SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po poiti pr»j*m«n velja: Za telo leto predplatea 16 rld., ia pol leta S fld.s u meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prajaman veljat Za «ele leto IS fld., sa pol leta 6 »ld., xm tetrt leta 3 rld., it jedan uim 1 V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 gld. 20 kr. vtć na leto. Роеамп« Številke po 7 kr. Naročnino in oananlla (iaserate) vsprejema apravnlltvo ia ekspedlcija v ,Katol. Tiskarni", Kopitarjeve nliee It. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednidtvo j« v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja Tnale dan, isvsemSi nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldne. V Ljubljani, v petek 25. junija 1897. Letnik: XXV. Socijalna demokracija v službi židovskega liberalizma. V državnem zboru je bilo v minolem zasedanju opazovati, kako verno so socijalnodemokratični poslanci tlačanili nemškemu liberalizmu, najhujšemu sovražniku vsake ljudske sreče. Spominjamo se še prav dobro, kako so socijalnodemokratični agitatorji pred volitvami vpili, da se njih zastopniki v državnem zboru ne bodo pulili za prazna jezikovna vprašanja, marveč đa bodo preskrbeli boljšega kruha delavskim stanovom. Toda na vse te svoje medene obljube so socijalno demokratični poslanci v državnem iboru pozabili, svoja grla in svoje pesti so izročili v službo nemško-liberalnim kričačem, ki so cela dva meseca na Dunaju kričali, sicer pa lenobo pasli in samo toliko nagajali, da se tudi drugi poslanci niso mogli lotiti primernega dela. In ko je krščansko-socijalni poslanec Gregorig sit teh praznih prepirov dejal, da je vendar že teh nemško - nacijonalnih prismodarij preveč, da ljudstvo vpije po kruhu, da naj poslanci vendar že prično delati, bili so zlasti socijalno-de-mokratični poslanci, ki so kričali nad njim in se z Gregoriga norčevali, češ, da je on kruhkov Jurče. Seveda ti malovestni socijalni demokratje so imeli vsaki dan deset goldinarjev ter bi si bili lahko nakupili vsak dan cele koše kruha, zato se niso menili za to, da bi prišla v državnem zboru na vrsto gospodarska vprašanja, katerih povoljna rešitev bi dala delavskim stanovom boljših dohodkov. Taki so ti novi in jedini „prijatelji" ljudstva. In da taki ostanejo tudi zanaprej, to je pokazal poljski soci- jalnodemokratični poslanec Daszynski 21. t. mes. na shodu v Krakovem. Nastopil je v svojem govoru kakor zvesti Fri-dolin nemških liberalcev. Najprej se je spravil v svojem govoru nad grofa Badenija zaradi izdanih vladnih jezikovnih naredb, katere je z vso odločnostjo pobijal, kakor je tudi proti tem naredbam poprej v državni zbornici prav pridno razbijal. Potem se je norčeval iz češkega zakonitega državnega prava in konečn: je slikal celo panslavizem kot strašilo, pred katerim se je treba baje prekrižavati, kakor pred hudo uro. Tudi rodoljubni Poljaki so dobili svoje brce zaradi takozvano jagelonske ideje. Konečno je seveda tudi poslanec Daszynski zajahal tudi svoje pristno socijalnodemokratično kljuse ter slikal svojim vernim poslušalcem klerikalizem kot najhujšega sovražnika ljudske sreče, proti kateremu velja najhujši boj nadaljevati od strani socijalne demokracije. Taki so socijalno-demokratični poslanci v državnem zboru in take nazore širijo mej zaslepljene množice narodov. Govore s.cer različne jezike, eni nemški, drugi poljski, tretji češki itd., a vse kar povedo je le en jezik, namreč oznanjevanje sovraštva do vere, pobijanje opravičenih narodnih zahtev tlačenih avstrijskih Slovanov, vse to pa v službi židovskega kapitalizma, ki je spoznal da je zanj minul čas, da bi pod krinko lažiliberalizma moril vest v duši narodov ter jih gmotno izrabljeval v svoje se bične namene in jih metal v duševni in gmotni propad ; da treba sedaj druge krinke, pod katero naj se skriva sovražnik ljudske sreče, da je treba drugih puhlic, katerimi naj bi plačano mejnarodno židovsko časopisje v prilog oderuhov sleparilo neuke množice, zato je židovstvo sedaj najelo socijalno demokracijo da mu plačana tlačani in vodo napeljuje na njegove mline. Žalostne gospodarske nasledke lažiliberalizma, ki se kažejo v tem da kmet za svoje pridelke ne dobi na svetovnem trgu, katerega imajo židje popolno v svoji oblasti, dandanes nobene primerne cene, ker to postavljajo židovski špekulantje, ki sicer ne sejejo, a vendar le ves dobiček požanjejo od krvavih žuljev našega oratarja, zlorablja zopet isti lažilibe-raiizem, ki skuša to gmotno nesrečo kmetskega stanu porabiti v svojo korist s pomočjo socijalne demokracije, katera oznanuje kmetu, da je zanj vse izgubljeno, da zasebna last nima zanj nobene cene, da naj se kot proletarec vrže v naročje socijalne demokracije, kjer mu kot beraču zašije milejša sreča. Jednako skuša s pomočjo socijalne demokracije židovski liberalizem, ki je popolno vničil malega obrtnika in trgovca, zlorabljati ju v svoje namene. — Te žalostne gospodarske razmere delavskih stanov preglasno kriče, da je židovski liberalizem uničevalec ljudske sreče, tako da vse židovsko-l>be-ralne troblje ne zaduše tega glasu, ki naklada vsem dobromislečim dolžnost boriti se do skrajnosti proti zapeljevalcem ljudstva in izkoriščevalcem narodnega blagostanja. „Kulturkampf" na Hrvatskem. hi. Iz Z a g r e b a , 21. junija. Zagrebški nadškof dr. Posilović je odredil še spomladi, da pride meseca junija delit sv. birmo v Medmurje, kjer ni bilo že deset let višjega duhov- LISTEK t Župnik Kneipp. ii. Ko je izdal župnik Kneipp knjigo „Meine Wassercur", opisal je v predgovoru sam prav lepo svoje življenje in temu spisu povzamemo naslednje vrstice. Pokojni je bil rojen dne 17. majnika 1821. 