. «Na poveljstvo bataljona — sem odvrnil —. Po naročilu poročnika Ti je jasno?* Že prej sem si bil pripravil kakih 20 kg težak nahrbtnik. Vanj sem strpal, kar sena našel in kar bi prišlo prav za v pratizane. Namesto na komando bataljona sem se takoj odpravil proti Do-bravicam. Med potjo sem naletel na patruljo in komandant patrulje me je vprašal, kam tako hitim. «Na Dobravice, po Cuccuja*, sem odgovoril. «Prav, naj pride takoj!* Od tedaj me seveda niso več videli. Blizu bloka sta me v nekem gozdičku ustavila dva belogardista. «Kam pa greš?* «Non capire sloveoo*. «Kam greš in kaj nosiš*, se je eden od njiju silil v italijanščini. «Che te ne frega!*, sem mu osorno odvrnil. Ko sta se oddaljila za kakih 50 metrov, sta nekaj zamrmrala in tedaj sem ustrelil jima k nogam. Če bi se obrnila, bi bil streljal vanju. Bežala sta proti komandi, jaz pa sem odšel na Dobravice, pustil nahrbtnik pri Juletu, nato pa stopil k šefu železniške postaje, Janezu Pavšetu in mu naročil, naj mi izroči slušalko, če bi me klicah s komande v Metliki. Nisem dolgo čakal in že mi je Pav-še odstopil slušalko. Sledil je naslednji dialog seveda v italijanščini: «Sem no-učnik Panzo*, «Jaz pa «capo - pošto v Dobra vicah, Graziosi*. «Takoj naj se vrne Ouccu. Tisti, ki ga bo zamenjal, je že na poti. Pridi tudi ti!» cToda kaj se dogaja, poročnik?* «Takoj naj pride Cuccu, ker bo ustreljen. Zvežite ga!» «A tako! Jaz sem Cuccu. Postrelite raje komando, vašo druščino in sebe, ker mene ne boste dobili*. Poročnik je slušalko posredoval kapetanu: «Cuccu, pridi. Čaka te dopust!* «Vzemi si ga sam in ga daj tudi svoji ženi!* «Si znorel?* Ne, norec si ti, kapetan Casa-lina, požigalec, zločinec*. «Pridi takoj, kajti sicer pošljem policijo za teboj*. «Pome? Je nemogoče. Morala bi priti cela divizija in še bi me ne dobili. Tukaj je nad tisoč partizanov, ki vas čakajo. Kar pridite....* Nato sem podobno odgovarjal tudi polkovniku, komandantu bataljona in ko sem odložil slušalko, sem potrgal telefonske zveze ter se vrnil k Juletu. Tu sem imel zvezo z drugim bataljonom Tomšičeve brigade, Gedžova četa je že zasedla pošto Janko. Za v partizane se je prijavil le še Giuseppe Graziosi ostale smo razorožili skoraj do golega slekli ter jih poslali v Metliko. Tomšičeva brigada je v tej akciji dobila svoj prvi minome-talec. Od tedaj pa do konca vojne sem bil v Tomšičevi brigadi*. Takšna je Ivova zgodba o njegovem odhodu v partizane v Slovenija. Ponosen je, še danes je ponosen na vse to. In ponosni so tudi njegovi otroci. Dj. Planjavec K.,QjN.j£ C IZ UMETNOSTNIH GALERIJ MARIO ZOL V OBČINSKI Ko se je Mario Zol s svojimi kiparskimi deh prvič predstavil v občinski galeriji je vzbudil precejšnjo in upravičeno po?orhos^, saj so bili njegovi kipi, zvarjeni iz delov odsluženih avtomobilskih hladilnikov z rjavo-zelenkasto oksidirano satovnato površino, zanimivi in so imeli kar slikovit u-činek. Če je tedaj praktično še poustvarjal naravo z metulji in sovami, se je pozneje prav tako učinkovito predstavljal z vedno bolj neprirodno abstraktnostjo stvaritev, ki so skoraj vse izhajale iz glav avtomobilskega motorja. Še kot Spagnolijev učenec se je Mario Zol prvič pojavil v javnosti leta 1952 s klasičnimi kipi. Nato pa je prehajal postopoma, počasi in prepričljivo v novo smer Na svoji sedanji razstavi v občinski galeriji, na razstavi, ki gre žal že h koncu, širi Mario Zol svoje dojemanje tovrstnega oblikovanja z vključevanjem novih primernih delov vedno večjih pogonskih motorjev, oziroma strojev, katerih monumentalnost se izraža že v sami masivnosti njihove gmote. To se opaža še posebej na osrednjem kipu, ki naravnost izžareva vso mogočnost svoje tajne sile, svoje moči, a je hkrati tudi prefinjeno izdelan. Pri tem si je Mario Zol pomagal z uporabo zlate in srebrne bleščavosti površin, ki jih je ponekod črpo prekril, da bi nato iz njih izgrebel abstraktno obogatenje vijugastih prog. Razstava v občinski galeriji, ki obsega nič manj kot 20 del, pa ne kaže nobene prenasičenosti in, kar je še posebej zanimivo, nobenega ponavljanja, kar bi bilo pričakovati ob razstavi, ki bolj ah manj temelji na podobnih elementih motorja. Nasprotno, iz vse razstave veje nov duh, ki se ne povezuje toliko, kot v nekdanjih delih, na človeško emotivnost, da smo dela občutili kot nekakšne spomenike neznanim junakom, ki so ustvarjali posamezne svoje dele. Nove plastike posegajo že v racionalnost psevdo instrumentov komaj naslutenih novih znanosti, ki bodo ah ki že nastopajo v prihodnjih stoletjih. Oblike so jasne, prav tako je enostavna sestava. Zato pa je tudi učinkovita in do podrobnosti skrbno, rekli bi natančno dodelana. Če je bil videz starejših del takšen, kot da bi jih bili vzeli iz nekega tehničnega muzeja kake pretekle minule civilizacije, so nova sedanja dela pomaknjena v odločno nasprotno smer, v še neznano bodočnost, v novo civilizacijo. MILKO BAMBIČ iiiiinmuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Na svojem poklicnem področju se čimbolj izpopolnite. Ne pozabite starega prijatelja. BIK (od 21.4. do 20.5.) Stremite za tem, da bi delovni program izpolnili uspešno. Ne bo lahko poravnati spora. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Storite vse, da bi zagotovila finančno podporo. Znašli se boste med dvema ognjema. RAK (od 23.6. do 22.7.) Storite vse potrebne korake, da bi se re-šili iz zagate. Ne dramatizirajte nekega manjšega spopada. LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte vnesti v svoje delo nove ideje. Ne pogrevajte starega sovraštva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Težko boste uskladili svoja čustva s po- slovnimi obveznostmi. Zvečer se Ognite veseljačenju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Koristno zavezništvo z bivšim tekmecem. Ne razkrivajte svojih načrtov. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Izboljšalo se bo vaše poslovanje v celoti. Na prijetnem potovanju u-tegnete poravnati spor. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Prejeli boste visoko priznanje za delo Skušajte izpolniti svoja čustva. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Razgovori z neznanimi poslovnimi o-sebami. Privoščite si nekaj zdrave zabave. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izkoristite neko ugodno finančno ponudbo. Pomagajte dragi osebi z dobrim nasvetom. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dan bo razgiban in uspešen. Ne mešajte se v spore med sorodniki. OB POIMENOVANJU ŠOLE PO PESNIKU KAJUHU Gropada in Padriče pripravljata slavje DRŽAVNA OSNOVNA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKO KAREL DESTOVNIK-KAJ ■ Že dolgo nista bili Gropada in Padriče v takšnem delovnem zagonu in tudi v tako prazničnem vzdušju, kot sta te dni. V nedeljo popoldne bo namreč na tamkajšnji osnovni šoh svečanost ob poimenovanju šole po pesniku -partizanu Karlu Destovniku Kajuhu. In na to svečanost se mrzlično pripravljajo ne samo šolarji in učiteljstvu omenjene šole, temveč '-si vaščani, katerim ne gre le zasluga, da bo šola nosila ime po tem priljubljenem pesniku, temveč, da so bila zbrana tudi potrebna sredstva za postavitev spomenika, za ureditev šolskega vrta, parkirišča Imeli smo priložnost, da smo v teh dneh nekajkrat obiskali šolo in lahko rečemo, da potekajo vse priprave, kljub obsežnim načrtom in bogatemu programu, povsem v redu. Otroci pridno vadijo tako za nastop v šolskem pevskem zboru, kot tudi za recitacijske točke. Pridno so na delu tudi pevci domačega pevskega zbora «Slovan», ki jih je okrog 50 in ki kljub vsakodnevnemu delu najdejo še čas in voljo, da prihajajo na vaje, ki jih vodi dirigent Svetko Grgič. Pripravljajo se tudi odrash, ki bodo nastopih v zborni recitaciji Kajuhovih pesmi «Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti*, itd Simpatične učiteljice gropajske osnovne šole gospa Preslova, Kraljeva in Čukova, so nam v zvezi s poimenovanjem šole povedale le marsikaj zanimivega. Tako smo izvedeli, da so se že novembra 1970 sestali vaščani Gropade in Padrič, ki so skupno z učiteljstvom sklenili, naj bi se njihova šola imenovala po Kajuhu. Na tem sestanku je bil izvoljen tudi odbor, ki je prevzel nalogo za uresničenje te zamisli. Od tedaj dalje, lahko rečemo, potekajo tudi intenzivne priprave na to svečanost, ki bo potekala nekako tako: Najprej bodo govori, med katerimi govor domačina Evgena Kalca, ki bo govoril predvsem o Kajuhu. Sledili bodo: nastop šolskega pevskega zbora, ki šteje okrog 40 otrok, nato zborna o-troška recitacija «25 ..nastop godbe na pihala iz Divače, ki je sprejela povabilo domačinov na proslavo. Marljive učiteljice pa bodo u-redile v šolskih prostorih še razstavo, posvečeno pesniku Kajuhu. Kot smo že poudarili, so denar za vse stroške ” glavnem nabrali domačini sami, zato jim gre tudi največje priznanje. Nekaj denarja pa so prejeli tudi od i Sekretariata za kulturo SR Slovenije. Kajuhov kip je napravil kipar Marjan Keršič, ki je izdelal tudi ostale Kajuhove