Stev, 225. Leto XII. Maribor, sreda 5. oktobra 1938 Nova češkoslovaška vlada Sestavil jo je zopet general Syrovy, zunanji minister pa je postal rimski poslanik drl Chvalkovsky — Preorientacija v notranji in zunanji politiki -Slovaško in podkarpatsko vprašanje še vedno nerešeno PRAGA, 5. oktobra. Češkoslovaška vlada le včeraj odstopila in je prezldent dr. Beneš njen odstop sprejel, poveril pa s sestavo nove zopet dosedanjega ministrskega predsednika generala Syrovega. General Syrovy je sestavil novo vlado že tekom popoldneva. Nova vlada je bila zvečer že zaprisežena. Kakor se izve iz poučenega vira, bo Češkoslovaška po sestavi sedanje nove vlade temeljito preusmerila vso svojo dosedanjo notranjo in zunanjo politiko. — Podrobnosti novih smernic še niso znane. NOVA VLADA. PRAGA, 5. oktobra. Nova češkoslovaška vlada, ki je bila sinoči sestavljena, je dejansko lo rekonstruirana prejšnja vlada. Na čelu vlade stoji še dalje general %rovy, ki je ohranil tudi še nadalje voj-1,0 ministrstvo. Na svojih mestih so osta-11 tudi finančni minister Kalfus, notranji •oinister dr. Černy in pravosodni minister. Praški župan dr. Ženki, ki je bil do-s>ej minister brez portielja, je prevzel v novi vladi socialno ministrstvo. Zunanje ministrstvo je prevzel dosedanji rimski Poslanik dr. Chvalkovskv, med tem ko je stepil na čelo ministrstva za javna dela &neral Husarek. V novo vlado bi bil moral vstopiti tudi dr. Sokol kot minister *a Slovaško, vendar se to ni zgodilo, ker le vstop še v zadnjem trenutku odklonil zaradi še vedno nerazčiščenega razmerja med Slovaki in Čehi glede slovaških zahtev. Slovaško vprašanje se je zaradi tega močno zaostrilo. V novi vladi ni nobenega socialnega demokrata. Ker so zunanji minister in nekateri resorni ministri agrarci, se zdi, da pomeni nova vlada viden premik na desno. Po Pragi se širijo tudi govorice, da bo odstopil prezi-dent dr. Beneš, vendar se na merodajne mmestu ne potrjujejo. ZBLIŽANJE Z NEMČIJO. PRAGA, 5. oktobra. Avala. Dejstvo, da je postal novi češkoslovaški zunanji minister dosedanji rimski poslanik dr. Chval-kovsky, vzbuja po odstopu dr. Kamila Krofte veliko zanimanje v vsej politični in diplomatski javnosti. V poučenih krogih se zatrjuje, da je to imenovanje dr. Chvalkovskega za zunanjega ministra na poved popolne preorientacije dosedanje če škoslovaške zunanje politike. Dr. Chval kovski, ki je kot rimski poslanik dolga le ta študiral načela politike osi Rim-Berlin, bo, kakor sc zatrjuje, vodil politiko zbli-žanja češkoslovaške z Nemčijo. PRAGA, 5. okt. Reuterjev poročevalec je označil novo čsl. vlado kot umerjeno z rahlo tendenco proti desnici. Slovaški listi pišejo, da zdaj ni časa za razgovore, ampak naj se rajši takoj uredi slovaško vprašanje. SLOVAKI IN RUSI. PRAGA, 5. oktobra. Avala. Po novi sestavi ni nova češkoslovaška vlada noben izrazit strankarski kabinet. Imenovanje 3 Slovakov za ministre, se zdi koncesija Slovakom, katera pa Slovaške ljudske stranke ne bo zadovoljila. Nov moment v notranji politiki ČSR je tudi, da so se sedaj podkarpatski Rusi tesno naslonili na slovaške avtonomiste. Podkarpatski poslan ci in zastopniki so obiskali včeraj več tujih poslaništev, katerim so sporočili svoje zahteve glede plebiscitarne ureditve nadaljnjega položaja podkarpatskih Rusov. Madžarski pritisk narašča [tadžarska vlada zahteva takojšnjo odstopitev madžarskih bajev na Slovaškem ~ Revolucionarno razpoloženje med Madžari — Cehoslovaki že evakuirajo? BUDIMPEŠTA, 5. oktobra. Madžarska vlada nadaljuje svoj pritisk na Češkoslovaško in zahteva, da se vprašanje odstopa madžarskih krajev reši nemudoma na enak način, kakor se je vprašanje odstopa Tješina Poljski. Za začetek zahteva madžarska vlada »simbolično« okupacijo zahtevanega ozem-Ua na ta način, da vkoraka madžarska vojska v Komorno in še eno madžarsko mesto na Slovaškem. Obenem se morajo takoj izpustiti vsi politični jetniki ter °dpustitl iz češkoslovaške vojske vsi vojaki madžarske narodnosti, ki so še mobilizirani. Ako Češkoslovaška ne ugodi tem zahtevam, bo poslan v Prago Miniatura. Pričakuje se, da bo Praga popustila. nova madžarska nota. PRAGA, 5. okt. (Avala). Madžarska ^ ada je včeraj popoldne izročila češko-°vaški vladi novo noto, v kateri se zah-^Va takojšnja izročitev ozemlja, kjer pre-,Vajo Madžari v večini. Madžarska vladi!^ kjuvila nadalje v noti, da si prikuje odločitev o mešani češkoslovaško-n^arski komisiji zaradi krajev, kjer b,va mešano prebivalstvo. imredyjeva izjava. BUDIMPEŠTA, 5- oktobra. Poročeva-°bi ^Mžarskega tiskovnega urada je t*ra i * V- zvczl 7 novo madžarsko noto v lnir j Metrskega predsednika dr. pl. za,.^yia 'n ga\vprašal, kakšno stališče vaškem je madžarsko prebivalstvo izve-siio že včeraj na vseh hišah madžarske državne zastave. Prebivalstvo je priredilo velike manifestacije za priključitev k Madžarski in pelo madžarsko himno. V katoliški cerkvi je imel župnik pridigo, v kateri je oznanil, da se naglo bliža ura osvobojenja. Podobne manifestacije se prirejajo tudi v vseh ostalih madžarskih krajih na Slovaškem. Obmejno prebival- stvo je dobilo nazaj radijske aparate. V Komornu izpraznjujejo Čehoslovaki bolnišnice, vojašnice in vsa uradna poslopja. EVAKUACIJA MADŽARSKIH KRAJEV. BUDIMPEŠTA, 5. oktobra. Po zanes-Ijivih poročilih s Slovaškega je češkoslovaška vojska že pričela Izpraznjevati obmejno ozemlje, ki naj bi se odstopilo Mad žarski. Vojaštvo je odstranilo žične ovire in odpeljalo v notranjost topove, ki so bili postavljeni na vtrjenlh postojankah vzdolž češkoslovaško-madžarske meje. Na meji je ostalo le nekaj straž, ki so sestavljene večinoma iz vojaštva mažarske narodnosti. Njihov namen je le vzdrževati mir in red na