1. v vasi Stephansried, ki je jedno uro oddaljena podružnica od trga Ottobeuren, v okrožju Schwaben dežele Bavarske. Oče njegov bil je preprost tkalec. Bil je tako zelo nadarjen, da je Sebastijana, ko je bil že bogoslovec, z raznimi vprašanji v cerkveni in posvetni zgodovini spravil v največjo zadrego. O materi pravi župnik Kneipp, da je bila silno huda. Tlačila ga je že od prvega početka revščina. Sam se izraža tako le: Kdor ni reven rojen in reven vzgojen, nikdar ne bo prav umeval usode, ki zadene revnega. Kdor ni jedel z reveži, ne pozna hrane reveža. Ravno tako pa je tudi z obleko. K temu primer: Kako veselje ima mladina, če gre vprvič k sv. obhajilu in po navadi dobe otroci na ta praznik tudi praznično obleko. Tudi jaz sem dobil novo praznično suknjo; moja mati porabili so za to ženitovanjsko krilo. Ta suknja me je seveda zelo razveselila in mislil sem, kako veliko moja mati žrtvujejo, če postane obleka moja. Ko sem pa z novo suknjo prišel med svoje tovariše, so se mi smejali in rogali, kajti materino krilo je imelo gube, barve pa so se bile zunaj poizgubile, a znotraj so ostale; in zato sem dobil suknjo, kakoršne še nikdar nisem videl, bila je polna gub iu prog. Kakor so mi pa podarili mati svoje ženitovanjsko krilo, tako so imeli oče še klobuk od stare meščanske garde. Tega so znotraj napolnili tako, da je slednjič tudi meni obstal na glavi. Vse se je čudilo in smejalo mojemu klobuku. Tako se godi revežem I Tako je že mali Boštijan moral poskusiti revščino. Bila je to zanj huda šola, ker njegovo hrepenenje je bilo že od mladih nog, da bi postal duhovnik. Ko je bil 11 let star, moral je v delavnico, da se priuči očetovemu rokodelstvu. In ko je imel 12 let, moral je vsak dan natkati pet vatlov platna, kakor sam pripoveduje. Poučeval ga je oče tudi v računstvu na pamet; veliko sto računov sta tako naredila. Pa deček je čutil, da on ni za tkalstvo, tkalstvo pa ne zanj, in večkrat je povedal starišem, da bi rad študiral in postal duhovnik, ob jednem jih je pa tudi prosil, naj ga dado v šolo. Navadni odgovor pa je bil: „Nimamo denarja; in če bi Bog hotel, da bi bil dijak, dal bi nam bil tudi denarja." Seveda, zoper tak dokaz nisem mogel nič opraviti, pa zadovoljen le nisem bil in tudi ono hrepenenje je v meni rastlo, ne pa pojemalo. Zato je šel k kaplanu v Ottobeuren in temu je razkril svoje srce. Prosil ga je pa tudi, naj pregovori stariše, da ga dado v šolo. Kaplan prišel je večkrat maševal v Kneippovo rojstno vas in pri taki priliki poda se tudi na njegov dom, da ustreže uka-željnemu dečku. Dolgo so govorili stariši in kaplan, Boštjan je pa poslušal, kakšen bo izid tega posveta. „Ako morete", reče nazadnje kaplan, „dati sinu 2000 gld., potem naj le študira; če ne, imejte ga raji doma. Tudi jaz sem začel ubožen študirati in vem, koliko je treba v takih razmerah prestati; jaz bi nikomur kaj tacega ne svetoval". Tako je splavalo dečku upanje po vodi, ker revna hiša bila je še obložena z dolgom, otrok pa je bilo pet. Zato so ga stariši prav pridno naganjali k delu ter mu veleli, naj si izbije šolo iz glave. Pa motili so se, če so mislili, da so tako mlademu srcu zatrli ono hrepenenje in teženje, katero je Bog sam vanj zasadil. Kdo drugi se bi bil že udal, a pokojni čutil je ta poklic v sebi; le z nejevoljo sedel je pri statvah, „kakor pes na verigi", piše sam; čim bolj so mu skuSali zamoriti veselje do duhovskega stanu, tem bolj je Boštjan mislil nanj. „V pokorščini do svojih starišev", pripoveduje Kneipp o tej dobi, „napravil sem vsak dan svojih pet, pozneje sedem vatlov sukna". 13 let star poišče nekega diugega duhovnika in tretjega in četrtega, pa vsak mu reče: „Nikar v šolo 1" In po navadi so še pristavili: „Tudi tako morete lepo in prav živeti, in če bi Bog hotel, da študirate, dal bi vam bil denarja". Predno je dosegel 17 leto poiskal je kakih 20 duhovnikov ter jih prosil, naj mu pomagajo, da doseže to, k čemur ga žene srce. Pa, kakor da bi se bili vsi zoper njega zirotili, vsak je dejal: „Le nikar ue študirajte!" V tem času je po zimi tkal, po leti pa služil za dninarja pri nekem kmetu. Ker je bil krepkega telesa, delal je prav lahko in trpežno in zato ni imel slabega zaslužka, a zadovoljen le ni bil in M J, ji nega pastirja. Ker je pot najbliže v ta kraj po železnici skoz Varaždin, odločil se je nadškof, da ostane dra dni v tem mestu, da deli prvi dan sv. birmo drugi dan pa opravi svečano procesijo sv. rešnjega Telesa. Kdo bi mislil, da bodo naši mažaroni v družbi z mažarskimi in nemškimi Židi uporabili to nadškofovo potovanje za agitacijsko sredstvo proti njemu. Ko so ga že poprej dosta obre-kovali, začeli so iznovič Širiti po svojih časopisih ostudne laži, češ da je to potovanje podvzeto le za to v te kraje, da se narod našunta proti mažaron-skej in mažarskej stranki. Bavno malo prej je prinesel židovski „Pester Lyoid" sramotilen članek proti dr. Posiloviču, Strosmajerju in Stadlerju in ta Članek se je priobčil v hrvatskem jeziku v varaž-dinskem lokalnem časopisu, katerega urejuje sam vodja redarstvene straže brž ko ne z dovolitvijo samih višjih oblasti v Zagrebu in Varaždinu, kajti mislile so tako vsaj varaždinsko prebivalstvo pridobiti za se, pa da se nadškofu ne priredi nikakšen slovesen sprejem. In zares ni bilo pri sprejemu razun mestnega župana nobenih obla&tij, pač pa ne-številno mnogo naroda, ki je oduševljeno pozdravljal svojega nadškofa. Tako so se oblasti blamirale že pri sprejemu, kajti tisto prebivalstvo, ki je pred nedavnim radi raznih okolnostih dobilo za svojega poslanca v hrvatski sabor poznatega mažarona ministra Josipovića, pozdravlja zdaj oduševljeno svojega duhovnega nadpastirja, katerega so javne oblasti dozvolile napasti brez vsakega vzroka v omenjenem listu. Pred svetom se je zdaj pokazalo, koliko narod hrvatski v Varaždinu pa tudi sploh drugodi drži do svojih mažaronskih oblasti, ki hočejo na take sleparske načine pred svetom veljati kot gospodarji