$23bm JJZ DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE fred^nao« ma« |e umrla »soboto, (Doile preko Trete) CANKARJA ČISTIJO — di Cankarja popravljati. Ivan Cankar je slovenski pisatelj, ki je pisal naplepši sloven-skj jezik. Bil je blizu socialistom, a je končno umrl kot kristjan. Mnogo so ga slavili ravno slovenski levičarji. Ker pa je bil Slovenec, ni mogel mimo krščanstva, njegovih cerkva in praznikov. To je sedaj komunistom strašno nerodno. Pa so šli za šolske čitanke tu- pustili so iz njegovih del, kar bi moglo žaliti ušesa pravega častilca Leninovega ali Mark-sovega. Torej tudi Ivan Cankar ni več dober zanje. Naj le pazijo vaši ameriški častilci Titovi, da ne prepisujejo celega Cankarja,, ker bi mogli izgle-dati končno v Jugoslaviji kot krivoverci, (Dalje na 3. strani) stara 94 lef protestantovski Komunisti bodo vpadli DUHOVNI ODŠLI Haim V JUGOSLAVIJO New York. — V soboto se je odpeljalo z letalom v Jugoslavijo 7 protestantovskih duhovnov, da si tam ogledajo položaj in ugotovijo, če je v Jugoslaviji'še svoboda vere. Protestante je povabil v Ju goslavijo poslanik Sava Kosa-novič. Sigurno je to, da bodo protestanti videli samo to, kar jim bo Titova vlada dovolila videti in ker so protestanti se, naravno, ne bodo zanimali, kakšno versko svobodo uživajo v Jugoslaviji katoličani. Ako bi hotela Titova vlada tudi to dokazati pred svetom, bi povabila na ogled tudi katoliške duhovnike iz Amerike in ne samo protestantovskih, zlasti še, ker je znano, da v Jugoslaviji ni povabiti John Lewisa, da jih organizira Bochum, Nemčija.—August Schmidt, predsednik strokovne zvseqfe premogarjev v angleš|ki zasedbeni coni, hoče dobiti čz Amerike John L. Lewisa, predsednika unijskih premogarjev, da jih poduči, kako spraviti njih unijo v pravo stanje. Schmidt je vse življenje socialni demokrat in star premo-gar, ki ima veliko spoštovanje do ameriškega vodje premogarjev, katerega poznanje premogovne industrije in unioni-zacije bi zvišalo produkcijo premoga v nemškem Porurju. V Porurju je zdaj kakih 320,000 premogarjev, ki spadajo v premogarsko strokovno zvezo. Hitler jim je razbil unijo še leta 1933 in takrat so nemški premogarji tudi prekinili vsake unijske zveze z ameriškimi premogarji, ki so jih započeli leta 1928. Nemški premogarji mislijo, da ga ni boljšega človeka kot je John Lewis, da bi znal organizirati nemške premogarje ter zvišati produkcijo premoga v Porurju, da bi ga bilo dovolj za vso Evropo. Schmidt je rekel, da bo v kratkem formalno poslal apel na Mr. Lewisa, naj pride v Porurje in si ogleda situacijo. v Dominikansko republiko K avg. Za vpad se pripravljajo na Kubi, Gvatemali, Venezueli in Porto Rico Washington. — Julio Ortega, poslanik Dominikanske republike je povedal, da je pripravljena 3,000 mož močna armada komunistov, da vpade na 1. avgusta v republiko. Komunisti iz Kube, Gvatemale, Ve- nezuele in Porto Rico so pri- boto ob 11:30 dopoldne v sta- Predsednik je dospel 4 ure prepozno, da bi jo našel živo Grandview, Mo. — V soboto je tukaj umrla Mrs. Martha E, Truman, mati predsednika Zed. držav. Predsednik je hitel z letalom k njeni bolniški postelji, toda smrt ga je prehitela za 4 ure. VIHAR S TOČO SMO IMELI V CLEVELANDU V soboto smo imeli v Clevelandu in predmestjih dokaj močan vihar. V predmestjih Parma, Brooklyn in Garfield Heights so imeli tudi točo. Močna sapa je podrla mnogo drevja in trgala električne žice. Na južni strani mesta je bilo okrog 1,000 hiš brez elektrike precej časa. Nekaj malega dežja z grmenjem in strelo smo imeli tudi včeraj dopoldne. Ob 2 popoldne v soboto je kazal toplomer 83 stopinj, ob 4. popoldne je pa že padol na 64 stopinj. Komunisti organizirajo0DVETN1K KR1Ž- slovanske narodnosti za 5. kolono Tako trdi preiskovalni odsek poslanske zbornice, ki to preiskuje MAN JE ODPRL ZDAJ SVOJ URAD Slovenski odvetnik Joseph A. Križman, ki je bil več let Razne drobne novice h Clevelanda in te okolice uslužben pri vladnem davčnem Dečko se je opekel— uradu, je odprl zdaj svoj od- j Robert Leskovec, star 3 leta, vetniški urad v 818 Standard iz 716 E. 155. St. se je močno Bldg. Njegova telefonska šte- opekel po životu, ko je padel v ogenj na 154. Place. Nek motorist ga je hitro odpeljal v Emergency Clinic bolnišnico, kjer so ga obvezali. NOVI GROBOVI Mrs. Truman je umrla v so- pravljeni za invazijo. Poslanik je rekel, da ima to- rosti 94 let. To je bilo eno uro pozneje, ko se je predsednik čne informacije o teh pripra- dvignil z letalom iz Washing-vah in da se pripravlja 1,000 tona> da pohiti k. materi, ko so komuhistov, da se odpelje z ladjo iz nekega pristanišča na Kubi do pristanišča Antillas. mu sporočili, da je zelo slaba. Tekom poleta so mu sporočili, da je mati umrla. Joseph Fsbian Kot smo že nakratko poročali je umrl po dolgi bolezni dobro poznani Joseph Fabian, star 56 let, stanujoč na 6116 Glass Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Pred 15 leti je vodil mesnico zadnjih 10 let pa vinarno na istem prostoru. Bil je čan društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ, Tukaj zapušča žalujočo soprogo Emelie