meji. Naglo se izseljuje s področja madžarske narodne manjšine tudi češkoslovaško uradništvo in prebivalstvo, ki odvaža vos mobiiiar. Slovaki prodajajo svoje hiše in posestva Madžarom. Vse češkoslovaške tovarne na tem ozemlju se demontirajo in bodo prenesene v slovaške kraje. Slovaške trgovine razprodajajo svoje blago in trgovci se tudi sele. To izpraznjevanje se vrši vzdolž vse meje na Slovaškem in v Pod karpatski Rusiji, kjer so Madžari v večini. Ozemlje meri okoli 124MK1 km’. „,^ZCrna madžarska vlada v vprašanju Jnostncga vprašanja na če-Q|ed‘r'',°,lvra. Dr. pl. Imrcdy je izjavil: o»aro Saškem. VDr ? vprašan]a ureditve narodnostnega žarswan*a na Češkoslovaškem stoji mad-„ *a v,ada nespremenljivo na že trdno je , cencm prlncipielnem stališču. Kakšno sVOjenate'no stališče, sem povedal že v Jn st>botnem govoru po radiju s slc-ua a stavkom: »Nova ureditev usode ®s,°vaškem živečih narodnosti en0lia *zvrMi na podlagi samoodločbe ^Cela t^Moi^nia*« V okviru tega aa Driufj6?,tr(,no prePričan, da je zopet-Zarsk' ev madžarsklh krajev vMad-bov 1)0 smernicah inonakovskih skle-0 odločena stvar.« Bl,nADŽARSKE MANIFESTACIJE. Iz q IMPEŠTA, 5. oktobra. MTI poroča zvara: V kraju Somarja na Slo- Nemci kršijo dogovor SUDETSKI NEMCI ZASEDLI ČEŠKO MESTO. DVA INCIDENTA PRI ZASEDANJU NEMŠKIH POKRAJIN. PRAGA, 5. oktobra. Pri prevzema- PRAGA, 5. oktobra. Mesto Brunnov, katerega so že pred sporazumom v Monakovcm zasedli sudetski legionarji, ki pa ne pripade Nemčiji so češkoslovaške čete sedaj zopeL zasedle. Iz zaporov so bili izpuščeni vsi Čehi in Nemci, ki so jih legionarji zaprli. Mesto češki Ivrumlov, ki ne spada v pas, ki so ga Nemci zasedli, a je neposredno v bližini incje nemškega pasu in zalo brez češkoslovaškega vojaštva, so včeraj sudetski legionarji s silo osvojili in se v njem zabarikadirali s strojnicami in ročnimi bombami. Nemci so požgali orožniško postajo in več čeških hiš. Praška vlada je obvestila o tem mednarodno komisijo in zahtevala, da se tudi s strani Nemcev spoštujejo monnkovski sklepi n ju sudetskonemških področij s strani nemške vojske, sta sc dogodila doslej dva večja incidenta. Na letališču v Chebu so Nemci aretirali 6 češkoslovaških častnikov in nekaj vojakov ter jih zaprli. Vas Gratzcn so pa nemške čete zasedle pred določenim rokom, ko češkoslovaški umik še ni bil izvršen. Po medsebojnem sporazumu pa so sc Nemci umaknili, da počakajo na dogovorjeni rok. IZJAVA SOCIALISTOV V ČSR. PRAGA, 5. okt. češkoslovaška socialnodemokratska stranka zanikuje vesti ki so sc razširile v tujini, da se je fuzio-nirala s komunistično stranko. Socialnodemokratska stranka bo ostala samostojna. Cena 1 din Kolonije V Londonu mislijo, da bo Chamberlain pripravil novo konferenco, pri kateri bi Anglija odstopila eno ali dve afriški ko-oniji. Mogoče bodo povabili tudi Francijo, da uredi vsa sporna vprašanja z Nemčijo. Idejo so takoj povzeli nemški listi in »Hamburger Fremdenblatt« piše, da bodo v Angliji že razumeli, da narod 80 milijonov ljudi ne more tolerirati zamisel, da mu je kolonizatorična misija bila odvzeta s s8o. Vzrok angleškega popuščanja Odstopivši angleški mornariški minister Dtiff Cooper je stoodstotni konservativec in kot tak tudi ne zaupa diktatorjem. Svoje mišljenje je hotel povedati že pred odhodom Chamberlaina, pa so prekinili sejo parlamenta. Njegova politika je, da se ne sme popuščati, dočirn je Chamberlain mislil, da je to pravilno v danih okoliščinah. Angleški ministrski predsednik se je najbrže tudi zbal nemške grožnje, da bodo odpovedali pomorski pakt. Ostavka Veliki češkoslovaški komponist Vite-slav Novak je z ozirom na zadnje dogodke podal ostavko na sedeže v francoskem Institutu in romanski Akademiji sv. Cecilije. Vrnjena odličja Češkoslovaški divizijski general Rudolf Medek je poslal angleškemu kralju in predsedniku francoske republike pisma, v katerih izjavlja, da vrača angleška in francoska odlikovanja. »British Legion" Britanska legija, ki bo vzdrževala red plebiscitnem ozemlju, ima danes okoli 500.000 članov. Angleški kralj ji je zaščitnik, predsednik pa sir Frederick Mau-ricc. Ustanovljena je bila 1. 1921. iz raz-ičnih društev bojevnikov v svetovni vojni. Njena naloga je, da se, daleč od politike, briga samo za usodo bivših bo-evnikov ter poizkuša izboljšati njihove materialne in moralne prilike. Unitaristična koncentracija Glavno glasilo JRZ »Samouprava« piše o unitaristični unifikaciji ter pravi, da je v naši državi že izvršena. Naredila jo je JRZ, v kateri se zbirajo vsi iskrem' in konstruktivni Jugoslovani. Kakšna druga koncentracija ni niti potrebna niti zaželena. Kaj je x JNS Pod naslovom »Sramežljiva ponudba* priobčuje današnji »Slovenec« članek, v katerem se bavi z nedeljskim uvodnikom »Jutra«, kjer dr. Albert Kramer zapušča svoje dosedanje stališče proti zunanji politiki dr. Stojadmoviča ter sedaj priznava nje pravilnost in uspeh. »Slovenec« pravi, da ne tiči za tem nič drugega kakor goreča želja JNS, da bi se s približanjem politiki dr. Stojadinovičevc vlade na najmerodajnejšem mestu prikupilo in da bi se vodstvo JNS_ v bližajoči se voiivni borbi rešilo v kakšno vo-livno vlado ali v kakšno koncentracijo. »Slovenec« zaključuje, da je JNS pod vodstvom gg. dr. Kramerja, Puclja in tovarišev že zadosti pokazala svoje zmožnosti pri dekonsolidaciji Jugoslavije, da bo šla konsolidacija Jugoslavije naprej brez njih in da se gospodje zaman trudijo, če sedaj sramežljivo molijo svoj coti-fiteor. Zadnja številka »European Voices« pa poroča, da sc vrše pogajanja za vstaj) JNS v JRZ. List vc povedati, da se jd vršila v ta namen banovinska konferenca JNS v Ljubljani, na kateri je dobil dri Kramer pooblastilo, da se pogaja za