si-tuvacije na Hrvatskem. Preplašeni radi teh prvih ovacij, namenjenih ljubljenemu, a od samih oblasti tako grdo obre-kovanemu naškofu, hoteli so zdaj zabraniti vse daljne take manifestacije ter so v veliki skrbi za »red« celo ono ulico, kjer je nadškof bival, zaprli s stražo, čeS da narod demonstrira. Le slaba vest velikega župana in njegovih oprod je mogla vzeti to radostno pozdravljanje nadškofa za izgred, pa je redarstvo zares zaprlo nekoliko poštenih ljudij le za to, ker so klicali živio Posilović. Tako ponašanje redarstva je nedostojno, a oni, ki so iz dali take zapovedi, so se že bolj osramotili, kajti narod je zdaj tudi izprevidel, zakaj oblasti tako ravnajo. Zategadel se je varaždinsko prebivalstvo sploh oklenilo svojega nadškofa ter ga pri odhodu njegovem iz mest» spremljalo v ogromnem Številu ter ga obsipalo s cvetjem, da je nadškof ves ginjen od radosti mogel sprevideti, kako je hrvatski narod privržen svojemu svečenstvu, posebej Se onemu duhovniku, ki se zna zavzeti zanj na merodajnem mestu. A kako da pokrijejo mažaroni svoj poraz, ki so ga bili namenili nadškofu ? Kako drugače, nego z lažjo. Začeli so delovati proti visokemu dostojanstveniku z lažjo po mažaronskih in židovskih časopisih, treba je bilo tako tudi zavrSiti. NaSli so se dopisuni, ki so seveda na najnespretneji način vso to varaždinsko zadevo opisali v «Pester Lloydu« in »Neue Freie Presse«. Vse ovacije za nadškofa pa so bile le demonstracije, katere so provzročili Varaždinski socijalisti. Kaj tako neumnega nismo Se nikdar brali, saj vemo, da Varaždin nima socijalistov, vsaj do zdaj se niso v javnosti nikdar pokazali. In kako bi bili mogli prirediti kar iznenada take demonstracije. Varaždin Šteje do 12 000 prebivalcev, a lahko rečemo, da je nadškofa spremilo do Drave gotovo ujih 6.000. Je li mogoče, da so vsi ti socijalisti kar najedenkrat iz zemlje ostali ? Tolažijo se le s takimi lažmi in hočejo svet slepiti, ko bi jim hotel kdo verovati. Zadosti so se že nalagali o hrvatskih odnoSajih po židovskih listih, a zdaj, ko se narod hrvatski probuja, jih je že strah. A prav je tako, naj pride le že kmalu čas, da se reSimo popolnoma te kuge, ki preti zamoriti naS dobri in pobožni hrvatski narod. Nadškof dr. Poeilovič deli zdaj sv. birmo v Medjumurju. Nadejamo se, da ga bodo tudi tamkaj povsodi lepo vsprejemali, če tudi so tamkaj Se pred njegovim dohodom kovali mažarski šovinisti protivne naklepe. Nadškof prihaja pa med svoje Hrvate kot duhovni nad pastir, a kot takega bode narod gotovo povsodi oduševljeno pozdravljal. Politični pregled. V L j u b 1 j a ni, 25. junija. Češko-nemška sprava. Liberalni Nemci so zašli v zagato s svojo obstrucijo ter pričakujejo pomoči. Vsled tega vsak dan druge kombinacije glede sprave s Čehi. „N. Fr. Pr", ki se boji, da bi vlada obustavila državno ustavo, razpisuje nagrado onemu, ki bi zgradil most med Cehi in Nemci. Enkrat se obesi na vrat grofu Badeniju, češ, da je njegova dolžnost, zgraditi Nemcem zlat most. Ker se Badeni ne gane, pričakujejo pokrovitelji dunajske Židinje pomoči od konservativnih čeških veleposestnikov. Ker so ti odklonili mešetarsko vlogo, prišli so na vrsto liberalni veleposestniki, ki naj bi pomirili nemške kričače na Češkem. Dvomimo, da se to zgodi, in jutri utegnemo zopet čitati: Grof Badeni bode sam pričel pogajanja o spravi med Cehi in Nemci' Tako bode vsaj tvarine v pasjih dneh! Nemškonacijonalni Prusaki. Značilen je bil v zadnjem zasedanju državne zbornice vsklik nemškonacijonalnega divjaka Wolfa: Heilo, Ger-mania iredenta I Kaže namreč, da te vrste ljudje nimajo nobenega avstrijskega domoljubja, nego da se le ozirajo čez meje na Prusko. To so pokazali tudi pozneje, ko so mej velikonočnimi državnozborskimi počitnicami priredili shod zoper vladne jezikovne naredbe zunaj Avstrije v Draždanih e tem namenom, da bi nthujskali izvenavstrijske Nemce бе z večjim sovraštvom do Cehov in do sedanje vlade ter tako iima kar mogoče tla podkopali. Že od davna ultranacijonalni Nemci pri vsaki odločilni priliki iščejo podpore na Pruskom, žalibog, da se jim je ta akcija do sedaj večinoma vselej posrečila. Tako je tudi na shodu v nedeljo nemško-nacijonalni poslanec dr. Schiicker udaril na to struno. Dejal je namreč, ;da bodo nemški nacijonalci zmagali v sedanjem parlamentarnem in političnem boju. Prvi vzrok zanj je ta, da desnica ni jedina. Iz tega je spoznati, kako radi bi nemški nacijonalci vrgli kak klin v vrste desuice, ker potem bi zanje cvetela pšenica in kako malo kažejo pravega pojmovanja o dejanjekih razmerah oni časniki, ki stoje po svojih načelih na stališču desnice, a gredo nemškim liberalcem na lima-nice ter oznanujejo svetu to kot dejstvo, ker je sedaj samo še želja nemških nacijonalcev in liberalcev. Drug vzrok dr. Schiickerja je ta, da brez nemških nacijonalcev ne bo mogoče nobeni vladi napraviti nagodbe z Ogersko, pa tretjič dejal je ta Av-strijoljub, je naša država navezana na zavezništvo z nemškim cesarstvom. Za tako Avstrijo namreč brei nemške, jednotne in skupne armade bi Nemčija ne imela nobene zveze. Sploh pa Nemčija varujoč svoj lastni obstanek ne more trpeti, da bi se ob njenih mejah razvila taka zveza držav, ki bi bila podobna onim na Balkanu in bi tudi hranila v sebi vse one nevarnosti, zato bi se morala Nemčija v interesu lastnih koristij z vso odločnostjo upreti taki nameri. — V prusaštvu pač ne morejo ti nemški nacijonalci dalje iti, kakor se iz teh podatkov kaže. Avstrijski državni poslauec skliče shod svojih avstrijskih volilcev, pa jim ne ve druzega pripovedovati, kakor kako bi se varovale koristi pruske Nemčije, to je pač značilno za naše razmere in zadnji čas je, da se odstranijo take nezdrave razmere, vsled katerih le greben raste nemški pikelhaubi. Nizozemska. Narod, ljudstvo obračunava z