K. K. STA» TsANWAUSüHAF I MAHdIIHu Št. 43. Ehgelangt am 33 e!31 1911 lmit...........661188611 _Mirihor, i Jr / 'J 2 ' O / ine 23. oktobra 1913. Tečaj XLVIT. Ust ljudstvu v pouk in zabavo Mlaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Mariboru s poSiljauje« aa dom u «et« leto 4 K, pol leta 2 K in za i«trt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K» za druge lzvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja aa: Upravniitvo ,Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje .Katol. tiskovnega društva" dobivajo list brez posebae naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravnlštvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema ntročnino, inserate in reklamacije. Xc leserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 19 vin., u dvakrat 25 vin., za trikrat 35 via. Za večkratne oglas« erlraeren popust. Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Ne zaprte reklamacije so poštnine preste. Sijajni uspehi naših poslancev. Štajerski deželni zbor. Od 10. do 18, oktobra, torej skozi 8 dni, je zboroval štajerski deželni zbor. Slovenski poslanci so za to dobo sklenili z Nemci premirje, seveda pod pogojem, da se v tej kratki dobi ugodi tudi marsikateri slovenski želji. Slovenska obštrukcija je nemške poslance naučila, da se z zastopniki slovenskega naroda ni šaliti, zato so radi ali neradi sprejeli pogoje in jih tudi držali. Zato pa tudi lahko rečemo, da še nikdar in nikjer niso slovenski poslanci v kratki dobi osmih dni toliko dosegli za slovensko ljudstvo kakor sedaj naši poslanci. Vsak boj ima svoje žrtve, tudi naš ga je imel. Kadarkoli so se liberalci in nemšku-tarji zaganjali v naše poslance in njih dežel.nozbor-sko obštrukcijo, govorili smo našim pristašem: Ostanite mirni in zaupajte! Da smo ravnali prav, pokar-zali so uspehi osemdnevnega delovanja naših poslancev v deželnem zboru. Tudi liberalci stoje sedaj molče pred uspehi naših poslancev, zavedajoč se, da so vsi njih napadi bili krivični in neresnični.. Kdor je vstra-jen v boju in delu, njemu se ni treba bati ljudske sodbe. Naši poslanci bodo sedaj lahko vedrih lic stopili pred svoje volilce, kajti vsa natolcevanja njihovih nasprotnikov so se v solncu zadnjih uspehov razpršila v prah. Slovenska gospodinjska šola. Prejšnji poslanci so nam dosegli vsaj kmetijsko šolo s svojo obštrukcijo, sedanji poslanci pa nič, tako so hujskali nasprotniki v listih in govorili proti našim poslancem še med bojem. Naši poslanci bi bili morali že prej doseči uspehe, predno so še boj dovo-jevali. Sedaj so tudi tem obrekovalcem zamašili usta. V seji deželnega zbora dne 17. t. m. se je sklenilo, da se v St. Juriju ob južni železnici ustanovi slovenska gospodinjska šola, ki se otvori s šolskim letom 1914-15. Poročevalec o tej šoli je bil naš poslanec P i š e k, ki je v toplih besedah deželnemu zboru priporočal, naj sprejme predlog za ustanovitev šole. Ugovarjala sta mu mariborski poslanec Wastian in stari neprijatelj slovenskega kmečkega stanu, ptujski župan Ornik. Obadva sta govorila poniževalno za slovensko ljudstvo, ki je baje še neolikano, nima nobene želje1 po izobrazbi, in Ornik je celo Nemcem hotel dokazati, da Slovenke še niti cvrtja ne znajo prirediti. Slovenski klub je poslal dr. JankoviČavboj proti obema nasprotnikoma, ki je v prepričevalnih besedah pobil oesedo za besedo, kar sta Wastian in Ornik govorila proti Slovencem. Rekel je, da Slovenci nismo proti temu, da bi se ne učili nemščine, ampak smo pa proti temu, da bi si z učenjem tega jezika slekli slovensko suknjo. Najvišje vzgojevalno načelo je: pouk v materinščini! Slovence in Nemce vežejo vezi sosedstva, tudi mnogo rodbinskih zvez, zato bi naj delali na to, da preneha narodna nestrpnost, kakor jo oznanjata mariborski Wastian in ptujski Ornik. Gospodinjska šola v St. Juriju je gospodarska potreba Slovencev in nikaka milost za Slovence. (Živahno odobravanje med slovenskimi in veleposestniškimi poslanci.) Nato je še v imenu veleposestva izjavil grof Attems, v imenu krščanskih social cev Hagenhofer, da bodo glasovali za šolo. Le govornik Resel je izjavil, da bodo socialni demokratje glasovali proti šoli. (Ozmeo: Tako govorite kakor kak nacionalec!) Končno je poslanec Pišek Še enkrat priporočal sprejem predloge, ki je bila nato z veliko večino sprejeta. Proti so glasovali Wastian, Ornig, Neger, LangeV in socialni demokratje, med njimi seveda tudi Horvatnk, za katerega so v ožji volitvi tudi Slovenci glasovali, S tem je ustanovitev slovenske gospodinjske šole v St. Juriju ob južni železnici zasigurana. Slovenska meščanska šola. Za nas Slovence je bilo žaljivo, da so si Nemci zidali meščansko šolo za meščansko šolo, Slovence pa zraven zaničevali, češ, vi ste še premalo omikani za meščansko šolo. Poslanci Slovenske Kmečke Zveze pa niso bili vtč voljni prenašati takih žalitev, zato so Nemcem suho in kratko povedali: ako hočete mir z nami, potem morate odstraniti povod tudi za to žalitev. Kislih obrazov so se Nemci udali. V soboto, dne 18. t. m,, se je začela v deželnem zboru obravnava o tej šoli. Najprej je naprednjak dr. Kukovec strašno suhoparno mrmral, da je taka šola potrebna. Potem je vstal zopet mariborski nestrpnež Wastian. Metal je različne očitke na Slovence, češ, da nimajo mnogo ljudskih šol, da se učence preveč oprošča od šolskega obiskovanja, da je Žalec neprimeren prostor za tako šolo. Odgovarjal je Wastianu tokrat poslanec dr. Korošec, Izvajal je: Kakor nekdaj Goljat, tako te dni Wastian dan za dnevom prihaja iz nemškega tabora, da bi Slovence izzival, zasmehoval in napadal. Toda njegovi napadi nas ne