roj. Jančar, sina Josepha, hčeri Emelie in Marcella, 2 vnuka ter sestro Mrs. Theresa Ogrinc iz 6414 St. Clair Ave. Pogreb bo danes zjutraj ob 9:3 plomat. Ta je povedal odse- DOJIIC SII6 ku, da je v Ameriki ha delu peta kolona, ki širi svojo propagando s pomočjo komunistov in sopotnikov med 15,000,-000 osebami v Ameriki, ki so slovanskega rodu> Predsednik je podpisal postavo, ki spoji vse bojne sile v eno I store v Euclid Medical Arts Bldg., 21801 Lake Shore Blvd. h bolnišnice— , Dr. Patrick Virant se je povrnil iz bolnišnice in se zdaj zdravi doma. Upamo, da bo kmalu popolnoma okreval. Se na mnogo let— Včeraj sta praznovala 40-let-nico srečnega zakonskega življenja dobro poznana in vsem priljubljena Mr. in Mrs. John Malovrh, 15900 Holmes Ave. Sorodniki in številni prijatelji jima iskreno čestitajo, da bi zdrav va in vesela dočakala tudi zlato poroko. | Washington. — Predsednik I Truman je podpisal postavo, Dr. Zprkin je tudi,povedal ki spaja vse bojne edinice Zed. Poroko. Iseku, da služijo kot komuni- držav pod eno poveljstvo. Ob- Napredovanje v armadi— l1"" *“”*■ c «—i— --------------- . ■ - ■* V Carlisle Barracks, Pa., je graduiralo 62 vojakov pod. bri- odseku _____ stična fronta za 5. kolono v tej enem je imenoval James V. deželi poslaništva in konzuli Forrestala za obrambnega taj- satelitskih držav (držav, ki so pokorne Moskvi) in sicer so na delu v mestih, kjer je mnogo slovanskih skupin. Poslanec McDowell je rekel, nika, poj) čigar poveljstvom je zdaj vsa ameriška bojna sila. Tako se je izvršila spojitev vse ameriške bojne sile, o čemer je debatiral kongres ski gadnim generalom Pakmerjem v natečaju za izjemno treningo v armadnem vzgojnem programu. Podučili so jih tekom natečaja o sodobnih bvi mesto bommikanske republike. ry Jane Armada republike je pripravljena na ta napad, je izjavil poslanik. Vlada je o vsem ■uman, idniko- va sestra in njegov brat, J. Vi-1 ' Antonia ■ Dragach vian Truman. I V soboto zvefer je umrla An- Predsednikovo letalo je pri.l ^onja Dragach poprej Škulj, sta-. I ra 69 let. Prebivala ia rerlnilb _____, —l to daje slutiti, da mora prihajati denar za to iz Sovjetske Rusi-}*. je poslal predsednik v senat z. potrditev. Forrestal je bil do-zdaj mornariški tajnik, v kateri urad ga je imenoval še po- ... r_____ ______JV „ idmkovo letalo je pn-1 m u 7 7 ,' tem obvestila vlado Zed. držav na letališču v Grahdričw^ * na.^inv Ameriki naglašajo vansko edinost, s čemer hočein1__„ ______■. iar 1,1 rSiriS Poslanik je rekel, da 1. avg., * bila v Zapoju na Hrvaškem, ali pa še prej se lahko pričaku-1 Predsednikova mati je resno ~ - je živahne dogodke v njegovi zbolela ls- februarja. Takrat deželi. Povedal je tudi, da so \Je pr?bil ,njen sin vei dni v nie' vladi znani vsi bojni načrti ko-j1^ bližini. Toda materi se je munistov in tudi to, kakšne vr- ob™ilo na boljše, da je mogel __ir r_• nditi nrodaoHnilr ntrrtio al.1% Komunisti pri svojem delu kojni predsednik Roosevelt. ste orožje imajo. oditi predsednik na svoje službeno mesto v prestolnico. Med- Ruski poslanik je odšel item je b,ila vežkrat slabša’ pa ** 1 se je vselej zopet popravila. V včeraj domov petek večer se je pa njeno sta- New York. — Ruski posla- nJe nenadoma poslabšalo. Do nik Novikov se je včeraj odpe-]zadnjega je ostala pri zavesti. 1 jal z letalom v Stockholm, od I Pokopana bo danes popol- tam pa domov v Moskvo. Ko ■dne ob 3 na pokopališču For-so ga vprašali, zakaj da gre,est Hil1 poIe8 njenega pokoj-domov je rekel, da ne more da-]nega sopr°8a Johna Trumana, ti o tem nobenega pojasnila, ni-'Pogrebne obrede bo opravil ti to, koliko časa bo ostal do- baPtiskovski duhovnik Rev. 1. w ■ 1 n PLAVATI JE HOTEL OD CLEVELANDA DO LORAINA Joe Szabo, izurjen plavač, je nameraval zadnji petek preplavati v jezeru razdaljo od Clevelanda do Loraina. Razdalja je 28 milj. Toda ko je preplaval 8 milj in dospel do Rocky River, ga je prijel krč v noge in moral je na suho, Szabo je doma iz Lorainna in študira na ohijski univerzi. ma, ali če se bo še vrnil v Washington. —-----o Welbern Bowman. 50 vnukov ima, pa se bo poročil amsebka pomoto« z snu PRISPEVKE ZA BKOfJNCK Tukaj zapušča soproga Josipa in sina Antona. Bila je članica št. 235 HBZ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jeronima ob 9 in potem na Kalvarijo. Pogreb oskrbuje po-g^ebnica Mary A. Svetek. Anton Pobega V soboto zjutraj je nagloma umrl rojak Anton Pobega, stanujoč na 3915 E, 97. St. Bil je še samski in star 60 let. Doma ,je bil iz Primorja, odkoder je ■prišel sem pred 30 leti. V West Virginiji zapušča brata Karla, v starem kraju pa sestro Terezijo. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8 iz Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 8:30 in na Kalvarijo. • ■ ‘ A/aoi naruca puatava spojliev vansko edinost, s čemer hočejo norice, armade in zračne preslepiti slovanske skupine v sile v eno poveijHtv0( pa bo eno fronto za komunizem ali (vzei0 V€js časa, prB(jno se j,0 za orodje komunistične stran- mo?]p to dejansko izvriiti. ke. Odsek naglasa, da pri tem spremembe ne bo nikjer dru-pomagajo komunističnemu gi-'gje, kot samo v tem, da bodo banju v Zed. državah vse sate- vse tri edinice pod enim povelj-litske države, posebno pa Ju- stvom. Drugače bo pa vsaka goslavija. edinica poslovala kot doslej Poslanec McDowell je tudi pod svojimi poveljniki, ki bodo povedal, da je odsek poslal po- odnosno odgovorni novemu ob-vabilo 20 prominentnim slovan- rambnemu tajniku. Ta bo lah-skim voditeljem v tej deželi, ko ukazoval mornarici, arma-katerih lojalnost do Zed. dr- Hi in zračni sili, dočim je bila žav je nad vsakim dvomom, doslej vsaka edinica popolno-naj pridejo k javnemu zasliša- ma samostojna in je dostikrat .J ioonoa- ma samostojna m je aostikrat nju glede te komunistične kam- ■ prišlo med poveljniki do neso-panje ter jih je naprosil sode- gfcsja. Tega zdaj ne bo več, lovanja. Kadar morate ponoči preko etate, imejte na tebi vedno kak bel predmet, da vat voinik lažje opati Salt Lake City. — Frank Thomas, ki je prišel v t<5 državo na pokritem vozu še leta 1859 in ki ima 50 vnukov, 30 pravnukov in dva pra-pravnu-ka, se bo zdaj vnovič oženil. On je star 89 let, nevesta pa 70.! Nevesta ima tudi 15 otrok, če 'bo vse bližnje sorodstvo navzoče pri poroki, bo to že velika ohcet. Po 21 letih so ga izpustili Filadelfija. — Frank Harris, star 49 let, je bil izpuščen iz ječe, v kateri je presedel 21 let Obsojen je bil v ječo radi urno-1 ra, katerega ni izvršil kot se je' zdaj dokazalo. Vodstvo jetniš-1 nice mu je dalo novo obleko in1 $6, da si bo pomagal naprej v| življenju, kakor bo vedel znal. Sandra Rhodes iz Us Vegas, Nevada, je stara samo 5 let, pa je plavala eno miljo daleč v jezeru Mead. Njen učitelj plavanja je Louis Carter, na desni, ki ima rekord za plavanje v razdalji 2S milj. ker bo en sam vrhovni poveljnik za vse tri. Poizvedovalni kotiček Jagodic Franc, zdaj v begunskem taborišču v Spittalu na Koroškem, (D. P. Camp, Spittal an Drau, baraka 12 a Kaernten, Austijia) bi rad izvedel naslov svojega strica Sor-šek Jakoba iz Zabukovja pod Sv. Joštom pri Kranju. Živi menda v Clevelandu. Jagodic Franc je sin njegove sestre Marije Soršek. Petrič Marija, rojena Rožnik iz Šenčurja pri Kranju želi naslov Polone Kubel, rojene v Bukovci pri Vodicah. Ista želi tudi naslov Frančiške, rojene Leben iz Borovnice piji Ljubljani. Imenovani naj pošljeta naslov na naše uredništvo ali pa na: Marija Petrič, D. C, Camp No. 3, Barletta (Bary) Italy. Janez Švalj, Kočarija št. 2, Kostanjevica na Krki, Slovenija, Jugoslavija, išče bratp Josipa Svalj, kateri živi nekje v Clevelandu. ti. Med graduiranci je bil tudi naš rojak T/4 Albert Zadnik, sin poznane Zadnikove družine iz 9801 Prince Ave., Cleveland, O. Naše iskrene čestitke, le dobro se drži, Albert. Pismo ima pri nas— Pri nas ima pismo Frank Grašič, doma iz Trstenika. pri Kram ju. Piše mu bratranec g. Franc Trdan. Klub Ljubljana— V torek večer ob 7:30 ima sejo klub “Ljubljana” v SDD na Recher Ave. Seja bo važna, zato naj se vse članstvo udeleži. Meniševka pozdravlja___ Frances Veselizta (Milavče-ca Francka iz Begunj) se nahaja zdaj v East Meadow Hem-stead, L. I. in naroča pozdrave vsem svojim znankam in prijateljicam. Popravek— Poroka Miss Angele Glavan in Mr. George Slivenik se bo vršila 27. sept. in ne v juliju kot je bilo pomotoma prvotno sporočano. V Texas so odšli— Za stalno se je preselila v Houston, Texas, poznana družina Joe Smrdel iz 3536 E. 106 St. Joe ima važno pozicijo pri Cleveland Penumatic Tool Co., ki je bila prodana v Texas in Joe je moral s tovarno, želimo mu tam vso srečo in zadovoljnost. Prepovedano je pljuvati na tračnice New York. — Earl Browder, bivši načelnik ameriške komunistične stranke, je bil kaznovan z globo ?2, ker je pljunil na tračnice nadzemske železnice. Nek stražnik ga je videl in prijel. Eisenhower bo pregledal naprave v Alaski Washington. — General Eisenhower, načelnik generalnega štaba bo odšel v Alasko, kjer bo pregledal vojaške naprave. Tako naznanja vojni oddelek. ■ PPOUBKA DOTOVPra. JULY 28, 1947 -v 1 Ameriška \\m* % -iio ui DOMOVIH w'nT^iiaaaawfa Ultor) 1117 SL Obir Ar*. ’tmSnrn^m1^ Otantan« L Ohio NtttM Mj oapt MtetoL BuMsys ud Holldsys |IU —------------! mrl <947 ,_>*»*■» « » t i I 9 io n it I) 14 ■) it 17 ■> <9 to u u I) M I) >1 l7 lA 19 )0 (l/ NAROČNINA: Za Ameriko n* leto »7.00: K Cleveland In Kanado po MU m eno leto HW Za Ameriko pol leta H00; za Cleveland ln Kanado po pottl *01 leta HSO. at Ameriko tetrt lete $2M; ta Cleveland In Kanado po pottl tetrt lete 83.78. ln okolico po zMoaiakUi; eelo lete HM. tetrt lete »IM. ttevllkA etena I oentov. Odpri srce, odpri roke.., Za Olveeland leto I7M. pol SDBaCRIPTION RATBB: United Svat« »7.00 per year; Cleveland and Canada tar iaaU . Prišla je na veliko cesto. Na cesti je, bilo živahno. Srečavala je vojijve, ljudi, oblečene prisilno dete ali pa bi se jim primerilo še kaj hujšega. Državni tajnik Marshall naglaša, če mi dovolimo, da ostanejo tl ljudje, kjer sp, bodo oni tvorili neprestan viT konfliktov in trenj z Rusijo, neglede na dejstvo, da stane vzdrževanje teh beguncev ameriške davkoplačevalce 182 milijonov dolarjev na leto. Toda apel državnega tajnika temelji še na lepši in