koncentracijo v tem smislu, da bi JNS dobila pri prihodnjih volitvah 7 mandatov, 3(1 višjih uradniških mest, mesto bana v Ljubljani ter 2 ministrska portfdja. Maribor, 5. oktobra. Dogoditi zadnjih dni so z vso prepriče-valnostjo dokazali, kako odločilen čini telj v življenju narodov in človeštva je politična zavest njegovih najširših ljud skih plasti. Evropa Romaina Rollanda, Evropa ljudskih množic, na katerih plečih sloni veličastna zgradba zapadne civilizacije, ta Evropa se je dvignila v obrambo svojega duha in svojih pridobitev. Heroizem doslej zapadnemu človeku nepoznanega malega slovanskega naroda je bil dovolj močan sunek, ki je pripomogel k vzponu tistega duha, v katerega mnogi radi težkih izkušenj niso več verovali ter k vzponu tistih odločilnih plasti zapadnih narodov, pod katerimi nismo bili navajeni pojmovati zapadne Evrope. Za slovenski narod pomenijo ti dogodki veliko spodbudo in veliko šolo. Učijo nas, da je narodna zavest malega sloja inteligence in dela delavstva preslabotna sila v velikem boju malih narodov. Potrebna je jasna in globoka narodna zavest najširših, doslej v politično življenje nepritegnjenih plasti, če hočemo, da bo naša narodna volja zmagovita in vidna vsemu svetu. Te široke plasti predstavlja v našem narodu podeželsko prebivalstvo. Zato je treba prenesti težišče narodnega boja in jačanja narodne zavesti na vas, kjer se danes širi pijana vera v tuje odrešenike, vera, ki izpodreza naš narodni obstoj pri korenini. Bratsko spo- Daladier dobil zaupnico SEJA FRANCOSKE POSLANSKE ZBORNICE JE BILA DOSTI BOLJ MIRNA, KAKOR SEJA ANGLEŠKE. PROTI DALADIERJEVI POLITIKI SAMO KOMUNISTI. PARIZ, 5. oktobra. Včeraj je bila tu seja poslanske zbornice in senata, na kateri sta ministrski predsednik Daladier umi podpredsednik Chautemps podala poročilo o razvoju in zaključku evropske mednarodne krize. Daladier je naglasil, da je bilo treba izbirati med vojno in mirom. Francija je imela pri tem dve smernici: preprečiti, da ne bi bilo treba začeti zaradi ČSR vojne in skrbeti za to, da ne prekrši svojih obveznosti do ČSR. Nato je obširno opisal ves potek dogodkov in zlasti sodelovanja z Anglijo, ki je stala na enakem ■stališču, da je treba vojno za vsako ceno preprečiti. Ves razvoj bo Francija opisala v posebni knjigi, ki bo v kratkem sestavljena in izdana. V Franciji sami sta bili v tej krizi dve veliki struji: prva je zagovarjala mir za vsako ceno, druga pa odločno nepopusdjivcst. Vlada je pa menila, da bo najbolje ugodila francoskemu narodu, ako bo vodila politiko v sredi med tema dvema zahtevama. To se ji je tudi posrečilo. Uspeh je bil ugoditev Nemčiji in ohranitev Češkoslovaške, čeprav okrnjene. Ako bi bila nastala vojna, bi bila Češkoslovaška popolnoma razdejana tudi v priznavanje, razumevanje iti medsebojna po-jmeru zmage. Daladierjeva izvajanja je moč inteligence in kmečkega ljudstva, odstranitev prepadov med njima, ustvaritev zavesti skupnih interesov in skupne usode naših mest in vasi — to se pravi graditi granitni temelj našega narodnega odpora, ki bo močnejši kakor Maginoto-ve linije. Akademska mladina, ki je v letošnjem poletju organizirala vrsto delovnih taborov po najbolj ogroženem podeželju, je napravila na tej poti prve korake. Pogled na naše severno podeželje nudi žalostno sliko. Naša zemlja prehaja kljub vsem uredbam v tuje roke. Najlepši vinogradi in najbolj rodni sadovnjaki so tuja last. Medtem ko ima tujec v naših krajih paradiž, se potika slovenski viničar kot berač po lastni zemlji, ki jo poji s svojim znojem. V jeruzalemskih’ goricah imajo nedomačim 45 odstotkov vseh vinogradov, med njimi jih je skoraj polovica doma izven naše države. Mezde na nekmečkih posestvih se gibljejo med 6 in 10 dinarji na dan (brez hrane). Pomen teh številk za oblikovanje narodne zavesti spoznamo, če pomislimo, da so v nekaterih predelih večini podeželskega prebivalstva te mezde edini vir dohodkov. Podoben kakor je položaj podeželskega delavstva je stanje malega in srednjega kmeta. V Halozah dobi posojilo pri naših denarnih zavodih le kmet, ki ima za poroka trgovca. Nizko posojilo prejme v najboljšem slučaju po dolgotrajnih prizadevanjih. Pri tujem denarnem zavodu sprejme višja posojila brez večjih težav. Drugi primer je problem Drave, ki odnaša leto za letom velike plasti rodne zemlje. Potreba je tako velika, da so kmetje letošnje poletje sami na lastne stroške tak nasip gradili, toda ko je voda narasla, jim je nasip podrla in vse uniči-*a- Takih primerov bi mogli nagrmaditi veliko in o njih napisati debele knjige. Vsi ti primeri govorijo eno: v lakih razmerah narodna zavest ne more prodreti v tisto širino, ki je danes potrebna. Kakor je nekoč zadružništvo bilo eden izmed najmočnejših motorjev narodne zavesti, tako je danes socialni in gospodarski dvig pogoj našega narodnega razmaha. Agrarna reforma nekmečke zemlje, socialna zakonodaja za podeželsko delavstvo, velikopotezna javna dela, ljudske interese zasledujoča organizacija kredita in trgovine — po tej poti bo narod nekdanjih »hlapcev« in mlačnežev prišel do svoje samozavesti, do svoje moči, do »svoje podobe«. Kakor se je dvignil češki narod iz lastnega duha in iz lastnega dela, tako se bo mogel tudi slovenski narod dvigniti z razmahom svojega demokratičnega ljudskega duha in dela, ki mu bo prineslo ekonomsko in socialno izboljšanje. -ko. odobrila vsa zbornica. Zahvalo za ohranitev miru mu je izrekel tudi voditelj socialnih demokratov Leon Blum. Seja francoske poslanske zbornice je bila zato dosti bolj mirna kakor seja angleške. Daladierjevo politiko so kritizirali samo komunisti. Pri glasovanju za zaupnico se je izreklo za vlado 555, proti pa samo 75 poslancev, od teh 