dosezajo več. Na podlagi uradnih podatkov dokazuje, da se med Nemci vsaj toliko šolskih otrok oprošča po leti, kakor na Slovenskem. Kar se analfabetov (ki ne znajo pisati) tiče, se nahajajo med Slovenci in Nemci, posebno v krajih, ki so zelo hriboviti. V tem oziru si nijmamo drug drugemu ničesar očitati. Slovenci hrepenimo po izobrazbi. (Pritrjevanje.) Ljudsko šolstvo v lepi Savinjski dolini je visoko razvito in šolski obisk povsem zadovoljiv, Noben kraj na Slovenskem Stajerju ni tako pripraven za slovensko meščansko šolo kakor Žalec, ki leži v središču Savinjske doline. Govornik o-pozarja na dejstvo, da je v tej dolini še precej drugih trgov z nerazvitim obrtništvom. Temu obrtništvu bo meščanska šola nudila bistvene pogoje za napredek. A tudi kmečkemu stanu v ¡Savinjski dolini, ki se bavi s hmeljarstvom. Hmeljarji morajo večinoma sami spravljati svoje pridelke na trg in v denar, da pa izginejo škodljivi prekupci, jim je treba dobre šolske izobrazbe. Govornik konča z besedami: Slovensko ljudstvo bo z odobravanjem vzelo na znanje, ako deželni zbor dovoli slovensko meščansko šolo, in ta dovolitev bo prvo znamenje, da v štajerskem deželnem zboru nastopi sprava in edinost. (Splošno odobravanje.) Izvajanja poslanca dr. Korošca so v zbornici napravila najugodnejši utis. Cela zbornica, razven Wastiana, Negra in socialnih demokratov, je glasovala za slovensko meščansko šolo. Ornik jo je med glasovanjem odkuril. Naši poslanci so torej predlagali, da naj pride nova meščanska šola v Žalec. Prej so liberalci obre-kovali naše poslance, da delajo za svoje strankarstvo, no, sedaj so jim dokazali nasprotno. Tudi pri liberalcih izgineva sedaj vsak dvom nad poštenostjo našega deželnozborskega boja. V nasprotnem taboru mislijo le pri kupici na blagor ljudstva, pri nas se skrb za splošno slovensko korist kaže v delih in uspehih. Denar za okrajne ceste. Koliko krika je bilo ves čas obštrukcije radi deželnih doneskov za okrajne ceste! Liberalci in nem-škutarji so najbolj glodali ob tej kosti. Tudi Nemci so mislili s tem orožjem streti našo obštrukcijo, zato so celo uprizorili v Gradcu zborovanje okrajnih zastopnikov, na katerem so gromeli proti slovenski ob-štrukciji. Toda hvala Bogu, naše ljudstvo je poslušalo le glas svojih zastopnikov, ki so mu govorili: Po-trpimo nekoliko časa, saj bo vse dobro! V seji dne 18. oktobra je deželni zbor sklenil, da se bodo za 1. 1910, 19011, 1912, 1913 zaostali doneski za okrajne ceste vsi in v polni meri izplačali; a za I. 1914 se dovoli za okrajne ceste znesek 457.000 K. Sedaj se naj ganejo okrajni zastopi ter predložijo deželnemu odboru svoje račune in načrte. Oni pa, ki so kedaj dvomili nad previdnostjo in skrbjo naših poslancev za vse zadeve slovenskega kmečkega ljudstva, naj se sedaj izpreobrnejo iz Savlov v Pavle ter naj zanaprej z zaupanjem slede poslancem Slovenske Kmečke Zveze. Brezobrestna posojila za vinograde. Tudi na vinogradnike se je mislilo v sedanjem zasedanju deželnega zbora. Kakor hitro bo v državnem zboru vzakonjen davčni načrt, bo dežela izpla- čala 100.000 K za brezobrestna posojila, zraven priloži država tudi 100,000 K, tako, da bo za 1. 1914. za brezobrestna vinogradniška posojila 200,000 K na razpolago. Podpore po uimah. Za podpore po uimah, katerih je bilo v tem letu mnogo, se je določilo 25.000 K, za katere naj oškodovanci, oziroma občine, v njihovem imenu vložijo prošnjo na deželni odbor. Svota ni: velika, ker dežela prepušča skrb za oškodovance po uimah državi, ki i-rna za take zadeve več sredstev na razpolago. Podpore za šolske kuhinje. Ni še dolgo, da smo objavili v našem listu članek s pozivom, naj se snujejo šolske kuhinje za ljud-skošolske otroke, kakor jih je nasvetoval zadnji hrva-ško-slovenski katoliški shod. Vedeli smo, zakaj. Dež. zbor je sedaj sklenil, da se za 1. 1914 izplača šolskim kuhinjam, ako prosijo, 50,000 K podpore. Kjer so, naj šolske kuhinje takoj vložijo prošnje na deželni odbor, kjer jih ni, naj se osnujejo In potem poskrbi za deželno podporo. Predlogi naših poslancev. Že v zadnjem listu smo navedli nekatere predloge naših poslancev, danes priobčujemo še ostale. Poslanci dr. BenkoviČ, Terglav in Pišek predlog za ustanovitev rudarske šole v Trbovljah, — Poslanca dr. Benkovič in dr. JankoviČ interpelirata na^ mestnika radi pospešenja stavbe uradnega poslopja v Brežicah, — Poslanec dr. Benkovič je vložil predlog, da se naj izplačajo zaostale cestne podpore. — Posla^-nec dr. Benkovič in tovariši predlog glede izpremembe določb deželnega reda in o volitvi deželnih odbornikov. Predlog zahteva, naj slovenskega deželnega odbornika volijo edino poslanci slovenskih kmečkih občin. — Poslanec dr. Benkovič in tovariši predlog za podporo zavodom za mladinsko skrb v Trbovljah, — Poslanec dr. Korošec in tovariši so predlagali, naj da dežela podporo za novo bolnišnico usmiljenih bratov v Savinjski dolini. — Posl. Terglav, Pišek, dr. Benkovič in tovariši predlog, da se v celjskem okraju po uimah in toči poškodovanim podeli izdatna deželna podpora. — Posl. Terglav in dr. Benkovič predlog radi podpore po toči oškodovanim v okrajih Gornji Grad in Laško. — Poslanec Vrečko je stavil predlog glede naprave vzornega vinograda v občini Ponikva, sodni okraj Šmarje. Davek na vrednostni prirastek — odklonjen. Deželni odbor je predlagal deželnemu zboru, naj se vpelje nov deželni davek, in sicer na prirastek vrednosti pri posestvih in poslopjih. Toda poslanci so imeli preveč pomislekov proti tej predlogi, zato so jo vrnili deželnemu odboru, naj še enkrat poroča o njej. Sklep. Rešilo se je v tem kratkem zasedanju tudi veliko