liberalizmom! Dne 15. t. m. so se vršile volitve za zbornico, v kateri je bilo doslej 58 liberalcev in 42 opozicijonalcev. Na mah je liberalizem propadel tudi na Nizozemskem, kar dokazuje, da vse povsod ljudstvo spozaava piskavost in hinavstvo liberalizma. Združili so se v boju katoliki z orto-doksnimi protestanti. Zmaga je bila prvi dan sijajna. Katoliki so dobili 23 sedežev, njihovi zavezniki 12, skupaj torej 35, dočim so liberalci rešili le 14 mandatov. Dne 29. t. m. se vrSč ožje volitve, pri katerih katoliki z zavezniki sigurno dobe večino. To zmago si je priboril narod, kajti volitve so se vrSile na podlagi novega volivnega zakona, po katerem se je Število volivcev od 350.000 pomnožilo na 800.000. Pomenljivo je pri ni bil, temveč jako nemiren. Ta dolgotrajni boj med nagnenjem in poklicem za duhovski stan na jedni strani in med neugodnimi razmerami, ki so ga silile k statvam, na drugi strani, ta boj ga je storil silno samotarskega in po vnanjem starikavega. Ker nikjer ni dobil potrebne pomoči in povsod so ga zavrnili, zato je bil najbolj srečen, če je samo-val, zato se je tudi ogibal ljudi. Nekje na poti dojde nekoč moža, ki ga med drugim vpraša, je li vzbujen ! Kneippu, ki je bil še le 18 let star, zdelo se je to vprašanje preneumno in zato se odreže : „Ze drugič". Na to oni: „Ste pač zgodaj postali nesrečni". — Neko nedeljo obišče ga oče. Drugi dan vpraša ga hlapec, ki je ž njim vred služil: „Ali ni bil včeraj tvoj brat pri tebi ?" — „Ne", bil je odgovor, „moj oče". Tako star se je zdel vsem ubogi Boštjan, kateremu je bilo v najlepših letih prestati toliko in toliko hudega. (Dalje sledi.) Iz predalov suhoparnega številkarja. Godi se mi skoro, ko tistemu sivolasemu starčku v Parizu, ki menda v življenji ni druzega delal, kakor v knjižnici sedel in po knjigah številk iskal. Doma pa je imel pod streho polno predalov, v vsakem posebne številke. Razloček je ta med nama, da se jaz ne ne pečam izključljivo s številkami, ampak le včasih dobim zato posebno veselje. Saj tudi kmet, ki se peča s čebelorejo, navadno cel teden panjev ne pregleda, v nedeljo bo pa ves ljubi dan pri ul njaku. Ni pa treba misliti, da sem kar vsako številko, ki bi komu na misel prišla (včasih po cel mesec nobene nove ne „proftiram", ampak samo stare prebavljam. To pa mojemu sitnežu — želodcu ne prija, zato pa o takem „Gurkenzeit-u" grdo gledam, kakor gosenica, predno se zaprede; sploh se celemu telesu pozna, da hrepeni po sveži hrani). Vem pa n. pr., da Kitajci pojedo na leto 4 in pol miljona psov, torej na dan črez 12.300 in da pri njih veljajo za posebno slaščico deževnice namočene 2 ali 3 dni v mleku. Temu se pač ni treba čuditi, če 400 miljonov „gobcev", kakor se sami imenujejo, poje nekaj psov; saj so pred par leti našli celo v Berolinu 700 pasjih okostij. Razloček je samo ta, da Kitajci najbrž vedo, kaj jedo v Berolinu, pa eamo hotelirji, gostje pa težko. Ker sem že ravno pri kitajcih, naj še omenim, da se njih vladar še vedno imenuje „nebeški sin", akoravno so ga Japonci nabili. Ker si pa vsak lahko misli, da je vsak šte-vilkar suhoparen, zato kar brez ovinkov povem, da hočem objaviti nekaj iz svojega predala za hitrosti. Da so važne, se pozna iz tega, ker tam, kjer ni gibanja, ni življenja, je vse mrtvo; zatorej hočem v poduk in kratek čas (to bo prav za prav še-le prihodnost pokazala ?) nekaj hitrostij navesti, katere sem po najboljših virih nabral. Pri tem se vsak lahko prepriča, da imajo tudi številke nekaj poezije v sebi, če se jih od prave strani potiplje. Seveda bi bilo preveč dulgočaeno, ko bi samo naštevati hotel, kakor se tu pa tam bere: hitrosti na sekundo v metrih: polž 0.0015, človek 1-5, konj 2, golob 18, lastovka 60 itd. Postanejo Še-le zanimive, ako jih primerjamo med seboj. Najhuje je za številkarja, ki ves gori za svoj poklic, toda dostikrat nima nobene ali vsaj malo gotovosti, da so te ali one številke, katere je slišal ali jih kje čital, tudi prave in resnične. Nekaj gotovosti si pridobi polagoma, kdor jih mnogo med seboj primerja in se sploh mnogo s stvarjo peča. Dostikrat dobi številke, ki so vse kaj druzega ko prave; to pa iz raznih vzrokov: eni nalašč pretiravajo, drugi slepo prepišejo ali ti naredi stavec veliko napako itd. Tako, da ima tisti, ki spravi skupaj več podatkov o eni stvari, slednjič tako mešanico pred seboj, da ne ve prav nič, komu bi verjel. Jasno se da to pokazati z izgledom. N. pr.: kako hitro leti orel, ali koliko metrov preleti orel v sekundi ? Daniel in Fohner imata 35, Justus Per-thes 31-25, Siegmund Ferdinand 318, Pilger 29-17, Herderjev slovar 30, nek drugi 31 8, Hausscbatz 24, na drugem mestu pa celo 55 5 itd. Prašanje nastane, kaj je izmed tega prav ali vsaj najbolj prav ? No pa slednjič tukaj še ni take razlike, pridejo še mnogo hujše, da ne veš, li držiš za rep ali za glavo. Večkrat se bere ali sliši: uren ko jelen, teče ko pes (namesto tega se lahko reče: teče ko Kitajec, kajti v Ameriki vsakega Kitajca potem poznajo, ker vedno teče na ulicah po pasje (im Hunds-trab), hiter ko strela, leti ko ptič, skoči ko žaba itd.; da, to je vse lepo, pa se ne da zraven veliko misliti (vsaj meni ni mogoče), če ne vidim tega s številkami izraženo, če ne vem, kako daleč v nekem gotovem času ta ali ona stvar preteče, prehodi, pre-dirja ali preleti. Vse sem izračunil in priredil na sekundo in na metre, to pa zato, da je bolj pripravno in pregledno tem tudi, da sta pravosodni in pomorski minister popolnoma propala; notranji minister, Houten, oče volilne reforme, in večletni liberalni predsednik zbornice, dr. Gleichmann sta prišla v ožjo volitev; cel6 v liberalnih trdnjavah, v Amsterdamu in Rot-terdamu niso liberalci zmagali pri prvi volitvi, temveč se bodo morali za mandate boriti pri ožjih volitvah. Liberalno ministerstvo bode