globlji podlagi — na naši humanitarnosti, na našem človekoljubju in na naši stari tradiciji na-pram vsem tlačenim in svobodoljubnim ljudem. “Saj to so vprav tradicije, ki jih predstavlja naš kip Svobode v New Yorku,” je rekel državni tajnik Marshall pred kongresnim odborom, kateremu je prednašal svoje argumente. Mnogo drugih držav, med njimi Velika Britanija, Belgija, Norveška, Brazilija in Venezuela je odprlo svoja vrata tem beguncem, dočim jim tni tiščimo trdno zaprta . . . Zadeva je postala zdaj preizkušnja naše iskrenosti pred očmi vsega sveta. Ako bomo mi sami zagrnili te uboge žrtye kaosa z železnim zagrinjalom, ne bodo samo oni tisti, veselju mine dan. j Preudarjajo, s 'čim bi dgavi obisk še razveselili, in mladina sklene, da bo spremila doža in dogareso zvečer na saneh s plamenicami in svetilnicami v Sa-mader in bo preplesala tam noč do jutra. Blazna ponočna vožnja našemljenih ljudi v bledem snežnem polju, plašeča slika, peklenski privid skoraj, bi dejali, ako bi s sani ne odmeval sneh, godba in petje. Vsem na šelu hitita dož in dogaresa. Sanjavo sladkim nasmehom, že nekoliko utrujena mu počiva v rokah. gove oči žarijo ko- ogenj, in Marko, ki sicer ne pije nikoli vina, pije vino 1 Dogaresa ni samo utrujena, predvsem ji je dož prestrasten in predivji, strašeče divji, v svoji obleki se čuti kot neomejen gospod, trga drugim fantom dekleta iz rok, nekaj drzno smelih okretov, izpusti jih in plane k drugim. In njegove oči žarijo. Fantje se začno jeziti, dekleta se ga bojijo, tado na vsa prigovarjanja svoje neveste in prijateljev odgovarja z divjim smehom: “Jaz sem beneški dož!” “Pustna noč je in bo minila,” se tolaži dogaresa, sedi kakor na žerjavici in je vendar bleda. Kramlja, da bi prikrila notranjo vzburjenost, raztreseno s Pijo. Ta je bila kot siromašna šemica pravkar priletela z drugim neznatnimi tovarišicami med ponosnim rojem lepo opravljenih mask. “Trapica, nei glej me vendar tako brezmejno zavistno,! Saj je samo pustna obleka!” In Cilgija se jezi tudi na Pijo. Končno, končno napoči za- On je pa ponosen ko knez, ki ^ena ura. Kako bo doma v si je zopet osvoji izgubljeno do- župnišču strgala s sebe to ma-movino in se smeji ter govori škarado! v blaženem opoju pametne besede ter kvasi neumnosti. Kdo bi pač verjel, da more biti Marko Paltram, pokrita rih-ta, tako-otroško srečen. “O, ko bi le moja mrtva mati vedela,” jeclja vedno znova. “Cilgija, kako sem srečen!” Dož in dogaresa plešeta zadnjikrat. V zimskem sončnem vzhodu je Bernina rdeča ko kri, in vprega drči iz Samadena v rdečkasto migotajoči sneg. Toda Marko in Cilgija, ki jo pred strupenim mrazom jutra V Samadenu pleše Engadin. varuje medvedji’kožuh, imata Kdo bi pazil na uro? Kdo mi- ijtomaj zadnjo vaško 'hišo za se- —sTTna odhod? Dož in dogaresa rajata z drugimi in krinke so že davno snete. Soparen je zrak v sobi. Gosli pa mamijo neprestano ko hudičeva prelest. “Marko, jaz sem utrujena. Dovolj je dovolj. Ne morem več. Ukaži zapreči!” šepeta dogaresa, prosi, moleduje. Toda dožu še ni dovolj, sili, naj AUGUST HOLLANDER v Slov. Narodnem Domu, 8419 ST.CLAIR AVENUE, POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena; PRODAJA ZABOJE za po šiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj. Pri KoUanderju boste vedno dobro postreienl. DO YOU GET VITAMINS? 01 town you do. M^odydo* Couldn't Uvo * they dkkrt. The quoiHon U. do you get BNOUOtt Vtamlni? A jteot many people do not, and at o mik, M , lew par.’ MULTIPLE VITAMIN CAPSULES A ringi« One-A-Ooy (brand) Mul-Spl« Vhamln Capful« «««y day. hrmlthM the bade dolly quant). Dm of tbe «ve vltomlni whore requirement! In human nutrWon ore known. i t Get One-A-Day (brond) Multiple Vitamin Capuder el yw.MB •Oft. MOB lAMtAIW«, m> boj, ko pravi dož: “Do_ poljub!” Govori; glavo poln godbe in vina, s poveljevalnim glasom. Drhti od strasti. “Zdaj ne, Marko!” odgovori dogaresa žalostno, “nočem tega.” “Poljub,!’ revskne on in jo iznenada prime pod medvedjo kožo za roko ter v začastnem pohlepu upre vanjo oči, s katerimi je tešil bolnikom trpljenje, strašne oči, ki jih je videla na njem v Roseški dolini. Nem boj pogledov plamti med dožem in dogareso. Njeno bledo lepo glavo oblije rdečica, da plane: “Sramuj se, Marko, sramuj se,' da me zamenjuješ s Pijo!” On pa komaj sliši, kaj Cilgija govori. Vidi samo, kako lepa je v svoji trepatajoči jezi, njegov razbeljeni obraz se skremži, s trdno roko jo objame okoli života, potegne k sebi in jo hoče s silo poljubiti. “Tuons, stoj!” zakriči dogaresa. In kronica ji zdrkne z glave. Tovornik, zaposlen s konji, ki tiščijo domov, ima toliko opraviti, da ne more paziti, kaj se godi za njim, začuden ustavi. Dož se je za trenutek zopet zavedel in dogareso izpustil. “Nič ni, Tuons, samo kronico sva —’ zakliče vozniku. Ko konji zopet potegnijo, omahne trepetajoča dogaresa, ki je vstala, sunkoma nazaj na sedež. Sani drvijo dalje,, med obema pa zavlada mučen molk. Tedaj skoči v jutrnjem soncu siromašna maskica v sneg, da bi se izognila vpregi. Cilgija spozna Pijo. (Dalje prihodnjič) PrijateTs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 88th KOLEDAR DRUUVENW PRIREDITEV AVGUST 10. - Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prosto-dih Doipa zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 20. — Glas clevelandskih de-lvacev št. 9 SZD priredi banket v počasb članom veteranom zadnje vojne. Banket se vrši v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. 