manjših predlogov, ki se tičejo različnih občin in oseb. Med večjimi predlogi nam je še treba omeniti, da je bil sprejet davek na pivo, in sicer se zviša da^ vek pri litru za 2 vin. Iz denarja, ki ga bo vrgel da^ devek na pivo, se bodo dale učiteljem draginj-ske doklade v znesku 1,200.000 K. Zanimivo pa je bilo, da voditelj liberalcev, ki je hodil od zborovanja do zborovanja govorit, kaki hudobneži so naši poslanci, ker ne dovolijo učiteljem priboljška, poslanec dr. Kukovec (!!) ni bil niti pri posvetovanju niti pri glasovanju o učiteljski predlogi zraven. Naši hudobni poslanci pa, ki jih slikajo liberalci kot strašne sovražnike učiteljstva, so bili vsi na svojem mestu, njih voditelj dr, Korošec je celo govoril za predlogo, in potem so vsi naši poslanci glasovali za učiteljske plače. Pri liberalcih same prazne besede, pri nas dejanja! Slovensko štajersko ljudstvo je lahko zadovoljno z zadnjim zasedanjem deželnega zbora. Slovenska Kmečka Zveza pa sme biti ponosna na svoje poslance, ki so se ravnokar vrnili iz Gradca s tako sijajnimi uspehi. Požar ¥ zraku. Zrakoplov zgorel. --31 oseb ponesrečilo. Nemčija je izdala že mnogo milijonov za zrakoplove, katere izdelujejo po načrtu grofa Zeppelina.Ti zrakoplovi se dajo voditi po zraku, kakor ladje po morju. A Nemci nimajo sreče ž njimi. Večina teli zračnik ladij se je že ponesrečila. V petek, dne 17, oktobra dopoldne se je na zračnem letališču (postaja za zrakoplove) v Johanistalu blizu Berolina dvignil v zrak zrakoplov „L 2". Ko je bil nekako v višini 300 metrov, je izbruhnil v zrakoplovu požar, na kar se je slišal močen pok in zračna ladja je bila na mah v ognju ter je 700 metrov od kraja, kjer se je dvignila, padla z 31 ljudmi z vso silo na tla. Osebe, ki so bile v zrakoplovu, so se vse smrtno ponesrečile. Zrakoplov gori. Uradno poročilo opisuje nesrečo tako-le: Zrakoplov „L 2" se je imel ob 8. uri dvigniti v zrak, da na-pravi kratek polet. Poleg posadke so bili na krovu zrakoplova: komisija mornariškega urada, da prevzame zrakoplov, iz Zeppelinove tvornice 1 zrakoplov-ni kapitan, 1 inženir, 2 monterja, 1 kapitanski poročnik in kot gost 1 častnik armade; skupno 31 oseb, — Da se vzravna teža, 5 mož posadke niso vkrcali. Ko so preizkusili vse dele zrakoplova in pred vsem motorje, se je „L. 2" dvignil ob 10. uri 16 minut v zrak in je kmalu dosegel višino 300 metrov. Ob 10, uri 15 minut opazijo zanesljivi opazovalci, v sprednji gondoli (delu) švigniti plamen, ki se je hitro širil. Več ko 10 metrov visok ognjen steber se je dvignil v zrak. V 2—3 sekundah je ves zrakoplov gorel; na 700 metrov daljave se je čula močna eksplozija (pok); zrakoplov je pričel strašno hitro padati. Ko se je nahajal 40 metrov visoko, se čuje drug pok; najbrže je eksplodiral bencin; ko zadene zrakoplov na tla, se čuje tretji pok. Vojaki lete k zrakoplovu, ki je 700 metrov daleč padel na tla od mesta, kjer se je dvignil v zrak. Tudi pionirji, ki so se v bližini vadili, prihite na pomoč, kakor tudi zdravniki, kmalu za njimi gasilci in avtomobili, ki so last bolnišnic. Dva vojaka potegnejo Še živa izpod razvalin in nevarno ranjenega poročnika barona von Bleuel, ki je pa ob 5. uri 25 minut popoldne za opeklinami umrl; tudi še živa vojaka sta kmalu v strašnih bolečinah umrla. Od posadke, ki se je dvignila s tem zrakoplovom v zrak, torej nihče več ne živi. Grozno razmesarjeni ponesrečenci. Ko so od vseh strani prihiteli ljudje na kraj nesreče, so našli le razvaline ponosne zračne ladje. Pod razvalinami so se nahajala mrtva trupla, ki so jih pozneje prenesli na nosilnicah v lopo, kjer je bil shranjen zrakoplov. Rešilna dela so bila zelo otežko-čena vsled razbeljenih žic In pa gorečih delov zrakoplova. Neki ranjenec je klical obupno, bolestno na pomoč! Kmalu nato je izdihnil v strašnih bolečinah svojo dušo. Neki drugi ponesrečenec je še nekoliko dihal, ko so ga potegnili izpod razvalin, a je kmalu umrl. Nekemu drugetnu ponesrečencu so popolnoma o d gorele noge in je končno umrl. Po eksploziji .se je videlo le še železno ogrodje; goreče cunje so pričele padati na tla, za ogrodjem pa so padala trupla na zemljo. — Neka žena z malim otročičem je tavala na kraju nesreče, iskala svojega moža, a ga najde slednjič vsega črnega in zgorelega. Spoznala ga je po čepici. Reva je omedlela. — Zrakoplovec Rot je gledal s tovarišem Hirthom, kako si je dvignil zrakoplov v zrak. Ko pa vidi, da je švignil plamen Iz sprednje gondole, peljal se je z avtomobilom na kraj nesreče. Opazil je, kako so se v gondoli zvijali ljudje v strašnih bolečinah. Neki častnik je klical neprestano na pomoč. Nihče jim ni mogel pomagati. Strašen je bil pogled na kapitana ponesrečenega zrakoplova, poročnika Freyerja, Roki sta pe oprijeli krčevito železnega ogrodja. Cepiča iz usnja, ki mu je pokrivala glavo, mu je čuvala brez dvrnna glavo proti plamenu. Roki kakor tudi ostalo truplo je imel popolnoma sežgano. — Ponesrečenci so vsi strašno opečeni. — Ko so peljali težko ranjenega barona Bleuelav bolnišnico, je v strašnih bolečinah klical: „Ubijte me! Ubijte me!" Večina ponesrečencev je imela razbite lobanje, zlomljene hrbtenice ter potrte roke in noge. Trupla so bila tako grozno ožgana, da večino ponesrečencev ni bilo mogoče takoj spoznati. Pritisk ognja je moral biti v zrakoplovu zelo silen. Železje zrakoplova je bilo še pol ure potem, kc je padel zrakoplov na zemljo, razbeljeno. Kako je izgledal ponesrečeni zrakoplov? „L. 2" je 21. Zeppelinov zrakoplov in je bil največji do zdaj zgrajeni Zeppelinovec; dolg je bil 160 m in Širok 16'5 m. Namenjen je bil za nemško mornarico in so ga nameravali odposlati