73 komunistov. PARIZ, 5. okt. Poslanska zbornica je imela vso noč sejo, na kateri je Daladier zahteval finančna in ekonomska pooblastila do konca leta. Ob devetih zjutraj je bilo glasovanje, pri katerem je dobil vse glasove razen komunističnih. Daladier je izjavil, da ne misli uvesti devizne kontrole, vendar pa mora biti zlato francoske Narodne banke na razpolago za vzdrževanje razmerja 178 frankov za angleški funt. Dejal je tudi, da se bo francoska zunanja politika izpremenila ter bo v kratkem Francija priznala italijanskega kralja kot esarja Etiopije ter imenovala veleposlanika v Rimu (ki ga že skoro dve leti ni bilo iz formalnih razlogov, ker Francija ni priznala zavjetja Abesinije). PARIZ, 5. oktobra. Zunanjepolitični odbor francoskega senata se je včeraj ukvarjal izključno s sklepi štirih velesil v Monakovem in sklenil po dolgi debati, da se mora vsa francoska zunanja politika temeljito proučiti in pre-kontrolirati. Izvolil se je pododbor, ki bo sestavil celo vrsto vprašanj Dala-dierju. pač pa imajo vrednost poljedelski pridelki: hmelj, sladkorna pesa, lan in krompir-Z Zatcem in Chebom so izgubljeni glav-ni nasadi hmelja, ki so služili doslej ^visoko razvitemu pivovarništvu. Končno so pa izgubljeni tudi bogati gozdovi s A iglavcev in veliko lesno industrijo. Vse to predstavlja ogromno vrednost in težko izgubo za češkoslovaško gospodarstvo. V nemško posest preidejo nazaduj« še vsa znamenita letovišča in zdravilišča, med njimi Karlove Vary, Marianske Laz-ny, Francove Vary itd. iMemci zasedejo Bstjc? LONDON, 5. oktobra. Agencija Ex-:iiange poroča kot senzacijo, da nameravajo Nemci zasesti tudi Brno, in sicer brez plebiscita. Vesti doslej seveda še bilo mogoče kontrolirati in po vsej ve?' jetnosti ni resnična, ker bi pomenila taks zasedba kršitev sklepov monakovske k°!! ference štirih velesil, ki so prevzele tud' garancijo za spoštovanje vseh sklepov- Angleška zbornica odgodena OSTRE DEBATE V ANGLEŠKI SPODNJI IN GORNJI ZBORNICI SO SE ZAKLJUČILE ŠELE SINOČI. LONDON, 5. okt. V spodnji zbornici so bile hude debate. Sir Thomas Inskip je dejal, da bi češkoslovaški nič ne pomagali z vojno, ker bi bila popolnoma uničena. Anglija bo morala nadaljevati oboroževa-vanje, da je bodoče eventualnosti ne zate-tečejo nepripravljene. Labourist Herbert rod. V zbornici se je mnogo govorilo tudi o možnosti razpisa novih volitev v bližnji bodočnosti. Zasedanje parlamenta je bilo preloženo na 1. november. Vodja opozicije Attlee je proti temu protestiral. V zgornji zbornici je bil glavni govornik Earl Baldvvin, bivši ministrski predsednik. Morrison je napadal vlado ter rekel, da Hvalil je Chamberlaina zaradi njegove se je Chamberlain pustil ustrahovati. Via- politike. Dejal je, da ne pozna človeka, do sta branila dr. Burgin in Amely, napa- ki bi se lahko hvalil s takim uspehom. Če dala pa Maxton (liberalec) in lord Cram- je 95% možnosti za vojno in samo 5% borne, ki je bil nekoč sodelavec Edena. Dejal je, da je pričakoval, da bo prinesel Chamberlain mir s častjo. Tako pe je prišel domov z mirom, časti pa nikjer ne vidim! To je prava sramota za angleški na- zar mir, bom delal za mir, dokler bom živel. Lord Lloyd pa je vlado napadel ter dejal, da Anglija take sramote še ni doživela. Pri vprašanju, ali je pravica važnejša kot mir, sc je treba odločiti za pravico. .-red odtoešlntm napadom Hankov ŠANGHAJ, 5. oktobra. Ker so se tud' najnovejši napori japonskih čet, da bi Pr3‘ drle do Hankova, ponesrečili, so Japoi*cl sklenili, da bodo skušali napredovati z bojnimi ladjami po Jangceju. Vendar Jc tudi to napredovanje zelo težavno in P°' časno. Japonci čakajo sedaj na nove če*e' ki jim hite na pomoč iz Šanghaja. Nada* Ije se je v Šanghaju vkrcalo na ladje 3 tisoč japonskih vojakov, ki so bili odp°' slani na jug Kitajske. Južno od Hankova se bijejo trenutno hudi boju Japonske te so tam zavzele kraj Paiži, ki leži 06 železniški progi Kanton—Hankov. P^2' ku je se odločilni japonski napad ua Ha*1’ kov. Za nov evropski red PARIZ, 5. oktobra. „Temps“ obja' lja zanimiv članek o potrebi evro?' skega sodelovanja, v katerem Pril' med drugimi: Zadnji dogodki so p°k‘j zali, da je sodelovanje med deniok1'11 skimi in avtoritarnimi državami vC!’ darle mogoče, kljub temu, da obs^°, jajo med njimi tako velike temelj1'1 razlike. To je sedaj potrjeno v pr* si. Stari evropski red, ustvarjen le‘_ 1918 sc mora zamenjati z novim in gotovili trajni mir. Treba je pričet' ■ obnovitvijo Evrope po načelih slva . nosti in izogniti sc vsemu, kar moglo izzvali novo evropsko vojn0 Hitler v Karlovih Varih PRIPELJAL SE JE VČERAJ OPOLDNE IN GOVORIL OB 13. URI Z BALKONA MESTNEGA GLEDALIŠČA. BERLIN, 5. oktobra. Svoj drugi obisk v od Češkoslovaške Nemčiji odstopljenih pokrajin je posvetil vodja in državni kancelar Adolf Hitler voeraj Karlovim Varim in okolici. Češkoslova- JAKSCII V LONDONU. sU' ška vojska jc izpraznila Karlove Vary včeraj ob 7. uri zjutraj, a ob 9. uri so vkorakale v mesto nemške čete. Kmalu po poldnevu sc jc pripeljal Hitler in imel ob 13. uri z balkona mestnega gledališča ognjevit nagovor na ogromno množico sudetskih Nemcev. Pozneje si je ogledal Hitler tudi mesto Falknov Zvečer so bile Karlove Vaxy slavnostno razsvetljene in skozi mesto se je pomi kal ogromen sprevod z baklami na čelu. Čehi so pred svojim odhodom deloma poškodovali železniško postajo in povzročili veliko škodo. Vse lokomotive in vozove so odpeljali s seboj. Češki železničarji so ponekod izruli tudi trač-nicc in uničili premikala. Tudi del poslopja je poškodovan. ZASEDANJE TJEŠINSKFGA. VARŠAVA, 5. okt. (Avala). Poljske čete so za ., i! kraje Trojas in Jablunka, kjer je velik zelezni rudnik. Gospodarski pomen