moralo odstopiti. Upamo, da bode zveza med katoliki in or-todoksnimi protestanti ostala trdna nasproti liberalnim napadom. Mirovna pogajanja, lz Aten se poroča, da bode mir med Grško in Turčijo v kratkem sklenjen. Vojna odškodnina utegne znašati 70 milijonov frankov, katere bodo morali Grki plačati v Štirih letnih obrokih. Dalje poroča »Akropolis«, da bodo krščanski zastopniki krečanskega prebivalstva admiralom poslali naslednjo izjavo: Kristijani na Kreti hočejo biti združeni z GrSko, to je bil namen zadnje vstaje. Ker pa je združenje sedaj nemogoče, zato hočejo za sedaj odložiti orožje, ako se Krečanom zagotovi popolna avtonomija ter odpokličejo turški vojaki. — V srednji GrSki roparji delajo ljudem mnogo strahu in škode. Ro-patske tolpe izpuščenih kaznjencev in odpuščenih vojakov se klatijo po selih. Kmetje si morajo sami braniti svoje imetje in življenje. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. junija. (Presvetli cesar) je župnijskemu predstojništvu pri Sv. Katarini za popravo podružnice Sv. Jakoba podaril 150 gld. (Iz mestnega Šolskega sveta.) Dne 15. t. m. je bila seja mestnega šolskega sveta ljubljanskega, pri kateri je najprej predsednik pozdravil novoizvoljena zastopnika mestnega odbora, dr. Majarona in ravnatelja Subica. Za letošnjo okrajno učiteljsko skupščino se je določil 12. julij; v isti se tudi volita dva zastopnika učiteljstva v mestni šolski svet. (Promocija.) Danes je bil v auli graškega vseučilišča promoviran doktorjem modroslovja rojak Ljubljančan g. Karol T e r t n i k, sin c. kr. dež. sod. svetnika na Vranskem g. Karola Tertnika. — Čestitamo I (Pozor vinogradniki.) Iz Bele Krajine 24. jun. Z zadnjim dnevom tega meseca poteče letošnji obrok naznanitve za lOletno oprostitev zemljiškega davka od vinogradov po trtni uši vničenih pa zopet nasajenih z ameriškimi požlahtnjenkami. G. zemljemerec je pri nas na znanje vzel le take parcele, katerih površje ima vsaj Ј/4 hektara ali 695 štirj. sežnjev. Pa temu ni tako. Vsaka parcela, še tako majhna, je prosta tega davka, da je le vpisana v katastru kot samostojna parcela in je zasajena z ameriškimi trtami. Najkraja pot je, da vinogradniki nove zasade in tudi da niso prevelika števila, saj na koncu še tako pridejo precej velika; torej vselej zraven omenim, če velja za uro, dan ali leto. Mislim, da bi malokomu ustregel, če bi posamezne podatke navajal v taki obliki, kakor sem jih sam dostikrat našel n. pr. v raznih miljah: zemljepisnih, avstrijskih, nemških državnih, angleških, norveških (čudno, da znaša norveška milja ravno toliko, kakor je pot iz Jeruzalema v Emavs = 60 tečajev), ruskih vrstah i. dr. ali v raznih čevljih, toazah itd., ampak vse mora biti v jednotni meri. Začnimo z lasmi; ti zrastejo vsako sekundo za 0.0000000023 m. (stavec se prosi, da tudi za las ne greši), no brada, če se kdo pogosto brije, celo do 0.0000000055 m ali 1 mm v dveh dneh. To je tako počasi, da bi tisti, ki bi to mogel opazovati, gotovo tudi lahko slišal travo rasti. Pomudimo se še pri laseh, saj se da še kaj o njih navesti. Človek ima povprečno kakih 100.000 las, torej se vsak razven plešastih lahko pobaha, da je posestnik sto-tisoča. Vsak dan jih izpade 38 — 103, trpć 2 do 4 leta, vejice pa samo 3 — 5 mesecev, las sa pretrga še le, če se obteži z 180 gr.; pri ženskah so 250 gr. težki, tudi še črez in navadno 60 cm. dolgi, dobć se pa tudi črez 1 meter dolgi. (Ce je po pregovoru dolžina las v obratnem razmerju s pametjo, potem ženskam gorje; — se тб izjeme se dobe povsod.) Moški ima na glavi na vsakem cm* 171 las, na bradi 23, na roki 8. Najbolj gosti lasje so plavi (blond) in so v razmerju proti rujavim in črnim, kakor 107 : 95 : 86. Tedaj kakšna različnost, kakšna negotovost že pri laseh I Nekateri je poraščen kakor pragozd v južnih krajih in daje s tem nehote naj- naznanijo županu in ta jih predloži zemljtmercu. Kdor obnovitev pravočasno, tedaj do 30. juuija naznani, prične se zanj lOIetna oprostitev davka s prihodnjim letom. (Iz Dobrove,) dne 23. junija. [Ogenj ] Danes dopoludne krog */4ll. uro vžgalo se je v Razorih. Ogenj je Jakobu Vrhovcu, št. 2. (Markovcu) in Janezu Majarju štev. 3. (Vojsku) vničil in vpepelil vsa poslopja od prvega do zadnjega, ter ono, kar je bilo v njihnem neposrednem podstrešju. Goreti je pričel Markoviiev pod ; kako je ogenj tam nastal, ne ve se, ker v celej vasici, razun gospodinj in pa dela nezmožnih otročajev, skoraj človeka ni bilo doma, nego vse na oddaljenih travnikih pri senu. Uboge reve gospodinje so bile v silnem strahu in koprne-čej paniki. Kar je bilo ljudi v obližju na travnikih, prihiteli so kar najbrže na pomoč. Živina se je, iz-vzemši enega pujsa, vsa srečno otela. Malo krdelce na pomoč prihitelih možkih in ženskih je s pomočjo božjo in sv. Florijana obvarovalo bližnjih posestnikov s slamo krita poslopja. Delali so za žive in mrtve ; možki na strehah, a ženske pa z donašanjem vode. Hlev in kašča posestnika Josipa Dolinarja, št. 1. (Ofnova) sta se bila krog devetkrat že vnela zunaj na strehah, a neumorno delujoči možaki so stvar vsakikrat srečoo pogasili. Tudi na hiši posestnika Franceta Dovjaka, št. 4. (Matijevca) je čepel rudeči petelin dvakrat na se slamo kritej hiši, a sapa se mu je vsakikrat zadušila. Temu gospodarju zgorel je štirih bran kozolec-samec, ki je bil do vrba naložen L deteljo. Markovec in Vojska zavarovana sta pri banki „Slaviji", prvi za 600, drugi pa za 1500 gld.; škode imata pa, prvi dobrih 1500, drugi pa 2300 gld. nizko cenjeno. Matijevec ima pa svoj pogoreli kozolec zavarovan za malo svotico v Gradcu ; tam ima tudi Oeen zavarovana vsa svoja poslopja za 1900 gld., katera so marljivi gasilci, kakor tudi ona Matijevčeva, pred vpepeljenjem obvarovali. Siavna zavarovalnica graška naj bi jim naklonila kako primerno nagrado, ker