v pomorsko mesto Kiel. Imel je 2 gondoli (oddelna čolna) z dvema motorjema, katerih vsak je izvajal 205 konjskih sil; torej so vsi 4 motorji izvajali 820 konjskih sil. Bil je najmočnejši in najhitrejši zrakoplov na svetu. Zrakoplov je bil opremljen tudi z brezžičnim brzojavom. „L. 2" je bil v notranjosti zelo krasno na moderen (novodoben) natiin urejen. Imel je imenitno urejene sobice (kabine), kuhinjo, jedilnico, igralnico ter je bil opremljen z vsemi mogočimi udobnostmi. Njegov bok je bil lepo okrogel in podolgovat. V notranjosti je bila napravljena električna luč, Zrakoplov je imel ta- ko izborno napravo za krmljenje (vodstvo), da bi bil baje tudi v največjem viharju vstrajal v zraku, * * Še druge nesreče. V zraku. V Kirchlauten pri Bambergu na Nemškem se je dne 17. t. m. ponesrečil aeroplan. Mrtva sta nadpo-ročnik Koch in podčastnik Maute 37, pešpolka. V Alten-Grabowu na Nemškem se je pripetila v zraku strašna nesreča, Nadporočnik Freyberg se je dvignil s stotnikom Heselerjem dne 17. t. m. ob 2. u-ri popoldne v zrak, da poleti v Kolin, Bil je prisiljen, da je med vožnjo izstopil, a motor je odpovedal in letalni stroj je padel na tla, poleg tega pa je še bencin eksplodiral: stotnik je zgorel v zraku. — Tudi v mestu Straßburg se je pripetila v zraku nesreča. Nadporočnik Kniweger se je z enim potnikom dvignil v zrak, a aeroplan je padel na zemljo. Kniweger je lahko, potnik pa nevarno ranjen, — Nemce so zadele torej ob lOOletnici vojske pri Lipskem hude in krvave nesreče. * * • Nesreča v Vildonu. V valčnem mlinu Franca Hereš v Vildonu na Srednjem Štajerskem se je dne 18. t. m. ponesrečil nek vajenec. Prijela ga je zagozda na valjarju in ga tako dolgo sukala, da je bil popolnoma razmesarjen in mrtev. Odrezala mu je roko in eno nogo. Krivda te grozne nesreče je, ker je premalo varstvenih naprav. Dotičnik je bil še 12, t. m. na nekem občnem zboru socialno-demokraške organizacije zveznih avstrijskih mlinarjev. Bil je še-le 18 let star, pa se je družil že k rdeči organizaciji. Človek obrača, Bog pa obrne! Tako se je tudi temu zgodilo. Cerkve ni maral, pač pa Že gostilne in druge nerednosti, kar u-Čencem ne pripada. * • • Strašna železniška nesreča na Japonskem. 20 otrok mrtvih, — 100 r a n j e n i h. Na Japonskem je trčil dne 20. oktobra vlak, s katerim se je vozilo 406 otrok, v tovorni vlak, 20 otrok je ubitih, 100 pa ranjenih. Politični ogled. — Slovensko-Hrvaško. Na Kranjskem se vrše sedaj priprave za volitve v deželni zbor. Občine morajo do 2, novembra sestaviti volilne imenike. Slovenska Ljudska Stranka bo, kakor se poroča iz Ljubljane, postavila večinoma vse prejšnje poslance za kandidate. Liberalci napenjajo vse sile, da bi obdržali vsaj dosedanje mandate, toda liberalcem bo tokrat celo v trgih in mestih slaba predla. Na Slovenskem za izdajalske liberalce ne sme biti prostora, — Goriški deželni zbor je imel v tem zasedanju komaj 4 seje. Razprave so bile malovažne. Liberalci, kateri hočejo imeti veliko besedo, niso pripustili, da bi prišle važne gospodarske reči v razpravo. O Božiču bo baje deželni zbor zopet sklican, — Hrvaški kraljevi komisar Skrlec se s svojo madžaronsko stranko pripravlja na nove saborske volitve. Kot ponižni sluga Madžarov goji .namreč komisar Skrlec željo, da bi spravil v sabor madžaronsko večino in bi tako zamogel uboge Hrvate še bolj pritiskati ob steno. — Tirolsko. V deželnem zboru se je skoro enoglasno sprejel nov jdeželni volilni red, po katerem se volilna pravica razširi ter pomnoži število poslancev. Ob enem se tudi zvišajo dnOvne plače (dijete) poslancem. Poslovnik se je tako spremenil, da je v bodoče v tirolskem deželnem zboru obštrukcija skoro onemogočena, — Krščanska Stranka, ki je na Tirolskem najmočnejša, ima na deželi skoro vse občinske odbore v svojih rokah. Le v 21 občinah cele dežele imajo liberalci večino. Posnemajmo v tem oziru vrle katoliške Tirolce, kateri ne marajo liberalnih zgagarjev v javnih zastopih. — Nemčija. Dne 18, oktobra se je slavil spomin slavne bitke pri Lipskem na Saksonskem, v kateri so združeni Avstrijci, Rusi in Nemci pobili francosko vojsko in sesuli Napoleonovo cesarstvo. Tri dni so grmeli topovi, od 16. do 18. oktobra 1813 je bilo bojno polje krvavo in pokrito z mrliči. Dne 16. oktobra. 1813 so se posebno odlikovali takratni avstrijski kirasirji, to je sedanji 5. dragonski polk. Najodličnejše mesto pa si je zaslužil naš vojskovodja knez Svarcenberg. V pismu, ki ga je pisal svoji ženi dne 20. oktobra, 2 dni po bitki, pravi med drugim: „Bog je blagoslovil naše orožje, poraz sovražnikov je naravnost neverjeten; Še nikdar nisem videl tako grozovitega poboja. Naše izgube so zelo velike, lahko pa rečem, da je izgubil sovražnik čisto vse." — Tako je končala Napoleonova slava in moč, s katero je vladal skozi 4 leta tudi naše slovenske dežele. Danes se dviga na lipskem bojnem polju velikansk spomenik in poleg ruska zahvalna cerkev, ki naj oznanjujeta, da so tam padli avstrijski, ruski in nemški junaki v boju proti poraženemu Korzikancu, Napoleonu Bonaparte. Po celi Avstriji so se vršile te dni slavnosti, ki imajo namen, buditi v ljudskih srcih oni pogum in ono požrtvovalnost za domovino, kot so jo večkrat pokazali naši pradedje. — Odkritja spomenika pri Lipskem so se udeležili naš prestolonaslednik Franc Ferdinand in več častnikov (a ne v uniformah ! ?), nemški cesar, sak- sonski kralj, ruski knez Ciril in več članov drugih evropskih dvorov. Naši avstrijski Nemci pripisujejo lipsko zm^go nemški armadi, akoravno so odločili končno zmago slovanski vojaki, med njimi tudi paši slovenski fantje. — Nemški cesar