odcepitve ČEŠKOSLOVAŠKA IZGUBI Z ODCEPIVTIJO VELIKE GOZDOVE, RUDNIKE, INDUSTRIJSKE SUROVINE IN ZNATEN DEL INDUSTRIJE. PRAGA, 5. oktobra. Odcepitev sudet-skonemških pokrajin od Češkoslovaške bo imela pred vsem tudi težke gospodarske posledice. S tem ozemljem ne izgubi republika samo mnogo industrije, ampak tudi mnoge surovine, na katere je bila doslej navezana tudi tista industrija, ki stoji na češkoslovaških tleli. Izgubljeni so zlasti rudniki železa, srebra, svinca, cinka, cina, kaolina, radija in črnega ter rjavega premoga. Radiumova ruda v Johi-tnovu pripada Nemčiji, prav tako skoraj ves kaolin, ki ga po'; porcelanska industrije z vsel koalinom pripade Nemčiji. Prav tako tudi grafit v Češkem lesu. Izgubljena je velika kemična industrija v Ustju na Labi in v Teplicah-Šatiovu. Prav tako jc izgubljena po veliki večini steklarska in tekstilna industrija. Tri četrtine nekaterih panog tekstilne industrije pripade z novim ozemljem Nemčiji. Posebno velja to za volnene tkanine, za znamenita češka sukna, ki se izdelujejo največ v Li-bercu. Dalje dobe Nemci Še razne tovarne za izdelovanje čipk, rokavic, glasbil, :’i':r')Ov, igrač itd. Poljedelsko odstoplje- industrija. Skoraj vse porcelanske j ae pokrajine niso važne, saj so pasivne, PRAGA, 5. oktobra. 6 voditelje'’ dolskih Nemcev je še zdaj v med njimi tudi Kundl. Vodja nem5 v socialnih demokratov Jaksch J j, Londonu, kjer konferira z la^° f sličnimi poslanci o organiziranju 1 skrbe socialističnih beguncev. PRED IA-IENOVANJEM FRANCOSKE0* POSLANIKA V RIMU. PARIZ, 5. oktobra. Kakor poročajo kajšnji listi, bo Francija v kratkem 1 novala v Rimu poslanika. Ta vest P0^, ni da bo priznala aneksijo Abesinije-slej je imela v Rimu namesto PoS|f ^ samo opravljalca poslanika, ker ni ” ^ izstaviti akreditivne listine, ki bi 111 biti naslovljena na kralja Italije in c^g|0v ja Abesinije, kakor sc glasi uradni na vladarja Italije. ANGLEŠKI OPAZOVALCI PRAGA, 5. okt. 30 britanskih op' valcev za bodoči plebiscit je PrK£e(e, sem. Britanska vlada pazljivo izbira y ki bodo 6 do 8 tednov vzdrževale plebiscitnem ozemlju. AMERIŠKI DEFICIT ^ WASHINUT0N, 5. okt. Deficit v P % računu USA za prvo četrtino le‘ob |i;r leta iznaša 701 milijonov dolarje »^ sproti 287 milijonom v Prete ,'))a 3* Ameriški notranji dolg jo zrastel milijard dolarjev. BOPZA. Curlh, 5. oktobra. pe Beograd 10, Pariz 11.75, London -New York 438.75, Milano 23-075’ 175.60. Vremenska napoved: jVi- Oblačno, večinoma hladno, 1:1 stvene spremembe vremena. Novtee Grenke izkušnje jezomkega delavstva Krivice, ki se na žalost dogajajo našim «eza|čitenim sezonskim delavcem v Nemčiji — med katerimi sem tudi sam preživel skoraj 3 mesece — mi nalagajo zgolj iz resnične rodoljubnosti in odkritosrčne ljubezni do bližnjega dolžnost, da v imenu vseh zainteresiranih iznesem resnično stanje med njimi, pod kakšnimi okolnostmi so šli tja in kaj se jim je pred tem obljubilo. Merodajnim bo gotovo znano, kaj se jim je obetalo. Zadeva je bila dobro in premišljeno organizirana; odziv je bil velik, kar je razumljivo, če se upošteva pri-kupljive ponudbe in dane obljube. Posebno brezposelni so se pozivu številno odzvali, mnogi so zapustili celo tedanje službe. vsi s trdnim prepričanjem , da bodo prišli do zaslužka in kruha ali pa si tega izboljšali. Že samo število povrnjenih, ki so kljub svoji pogodbeni obveznosti zapustili Nem čijo, pove, da ni bilo vse v redu. Vsi so se Pred odhodom dobro zavedali, da bo delo trdo, ampak nobenemu med njimi ni prišlo na misel, da bo končno do tako skrajnih nieja izkoriščen in da bo ostal nazadnje še brez vsake pravne zaščite. Veliko se jih je že vrnilo, še večim pa se na vse mogoče načine onemogoča vrnitev. Mnogo jih je, o čemer sem se sam Prepričal, po zaporih, ker so jih oblasti brez dokumentov, katere so jim njihovi delodajalci odvzeli, zaprle. v Mnogo družin je zaradi odhoda v Nemčijo popolnoma obubožalo, ker so proda-' Je vse svoje skromno Imetje samo, da bi ■prišli na boljše. Vzrok temu je predvsem malomarnost merodajnih, ki so jim bile brez dvoma znane nemške tarifske odredbe, katere so mogoče nehote popolnoma napačno obrazložili oziroma tolmačili. Kar se tiče delovnih razmer, so bili Nemci v pravu in zahtevali od nas 17—19 Urni delovni čas. To se strinja tudi z njihovimi tarifskimi odredbami, kjer je točno Predvideno, da se dela 10 ur dnevno, ne upošteva pa hranjenje, čiščenja in splošno oskrbo živine. To pa ne odgovarja tukaj od strani merodajnih in nemških delegatov danim obljubam, da se dela po 10 ut dnevno z obljubljeno netto plačo v okraju Brandenburg v iznosu RM 35.— ter da se bo nadurno delo plačalo s 50% nadoplačilom. Razen tega se nam je od obljubljene plače odtegovalo po 7—8 RM mesečno za bolniško blagajno in vsa mogoča druga zavarovanja. Akoravno se je obljubljala popolna oskrba, si je morala večina perilo prati na lastne stroške, kar je tudi iznašalo ca 1 RM tedensko. Ko smo se nekateri pozneje pritožili na merodajne borze dela smo bili kratkomalo zavrnjeni in celo nahruljeni, češ zakaj pa ste prišli. Samo po sebi je umevno, da nismo mogli pred našim odhodom sumiti v izjave merodajnih, ali pa celo zahtevati na vpogled nemške tarifske odredbe, saj končno mnogi nemščine sploh niso obvladali. Zaradi vsega tega postopanja ne trpijo samo delavske družine, ampak zelo občutno tudi sama država. Od prvih so mnogi materialno popolnoma uničeni, ker so žrtvovali celo svoje zadnje prihranke na pobudo brezvestnih agitatorjev, samo da lahko potujejo v Nemčijo in same sebe ter svoje družine prežive, končno pa se vrnili goli in bosi ter do skrajnosti izčrpani. Država pa bo ravno tako občutno materialno prizadeta zaradi številnih repatriacij