27. — Dr. Sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi je- senski festival v SDD na Waterloo Rd. OKTOBER 12. — Podružnica št. 14 SZZ praznuje 20 letnico obstanka z igi|o “Razvalina življenja” in. plesom v SDD na Recher Ave., Euclid, 0. 26. — Pevski zbor Planina v Maple Heights praznuje 10 letnico obstanka s koncertom v Slovenskem narodnem domu na 6060 Stanley Ave, DRONE VESI1 IZ SLOVENJE (Došle preko Trsta) (Nadaljevanje a 1 atranl) “Ljubljana v podobi, življenju Izpustili pa so iz čitank nekatere pisatelje popolnoma, ker jih niso mogli tako “popraviti,” da ne bi nasprotovalo komunistični veri. “KRIZA KULTURNEGA ŽIVLJENJA’. — Nismo mi zapisali te besede. Zapisal jo je eden velikih mož sedanjega režjma v Sloveniji, sam Juš Kozak. V reviji “Novi svet” ugotavlja ta pisatelj, da vlada v Sloveniji “kriza našega kulturnega življenja.” Govori dalje o “kulturni netvornosti.” Z lepimi besedami pove tedaj, da je komunizem zamoril na Slovenskem vsako kulturno življenje. Juš Kozak je povedal s tem samo to, kar je ob .svoji sedemdesetletnici izrekel že tudi A., Kraigher. Radi tega prijema Dušan Pirjevec Kodaka v “Ljud. pra-viji,” toda ne more spodbitj povojni prozi. Tam je Ocvire: povedal, da so dela partizanov umetniško plehka in prazna. Nič novega in velikega ne zna-jo ali pa ne upajo povedati. Iz teh Pirječevih zapiskov o naši literaijni problematiki je jasno, da vodilni možje med slovenskimi partizani čutijo, da so ubili vsak umetniški polet s tem, ko so dovolili pisati samo v smislu naukov zastarelega marksizma. Ali jih bo ta po skus kaj naučil? Tudi umetnosti ni brez svobode. NARODNI MUZEJ V LJUBLJANI PREUREJEN. — Ljubljanski muzej so letošnjo zimo preuredi. Zlasti so mnogo predelali v takozvanem etnografskem muzeju. Otvoritev preurejenega muzeja je bila lepa priložnost, da bo se partizani spet malo postavili. “LJUBLJANA V PODOBI” — V državni založbi knjig je napovedana knjiga slik o Ljubljani. To naj bi bila nekaka umetniška zbirka z naslovom: in delu.’ NOVA KNJIŽNA ZBIRKA. — Državna založba knjig je začela izdajati za domače berilo srednješolske mladini starejše pisatelje. Zbirka nosi naslov “Klasje”. V prvem zvezku je izšlo 12 krajših Tavčarjevih povesti iz kmečkega življenja: “Med gorami”. Zbirko je uredila Marja Borš-nikova. NOVA IZDAJA “GORSKEGA VENCA” v slovenščini. Pisali smo že, da se letos obhaja 100 letnica “Gorskega venca’, ki ga je napisal Peter Petrovič Njeguš črnogorski knez in vladika. Na novo je prestavil pesnitev v slovenščino Alojzij Gradnik. Uvod je napisal Mirko Rupel. PASTIRSKO PISMO PRAVOSLAVNIH ZA VELIKO NOČ. — Srbski patriarh Qav- koncu dvakrat govori o tem, da je krščanstvo terpelo v prvih časih in da se to trpljenje ponavlja. Preganjanje krščanstva pa ni unišilo vere v vstale-gaZveličarja. "Tako je bilo skozi stotletja, tako je tudi danes. Pismo je potrdilo “preganja krščanstva.’! KAJ JE DOŽIVEL AMERI-KANEC V JUGOSLAVLIJI.— “The Rome Daily American” prinaša sledeče o Amerikancu Jožefu I. Portada iz Johnsto-na v Pensylvaniji. Po 36 letih odsotnosti se je Portada, ki je uradnik pri Bethlehem Steel Co. napravil da gre obiskat svoje domače mesto Zadar v Dalmaciji. Bilo je v Avgustu 1946. V Sežani ga je opozoril neki angleški stotnik, naj ne hodi čez mejo. Zelo je kasneje obžaloval, da ni ubogal. Toda on se je zanašal na svoje papirje in svoje ameriško državljanstvo. Ko je prišel v češ da je ameriški špl- terialno boljše življenje na ta način, da si preskrbijo dva zaslužka in da tudi njihove žene hodijo na delo. Ozne, jon in so mu strgali potni list. Vrgli so ga v ječo. Tam so ga obesili za pete in pretepali. V ječi je ostal 54 dni in bil v tem času večkrat pretepen. Iz ječe se mu je posrečilo po nekem katoliškem duhovniku iz-tihotapiti pismo na ameriškega ambasadorja v Belgradu. čez 3 dni je bilbil izpučen. šel je v Belgrad, kjer je dobil nov potni list in hitel iz Jugoslavije. Ko je prišel čez mejo, mu je oni angleški stotnik dal 1000 lir, da je mogel v Trst. Od tam je moral v bolnišnico, kjer je moral ležati šest mesecev, predno se je pozdravil. Tudi ves dehar 3500 dolarjev v gotovini in 5000 dolarjev v čekih so mu oznovci pobrali in jih ni več videl. To zgodbo prinaša 2. julija imenovani ameriški list v Rimu jn smemo že verjeti, da si je ni izmislil. Iz tega pa tudi razumemo, zakaj ne daje Amerika potnih listov ameriškim državljanom za Titovino. Pred oznovci ne ščiti nikogar to, da je amerški državljan. Potovanje po Sovjetski zvezi (Nadaljevanje) Dohodki in življenjski nivo sovjetskega delavca Način, kako v Sovjetiji plačujejo delo, je izredno zamotan. Tisti, ki opravijo več svojega posla kot je uradno predpisano, dobe razen plače odnosno mezde nakazila za socialne ali zdravniške ugodnosti, nadalje