Viljem in njegov sin prestolonaslednik sta se zopet hudo sprla. že pred 2 letoma je nastal med Viljemom In njegovim sinom spor, ko je princ v državni zbornici ploskal nekemu poslancu, kateri je napadal Anglijo in so radi tega nastale napete razmere med Nemčijo in Anglijo. Princ je bil nato kot častnik za kazen prestavljen v neko neznatno mesto. Lansko leto se je prestolonaslednik močno zavzel za nekega cesarjevega oskrbnika, katerega je hotel cesar spoditi iz službe. Pred kratkim pa je pisal prestolonaslednik državnemu kanclarju Betman-Hol-vegu, da on protestira proti temu, da bi se cesarjevemu zetu, prestolonaslednikovemu svaku, princu Kum-berlandskemu, podelila pravica do posesti dežel Ha-nover-Brunšvik, ker se je Kumberlandski baje pravic do svoje očetnjave odpovedal. Prestolonaslednik je trdil, da mora ostati ista dežela neomejena last Prusije in da se tudi ne sme sprejeti njegovega svaka v službo nemške armade. To prestolonaslednikovo pismo je prišlo na njegovo željo v javnost. Cesar je bil radi tega grozno razburjen. Občevanje med cesarjem in prestolonaslednikom je s tem baje celo pretrgano. Torej celo na nemškem cesarskem dvoru vladajo hudi domači prepiri. — Bavarsko. Kraljevina Bavarska ima že od 1 1886 kralja samo po imenu. Istega leta bi bil namreč moral prevzeti vlado Oton, a ker je na duhu bolan. ni sploh prišel nikdar na prestol. Kralj Oton pa živi še vedno, po telesu jako krepak. Mesto njega je vladal lani umrli princ Luitpold, sedaj pa vlada Lu-dovik, njegov sin. Ta je dejanski vladar na Bavarskem, a nosi le naslov „regent" (vladar), ne pa kralj. Bavarski ministrski svet se je že večkrat pečal z vprašanjem, da naj se vladajoči regent proglasi za pravega kralja, a do sedaj se to še ni zgodilo. Kakor poročajo listi, pa se to zgodi v kratkem, tako, da bo „regent" Ludovik proglašen za pravega bavarskega kralja, ker bolni !Oton na noben način ne pride več v poštev. — Balkan. Zadnje dni je zopet nastalo zelo napeto ra^fMTI^meS Avstrijo in Srbijo. Srbske Čete so namreč v zadnjih bojih z Albanci, kateri so upadli v srbsko ozemlje,, potem ko so iste premagali, po nekod zasedli na več krajih tudi nekaj albanskega ozemlja. Avstrija, katera se z veliko skrbjo poteguje z-a Albance, je radi tega postala huda na Srbijo in je po svoji vladi poslala srbski vladi ostro zahtevo, da naj Srbi v teku 8 dni odtegnejo svoje vojake z albanske zemlje, sicer bo prišla avstrijska armada nad Srbe. Srbi so se zbali hude avstrijske grožnje in so te dni odredili, da bodo srbski vojaki tekom 8 dni zapustili one kraje, ki glasom londonske pogodbe spadajo pod Albanijo. Tako je Avstrija zopet obvarovala svojega varovanca — Albanijo — pred Srbi. — Turki in Grki so se zbali nove medsebojne vojne in sedaj lepo mirujejo. Torej bo menda vendar skoro zavladal na Balkanu mir. Z goljufijo v Ameriko. Izseljevalna parobrodna družba „Canadian-Pacific" je na prav čuden način dobila v Avstriji dovoljenje, da sme po svojih agentih spravljati ljudi v A-meriko, posebno v Kanado. Družba je imela po raznih mestih, posebno v Galiciji, nastavljene Žide kot svoje agente, kateri so izvabljalli posebno vojaščini podvržene mladeniče v Ameriko; taki namreč morajo ostati v Ameriki, ter se ne upajo vrniti v domovino, ker se ž njimi po zakonu postopa kot z dezerterji. Dokazano je, da se je s pomočjo te družbe izselilo samo iz Galicije in Bukovine .v zadnjih 10 mesecih nad 100 tisoč mladeničev-vojaških novincev. Trije vojni kori v Galiciji so radi tega' tako oškodovani, da je število moštva v teh armadnih korih padlo skoro na polovico navadnega števila. Splošno pa se ceni od vojaške strani, da se je v Avstro-fOgrski od 1. 1912 naprej po družbi „Canadian-Pacific" odtegnilo vojaški dolžnosti d o 170.000 oseb. Sedaj so prišle oblasti na sled celi goljufiji. Židovski agentje so preskrbovali mladeniče, ki so se hoteli z izselitvijo odtegniti vojaški dolžnosti, s pona-rejenimi ruskimi potnimi listi. Rabili pa so tudi razne druge protipostavne pripomočke. Agentje in družba je delala velik dobiček, ker so izseljence grozno sku-bili. Posameizni izseljenci so morali plačati agentu po 450 K samo za to, da jih je spravil čez mejo. Vlada je dala sedaj vse pisarne te slaboglasne družbe zapreti; oblast je tudi zaprla glavnega zastopnika te družbe in njene židovske agente, ki so uganjali ta umazani posel. Kako so prišli na sled tej goljufiji? Na Dunaju so v neki gostilni na Ringu 4 Ahgleži izjavili, da v Avstro-Ogrski čez 20 let ne bo nobenega vojaka več, Če bo „Canadian-Pacific" še nadalje tako delovala, kakor dela dosedaj. To je vojno ministrstvo izvedelo in takoj izvedlo poizvedbe, Vojni minister je o uspehu preiskave poročal cesarju in prestolonasledniku. Cesar je nato pozval v Išl notranjega ministra in načelnika generalnega štaba. Vojno ministrstvo je izdelalo obširno poročno, v katerem izvaja, da je delo družbe načrtoma organiziran napad na armado monarhije. Ko so cesarju to poročilo predložili, so bile kmalu pozvane oblasti, da naj odločno nastopijo. Vsa stvar ima torej tudi politično ozadje, ki je v toliko verojetno, ker Anglija izkuša oslabiti trozve- zo in ker se hofee nad Avstro-Ogrsko maščevati zato, ker se naša država ni odzvala svoječasnemu vabilu Anglije1, da naj izstopi Iz trozveze. Mogoče je to, dasi se kar splošno to ne more trditi. Sicer pa, kdor zasleduje in pozna izseljevanje, dobro ve, da tudi druge družbe, ki se pečajo z izseljevanjem, niso glede na izseljevanje vojaščine podvrženih mož nič manj tankovestne kakor „Oanadian-Pacific", samo bolj previdne so. Novejša poročila pravijo, da bo avstrijski trgovinski minister pl. Suster, kateri je brez vednosti drugih ministrov dal družbi dovoljenje, da sme v, Avstriji zb\rati izseljence, moral odstopiti. Tudi oddelni načelnik v trgovinskem ministrstvu, Riedl, kateri je vso stvar izpeljal, bo najbrž moral (Jati slovo svoji službi. Osumljenih je tudi nekaj galiških poslancev in baje celo nekaj okrajnih glavarjev, da so bili plačani od družbe in""SO^a'f^'p6speševali njeno delovanje. Podkupljenih je bilo tudi veliko nemških političnih časnikov. Dosedaj je že zaprtih nad 100 oseb._ Razne novice. Godovi prihodnjega tecina. 