kipe (tudi tistega, ki stoji na pokopahšču). Na podstavku kipa do napis «Lepo je, veš nama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti* Seveda je vodstvo šole povabilo na nedeljsko prireditev številne goste, med temi tudi znanega slovenskega kulturnega delavca Cirila Zlobca, ki je bil takoj po vojni eden izmed ustanoviteljev slovenske šole v Gro-padi, nato ravnatelja dveh šol iz Šoštanja, prof. Cesarja iz Ljubljane, ki je uredi’ Kajuhove pesmi, vse učitelje, ki so kdaj učevali na tej šoh, Brez dvoma bo to za Gropad# in Padriče velik praznik in želeli bi, da bi marljivim organizatorjem te prireditve tudi m-me bilo naklonjeno. N. L Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2.2 iVl Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mah oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri in', Stran 6 22. junija 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst NOGOMET V PRIJATELJSKEM SREČANJU Z BOLGARIJO Italija tudi v sofijski tekmi izbojevala le skromen remi Za «azzurre» je izenačil Chinaglia, ki je v d.p. zamenjal Anastasija Bolgarija — Italija 1:1 (1:0) BOLGARIJA: Goranov, Zafirov, Penev, Zečev, Jonov, Kolev, Bo-nev, Dimitrov, Mihajlov, Stojanov, Panov. ITALIJA: Albertosi, Spinosi, Mar-chetti, Bedin, Rosato, Burgnich, Causio, Mazzola, Anastasi (China-giia), Capello, Prati. STRELCA: v 42. min. p.p. Bonev, v 6. min. d.p. Chinaglia. Italijanska nogometna reprezentanca je razmeroma slabo zaključila svojo turnejo po Romuniji in Bolgariji. Potem, ko je bila izločena iz evropskega prvenstva, se je hotela nekako oddolžiti svojim navijačem in igrati z novo postavo prijateljski tekmi proti dvema državama, ki sta dejansko nevarnejši, kot so menili italijanski izvedenci. Potem ko so Italijani izenačili v Bukarešti, je kazalo, da se bodo oddolžili za ta neprepričljiv izid in zaigrali bolje proti Bolgarom. Domačini pa so se izkazali kot zelo solidna ekipa in so že v začetku povzročali preglavice italijanskim nogometašem, ki so nastopili v skoraj isti postavi kot proti Romuniji. Vadcareggi je sicer imel na razpolago še druge igralce, ki pa jih ni hotel uporabiti in mu tako ta turneja praktično ni služila za širšo preskušnjo nove reprezentančne vrste. Tekma se je pričela s počasnim ritmom, prevladovali so v glavnem Bolgari. Ti so prod kcncu prvega polčasa tudi kronali svoje napade z golom, ki ga je dosegel Bonev iz kazenskega strela. V drugem delu igre pa so Italijani takoj prešli v protinapad, dosegli zadetek s Chinaglio, ki je nadomestil Anastasija, nato pa so popolnoma popustili. Zadnjih dvajset minut srečanja je bila igra ves čas v oblasti domačih igralcev, ki so bili vsi zbrani pred vrati Italije, a so zaman iskali pot do gola. Italijani, ki bi morali po vseh predvidevanjih zmagati, pa so se morah omejiti na stalno obrambo in jim je večkrat trda predla. Vseeno pa je neodločen rezultat premajhno plačilo za Bolgare, ki so dali res vse sile od sebe. NOGOMET DUNAJ, 21. — V B skupini nogometnega tekmovanja za srednjeevropski pokal je na Dunaju beograjski Partizan premagal First s 4:1. V finale tega tekmovanja pa se je iz B skupine uvrstila Fiorentina, ki ima sicer enako število točk kot Partizan, vendar boljšo razliko v golih. Fiorentina se bo v finalu srečala z zmagovalcem tekme Honved (Mad.) — Čelik (Jug.). MILAN, 21. — V nedeljo bodo o-digirali prvo povratno tekmo finalnega dela italijanskega nogometnega pokala. Pari bodo: Juventus — Inter, Milan — Torino, Fiorenti-na — Lazio, Napoli — Bologna. RIM, 21. — V nedeljo se bosta srečali v Vicenzi državni ženski nogometni reprezentanci Italije in Jugoslavije. OBVESTILO ZSŠD bo od 1. do 10. julija letos priredilo košarkarski tečaj v Seči. Istočasno bo tudi trenerski tečaj, ki ga bo vodil profesor na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani Milutin Pavlovič. Podrobnejša obvestila telefonsko v jutranjih urah na tel. št. 31-119. NOGOMET Med sporom z nekim orožnikom Djurkovic težko ranjen SION, 21. — Bivši član jugoslovanske državne nogometne reprezentance Vladimir Durkovič, ki trenutno nastopa za švicarsko ekipo Sion, je bil danes zjutraj iz še nepojasnjenih vzrokov težko ranjen. Ob treh ponoči je odšel iz nekega nočnega lokala k svojemu prijatelju vratarju Panteliču. Med potjo pa je videl Panteliča, kako se je prepiral z nekim orožnikom. Nenadoma je orožnik potegnil pištolo in jo uperil proti Panteliču. Burkovič je skušal v sporu posredovati, toda orožnik je vanj izstrelil več strelov ter