so jo obvarovali pred plačilom 2100 gld., za kar sta pri njej zavarovana zadnje imenovana skupaj — oziroma vsak za se. (Nova brzojavna postaja.) Dne 23. junija t. 1. odprla se je v Podnartu na Gorenjskem nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združena s ondotnim poštnim uradom. (Mrtvo truplo) 20 do 25 let starega človeka so 22. t. m. našli v Savi med Sonožetjo in Gor. Ribčami ter je prenesli v mrtvašnico v Moravče. (Letina) okoli Ljutomera je izprva dobro kazala, toda deževje in vetrovi so mnogo pokvarili. Tudi sadno drevje ne kaže dobro, le po Murskem polju bode srednja sadna letina. Več upanja daje trta, ki je precej grozdja nastavila. (Nagla pošta.) Bližnja pot iz Možgancev pri Ptuju v Kozje je skozi Kočevje in Mokronog na Kranjskem, ali pa skozi Podgrad in Materijo v Istri. boljše skrivališče vsem takim bitjem, ki so v javnosti brez pravic; drugi zopet ima pa redke, da se mu pamet vidi. Toda pustimo lase, ker sploh prepočasi rastejo, pa tudi, ker mislim navajati samo, kako hitro se kaka stvar giblje, ne pa raste. „Zlaj pa gotovo polž pride na vrsto," znabiti kdo poreče. „Le ne prehitro, ker polž je še vedno 13.000krat hitrejši, kakor lava po ravnem, ki se včasih v več dneh le za malo centimetrov premakne, tako da se mora dolgo opazovati, predno se sploh gibanje opazi. Na sekundo bi to bilo 0.000000116 (še tu se stavec prosi za potrpljenje, kajti šest ničel ne bo več). Seveda teče lava tudi dosti hitreje, posebno po strmem pobočji, kakor bomo še pozneje videli. V obče lahko vzamemo lednike za najpočasneje, pa se včasih še prehitro navzdol pomaknejo, kakor skušnja uči. Tako se pomakne Tuerebergdalski led-nik na Norveškem za O'OOOOOl—46 m ali na leto 31—150 m, Lodalbrae pa ravno tam za 0.0000012— 76 m ali 37—238 m na leto. Najbolj natančno so tako gibanje opazovali na monblanškem ledniku „Mer de glace", ki se pomakne na gornjem koncu za 0.000002 m, na dolenjem ob strani pa 0 000004, na strmem oddelku ob strani 0-0000044, na dolenjem koncu v sredi 0 000005, na sredi 0000007 in na strmem oddelku v sredi celo 0 0000052 ali 260 m na leto. Dalje: Pasterce vsak dan skoro za '/« w». alpski ledniki v obče 130—200 m na leto, najhitrejši izmed teh jeGlacier deBois, ki po leti preteče skoro 2 m na dan, celo leto pa - 300 m. Dosti hitrejši so polarski ledniki (desetkrat ali še večkrat), ki se Ni čudno, da pisma romajo po tej „bližnji poti" teden dnij. In zakaj 1 Ker skoraj gotovo tamošnji poštni urad ne pozna slovenščine. Takim goskam treba po kljunu I (Iz Gradca) se nam poroča: Tukajšnji pešpolk št. 7 je danes 24. junija praznoval 31. obletnico bitke pri Kustoci s sv. mašo ob 9. uri dop. v cerkvi usmiljenih bratov. Ljubljanski topničarski polk, ki je že dve leti v Gradcu, pojde dne 8. julija k strelnim vajam v Krško. (Velikega orla) je dne 20. t. m. nad Maršečko vasjo pod Donatom na Ogerskem ustrelil neki kmet. Orel je tehtal polsedmi kilogram ter meril s peru-tima 2 metra 65 cm. (Iz Prage) 21. junija. Generalni opat Avgusti-nijancev P. Rodriquez se je mudil prejšnji teden nekaj dni v Pragi, da obišče samostan sv. Tomaža na Mali Strani. P. Rodriquez, Španjolec, je bil popred govornik na Filipinskih otokih. Spremlju-jeta ga Irčan Ryan in Florenčan Gampini. — Dr. Rieger je slavil 19. t. m. svoj petdesetletni doktorski jubilej. Je najstareji češki doktor in jeden izmed najstarejih v Avstriji. Da je dobil mnogo častitk, ni treba Se posebej povdarjati. — Dekanom češkega vseučilišča na bogoslovnem oddelku je bil izvoljen dr. Gabrijel Pebaček. — V Cbaba-rovici je izletelo več udov narodne jednote seve-ročeske. Ondotni Nemci so pokupili vso jed in pijačo ter jih vsprejeli z gasilnicami. Bojni krik ima svoje nasledke, ki se bodo obravnavali pred sodnijo. »Korajžnim« Nemcem je načeloval — policijski komisar. (Sneg) je zadnjo soboto pobelil solčavske planine globoko doli v dolino. (Iz Brna) 20. junija. Pri volitvi odbora druStva gostilničarjev in kavarnarjev so zmagali krščanski socijalisti. To je že tretja zmaga med obrtniki. — Med sprevodom sv. Rešnjega Telesa sta gledala iz rotovža dva moža, ki sta prav mirno kadila. Nemška kultura. — V Znojmu je krstil domini-kanec P. Prochazka hčerko barona Seefrieda, vnukinjo cesarjevo. — Učitelj Hlawatachek na nemSki Soli v Kyjovu je hotel oskruniti na cesti neko dekletce. Ko je to zagnalo krik in so se ljudje bližali, jo je hitro na kolesu popihal. Našli so ga pa le. — V Zabregu se je ustanovilo kat. polit, društvo. Prišel je tudi avskultant dr. Kr.ž blizo in a pomočjo svojih somišljenikov je napravil boj, pri katerem je tekla celo kri. Sedaj žuga možiček, da izstopi s svojimi tovariši iz vseh druStev, katorih ud je dr Hruban, ki je na ustanovnem shodu govoril. Ubogo revče, koliko si upa! Kaj bi bilo, ko bi rekli privrženci Hrubanovi, da ne stopijo tje, kamor zahaja Kfiž ? Nobeden bi mu vstopa v svojo hiSo ne dovolil. (Zahvala.) Požrtvovalnost tukajšnjih mladino-ljubov omogočila je prireditev šolske veselice v pra- pomaknejo na leto za dva kilometra in še črez proti morju. Torsukatak n. pr. v Grenlandiji 0 00007 m ali 2240 m na leto, Jakobshavenski celo 15—22 m na dan (hitrejši meni ui znan). Dosti je za jedenkrat številk o lednikib, drugače se bojim, da postane moj naslov preveč resničen. Gotovo se še marsikdo spominja, da je pred nekaj leti bilo videti v Ljubljani jako umetno uro. Izdelal jo je bil nek Nemec iz črnega lesa v 7 V« leta in cenil jo je na 80.000 gld. Da bi jo dal na razstavo v Cikago, so mu ponujali 60.000 gld., pa je ni hotel dati. Pri uri je bilo vse tako uravnano, da bi šla do leta 9999. Trpela bode, kakor je izdelovatelj zatrjeval, 500 let v slučaju, da lepo z njo ravnajo. Da jo sestavi ali razdere (za pošiljatev), potrebuje vsakokrat osem dni. Zdaj povem še le številko, ko veste, za kaj se gre. Ta ura torej je imela spredaj oblo (globus), ki je natančno kazalo vrtenje zemlje. Če meri obseg ali ravnik tega obla 1 m (mislim, da je bil še nekaj manjši), tedaj se ona točka na ravniku tega obla vrti na sekundo s hitrostjo 0 0000115. In res je bilo to gibanje tako počasno, da je bilo treba nekaj časa drugam gledati, potem se je še le videlo, da je premakneno. Lava povprečno preteče na Vezuvu 0-0007— 2-5 m, na Etni pa 0 097—0 11 m ali 350—400 »n na uro; 26. aprila 1872 je pretekla na Vezuvu 0116 m, 1794 pa celo 0 27 ali na uro 1 kilometer. Zdaj Se le pride tisti glasoviti polž na vrsto, ;ki je sedem let čez prag lezel in nazadnje videl, da je bila vsa njegova „muja" zaman. Nič več kakor 1 mm (drugi mu prisodijo še 7s mm) ni njegovi hitrost, ali nekako 1 čevelj v 5 minutah. (ОД?