26. nedelja: 24. po Binkoštih. Evarist, papež in mučenec. 27. pondeljek: Frumencij, škof; Sabina, mučenica 28. toros: Simon in Juda, apostola; Fidelij, mučenec. 29. sreda: Narcis, škof; Hijacint, mučenec. 80. četrtek: Klavdij, mučenec; Marcel, mučenec. 81. petek: Volbenk, škof; Lucila, devica. 1. november: sobota: Gcd vseh svetnikov. * Himen. Poročil se je v ponedeljek, 20. t. m., na Dunaju poslanec dr. Ivan Benkovič z gospodično A. Mahorčič, hčerko kontrolorja avstro-ogrske banke na Dunaju. Bilo srečno! Iz poštne službe. Poštni oficijal ,Karol Schneid v Celju je na lastno prošnjo premeščen v Gradec. Iz sodne pisarniške službe. Kancelist Moder v Sloveiijgradcu Te imenovan za sodnijskega ofici-jala. Iz politične službe. NamestniŠki svetnik, o-krajni glavar v Konjicah, Ernest pl. Lehmann, stopi v pokoj. , Preselil se bo že tekom; tega meseca v Gradec. * Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Prevorju, Ivan Jordan je imenovan za učitelja^voditelja v Vir-štanju. — Provizorični učitelj na mestni šoli v Slo-venjgradcu Žiga Ress je imenovan stalnim učiteljem istotam. — Provizorični učitelj na Ptuju Pavel Kram-berger je imenovan za stalnega učitelja istotam. — Stalna učiteljica v Lehnu Amalija Orehek je premeščena k Sv. Juriju v Slov. gor. — V začasnem pokoju ostane Diga Gregorič. — V stalni pokoj je stopila Frančiška Reyerschütz na. okoliški šoli v Laškem. _ Provizorični učitelj v Ziavrču Herman Križ je imenovan za stalnega učitelja isto.tam. Umrl je bivši telesni zdravniki našega cesarja. V petek,' dne 17. t. m., je umrl na Dunaju bivši cesarjev telesni zdravnik dr. Aucheiithal v starosti 72 let. Zadela ga je kap na možganih; * Državni zbor. V torek, dne 21. t. m., se je zopet sešel naš državni zbor. Predsednik se je naj-prvo spominjal umrlega poslanca dekana Langa, na kar sta novoizvoljena poslanca krščanski socialec dr. Mataja in socialni demokrat Bobrovski storila obljubo. V razpravo je prišel nato predlog glede davka na avtomobile. Rusinski poslanec Folis je imel 4urni ob-štrukcionistični govor; potem se je razprava pretrga-la ih so se prebrale došle nujne vloge. V seji klubo-vih načelnikov, ki se je vršila pred sejo državnega zbora, se je sklenilo, da se bo v prihodnjih sejah rešil najprvo davčni (finančni) načrt. Ali bo to šlo tako gladko, kakor si misli in želi nemško-nacionalna zveza, ni gotovo; v prvi vrsti je to odvisno od Rusinov in Čeških radikaloev, * Hinavski „Štajerc". „Štajercu" ni prav po volji, da so naši poslanci šli in delali v deželnem zboru. Glasilo šnops'arjev in odpadnikov pravi, da to, kar so naši poslanci sedaj pridobili za naše ljudstvo, ..bi bili pred obštrukcijo tudi lahko dobili, brez.dabi frebalo tekom 2 let deželo tako težko oškodovati". Strašna modrost je v teh besedah! Nemci nam pred začetkom obštrukcije niso hoteli dati ne trohice pravic, še odvzeti so nam hoteli, a sedaj, ko so videli, da se Slovenci ne dajo kar tako ugnati v kozji rog, so postali mnogo mehkejši. Toda ne vsi, osobito ne ptujski Ornig, ki je celo sedaj glasoval proti slovenskim šotam. „Stajerc" pravi, da bi naši poslanci tudi brez obštrukcije dosegli to, kar so dosegli, Ornig pa celo po obštrukciji noče Slovencem ničesar dovoliti Sta-jerčijanska bistroumnost in poštenost! * Soc. demokratje — zagrizeni nasprotniki Slovencev. Glasilo slovenskih, krščansko mislečih delavcev, „Naša Moč", ki izhaja v Ljubljani, piše glede na nastop socialnih demokratov pri zadnjem deželnozbor-skem zasedanju sledeče: „V štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci naše stranke s svojo odločnostjo prisilili Nemce, da so morali Slovencem nekaj upravičenih zahtev izpolniti, ker bi bil sicer štajersko deželno upravo vzel vrag. Kdo pa zdaj najbolj nasprotuje, da bi Slovenci dobili, kar jim gre? Najbolj nasprotujejo pravicam Slovencev socialni demokratje. Znani višji priganjač štajersko rdečkarije, Re-sel, se je celo v štajerskem deželnem zboru debelo zlagal In trdil, da v Žalcu ni Slovercov. Naš dični dr. Korošec mu je v veliko zabavo zabrusil: Zemljepis,je nezadostno. Vsi so se Reslu smejali! Nastop rdečkarije v štajerskem deželnem zboru nam kaže, kako da rdečkarji Slovence sovražijo, da še hujše sovražijo, kot druge nemške in nemškutarske stranke. In ta sodrga, ta rdeča narodnoizdajalska svojat, te lažnjive lakajske nemškutarske opice «ti upajo še trditi, da so vsem narodom pravične. Tej rdeči svojati, ki Slovence tako strupeno sovraži, bi ne smel pripadati .niti en slovenski delavec, ne ena slovenska delavka! Hujših nemžkutarjev ni kakor so socialni demokratje." * Stariši, poslušajte! Prijatelji naših liberalcev in rdečkarjev so brezverski francoski prostozidarji, ki sedaj ondi vladajo. Kakšna je ta njihova vlada, je znano. Nedavno so zborovali ti brezbožneži in sklenili, da ne gre očetu več lastništvo nad njegovim otrokom, torej tudi ne pravica katoliške vzgoje. Pra-vice nad otroci in njihovo vzgojo ima država.Ta sklep je naravnost grozen. Ako napravi francoska vlada novo postavo v tem smislu, potem ne bo