ga težko ranil v trebuh. Orožnik, ki tedaj ni bil v službi, je Durkoviča sam prepeljal v bolnišnico ter se nato javil na svojem poveljstvu. Zdravniki so izjavili, da je zdravstveno stanje 33-letnega Burkoviča izredno težko. P« SREČANJU S SLASKOM IZ WR0CLAWA V PADRIČAH BOROVCI POVABLJENI NA POLJSKO V predtekmi naraščajniki Bora tesno premagali ekipo SABA Po srečanju z Bosno so se naši kašarkarji spoprijeli z močno ekipo Slask iz Wroclawa. Po srečanju smo govorih s trenerjem Jerzyjem Swiatkom: «Presenetilo nas je, da ste, kljub za razred slabšemu nasprotniku, dali vse od sebe*. Svriatek: «Hočem, da moji fantje dajo na vsaki tekmi, ne glede na nasprotnika, vse od sebe. Le tako bodo osvojih mentaliteto požrtvovalnosti, ki je v športu bistvene važnosti*. «V Jugoslaviji ste odigrali več iiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiM ZAKLJUČNA POLETOV A ŠPORTNA PRIREDITEV NA OPČINAH Drevi začetek s košarko Na sporedu bosta tekmi v minibasketu in med naraščajnicami Drevi se bo začela pestra prireditev, ki bo potekala do nedelje v organizaciji ŠD Polet. Na Opčinah bosta drevi na sporedu dve košarkarski tekmi. Ob 19. uri — minibasket: POLET — SABA Prvi bodo stopili na igrišče prav najmlajši košarkarji, kategorije «ve-veric». To so letnik 1962 in mlajši. Poletovci so za to srečanje dobro pripravljeni. Trener Adrijan Sosič je žel sadove pridnega dela prav te dni, ko je na turnirju, ki ga je priredila SABA premagal celo vodečo peterko: Ferroviario. Domači navijači updjo, da bodo ..............................................mini...................................................... Pred dnevi na stadionu «1. maj* Ob petnajstletnici ustanovitve Bora Kot smo že poročali, so pred dnevi pri ŠZ Bor praznovali 15-letnico ustanovitve tega društva. Ob tej priložnosti so organizirali več tekem med mlajšimi in starejšimi tekmovalci tega društva v odbojki in košarki. Poleg tega so pripravili tudi družabni večer, v okviru katerega so zaslužnim članom podelili zlate značke Združenja. Na slikah: odličji sta prejela tudi bivša predsednika Milan Babič in Dušan Košata (desno); razstava osvojenih trofej (spodaj) poletovci tudi drevi pokazali, kaj znajo. Ob 20.30 — naraščajnice: POLET — CMM Vse kaže, da bo tudi drugo srečanje na sporedu dokaj izenačeno. Poletovke so namreč v zadnjem času močno napredovale. CMM pa nikakor ne bo lahek nasprotnik, saj so se Tržačanke v naraščajni-škem prvenstvu zadovoljivo odrezale: Nadaljnji spored: Jutri (23. junija) 19.00 Bor — Ricreatori (naraščajniki) 20.30 Polet — Ricreatori (mlajši mladinci) Sobota (24. junija) 17.30 Polet — Bor (naraščajniki) 19.00 Polet — Bor (minibasket — orli) ODBOJKA Moški: 18.00 Sloga — Kras KOTALKANJE 21.00 Poletova revija Nedelja (25. junija) KOŠARKA 9.30 Polet — Ricreatori (naraščajniki) 11.00 Ricreatori — Domžale (mlajši mladinci) 17.30 Polet — SABA (mladinke) 19.00 Polet — Domžale (mlajši mladinci) ODBOJKA Ženske 9.00 Sokol — Breg 10.00 Sloga — Sokol 11.00 Sloga — Breg Ploski 16.00 Sloga — Dom (GO) 17.00 Kras — Dom (GO) KOTALKANJE 21.00 Poletova revija Opozarjamo vse domače ljubitelje športa, da bo jutri popoldne udarniško delo za organizacijo te obsežne prireditve. b. 1. KOLESARSTVO PARIZ, 21. — Kolesarske dirke po Franciji, ki se bo pričela 1. julija, se bo udeležilo 132 kolesarjev, razdeljenih v dvanajst ekip po enajst vozačev. Med najbolj znanimi kolesarji bodo nastopih Zoetemelk, Pin-geon, Gimondi, Pouhdor, Ocana, Van Springel in Merci«. Na «Touru» ne bodo letos nastopale državne reprezentance, kot se je to že večkrat zgodilo v preteklosti, pač pa posamezni klubi iz Francije, Italije, Bel- gije, Nizozemske in Španije. * * * LJUBLJANA, 21. - V nedeljo, 2. julija, se bo pričela 28. kolesarska dirka po Jugoslaviji. Trajala bo do 9. julija, predzadnja etapa pa bo imela cilj v Trstu. V soboto, 8. julija, bo namreč na sporedu etapa Kobarid — Trst, dolga 129,800 km, drugi dan pa se bo dirka zaključila z etapo Trst — Pulj. Najtežavnejši odsek letošnje dirke bo nedvomno e-tapa Ljubljana — Vršič, ko se bodo morah kolesarji vzpenjati po 12 km dolgem klancu, ki je le ponekod a-sfaltiran. Za dirko se je prijavilo 12 držav: Alžirija, Avstrija, Belgija, Češkoslovaška, Francija. Z. Nemčija, Nizozemska, Švica, Madžarska, Sovjetska zveza, Jugoslavija in Italija. Organizacijo dirke preko italijanskega ozemlja je prevzel CS Intemazionale iz Trsta. tekem. Kako ste se odrezali?