-) znovanje sv. Alojzija dne 22. junija t. 1. Podpisano šolsko vodstvo v imenu hvaležne šolske mladine najtopleje zahvalja vrli veselični odbor, velecenjene sodelujoče dame, šmartinske tamburaše in vse one, ki so, bodisi z denarnimi ali drugimi prispevki, bodisi z zabavanjem mladine in s svojo navzočnostjo pripomogli, da se je omenjena veselica izvršila. — Vodstvo ljudske šole v Litiji, dne 24. jun. 1897.— Jos. Verbič, zač. šolski voditelj. Društva» (Vabilo na ljudsko veselico,) ki jo priredi slovensko bralno društvo v Radečah dne 29. junija t. 1. v korist slavni družbi sv. Cirila in Metoda. Vspored: 1. Wavrinek: »Sokol«, koračnica. 2. Titi: Ouvertura: »Slovanske pesmi«. 3. Nedved : »Ljubezen in pomlad«, poje moški zbor. 4. Parma: »Pozdrav Gorenjski«, valček. 5. Slavnostni govor. 6. Nždved: »Najlepši« , poje kvartet. 7. pl. Zaje: »U boj«, iz opere »Zrinski«. 8. Kocijančič: »Slovo«, poje kvartet. 9. Strauss: »Ob Vltavi«, polka francoska. 10 David: »Narodne pesme«, potpourri. 11. pl. Zaje: Ouvertura »Čarovnica Boissy«. 12. Viihar: »Slovenac i Hrvat«, poje moški zbor. 13. Frisek: »Nočna zvezda«, valček. 14. Majer: »Tičica gozdna«, poje kvartet. 15. Smetana: Sekstet iz opere »Prodana nevesta«. 16. Grbič: »Pred slovesom", poje kvartet. 17. dr. Ipavec: »Domovini«, moški zbor, samospeva po jeta gg. Stefančič in Pucihar. 18. Frisek: Kadrilja »Slovenske pesmi". 19 Sebek : »Slovanska balada« št. 2. 20. Pehel: »Zakaj tak hitro«, polka hitra. Med odmorom nastopijo prvi slovenski atleti, ki bodo metali kretanske bombe v zrak; vrše se razne šaljive igre; zvečer se bo zažgal kres in in užigal umetalni ogenj. — Prosta zabava. Veselica ae vrši ob ugodnem vremenu na Potočino-vem vrtu poleg novega železnega mostu, ob neugodnem pa v hotelu Petričevem. — Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti slavnoznani kvaitet iz Ljubljane, tukajšnji moški zbor in pa vojaška godba c. kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 3. uri popoludne. — Ustopnina za osebo 30 kr. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. — K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. (Zaveza slovenskih učiteljskih društev) ima dne 4. in 5. avgusta t. 1. v Celju svoje IX. glavno zborovanje. Kakor vsako leto, tako se bode tudi letos priredil koncert. Skrbeti nam bode, da dosežemo z istim vsaj takšen vspeh kakor doslej, če ne boljšega. S tem opozarjamo vse p. n. učiteljice pevke in učitelje pevce, da se pravočasno oglasijo pri podpisanem odboru, radi razpošiljanja glasov. Prosimo tudi ob enem vse p. n. pevke in pevce, da se v prav velikem številu udeleže „Zave-zinega" zborovanja in koncerta. Lokalni odbor učiteljskega društva za celjski in laški okraj. Darovi. Monsignor Jeranovadijaškamiza. Za mesec maj je bilo oskrbništvu monsignor Jera-nove dijaške mize plačati v ljudski kuhinji za hrano 184 gld. 58 kr., za hrano pri zasebnikih 43 gld. 70 kr., za stanovanje 37 gld., za obleko 22 gld., za knjige in druge šolske potrebe 15 gld. 50 kr., skupaj 302 gl. 78 kr. — Podpora, ki nam je došla meseca maja je le v neznatni primeri z velikimi stroški, katere je bilo izdati za 139 pod-piranih dijakov. Podpisani se torej obrača do vseh prijateljev uboge šolske mladine, naj ga tudi v prihodnje blagovoljno podpirajo v oskrbovanju revnih dijakov, katerim bi bilo sicer obiskovanje Sole onemogočeno. Nebeški Mladinoljub naj z obil-nostjo svojega blagoslova povrne stotero vsak najmanjši dar, podeljen za ta prepotrebni domači misijon. V Ljubljani, dnč 20. junija 1897. A. Kalan. Telegrami. Dunaj, 25. junija. Včeraj so se sešli ministri v posvet, ki so je vršil pod predsedstvom grofa Badenija. Na dnevnem redu je bil razgovor, kako pričeti zopet nova pogajanja zaradi jezikovnih naredb. Iz izven-parlamentarnih krogov je čutiti hud pritisk za ohranitev centralizma. Govori se, da bodo kmalu poklicani člani. desniške parlamentarne komisije na Dunaj. Trst, 25. junija. Po štiridnevni sodnijski obravnavi proti 23 Barkovljanom zaradi izgredov povodom zadnjih državnozborskih volitev se je razsodba včeraj popoludne izrekla. Obsojenih je bilo 22 obtožencev na ječo od dveh do petnajst mesecev, eden je bil oproščen. Iredentovska poulična druhal je seveda z velikim veseljem vsprejela to novico na znanje. Budapest, 25. junija. Presojajoč sedanje avstrijske razmere piše vladni list „Nemzet", da se Ogerska glede vladne jezikovne naredbe nič ne vtika v avstrijske razmere, pač pa bi tedaj morala govoriti, ako bi se državnopravne razmere na Češkem tako vravnale, da bi kaj omajalo dualizem. „Nemzet" želi Avstriji notranjega miru pa brez rušenja ustave in brez škode za liberalizem. Berolin, 25. junija. Državni zbor je vsprejel načrt zakona glede rokodelstev pri glasovanju po imenih s 183 proti 113, ter je odklonil vse predloge, dostavljene od socijalnih demokratov. London, 25. junija. Kraljica je vsprejela admirale angleške mornarice in pozneje admirale drugih velevlastij. — Povodom slavnostij je bilo kresni dan z bogatim kosilom obdarovanih 300.000 ubogih, vzlasti otrok. — Iz južne Afrike se poroča, da se je ondi po naselbinah jako slovesno obhajala šestdesetletnica vladanja kraljice Viktorije. Carigrad, 25. junija. Jutri je osma konferencija zastopnikov vlad za sklenitev miru. Dogovori glede meje v Tesaliji so baje že dovršeni.