več mogoče poštenim družinskim očetom vzgojevati svojih otrok v katoliškem duhu, izročeni bodo na milost in nemilost krutim sovražnikom cerkve. In za take trinoge se vne-majo tudi naši domači verski nasprotniki — liberalci. Lepe postave bi ti delali, ko bi dobili moč. Zato ne volimo pri nobenih volitvah ne liberalca in ne socialnega demokrata! * Nadškofu je ponudila košček kruha. Mično dogodbico je doživel te dni solnograški kardinal Kač-taler. Visoki cerkveni dostojanstvenik je sicer že 83 let star, a skoro dnevno gre na izprehod na hrib Monohsberg, ki se dviga nad mestom. Ko je kardinal tako sedel gori na hribcu, zatopljen v svoje misli in sivolaso glavo podprto ob desnico, je prišlo k njemu malo dekletce in mu ponudilo košček kruha, misleč, da je kak truden siromak. Kardinal se je nasmehnil ob tem prizoru in iskreno pohvalil malo darovalko. * Evharistični shod se bo vršil prihodnje leto v Lurdu, in sicer v času od 9.—13, septembra. * Nakup potrebščin za vojaštvo. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Mariboru naznanja, da nakupi iz prve roke pri poljedelcih ob tržnih dnevih (sredo in soboto) od 7. ure zjutraj do 11, ure dopoldne: 1000 meterskih stotov rži od oktobra 1913 do konca februarja 1914, in od 1. januarja do konca februarja 1914 3500 met. stotov ovsa, 2850 met. stotov sena, 1970 met. stotov nastelne slame in 650 met. stotov posteljne slame. Natančneje se izve pri imenovanem vojaškem preskrbovalnem skladišču pismeno ali ust-meno. * Tržno poročilo. Vinogradniki, ki so počakali a trgatvijo na ta teden, so zadeli terno. Mošt vaga te dni skoro povsod 18, 20 in še več stopinj. Mošt pa se plačuje sedaj po 20—30 vinarjev nad stopinjo. — Cena živini je večinoma neizpremenjena. Čudno je le, da na graškem in dunajskem sejmu pada celo cena svinjam. — Žitne cene so ta teden trdne. — Tovarnarji Špirita delajo ogromen dobiček. Zadnji 2 leti so ti bogataši cene špiritu podražili za 85%, Delnice špiritovih tvor-nic so v svoji vrednosti poskočile za 100%. Tako si kupičijo židovski milijonarji n oholostjo sami dali našim poslancem orožje ob-Štrukoije v roke. In glejte, ko te dni berem o uspehih naših poslancev v zadnjem zasedanju v Gradcu, najdem, da okraji ravno po zaslugah poslancev Kmečke Zveze dobijo zopet polne podpore za ceste. Liberalci, ali boste še tudi odslej zabavljali čez naše vrle poslance? Veste, naši poslanci niso taki kot liberalci, da bi kaj obljubili, a tega, kar je v ljudski dobrobit, ne bi izpeljali. Slava našim poslancem! — Kmet iz okolice. c Sladka gora. Naše Izobraževalno društvo je v nedeljo, dne 19. t. m. priredilo poučno zborovanje, na katerem sta govorila kaplan Hribar in urednik Že-bot iz Maribora. 'Želimo si še več takih shodov. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Znamenito slovesnost je obhajala v nedeljo, dne 12. oktobra, tukajšnja Dekliška Zveza, namreč SOletnico svojega obstanka. Pričela je delovati dne 25. marca 1908. V cerkvenem govoru je domači g. Župnik pokazal, kako naj mladenke po vzgledu sv. Terezije delujejo za zemeljsko in nebeško domovino. Po sv. maši zlatomašnika g. Sparhakla se je vršilo v župnišču slavnostno zborovanje ob veliki udeležbi domačink in zastopnic zvez iz šmarske in rogaške dekanije. Shod so pismeno pozdravile Dekliške Zveze: Sv. Jurij ob južui železnici, Dramlje in Gornja Radgona ter župnik g. Ogrizek. Zborovanje je otvoril in vodil domači župnik. Voditeljica Zveze, Drofenik Marija in tajnica Vehovar Ana sta v dvogovoru zanimivo poročali o oletnem delovanju Zveze, Nastopili sfa v obnovljeni domači narodni noši, ki je vsem zelo ugajala. Verk Ema je de-klamovala pesem: „Slovenska zemlja". Slavnostna govornica, učiteljica Erna Razlag iz Ptuja, pa nam je v govoru razložila, da priča 501etnica naše Zveze o lepih uspehih. Potrebna je torej, in krepka postane po boju, ki ga naj bojujejo Članice odločno zlasti s pogubnim liberalizmom, ki nam je že veliko mladenk pokvaril, pa jih celo narodu odtujil, kar pojasni govornica s pretresljivim vzgledom. Posebno bi se naj o-gibale liberalnih študentov, ki tu in tam vabijo naše mladenke v liberalne knjižnice ter na liberalne plesne veselice. Slava vrli naši prvoboriteljici iz vrst katoliškega učiteljstva! Nato je deklamovala Mešiček N, krasno pesem uršulinke s. Elizabete: „Naš vzor" (Jezus). Shod je pozdravila Vogrinec Uršika in povabila našo Zvezo na ustanovni zbor žetalske Dekliške Zveze. Novak Marija (Šmarje) pa je povdarjala potrebo politične zavednosti, da v bodoče naše ženske ne bodo ob volitvah podpirale liberalcev s pooblastili. Domači župnik je podal zborovalkam mnogo navodil za bodoče delo. Skupno so mladenke zapele navdušeno: Velegrajsko himno, Slovensko pesem, Lepo našo domovino in ob sklepu Marijino pesem. Pri posvetovanju zastopnic Zvez se je izbral dekanijski odbor za šmarsko in za rogaško dekanijo. Članice Zvez morajo povsod redno vplačevati udnino, Zveze si morajo izmenjavati govornice ter pridno prirejati shode, poživiti narodne noše in najkrepkeje podpirati Slovensko Stražo. Krasno zborovanje s toliko lepimi nauki ne ostane brez sadov. c Sv. Jurij ob juž žel. V nedeljo, vdne 26. oktobra ob pol 5. uri popoldne se vrši v prostorih g. Jožefa Čretnika v Novi vasi delavsko zborovanje, ki ga priredi štajersko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze. Govorita dr. Veble iz Celja in Franjo Žebot iz Maribora. Železničarji, delavci, hlapci, dninarji, obrtniki, pomočniki in vsi, kateri si z rokami služite svoj vsakdanji kruh, pridite! Vsak zaveden mož naj pripelje svoje prijatelje seboj. Kmetje, dobrodošli! c Sv. Vid—Grobelno. V