v zvezi s temi sezonskimi delavci. O zdravstvenih razmerah posebno nam določenih stanovanj, ki so bila pod vsako kritiko, bolje da ne govorimo, ker bi se opis skoraj tozadevnega neverjetnega stanja, gotovo napačano tolmačili. Na vprašanje, da-li je bivanje v Nemčiji na nas kvarno vplivalo, bi rekli da je le količkaj pametnemu človeku celo koristilo, ker mu je razbistrilo oči in se je prepričal, da ni vse zlato, kar se sveti, in da je besedičenje eno in dejstvo drugo. Vsakemu količkaj zavednemu in iskrenemu človelou in rodoljubu pa je edina želja, da se v bodoče prepreči in ne dovoli, da se pod takšnimi okolnostmi kot tokrat pošilja delavce v Nemčijo. Moje navedbe bodo končno tudi vsi ostali, katerim je uspelo, da se vrnejo iz te ^Koromandije«, potrdili. Apeliram na merodajne, da se za zadevo energično zavzamejo in vsaj tukajšnje krivce kličejo na odgovor, T. dovolj zgovorno kaže naslednji opominjajoči dogodek. Nemški trgovec je nakupil sadje po naših krajih. Z avtomobilom je premeril marsikateri kolovoz, ki mu pravimo mi glavna cesta. Iz Maribora ga je pot vodila tudi v Slovensko Bistrico. Tu pa je obupal. Ni mogel verjeti, da je vozi! po državni cesti. Naložil je avto na vlak in se odpeljal z železnico v Trst. Kaj bo povedal v domovini o naših cestah, ni treba omenjati. Socialno skrbstvo Celja 0red zimo Se-le pred nekaj leti, ko jc zavzela brezposelnost preveč viden obseg, so ^videle oblasti potrebo po organiziran pomoči brezposelnim in delno Zaposlenim ter za delo nesposobnim, ■hvalna dobrodelnost jc odpovedala in občina je pričela akcijo za omiljeno bede. Uvedla je 5% socialno davščino na neposredne davke leta 1936., dohodki pa so namenjeni financiranj11 del, pri katerih’ so zaposleni lju-^'e> ki niso mogli najti drugje dela. nieslnem zavetišču je 70 revežev, s°cialni urad daje okrog 210. mesečne Podpore od 40 do 150 dinarjev, vLjud-®*i kuhinji Vincencijev« konference beduje pozimi včasih tudi 80 brezposelnih in slabo plačanih delavcev, Potrebno pa je, da bo letos hrana bolj e<:na kakor lani. Lani organizirana finska pomoč jc vrgla 11.606 dinarjev, Jr. j° za Celje boro malo in ne dela Petičnim Celjanom slave. Posebno po-8 avje v lanski zimski pomoči so še r „ran.c °bleke in perilo, ki ko ga da-°vali nekateri neimenovani meščani, ^mestu (ja jjj vrgn Cunje na smetišče, j' ali več kosi obleke ali perila J,- h*10 obdarovanih 261 ljudi, s kuri-vonj p0 400 kg 733 ljudi, z nekaj jV‘°«rami živil 12, za božič pa še ‘288 LTo p°zimi je v Celju najmanj 350 e*poselnih, ki iščejo podpore, še sor°*iOVeč pa ! Orožniki so ugotovili, da je v stano- m Ljudska univerza priredi v proslavo vanje vlomila neka 10 letna deklica. 20 letnice naše države ciklus predavanj, m Čigavo je kok)? Pri gostilni Vlaho- ki obravnavajo nastanek naše države .n njen razvoj v zadnjih dvajsetih letih. — Uvodno predavanje je poverjeno našemu znanemu zgodovinarju prof. Silvu Kranjcu, ki bo predaval v petek o temi »Politični položaj Evrope 1. 1914.« m Polk za vezo v Požarevcu je razpi vič na Aleksandrovi cesti so našli moško kolo z evid. štev. 2-127882-19, ki je brez lastnika. m Po dveh letih izsleden. Iz Nemčije so pripeljali 29 letnega Franca Babiča, ki ga že dve leti zasledujejo orožniki iz Ruš, kjer je leta 1936 vlomil v trgovino sal natečaj za sprejem radio-mehaničar-. Josipa Knifica. Osumljenca so oddali v jev. Pogoji za sprejem so razvidni v tukajšnje zapore mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 11. m Tudi v Slovenski ulici je kradla. Tc dni smo poročali, kako je 18 letna služ- ili V soboto, dne 8. t. m. bo koncert, kinja Otilija J. okradla zdravnikovo so-posvečen blagopok. Viteškemu kralju A-1 progo dr. Flisovo v Prevaljah. Policiia leksandru I. Zedinitelju v frančiškanski jc sedaj ugotovila, da je Otilija okradla cerkvi. Vstopnice v predprodaji pri Zlati tudi svojega gospodarja v Slovenski ulici Brišnikovi. i 34. kovni zadrugi v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3 in v Mariboru, Aleksandrova c. I3' Cena broš. Din 26, vez. Din 36. * Lepi jesenski dnevi kličejo tenaiz!®^ Mastna južina pa prav pogosto priklic® jezo, ko zapaziš, da se ti je premočil itf' hrblnik oziroma obleka! Da se temu se pravočasno izogneš, stopi v Tiskov^ zadrugo na Aleksandrovi cesti ter kuP1 za 50 para polo maščobnega papirja, P* bodeš z uživanjem korakal po toplem !e' senskem soncu ter zadovoljen žvfžža svojo domačo pesem! „ , * Francoski tečaji. Ne pozabite ss •* teden vpisati svojo deco in sebe v tečaj ^ francoskega krožka v Mariboru. Vsa P°' jasnila o teh tečajih najdete na lepaku> Gregorčičeva 4, in v tečajih samih. Kino "Dekle od snoči Vas vabi, da pridete na sestanek v Grajski kino. * Kino Union. Nijlepši film letošnje®® leta »Domovina« po romanu Suderman*1 z Žarah Leander. Marfborsfco glmdalliim Sreda, 5. oktobra: Zaprto., Četrtek, 6. oktobra, ob 20. uri: »Kar » čete«. Red C. Abonenti za Narodno gledališče se sprejemajo. Na razpolago je še nekaj nejših, pa tudi še nekaj boljših sedež v parterju, ložah, na balkonu In na s3 leriji. Slovensla kn;iga V nedeljo je predsednik društva slovenskih književnikov Francč Koblar z lepim govorom pred številnim občinstvom odprl v Trgovskem domu v Ljubljani razstavo slovenske knjige 1918— 1938. Razstava kaže samo kako četrtino vsevkupne slovenske knjižne produkcije v teh letih in je potemtakem zelo nepopolna. Zlasti pogrešam mnoge publikacije, ki so izšle izven Ljubljane. S to opombo nikakor nočem zmanjšati zaslug društva, ki je razstavo priredilo, marveč nasprotno, izreči vse priznanje za veliko požrtvovalnost, da je vsaj ta okrnjena dokumentacija našega povojnega knjižnega razmaha postala občinstvu dostopna. Oton Župančič, ki je bil med prvimi obiskovalci razstave, je uprl svoje oči v ravne vrste razstavljenih knjig in dejal: »Misliš, da si zvesto zasledoval vse, kar pri nas izhaja, tu pa šele vidiš, koliko imamo stvari, ki zanje prav nič nisi ve-dei.