* I Glovvacki 6, Kalinovski 12, Chu-«štirikrat smo zmagali, proti Lo- deusz 6, Czarneczki 15, Bemakie-komotivi v Zagrebu pa smo zgu-1 wicz 4, Galantowitz 18. bili*. «Kako pa ste se uvrstili v svojem prvenstvu?* «Zasedli smo prvo mesto tako v državnem prvenstvu kot v prvenstvu za pokal Poljske*. «Sledite ameriški košarki ah ste večji pristaš sovjetske metode treniranja?* «Skušam spojiti eno in drugo šolo košarke. Osebno sem pristaš temeljite telesne priprave (sam sem gojil atletiko), resnosti na treningu, obenem pa sledim v glavnem ameriški košarki. Moji fantje trenirajo dvakrat dnevno, od njih pa zahtevam disciplino in resnost*. Po tekmi so predstavniki poljskega društva povabili Borovo ekipo na turnejo na Poljsko v času od 17. do 28. septembra. Vprašali smo tudi Swiatka, kaj meni o borovcih. Povedal je, da lahko ocenjuje njihov nastop le v prvem polčasu, ko so imeli še dovolj moči in so nudili določen odpor. «Ker sem pristaš mladih, bi vam svetoval, da predvsem mladim posvetite največ pozornosti in da z njimi pridno ter vestno delate*. Posredujemo točke torkovega srečanja. Slask - Bor 131:43 ( 50:25) SCHAAN, 21. — Italijan Polidori je zmaigal v sedmi etapi kolesarske dirke po Švici. Na skupni lestvici vodi še vedno Švicar Pfennin-ger. PERUGIA, 21. — Luciano Borgo-gnoni je zmagal v šesti etapi amaterske kolesarske dirke po Italiji. Na skupni lestvici vodi Italijan Battaglin pred Riccomijem in čehoslovakom Moravcem. * * * CAMAIORE, 21. — Belgijec Roger de Vlaeminck je zmagal na kolesarski dirki za trofejo Versilie. V sprintu je premagal Francionija, Panizzo, Simonettija in Ziliolija. ŠPORT NA TV RIM, 21. — Kolesarstvu bo posvečeno največ časa na televiziji v tednu od 25. junija do 1. julija. Pričel se bo namreč «Tour de France* in pa italijansko prvenstvo v dirkališčnih kolesarskih disciplinah. V nedeljo, 25. junija bo po prvem sporedu od 15. do 17. ure prenos kolesarske dirke po Apeninih, veljavne za italijansko prvenstvo profesionalnih kolesarjev. Sledil bo prenos telovadnega srečanja med Italijo in Jugoslavijo v Bustu Arsiziu. Zvečer bo. kot vedno. «športna nedelja*. 28. junija, ob 22. uri, bo po prvem sporedu prenos italijanskega kolesarskega prvenstva na dirkališču. Spored s to panogo se bo nadaljeval tudi v četrtek od 15. do 17. ure. Medtem bo televizija prenašala tudi del avtomobilske dirke v Monzi. V soboto, 1. juh ja, se bo spored pričel ob 17. uri na drugem kanalu s prenosom atletskega mitinga Italija — Kuba. nato pa bo po evroviziji zaključek prve etape kolesarske dirke po Franciji. ATLETIKA RIM, 21. — Italijanska ženska atletska reprezentanca se bo v nedeljo, 25. junija, srečala v Gradcu z avstrijsko in švicarsko reprezentanco. TENIS LONDON, 21. - Italijan Bertolucci je bil izločen iz teniškega turnirja Rothmans v Londonu. Premagal ga je Anglež Paish z 8:6. 6:0. BOR: Koren, Fabjan (k) 15, Friedrich 9, Šare 6, Ambrožič 6, Klobas 1, Valter Hrvatič, Rudeš 2, Kralj 4, Stojan Hrvatič. Slask Wroclaw: Grygiel 28, Bia-lowas 14, Hnida 14, Garlinski 10, Bor — SABA 51:50 (23:31) Bor: Siega, Žerjal 4, Cijan 2, Sancin 2, Oblak 3, Košuta 34, Kravos, Pečenko 6. SABA: Potocco 6, Tosolini 19, Mechi 2, Checchi 6, Švara 10, Sco-lini 7, Gemona, Martinuzzi. V predtekmi sta se pomerili druga Borova naraščajniška ekipa in SABA. Po izenačeni tekmi so «pla-vi» zmagah le s točko razlike. Borovci so na splošno igrah poprečno. Boljši od ostalih so bili Košuta, Cijan in Pečenko. b. 1. Peš z Madagaskarja na igre v Miinchen NAIROBI, 21. — Trije učitelji z Madagaskarja so se odpravili pred časom iz svoje države v Miinchen na olimpijske igre. Stvar ne bi bila čudna, če ne bi odšli na pot peš. Leon Dorat, Jules Razafindrakoto in Jean Armed Rajonarison so prišli včeraj v Nairobi, po sprehodu, dolgem 3.733 km. Trije pešci upajo, da jim bo u-spelo do konca obdržati poprečje 50 km na dan. Njihova pot jih bo zdaj vodila preko Ugande, Konga, Kameruna, Nigerije, Alžirije, preko Gibraltarja v Španijo, Francijo in v Nemčijo. Madagarskarski konzul v Nairobiju je izjavil, da je njihovo potovanje podprla vlada v Tananariveju. ODBOJKA NA TURNIRJU «P. ŠPACAPANA* V prvem dnevu dve zmagi šesterke goriškega Doma V torek so domovci na igrišču . Štandrežu v okviru turnirja «Pe" ter Špacapan*, katerega organizira ŠZ 01ympia iz Gorice, osvojili dve zaporedni tekmi proti Sudest *« Auirori ter si tako priborih vstop v nadaljnji del tekmovanja. DOM — SUDEST (GORICA) *° (15:9, 17:15) Domovci niso zaigrali kot po navadi. Bili so statični in premalo učinkoviti. Zato so