____ Umrli eo: 22. junija. Marija Štrukelj, posestnikova hči, 26 let, Stari trg 9, jetika. 23. junija. Marija Ambrož, usnjarskega pomočnika hči, 4 leta, Sv. Petra cesta 70, meningitis basilaris. — Mihael Bo-hineo, sodni uradnik v p., 83 let, Dunajska cesta 15, apoplexia cerebris. Meteorologično porodilo. a Л a čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo ih jS. > 24 9 zvečer 736-9 "188 sl. sszah. jasno 25 7. zjutraj 2. popol. 736.7 73i-6 14-4 286 sl. svzh. sr. jjvzh. megla jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 18 8°, za 0 1° nad normalom. Zahvala. 428 1 Vsem, kateri so izkazovali tolažilno sočutje ob bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda Ivana Gusell posestnika in tovarnarja posebno še prečastiti duhovščini, gospodom uradnikom o. k. okrajnega sodišča in e. k. davkarskega urada, gg. učiteljem, o, k. orožniški postaji, čitalnici in požarni brambi za spremstvo, sploh vsem udeležencem pogreba in darovateljem krasnih vencev izrekajo najtoplejšo, prisrčno zahvalo žalujoči ostali. V Škofji Loki, dn6 24. junija 1897. t 394 10-7 ЦР vintgar J Žumrova restavracija se p. n. turistom in obiskovalcem te sloveče divjeromantične soteske priporoča z dobro in ceno postrežbo. Dobi se vedno sveže pivo, pristna vina, mrzla in topla jedila. Naprodaj je v Šmartnem pri Litiji jednonadstropna hiša z: vrtičem, pripravna za vsakateri obrt, stoječa tik deželne ceste in blizu farne cerkve, katera slednja se bode v kratkem času nova gradila. Cena hiši je 2S00 gld. Več se zve pri A. Cerar-Jn v Litiji. 424 5-2 Služba cerkovnika m orpanista je oddati v KovorJI pri Tržiču. — Oglasiti se je pri podpisanem. 402 6 6 Lorenc KriŠtofič, župnik Koverte s firmo in vizitnice priporoča ,Katol. Tiskarna' v Ljubljani. Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobć se komad po IS kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. TIskarni v Ljubljani. Kristijan Mahlknecht i Д. Ш , ЊШ t ME' ';:••?< r uradno protokolirana tvrdka St. Ulrich, Groden, Tirolsko se priporoča za lesena cerkvena dela kakor altarje, prižnice, podobe svetnikov, Kristuse, božje grobe, jaslice vzbuknjena križeva pota na finej-šega dela in druge umetnine vsake vrste. Vse po zmernih cenah. Ilustrovane cenike, narise, proračune pošiljam na zahtevo zastonj. Priporočila. Vaše blagorodje I Potrdim Vam, da je za sv. misijon pri Vas naročeni križ došel v najboljšem stanu. Ta podoba je po mojem mnenju umetno delo prve vrste. Anatomija krasna, izraz obličja prešinljiv. Videl sem ljudi jokati ob pogledu tega Kristusa. Moram Vam toraj izrekati svojo najtoplejšo zahvalo ter vsestransko priporočim Vašo tvrdko. Grahovo pri Cirknici Fr. Lakmajer, župnik. Blagorodni gospod ! S poslano „Nebes kraljico" sem povsem zadovoljen. Prekrasna je. Lepa hvala ! Stari Trg pri Ložu. Vam vdani A. Ponikvar. еОДгЈН*"»* f1W.rf^tjtWiAVua»-' I[tiirfH b'.l^.''J.-l' 28 4-2 D u n a j § k a borza. Dn6 26. junija. Ikupni drtavni dolg v notah.....102 gld. Skupni državni dolg ▼ srebrn ... . 102 , Avstrijska ilata renta i%......123 . Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 100 „ Ogerska zlata renta 4*.......123 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 100 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 954 , Kreditne delnice, 160 gld......370 . Leadon vis ta...........119 „ Ne miki dri. bankovci sa 100 m. nem. drž. velj, 58 . 10 mark........................11 . 10 frankov (napoleondor)............9 . Italijanski bankovci ........45 . O. kr. cekini......................6 . — kr. 10 90 . 30 . 25 65 70 74 53 60 65 Dn6 24. JnnlJa. 1% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6* državne srećke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega meeta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4# Prijoritetne obveznice državne železnice . . , , južne ieleznice 3% . . , južne železnice 5% . „ , dolenjskih železnic 4 % 155 gld. — kr. 159 . 50 1S9 „ — 99 . 50 140 . 50 128 , — 108 , 50 112 . 50 98 . 75 99 „ 80 225 . — 179 . 80 126 , 70 99 . 50 n Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 kr4 4% srečke dunav. parobr. družbe, 103 gld. 154 , — . Avstrijskega radečega križa srečke, 10 gld. 20 „ — . Rudolfove srečke, 10 gld..............25 , 25 . Salmove srečke, 40 gld................72 , 50 ^ St. Genćis srečke, 40 gld..............75 , 75 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......59 . — . Ljubljanske srečke.........22 , 25 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 159 , — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v. 3540 , — Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 388 . — Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . . 88 , — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . — . — Montanska družba avstr. plan.....104 , 65 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 161 „ — Papirnih rubljev 100 ................126 . 87"» V Naknp ln prodaja IS Tiaktvrstnih driavnlh papirjev, sroćk, denarjev itd. Zavarovanje и zgube pri ftreb&njlh, pri isžrebanj« najbianjsega dobitka. Katantna izvršitev narodll na borml. Menjarnićna delniška družba „M E II C IT Woliziiii it 10 DnnaJ, Rariikilfiritruii 74 B 66 Pojasnila ^06 v vseh gospodarskih in Inanftnlh stvareh, - i-———'=•- —L •-■•■——«idnssta> visooega potem o kursnih vrednostih "vseh ipekulael|skib vrednostni kolikor je mogoče papirjev in vestni svili za dosego «brestovanja pri popolni varnosti If naloženih glavnic.