« Dobro je povedal pri tej priložnosti tudi Fr. Koblar, da spričo te razstave ne smemo pozabiti na našo knjižno produkcijo pred letom 1918., ki je bila bogata in lepa in prav takša priča slovenskega duhovnega razmaha, kakršna je povojna. Tehnična siran to razstave — vzorno izvedena v danih razmerah in v okviru zgoraj navedenih mejž — nikakor ni odločilna; po svojem bistvu je razstava samo budilen klic, ki naj utrdi našo narodno zavest, naš narodni ponos in poudari našo narodno čast. Mali narodi vsi brez izjeme svoj lastni knjižni inventar po svojih potrebah šele ustvarjajo, dasi ga v marsikaterem oziru sproti tudi obnavljajo. In tu je odločilno vprašanje, ki si ga nehote zastavi obiskovalec knjižne razstave (kljub njeni časovni in številčni omejenosti). Naš vsevkupni knjižni inventar sestoji, kakor pri vsakem narodu, najprej iz izvirnih leposlovnih del, ki tvorijo bistvo naše narodne književnosti. Vprašanje se odpira pa glede na vse ostalo, zlasti na znanstveno knjižno produkcijo: tu je seveda težje dobiti tisto popolnost, ki jo imajo veliki narodi. Napačno je bilo, kakor je omenil g. Koblar sam, da so prireditelji razstave izpustili šolske knjige. Pa čeprav je naš knjižni inventar v tem oziru morda še najbolj nepopoln, ne smemo pozabiti, da je ta inventar dosegel, če že ne popolnosti, vsaj izredno in razveseljivo obogatitev na drugem, za našo narodno kulturo še bolj bistvenem področju — in to v naj- izdatnejšl meri v povojni dobi —to področje pa je naia narodna preteklost ter inventarizacija in ocena vseh naših narodnih kulturnih vrednot, zlasti jezika. Tu opravljamo Slovenci ogromno sistematično delo, ki je največjega pomena za utrditev in vzgojo naše narodne biti. V tem pogledu se moremo resnično ponašati ne le v plemeniti tekmi z drugimi malimi narodi, marveč tudi z velikimi. Na splošno je slovenska knjiga precej prosta vsakega diletantizma. V ogromni večini prevladujejo zrela in kritično sestavljena dela. Bogat je naš prevodni inventar, dasi bi pri izbiri še bolj kritična presoja gotovo ne škodovala. Zunanja podoba slovenske knjige v tisku in opremi postaja čezdalje lepša in dragocenej- Poglobitvi zveze med našim občinstvom in domačo knjigo — ta zveza je pač omogočila skoraj vse, kar smo do danes izdali — naj služi ta lepa in pomembna razstava, ki je obenem najdo stojnejša proslavitev dvajsetletnice našega osvobojenja. k. Zoran Mušič razstavlja v Zagrebu. Naš mariborski akademski slikar Zoran Mušič se bo na povabilo iz Zagreba udeležil kot edini Slovenec slikarske razstave, ki jo priredi znana skupina mojstrov Babič, Bccič in ostali v starem Umetniškem paviljonu meseca nove”Jl:)'fj Pričela se bo dne 6. novembra. M«* bo razstavil 8 novih gvašev in rno ^ tudi kako olje. To povabilo pomeni našega mnogo obetajočega mladega stra častno priznanje, zlasti še, ker se poslej udeleževal stalno vseh rai!S omenjene skupine. jj, k. Jugoslovanska dela v »Hiške« » dallšču. Ta teden je vprizorila s,ot%5. drama Nušičevo komedijo »Dr.«, dne -maja prihodnjega leta bo Pretn'er^,.*0v čevega »Pokojnika«, 16. maja pa čeve opere »Eros z onega sveta«. .j k Dve novi pesemski zbirki. Me in Hrvati se opaža lani in letos po v no zanimanje za pesništvo in je iz ^ tem času že več izvirnih pesemskih a Te dni sta izšli kot najnovejši Vladis jfl Stojkoviča knjiga lirike »Vratiču se« Rada Drajnca zbirka »Ulis«. , k Hrvatska sodba o Stovendh. V o Kidričeve »Zgodovine slovenskega ^ stva«, ki jo je napisal v zagrebškem zoru« ie. (dr. I. Esih), beremo med . gim tudi to-le sodbo: »Dandanes stojj slovenska znanost emancipirala ‘n na krepkih nogah. Ako vzamemo sC terij o kulturi kakega naroda — »J .0 jn dandanes po pravici dela — kva i „ kvantiteto izdanih knjig v teku !e ^ v tem zavzemajo Slovenci prvo i>ie kulturnem svetu.« gospodarstvo Teden srozdia v Mariboru Zveza gospodinj, podružnica Maribor, Prireja pod geslom »Za zdravje naroda ~~ za dvig našega gospodarstva« od 3. do 9. oktobra teden grozdja. Ponedeljek, 3. oktobra, je bil namenjen v prvi vrsti Prodaji grozdja na Glavnem trgu. Ves feden pa sc bo grozdje dostavljalo šolam 'n upajmo, da. bo mladina pridno segala Pc ujem. Pobudo za to akcijo je dobila Podružnica od svoje matice v Ljubljani. Maribor leži pod vznožjem goric ter ie na vsak način dana potreba za prireditev tega tedna, kar nam že geslo pove, tako za zdravje kakor za uaše gospodarstvo. Pri nas se vse pretnaio polaga važnost na namizno grozdje. Kmetic dostikrat ne vejo, kam bi prodali tvoje vino, ne zmisli pa se nobeden, d i bi Prodal že grozdje, ki bi prehrani in zdravju ljudstva prišlo mnogo bolj v korist, kakor pa vino. Nisem proti zmernemu uživanju vina, to pa ve vsak, kaj napra- vi iz človeka prevelika količina zavžite-Ra vina. Grozdje kot prehrana: v Grozdje je redilno ter učinkuje na na-So Prebavo zelo ugodno, samo ne sme-.