še druge dobrote kot — več racioniranega blaga, cenejše življenjske potrebščine, proste vstopnice za gledališče in brezplačne tramv{ajske Vozovnice ter predpravice pri uporabi taksijev. V resnici je pri enem in istem obratu ali pri ili- eni in isti industriji na stotine ‘ Trmmt pismo, v katerem proti O splošni mezdni politiki se Ni lahko določiti odnosa rublja do funta šterlinga. Uradni tečaj je okoli 21 rubljev za en funt. Nekateri tujci dobe kotf posebno ugodnost 48,36 rubljev za en funt, in sicer s pomočjo njihovih poslaništev, za katere bi bilo življenje na taki osnovi preračunavanja nemogoče, prejmejo za osnovni del plače 100 rubljev za funt. Najslabše plačani uradnik v tujih i^radih dobi približno 4 tisoč rubljev na mesec in še s tem, kot pravijo, težko shaja. Koliko težje mora biti živeti s sovjetsko plačo 350 rubljev. Spregovoriti bi hotel o sovjetskem delavcu, ki zasluži desetkrat povprečni dohodek delavca in ki bi ga v večini drugih dežel prištevali k srednjemu sloju. Je predstojnik nekega oddelka kemične tovarne in prejme 1300 dubljev na mesec; od njegove plače odtrgajo za pridobnino in vojno posojilo (prostovoljno) 450 rubljev. Kot mnogo drugih sovjetskih državljanov se tudi on drži pravila “vsak človek le eno zaposlitev.” Na mesec poučuje 120 do 130 ur jezike, kar mu prinese 1250 rubljev. Tudi njegova žena hodi na delo, za kar dobi mesečno 860 rubljev; tudi njej odtrgajo davke, tako da dobi na roko 600 rubljev. Skupni dohodki te družine so 2700 rubljev, kar) relativno ni neznatna vsota. Po drugi strani pa plača družinski oče — mož, žeha in dva otroka — fantastično. nizko najemnino in sicer 30 rubljev na mesec. Vendar ima stanovanje samo en prostor v velikosti 4,80X4,20 metra; poleg tega je v najemnino všteta uporaba skupne kuhinje, v kateri lahko vsaka gospodinja ?,T!ii>r£Ž&Ji.Y?'i<>l M-stuje za enega 'človeka. Zato je družina prisiljena plačevati inflacijske cene v turističnih trgovinah “prostega” trga ali črne borze za potrebe izven odmerkov. Za to porabi približno 2500 rubljev na mesec. Tako ostane manj kot 300 rubljev za oblačila, zabavo in prihranke. 0(bleke dobre kakovosti je mogoče dobiti prav za prav samo v “turističnih trgovinah,” in sicer za ceno-6000 -rubljev. Na podlagi tega si lahko predstavljamo težave, ki jih ima taka družina. Z veliko težavo sem si preskrbel višine denarnih dohodkov raznih poklicev, in sicer v rubljih: Brusač stekla .............1500 Šofier ....................1000 Kemični delavec ........... 900 Zidar ................... 300 Stenodaktilograf .......... 500 Igralec v jazzu............1500 Kovinski delavski strugar 860 Od teh vsot odtegnejo sledeče: pridobnina 2.5 odst. za 200 rubljev; 4.5 odst. za 400 rubljev; 8.2 odst. za 1000 rubljev. (Konec.) Znižano za hitro prodajo Naprodaj je krasna hiša 7 sob za eno družino, 2 kopalnici, na treh lepo urejenih lotih blizu Lake Shore Blvd. in 185. cesta. Avtomatično gretje na plin in gorko vodo, velike sobe, obit fireplace. Kompletno insutirana, opremljena z zimskimi okni in bakrenimi mrežami. Cena je pod $20,000 in prodaja jo lastnik sam. Nobenega posredovalca. Kogar zanima naj pokliče KE 7524. (July 28, 30) MALI OGLASI V Strongsville je naprodaj na cesti 42 tri in pol akra obsegajoče posestvo; tam se nahaja dobro vpeljan lunchroom, moderna poslopja, -velik hlev, pripravno za roadhouse ali plesno dvorano. Se lahko takoj vselite; jako ugodni nakupni pogoji. Preglejte takoj in pukličite BEREA 7233 ali BEREA 5261, (147) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, lot 40 x 140, garaža, poceni. Zglasite se na 14202 Darwin Ave. vogal 140. cesta ali pokličite PO 5887 ali IV 7535. -(150) Furnezi Novi furnezi za premog, olje ali plin gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. - EN 0487 Govorimo slovenesko (x) Nove bančne ure Iz urada slovenske North American banke se naznanja, da bo v glav. banki in podružnicah od 28. julija naprej vpeljan novi bančni poslovni čas. Banka ne bo ob sobotah popoldne več odprta. V nadomestilo bo pa odprta v sredo popoldne, dočim je bila dozdaj zaprta. Vse tri banke bod o o o o BELI MENIHI O < > O O <> i> o Povest iz prve polovice XII. etoletja <► <► o o o o spisal IVAN ZOREC o o <► <► Po vseh potih so gospodarji hiteli v Stično. Kdor jei le zmogel, je za siromake prinesel po tri hlebčke presnega masla in kruha in jih položil na oltar, da bi živina bila zdrava Gospod Ambrož jih je prehiteval vse, strah je teptal za njim. “če le ni pater opat kam šel?” ga je zaskrbelo, ko se je pokazal širni samostan. Pater opat je hodil po polju, molil in se menil z zemljo . . Potok bo res treba obrniti bolj na desno, škoda je polja, preveč ga drži na dvoje. Pot na njive in z njiv bo potlej lažja. Ondodle pe svet nižji, zamaka ga rado, za travnike bi bil pa kar dober . . Umni menih se je razgledal po polju; vesel ga je bil. Samo tale rž ne kaž€ dobro. Redka jo, sneg jo je predolgo dušil. Ko bi se le opomogla, saj je lepo zelena in kakor živa. Bilo mu je, da bi jo pobožal, kakor oče po laščkih poboža ljubega otroka. . . . “O, kaj pa vi?” se je potlej doma začudil gospodu Ambrožu. “Ali ste prišli na spoved?’ se je pošalil. “Velik greh me ne tišči noben, povedati bi pa res imel kaj.” “Da, tisto z Lizo je bilo nerodno; kar ste pa včeraj počeli v Stehanu, je bilo tudi nespametno.” “Kako pa že veste?” se je skoraj ustrašil. ...“Milii Iimc vai jo ahrivnjl opazoval na plani cesti in v gošči.” “A tako je zvedel tudi Pankracij?” jo razumel in povedal, zakaj je plašil grofj Adelo in da se je zdaj prisl skrit. # “Da, le ostanite tu. In ne razkazujte se okoli, saj tisto gostovanje po vaseh res ni pri- Ohio State Employment Service A Free State Agency Ima več več hišnih del na razpolago Splošna hišna dela z nekoliko kuhe Za pospravljanje sob— izurjene. Za poročen par za serviranje,! delo na vrtu, ni potreba biti! šofer. Službe za prvo in drugo kuharico. DOMESTIC DEPARTMENT 1242 West Third Street memo za vas. “Hm, godilo se mi je dobro in tudi slabo. Dobri časi so kratki, slabih ni zlepa konec. Najhuje mi je zmerom bilo samo doma na gradu,” je rekel s čisto drugim glasom in otožno pobesil glavo. ‘Kako pa je v Malem Gab ru, na Trlepovini?” mu je opat drugam obrnil misli. In gospod Abrož je pravil o Katarini in Trlepovi žalosti, o Lizi, kako je srečna, da se je otela valpta, o močnem Ko-pilu, ki varuje vse in išče ne^ vesto, in o tlaanih, kako so ve^ seli njiv na Medvedjeku. Med tem je prišel pater For-tunat in ga spremil v sobico, kjer mu bo bivati. “Hvala Bogu!” je begunec vzdihnil in se naslonil ob okno. “Tu bom na varnem, v nobe nem gradu ne bil bil tako. Samostan je res zavetišče ubogim in preganjanim,” je mislil in gledal v Stičnico, ki je žum-ljala pod njim. “Samo nekoliko prehitro sem pobegnil s Tr-lepovine,” ga je bilo sram. “Brez besede in zahvale, ka kor bi se mi bilo kaj zamerilo.” XXII. Trlep je drugi dan sejal ja-ro všenico, hlapca in Kopič so vlačili. Sonce je sijalo, vrana na topoli je opominjala: “Ora-at— ora-at!” Doma je bilo hudo. Pastir je že davi tekel po vikarja. Kajarina je medlela bolj in lepka FOR SALE BEVERAGE STORE 6119 St. Clair Ave. Sales $500 weekly Attractive Fixtures, Electric Cooler, Fluorescent Lighting $3500.00 and Stock OHIO STATE BEVERAGE STORE 6119 St. Clair Ave. HE 8200 CARLING'S needs men for BOTTLING DEPT. 40 hours per week Steady Work Age 25 to 45 Apply PERSONNEL OFFICE BREWING CORP. of AMERICA 93rd & QUINCY epka in jo pazila. Zdajci šf je ustrašila in skočila ven. “Brž, brž pokliči gospodarja — hudo je!” je velela Lizi. Ta je z dvorišča bušila na lik), pa z njive so že hiteli, nk^stj/šj) bili zagledali vikarja, ki je nesel Boga. Zdaj je Trlep opazil tudi Lizo, se ustrašil in stekel na ves splav domov, drugi pa Bogu naproti. Liza je bila bleda, nobene ni mogla reči, samo z roko je pokazala v hišo. Trlep je brez besede šinil mimo nje. Katarina se mu je za zpo-znanje nasmehnila, odzunaj je primolil zvonček, k umirajoči je prišel Bog. — Vikar je odšel. Katarina je bila čuječa, mirna, skoraj vesela. Gledala je zdaj moža, zdaj Trlepko, ki sta se sklanjala nad njo; čez čas je mignila Lizi. Ta je brž pristopila, ji popravila blazino in s čela obrisala pot. Po dolgem pogledu ji je bolnica slabično zašepetala: “Ostani pri hiši — mati ne zmorejo sami . .” Potlej je oči obrnila v Trlepa, kakor dih sapice na njivi je tiho dejala: “Moj m . . ” Beseda ji je zamrla v hropenju, oči so ji zastale. Trlepka je začela moliti na glas. Trlep se je zgrudil ob postelji, rame so se mu tresle in glava omahnila na ženino roko, ki je mrtvo obležala po odeji. Tudi Lizo je zmoglo: zaihtela je v roke in pokleknila. Katarina je ugasnila kakor sveča, ki dogori. Trlepka ji je zatisnila oči — oh, hudo, hudo je bilo na Trlepovini. Mrtvaški oder je v hiši stal še osem dni po pogrebu, šega je bila taka. Pogrebci so prihajali vsak dan in nanj navzkriž polagali po dve svečki, a preden so se razšli, so jih na oder postavili okoli in okoli, prižgali in kleče odmolili molitev za ranjko gospodinjo. Osmi dan so oder razdrli in v cerkvi opravili sedmino. Trlep je po sedmini doma pogo- stil vse pogrebce in se jim zahvalil. Katarina je bila po šegi pokopana prav in lepo, so vedeli in se razšli na delo. Na Medvedjeku so njive bile vse žive. Tlačani so orali in sejali. Veseli so bili lepih, skrbno udelanih njiv. Sonce jih je gledalo, med travniki se je mudilo Temenici, čeznjo so s Primskovega migljale bele zidanice —- lepo, toplo je bilo. Le Trlepu ni bilo pomladi, nobena stvar ga ni mogla razvedriti. Brez besed je poniglavih žalost za ranjko ga je pekla v čezdalje hujši bolečini. Ih kamor se je ozrl, povsod je videl kakšno sled po Katarini. Od vsega hudega bi bil najrajši tuil na ves glas. “Nikoli se ne bo utolažil,’ je družinčad šepetala in gledala za njim. “Dokler si ne bo ubral druge,” je stari hlapec momljal v brado “Saj taka domačija ne more ostati brez gospodinje.’ Katarinina smrt je prav bridko udarila tudi Kopiča. “Oh, zakaj ni počakala še neke dni? Vso ženitev mi je zavrla, morda za vselej! Kdo bo zdaj šel snubit zame . .,” je velikan, ljubezni željan, milo vzdihoval in silno obupoval. XXVIII. Po praznikih sta se graščak in graščakinja na šumbregu zbogala. “Izpusti že valpta,” se je ona še nekaj držala, “saj ni kriv on, jaz sem ga poslala v Mali Gaber.” “Prej bi bila povedala.” “Saj sem ti, pa nisi dal do sebe,” se je branila. “Sicer pa je zaslužil malo pokore, ker je tačas slabo opravil." “Zakaj si ga poslala? Nikdar več mi ne stori kaj takega!” “Bilo mi je za čast in pravico gospodične.’ In si jo ponižala.” ‘WjTzTnilrao-ani^ Graščak je vedel, da meri vanj in Ambroža, vendar je molčal. Tudi ona je premolknila, preden je povedala: “Valpet ni tačas storil Primožu nobene krivice. Zvito-repi tlačan je vedel za vse in sam je z Lizo čakal pri Trlepo-vih. .Dekla Marijana bi prisegla, da sta Primož in Trlep u-genila, kdo naj odnese Lizo.” Nalašč je govorila, kakor da je Ambrož hlapec Trlepov in nalašč Ambrožu ni dala pravega imena. Graščaka je speklo, v togoti je dal poklicati Primoža. “Po pravici povej, kako si pleteničil, da si Lizo spravil k Trlepu!” ga je pestil. “Jejhata, nič nisem pleteničil, je Primož obupno tajil. “Kaj si pa napletal s Trle-pom, ko si tovoril s Primskovega?” “Prosil sem ga, da bi mi dal mernik žita; otroke imam, lačni so.” “Za mernik žita si prodal Lizo?” "Jejhata, nak, nak!” “A kaj je Liza tisti večer počela zunaj in kaj si ti oprezoval tam?’ “Jejhata, nesna kokoš se je bila nekamo zateknila, pa sva jo iskala.” “Le stoj, jaz ti jo bom našel!” mu je graščak zapretil in ukazal biriču: "Po valpta pojdi v vozol’ ga!’ mu je graščak velel, kakor bi se mu s tem že opravičil za krivico. “In izposti ga, da bo pomnili’ Tlačan je tulil, valpet ga je pehal pred seboj, v vozi pa mu je tiho rekel: “Molči, nič hudega ti ne bo, sam bom skrbel zate, da boš res pomnil.” In mu je še tisto uro prinesel kruha, mesa in vina. Primož je strmel, a valpet se je tiho smejal: “Kar jej in pij in bodi brez skrbi, nobene sile ti ne bo!” Iz ljubezni in usmiljenja ni delal tega. Neusmiljena ječa ga je vendar čisto spremenila. Kakor je dosihmal delal vse v prid gradu, tako mu bo posih-mal storil vse v kljub, se je v ječi vsak dan sto potov zarekel. že čez nekaj dni mu je graščak ukazal. “Izberi si biričev, na Medvedjek pojdi in preženi Trle-pove tlačane. Zemlja je tudi te, vam veleva gospod s šum-bregal’je vpil. “Sam bo, pravi, delil zemljo.’ "Trlep nam jo je že dal, z njim se zmenite, če ni kaj prav,” so se tlačani branili. “Pojdite odtod zlepa!” jim je svetoval. “Meni nič mar, komu gre pravica.” Tlačani so še čudili mirnemu valptu in se spogledovali. kaj so hoteli? šli so. In naravnost k Trlepu. Trlep jih je poslušal in gledal v tla. Potlej si je brž osedlal konja in se zapodil v Stično. Pater opat mu je velel po kratkem premisleku: “Povej tlačanom, naj mirno delajo. Ce jih bo pa kdo še nadlegoval, mi sproči precej,!” Trlep se je pomiril, a preden je' šel domov, je poiskal tudi gospoda Ambroža, Valpet se je zamazan, šhuj- moja!, sam jo bom delil, kadar šan in slab prilomil pred gospoda, le oči so se mu svetile živo in preteče. in komur bom jaz hotel!” Valpet je navidezno hud prilomastil na Medvedjek. “Primož je res kriv, pripri “Vse pustite, domov se poberi- -AND THE WORST IS YET TO COP —in najhnjše šele pride VeliKa odprti ja V SREDO 30. JULIJA 1947 WHITE CITY BAR 599 E. 140 St., vogal Darwin Ave. in E. 140 St. FINA ZABAVA IN DOBRA POSTREŽBA JOHN in JULIA ŠUŠTARŠIČ, lastnika Se priporočata Bomben Umil Air Riti Day ,"0, ti si?” se mu je začudil in brž opravičil, da je ondan pdbegnil tako brez besede. "Katarina je prebila, praviš? Bog te potolaži!" Trlep ga je molče poslučal. (Dalje prihodnjič) TCKOM ČASA, ko 10 zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clalr Ave. In E. 62 St., le okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo ln se Izselilo, dočlm se dr. Župnik te vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam Je nemogoče priti v dotlko a našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik Izvršil vsa morebitna popravila na njih delu ln ga nadomestil z novim. Vam ni trebe Imeti določenega dogovora. Njegov naslov le DR. J. V. ŽUPNIK 1121 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St-: vhod aamo na E. 62 St. Urad Je odprt od 9:30 zj. do S. iv. Tel.: EN 5013 Jrski avtor in gramatik, George Bernard, Shaw, ki je še skoro 91 let star, malokdaj zamudi dan dela v mnjem .)»- ____ diju v Apot St. Lawrence v Angliji- M- julija je bil njegov 91. rojstni dan. ! tu ,1, ii Turki na straši. — Ta slika je bila posneta m manev- rih pri Erzurum, in nam kale dva turška vojaka z angleškim malim protiletalskim topičem, ki je podoben ameriški raketni bazuki. Preko 600,000 mol broječa turška armada stoji m straži na rusko-turški meji in je pripravljena braniti svojo zemljo proti ruski invaziji provinc Ar-dahan in Kars. ■ el 1-29 bombing planes wwboSnsn Sin I tim Ml Ina *Wck h celebrating ki fortieth i "tir' Im On," Agent I will bo tbe šote Im ■Bmp etri setSSSir&s ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljika tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in sl izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina I1173t Clair Av*. HEndareoo OtU J