lahko igral« Sudesta nabrali v prvem setui 9 točk, v drugem pa celo 15, toda več niso mogli. dom — AURORA (VIDEM) 2:1 (15:12, 10:15, 15:10) Druga tekma je odločala o prve«0 mestu te skupine. Proti Aurori. (** je letos igrala v D hgi) so se domovci bolj potrudili, kot v prve«) srečanju. V prvem setu so si takoj nabrali nekaj točk prednosti, toda proti koncu so opustili in dovolili, da je nasprotnik osvojil 12 tocj* preden so uspešno zaključili se*-V drugem setu pa so si dobesedno zapravili set. Vodih so do 10 točke, nato pa povsem popustih. V odločilnem setu Goričani niso začeli najbolje. Pri menjavi igri®®* je bilo stanje 8:6 za Auroro. Naw so domovci poprijeli in nasprotni* se jim ni mogel več uspešno upi-rati. • & v V tekmi za drugo mesto je AU" rora premagala Sudest z 2:0. Postave. _ SUDEST (Gorica): Silvestri, 'f' netti, Piscopo, Marangoni, Santu10. Humar, D’Alto, Ooniediz (k), Mo®0" ra in Sedram. AURORA (Videm): Mosolo, »u‘ ratto, Zanetti, Marino, Sireh, Catto' rossi (k), Del Zotto. . DOM (Gorica): Pavšič, Devetak. Klanjšček, Carini, Prinčič, Muzi®' Komel (k), Strgar, Cotič, Simone*8 in Žezlin. **■ (^ll^!IlIllmlllllllMIl■^^^l^^llllllllll■lllllllllllllll,|*,,|||lI,,lililiIi•,,,,,,i|l||,|,|il|li|||,,|l|i,,|i||,^i|,,,||,,,,,,,,l,,l,,,",,,l,,*n*,,,l,llll,l,ll,,,l,ll,l,,,,l,,,,lll,l,ll,.............................................................................................. F3 mmm n!7 ČETRTEK, 22. JUNIJA 1972 TRST A 7.15, 8.15. 11.30, 13.15, 14.15, 17.15. 20.15. 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve: 18.30 Gor in dol Po sred vasi; 18.45 Glasbeni vrtiljak; 19.10 Zgodovina it. političnih strank: 19.25 Pisani balončki; 20.00 Šport; 20.35 Radijska drama; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran: 15.10 Srečanje z avtorjem; 16.10 Pianist A. Ballista. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30. 18.00, 20.15. 22.30 Poročila: 7.b0 Jutranja glasba: 9.30 «20.000 hr za vaš program*; 10.00 Glasbena matineja: 12.00 Glasba po željah: 14.30 Glasbena oddaja: 15.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Primorski dnevnik: 17.30 Mladinski klub; 18.10 Radijska priredba; 19.00 Operni odlomki; 20.30 Prenos RL; 23.15 Zabavna glasba: 23.35 Jazz; 24 00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00 10.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče: 13.15 Četrtek: 14.00 Veselo popoldne: 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalna tribuna: 19.30 Francoske popevke; 20.20 Bis; 21.00 Kitajska kultura; 21.30 Glasba 7; 22.20 Odhod in prihod II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30. 10.30, 11.30, 12.30 13.30. 15.30. 16.30, 17.30, 19.30. 22.30, 24.00 Poročila: 7.40 Pojeta O. Profazio in Marcella; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba: 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Altc gra-dimento*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.00 Ohmpijske igre; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zbavni tečaj angleščine; 20.10 Odhod in prihod; 20.50 Plošče; 22.30 «Cantagaro». III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Polifonske skladbe; 12.20 Mojstri izvajalstva; 13.00 Medigra; 14.00 Sopranistki L. Pons in M. Callas; 14.30 Plošče; 15.30 Fagotist G. Zukerman; 16.10 I. sodobna glasba; 18.45 Odprta stran; 19.15 Bachov koncert; 19.35 Wagnerjeva opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 «Sohsti veneti*, 9.45 Polifonske skladbe; 10.20 Avantgarda; 11.00 Medigra; 12.00 Otroški kotiček; 12.30 Franchove komorne skladbe; 13.15 Donizettijeva opera: 14.15 It. sodobna glasba. SLOVENIJA 8.00, 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila: 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Počitniško popotovanje od strani do stkani; 10.20 Z orkestrom Aldrich 10.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Ramovš: Simfonietta; 13 20 Kmetijski nasveti; 13.4) Igrajo pihalne godbe: 14.15 Zabavna glasba: 15.10 Mladinski zbori pri nas in po svetu: 14.45 «Mehurčki»; 16.40 Poje basist N. Gjaurov; 17.00 ‘Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom Arto' ro; 18.10 Koncert po željah pos10' Sol nck^r • 1Q 15 7n ha vrvi •zvokil ID* šalcev; 19.15 Zabavni zvoki; Naš podlistek; 12.00 Lahko otroci!; 21.00 Četrtkov večer mačih pesmi in napevov, 22- . Literarni večer; 22.40 Glasb®*8 nokturno; 23.15 Iz albuma lzV jalcev jazza; 23.40 Od pop®«? do popevke; 00 05 Literarni nokturno; 00.15 K. Szymanowski in *Ue’ govi sodobniki. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 sonca; 13.30 Dnevnik; 17.00 * za najmlajše: Zgodbe v shka ’ 17.15 Čudežna žogica; 17.30 Dne nik; 18.45 TV za otroke: Lep0*8 gozda: 18.30 Risanka; 18.45 P(~’ blemi dela; 19.15 Kulturna od08 ja: Življenje na Poljskem: Šport in kronike; 20.30 Dnevni • 21.00 Buster Keaton v filmu neral*; 22.40 Balet; 23.00 D«®v nik. II. KANAL 21.00 Dnevnik. 21.15 Igre br^ meja; 22.30 »Cantaeiro*. JUG. TELEVIZIJA 18.00 Vaterpolo: Madžarska ' Jugoslavija; 18.50 Zapotje z na«1*;. J. Brahms; 19.05 Risanke: *y’ Obzornik; 19.30 Boj za "bstan • serijski barvni film; 20.00 ^ znanstvenih spoznanj, barvna ^ daja iz cikla Civilizacija; 2 ‘ TV dnevnik: 21.30 četrtkovi r ^ gledi: S kulturo navkreber; Bos skozi pekel, japonska «a... lievanka: 22 50 Slavni nalet«"4 ljevanka; 22.50 Slavni oal ruski film; 23.35 Poročila. ^ KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Piper; 21.15 »oro®*' 21.30 Celovečerni film: Pekle«08 mesto; 23.00 Tečaj francoščine- SLAVKO TUTA: PLANINE VABIJO še v mislih je pot dolga, kaj šele s smučmi pod nogami. In vendar so to užitki, katere lahko zavidamo pogumnim turnim smučarjem. (Letos je izščl vodič «Tuma smuki Julijske Alpe». Pripravil ga je Ciril Praček, izdala pa Planinska zveza Slovenije v Ljubljani). 2e ker smo pri turnem smučanju velja poudariti, da se ta panoga smučanja spet močno uveljavlja. Vlečnice, sedežnice in udobne kabine že presedajo športniku. In piav je tako. Pa se vrnimo na Kredarico, da se sestopimo v steno. Pot na vrh je dobro zavarovana. Naj nas ne motijo otroci, ki še v šolo ne hodijo, pa vendar jih oče — včasih na povodcu — palje P« steni navzgor. Nekoliko pozornosti bo treba, da ne stopimo v prazno, pa bomo v eni uri na vrhu. če je kaj vidljivosti bomo spet ugotavljali, kako je naš svet lep. Ob jasnem vremenu pa se bodo naše oči uprle v Jadran in vse najlepše naše gore in še čez mejo Slovenije. Kugy je napisal, da ni nobeni drugi gori postavil toliko oltarjev kot Triglavu. Zdaj Je s poletno procesijo vseh vrst planincev na teme našega «očaka» Idila nekam prešla, kot so zbežali tudi gamsi, ki jih pa lahko vidimo v Velski dolini pod šmarjetno glavo. Na vrhu bomo morali čakati ob kovinasti mizici, da pridemo na vrsto za žigosanje svojega dnevnika in razglednic, kajti kupi pošte se pod žigom vrstijo’kar brez prestanka. Le redkim obiskovalcem pade v glavo, da pomaže po blazinici nekaj črnila, ki je v skrinjici. No, pa bomo tudi mi opravili svoje delo z žigom na verigi, ki je potrebna, da navdušenemu brezvestnemu plazilcu ne bi padlo na misel odnesti s seboj žiga, če tako nanese. To se je seveda godilo povsod in se še godi v modernih časih. Ko pa Aasi niso bili še tako moderni je pa lahko Aljaž opremil svoj stolp še s termometrom, tremi stolčki, odejami, kuhalnikom in steklenico Sparita, kozarci, barometrom im celo rezervnima šipami! Dobro da je stolp privezan na skale, sicer kdo ve, kaj bi vse slišali na njegov račun. Nagledali smo se in se nato spustili spet na Mali Triglav. Pri odcepu stopimo desno v žleb im po prav nič težki hoji pridemo v dom Planika. Pred vojmo je bil to Aleksandrov dom, še prej pa se je postojanka imenovala po Mariji Tereziji. Zdaj ima na vsak način lepše ime. Z vrha ne rabimo uro hoje, da smo na višini 2404 m. Teknilo nam bo vse kar dobimo, saj smo se spuščali po sončni strani im žarki niso nič kaj prizanašali. Potrpežljivi pa moramo biti, ker je gostov veliko in ženske imajo dela čez glavo. Nekaj bo seveda tudi zmede vmes in tako bosta malo to in malo ono kmvi, da bomo počivali nekoliko več kot smo predvidevali. Od tu se bomo spustili na Konjsko sedlo in po lepi stezi dosežemo Vodnikovo kočo, ki sem že prej omenil. Angela se bo z nami najprej nekoliko pošalila. Iz shrambe pa nam bo sproti prinesla toliko dobrih reči, da bomo hočeš nočeš obsedeli. Med tem bo ženska radovednost izvabljala Iz nas, kar ji bo padlo na um. Jaz se jo vedno s hvaležnostjo spominjam. Nekoč je B. Pahor nekaj pisal kar ji ni bilo po godu, pa zato zdaj Tržačanom naloži nekaj pripomb. Tudi mene bo krtačila, če bo zvedela, kako sem jo vlačil po zobeh. Končalo se bo ta ko, da nam bo dolila čaja. Če imamo le malo časa ostanimo v Vodnikovi koči. Spustimo se proti popoldnevu na Velpolje, kjer bomo pod šmarjetno glavo gotovo zapazili trop gamsov. Ko smo zapustili Vodnikovo kočo, ki nas je obogatila z novim žigom v dnevnik, se bomo zavrteli okoli Tošca (2275 m). Zapomnimo si, da je zdaj za nas važen