«io ga takoj v prevelikih količinah uži-Va-ti. Zvišanje količine naj gre postopo-ma in tudi nezrelega grozdja se naj ne z°blje. Človeško telo rabi za rast in pa za svoje vzdrževanje hrane. Hranila delimo v tri velike skupine in to a) anorganska ali rudninska hranila, b) organska hranila in c) akcesorična hranila in so vitamini. Najvažnejše rudninsko »ranilo je voda. Od organskih hranil pa j? najvažnejše hranilo beljakovina v raz-‘‘enih vrstah, nič dosti manj važni pa so °Sljikovi hidrati in pa maščobe. Različne kninske soli ter beljakovine rabi telo rast, ogljikove hidrati (različne sladkorje) in pa masti pa rabi človeško telo Za Potrebno energijo. Radi tega imenuje-1,10 v prehrani tudi ogljikove hidrate in ^a masti živilsko kurivo. Celotna potreba po hrani pri človeku 'e ravna po porabi beljakovin in goriv 111 radi tega bodo posamezniki pokazali ^ecejšnje različnosti, ki se ravnajo po javnosti. Tisti, ki počiva in leži, ne bo ,aPil nikdar toliko hrane, kakor pa tisti, ‘dela. Hrana mora biti tudi različna v °°eh glavnih letnih časih. Pozimi rabi ^°veško telo toplote, ker mu lastno to-Pioto odteguje mrzel zrak. V zimi bomo ed!i torej več masti in pa ogljikovih hi-ratov (sladkor). Vemo, da vsebuje gro-flle normalno okoli 20% sladkorja, rav-.* se pač to po letini, ki je v naših kra-včasih malo nižja, v dobrih letinah a tudi višja. Zato nam v sedanjih časih, 0 nam postaja navadno nekoliko hlad-*iUr‘va za na^e te'° Primanjkuje, adkor je izborno kurivo in tega dobi- ki j° je kaza' ze tedaj kot od življenja pre-Tobitje, čeprav z nekim svetlim žarkom upov. , Je "‘la njena mladostna podoba, ki nam jo je poka-Pod'|lle-e^a c*ne’ k° sm0 °biskal‘ v ni©ni skromni drhr s°kic' na Kahlenbergu. Njene stare roke so vla e' so nam ^aza'e to sl'ko, in njene itak vedno Prin Ue so naP°'ni'e s0'ze ganotja, ko pam jo je med roke VCC*°Vai^en' zgocl^e svojega življenja položila v zenitovanjsko potovanje je napravila v pu- v č.,°' ot°vanje v puščavo, kaj takega se je zgodilo nj ‘SIJ “iene mladosti gotovo poredkoma, in lahko pač je Do|an.lt‘’ ^ai ie prečudnega starega strica napotilo, da boli*., svo^° mlado ženo že kar spočetka v tako sirn- l 7reroško pokrajino. ter i- u Je sta,a l)rcci nami v jahalni obleki in krinolini .h obema •• • • »-------•- ki, spadajočem klobuku z nojevim perjem ter Prav^'1''11 ^laln>m bičem v roki. Zraven nje pa njen ‘no?,, vi.r Pečava, klasična puščava! Peščene sitimi 't' Hl'"na obzoria, šotor, palma in celo slikoviti Pi'ey,r' 1x1 s(; nas'anja na svojo dolgo puško. To ni bila a- vse je bilo tu, vse jc bilo resnica. Tako je bila torej v puščavi kot še čisto mlada žena; sedaj pa drži fotografijo svojega sna v trepečoči roki, ganljiv spomin na sen... Tako je imela tudi ona svoj dan, veliki romantični dan pod vročim soncem Afrike pesek, šotor, palme; nič ni manjkalo, niti ne iluzija ljubezni. To je bil spomin; kolikokrat je pač tedaj, v zimi svojega življenja, zaradi varčljivosti v podstrešno sobo Pregnana, sedela pred to podobo, pogreznjena v premišljevanje preteklosti in obdana s toplim dihom deklištva okoli svojih osivelih senc... kolikokrat je pač čutila, da je bila tudi ona nekoč mlada in je verjela v upanje, da bo našla svojo srečo ob strani moža katerega ni — ta čudež človeškega srca! — nikoli nehala ljubiti. Vojvoda Ernst je bil mogočen lovec, čeprav ne »pred očmi Gospodovimi«. K vinu, ženskam in petju so se družili še jeleni, srnjaki, fazani in divji kozli. Velik del svojih dohodkov je porabil za vzdrževanje svojih ogromnih lovišč in v vseli delih svoje slikovite vojvodine je imel vabljive lovske koče. Na teh lovih ga je spremljala vedno množica lovcev, gonjačev, gozdarjev in dostojanstvenikov, oblečenih od pete do temena tradicionalno zeleno. Njegova zadnja ljubezen je bila sestra nekega lov-^a, ki je zaradi tega užival njegovo posebno milost. To omenjam samo zaradi izpopolnitve podobe vdanosti tete Aleksandrine. Ko je stari gospod umrl, in sicer v visoki starosti — njegovo življenje ni v *z veseljem napolnjenih dneh« ničesar utrpelo — je vzela njegova vdova s potrtim srcem mlado favoritinjo pod svojo zaščito in je skrbno čuvala tudi malo viio, v kateri se je shajal z njo in z drugimi ženskami, »kajti v njej je doživel njen ljubljeni Ernst toliko srečnih ur«! Nobena ženska ne bi mogla biti bolj priBanestjiva! VZGOJA V KOBURGU. Nikoli nisem bila dobra, niti ne marljiva učenka; zanimala me je vsaka druga zaposlitev bolj kakor učenje. Prav nič si nisem želela, da bi bila prva. Žal mi je bilo vseh tistih ur, ki mi jih je vzelo učenje in ki bi jih mogla uporabiti za druge, morda čisto otročje opravke. Učila sem se skupaj z Ducky. Ducky je bila dosti bolj željna uka kakor jaz. Prej je vse razumela in imela je tudi boljši spomin. Z lahkoto se je naučila pravopisja, ki je povzročal meni vedno preglavice. Se dandanes ne morem besede videti; slišim njen zvok, čutim, razumem in vidim njen pomen, vendar pa prezrem njeno pisano podobo. Meni ne pomeni vrt v-r-t, ampak drevesa, cvetice, vodomete, zelene trate, senčna zakotja in ne iz konvencionalnih črk sestavljeno papirnato besedo. l Sprejmem takoj šole prosto. 14 letno DEKLE siromašnih staršev k 3 letnemu otroku, po možnosti z. znanjem nemščine, kar pa ni predpogoj. Okolica P(uja. —• Naslov pove uprava. 1629 SLUŽKINJO sprejme Zelenko. Slovenska ul. 26. 1628 Spomnite se CMDI [ najnovejši modeli v konfekciji Jakob Lah Glavni trg 2 1431 Obiščite novo slaščičarno v Gosposki uliti P J Sladkorčki Čokol® Vedno svete prvovrstno peti*0' Se toplo priporoča Ivan Tomovii, slašti&i Posfužite se vložkov za čevlji |U Temeljito in počen* negujete svoje noge s higienskimi SETA” vložki* ff FLANELE za perilo, enobarvne in r0^aSjf^jO nizkih cenah nudi 305IP SRA3, M Oglas Sprejem orodariev Uprav« Letalskega tehničnega zavoda v Kraljevem k ppjt* jela več orodarjev. Prošnje z« »prejem je treba dostav*■ , ali oeebno. Višina dnevnice »c bo določila po sposobno lfatf* la pisarne Tehničnega oddclcnju Letalskega ravoda v Kraljevem, t. Štev. 1605 od 27. septembra urH 1/duju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje lu praznikov vsuk dan upf(lve Velja na incsec prejemati v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Tclelon uredništvo 11 Št. 25*67. Poštni čekovni račun št. 11.409.