levi odcep. Na Zagonu je prvi. Desno bi prišli v Voje in v Staro Fužino. Pri drugem odcepu bi desno spet zgrešili, ker bi nas zavleklo v Uskovnico. Pri tretjem odcepu bi desno končali v Rudnem polju. Ml pa moramo priti na Lipanco, kjer je bila nekoč dobro oskrbovana Blejska koča. Lani ni bilo nikogar niti v koči niti na planini, da bi povprašal kako je z žigom. Brez njega bo vseeno, kajti če ga ni, ga pač ni. če pa nečesa ni, ga še vojska ne more pobrati. Tako bomo prišli na Pokljuko, kjer mrgoli letoviščarjev. Pokljuka je lepa, zdrava, senčna, hladna, za gobarje je raj, za pohajače pa kar si je najlepšega mogoče misliti. Mimo planine Javornik pridemo na Goreljek, kjer obiščemo partizansko grobišče. Tu verjetno sameva nekoč obljuden velik šport hotel. Tu so tudi lepe vile, ki so imele služiti visokim gostom, pa niso imele te sreče. Mi bomo stopili do gostišča Jelka, kjer bomo sedli za gostoljubno mizo in se nekoliko odpočili in o-krepčaii, preden bomo nadaljevali pot navzdol. Kakršen koli žig nam bodo v Jelki dali bo pravilen. Saj je vsak dokaz za prehod dober. V zaselku Koprivnik bomo poiskali kmetijo Korošec, da dobimo žig in spominsko knjigo, kamor se vpišemo. Veseli nas bodo pri Koroščevih, ker smo jih obiskali. Se odžejali se bomo pri njih in to zastonj. Pot Je postala cesta, ki nas privede skozi vas Jereko in ob istoimenskem potoku pridemo v Bitnje, nato na most čez Savo Bohinjko v Bohinjsko Bistrico. Nekoč je slovela zaradi železarn. Tu Je važno cestno križišče. Tod teče železniška proga, ki veže Jesenice z morjem. Bistrica Je rojstni kraj številnih znamenitih mož. Mimo cerkve sv. Miklavža, v kateri so slike domačih podobarjev, pridemo do potoka, kjer nas bo zvabila gostilna ob mostu. Ime so ji dali po gori, ki jo vidimo, ki pa ne napravi takega vtisa, kot če jo gledamo Iz Baške grape. Črna prst (1844 m) je kar 1300 m nad nami. Pred vojno je bila tu jugoslovanska obmejna železniška postaja, kajti Podbrdo, ki teži onkraj 6400 m dolgega predora je bilo že v Italiji. Tej krivici so naredili konec v veliki meri narodna zavest primorskih Slovencev, najbolj pa partizanov, ki so, kot razbiramo iz spominskih plošč in spomenikov, ki jih na poti obiskujemo — številni dali svoja življenja. Naša pot gre zdaj po cesti navzgor proti Mencingerjevi koči. Na velikem ovinku za vasjo, gre naša smer naravnost. Po eni uri hoje smo že na ravnica pred kočo, od koder je zelo kam se bo voda odtekala, kajti pohiteli bomo še pol ure , manj, da pridemo v dom Zorka Jelinčiča. Ko bomo pred s• bo, ki so jo delno zgradili že Italijani za obmejno postoj smo pa tik pod vrhom črne prsti. V Mislim, da se Kugy ni motil o flori na Rdečem r°® ^ v knjigi Aus dem Leben eines Bergstedgers, ki jo imamo t^ slovenskem prevodu, pa je pisatelj spregovoril tudi o a^L o botaničnem vrhu na črni prsti. Preberimo to čisto P06®^ gorskem cvetju. že v Predgorje. To ugotavljamo sami, ko stopamo P° ki je od julija dalje po nekaterih pobočjih dobesedno s planikami. Planike so res majhne, toda tod jih Je tou* ' s° se jim ne moreš ogniti. Pred vojno tam ni bilo tako, "pitjih vojaki popasli. Zdaj je meja na Matajurju in imaj° nike mir. po- Vsem nam bo teknilo, ko bomo v Jelinčičevem sedli okoli mize, na kateri nikoli ne manjka cvetja ^0te-roka pač in smisel za lepoto. To velja seveda za vse naj^1ico °' Ko smo drugič odpirali v velikem številu dom, smo ^i- pazili med zbranimi tudi nekaj krpljarjev. Če prenese**1® sel na vseslovensko podobno organizacijo so bili to Pr_nj;deI’ isAmasB tyss/sssssA>/zs/sss/YSsr///s/''//Jff i ! lep razgled proti Triglavu in njegovemu skalnatemu *n°r^i1iu- tudi na vse Bohinjske gore. Ne pozabimo na žig. Nato nad** jemo pot proti planini za Lizcem. Od tu stopimo na Kozji kjer se zaobrnemo proti vzhodu, da pridemo do koče. Tu s^0 že na razdvoju. Južno teče Bača, ki se steka v Idrijco in z ^ v Sočo pri Mostu ter v Jadransko morje, severno P® Donavo in v Črno. Če nas bo zalival dež, nam bo pač vS)ri ^ Prave Julijske Alpe se od Vogla čez šljo in Rodico Pr® til. skalaši. O organizaciji sami pa ne berem nikjer niče5^-- pil :rpljarjev in Jugov prijatelj jji izmed najbolj navdušenih krpljarjev m Jugov »' Jelinčič. Bil pa je hkrati tudi eden izmed najbolj del® ^jgU' požrtvovalnih naprednih voditeljev. Profesorju Jelinčiču jemo več, kot si mislijo vsi oni, ki jim morda ni c®'° da se primorski planinci oddolžimo liku tega moža, ni hotel zapustiti svojih tovarišev, ko mu je šlo zB . (Nadaljevanje sle