nedeljo, dne 2 :. oktobra se bode narodna igra na splošno željo občinstva ponovila. Ker so cene znižane in je čisti dobičdk namenjen revnim šolarjem, pridite vsi na prijetno zabavo. c Žalec. Še enkrat upozarjamo na gledal, predstavo, ki jo priredi naše izobraževalno društvo v nedeljo, dne 26. oktobra pri gosp. Nidorferju v Vrbjih. Igrala se bo velika zgodovinska igra v petih dejanjih „Turki pred Dunajem". Ker je sedaj že kratek popoldan, bo zažetek točno ob pol 4. uri in prosimo, naj bo cenj. občinstvo ta dan posebno točno. Ker društvo ni štedilo, da je primerno prenovilo oder in nabavilo izvirne obleke, upamo, da nam bodo naši prijatelji tudi tokrat ostali zvesti ter nas obiskali v velikem številu, saj bo užitek v resnici izvanreden. c Dobrna. V nedeljo dne 26. oktobra ima naše bralno društvo zadnjo prireditev v tem leto. Na vrsti je ena šaljiva igra. katero bodo igrali naši fantje in pa več narodnih pesmi, ki jih bo pel pomnožen pevski zbor. Stari prijatelji in znanci, ostanite nam zvesti in pridite! Želimo pa videti tudi druge v svoji sredini, zlasti može in fante! Na svidenje! c Zibika. Pri nas govori po ranem opravilu v nedeljo, 26. okt. v stari šoli o sadjarstvu in vinoreji g. potovalni učitelj Pirstinger. Kmetje, vsi na shod! c Sv. Ema. V nedeljo, 26. oktobra ob 3. uri popoldne bo v kmetijskem društvu poučno zborovanje kmetijske podružnice, pri katerem govori g. Pirstinger. Emčani, pridite! Brežiški okraj. b Brežice v slovenskih rokah. Vendar enkrat? Da! Kako? Cujte: za župana je zdaj izvoljen Žnider-šič, za podžupana bivši član slovenskega visokošolskega društva „Triglav" in dosedanji župan Faleschi-ni, svetovalci pa so: dr. Janež, Cehnar in Druško-viČ, Res je sicer, da so to sedaj sami Nemci, a kakšni, to povedo njih imena! Ali so morebiti ta slovenska imena zaj>eljala tudi letos nekatere nespametne starše iz brežke-, dobovske in zdolske ter celo iz kranjskih župnij, da so, kakor slišimo, zopet tiščali z de-co v nemško šolo? Zaslepljenci! Vsiljujete se Nemcem, ki se celo branijo naših kmečkih otrok v svoji šoli. Ko je bilo v soboto blagoslovljenje nove nemške šole, je pri sledeči slovesnosti, kakor se Nemci hvalijo, neprestano čivkala šolska mladina: „Nemški deček (deklica) sem in bodem!" Ce se vaši otroci nauče, sramovati se svojega materinega jezika, se bodo sramovali tudi matere in očeta! Tako sami pogubljate svojo de-co s tem izdajalskim početjem in zakrivite, da zaosta-nejo vaši otroci za drugimi; ali ni največja neumnost, dati otroka iz breške, 5razrednice ali n. pr. dobovske Grazrednice v nemško 4razrednico, kjer pa slovenski otroci itak redko pridejo čez 2. ali 3. razred? Veliko odgovornost si nalagajo taki starši, ker škodujejo svoji deci, svojemu narodu pa delajo sramoto. b Regulacija Save pod Brežicami. Deželni poslanci baron Moscon, dr. Jankovič in dr. Benkovič so te dni osebno intervenirali pri c. kr. namestniku grofu Clary-ju in mu obrazložili obširno vse pritožbe prebivalcev v Mostecu, Mihalovcu in Ločah. Namestnik se je živo zanimal za opisane nui rvno^o obljubil, da bo odredil, da se odškoduje posestnike in zviša cesta v Mostecu. Kozje. Direktna avtomobilna zveza med Brežicami in Grobelnem in s tem tudi s Celjem se je o-tvorila dne 15. oktobra t. 1. Avtomobil vozi vsak dan zjutraj iz Brežic skozi Bizeljsko—Sv. Peter—Podsre-do—Kozje in odtod na Grobelno, popoldne pa z Gro-belnega nazaj. S tem so odstranjene velike težave, s katerimi se je vršil osebni promet v našem in sosed- njem brežiškem okraju. Velike zasluge za svoj okraj so si iztekli gospodje dekan Tomažič, notar dr. Baf-le in dr, Jankovič, ki so si res prizadevali, da se je iz Kozjega prispevalo okroglo 8000 K. Okrajni za* stop je dal cfeste v to svrho popraviti. Kot zadostilo za svoj trud naj bodo gospodje prepričani, da jim je ljudstvo zato globoko hvaležno. b Sv. Peter pod Sv, Gorami. Naša dekliška 'Marijina družba je tukajšnjim liberalnim hujskačem tako hudo obležala v želodcu, da se bodo morali močno truditi, da z novim moštom odplavijo vse tozadevne bolečine. Pravzaprav se moramo čuditi, kaj briga naše liberalce Marijina družba. Sicer je bogaboječnost naših nemškutarskih in nenemškutarskih narodnjakar-jev tako velika, da se s svetim strahom izogibajo cerkve in zakramentov, pa je vendar tudi res, da jih Marijina družba prav nič ne briga. Ta družba je popolnoma cerkvena ter ima namen, pospeševati Marijino češčenje in tudi pošteno življenje med mladino. Ob enem je tudi popolnoma prostovoljna; nihče se ne sili, da vstopi, nihče se ne obsoja, če ne vstopi. Samo liberalec obsoja vsa tista dekleta, ki so vstopila. „Nar. List" z dne 16. oktobra jih sumniči, češ, da bodo od sedaj samo lenarile, čepele v cerkvi in zanemarjale svoja opravila. Kajpada liberalcu bi bilo najljubše, če dekleta sploh ne bi hodila v cerkev. On jih najrajši vidi v gostilni pri muziki, na plesu; tukaj ne zanemarjajo svojih opravil. Naša dekleta so bila pridna in delavna dosedaj kot članice Marijine družbe, pa bodo še bolj; v tem oziru ne potrebujejo in tudi ne sprejmejo od liberalcev nobenega pouka. Nekaj pa naša dekleta „Narodnemu Listu" in Narodni stranki ne bodo odpustila, da se jih namreč ta list drzne sramotiti in' zmerjati pred svetom. „Narodni List" piše namreč v omenjenem dopisu iz St. Petra: „Tudi pri nas so ustanovili Marijino družbo; še celo g.Hoh-njec iz Maribora so prišli sem, da si ogledajo te zarjavele device". Zarjavele device! Naša vrla in poštena dekleta, čast in veselje starišem, si upa liberalna baraba imenovati zarjavele device! To sramotenje bodo šentpeterski liberalci drago plačali! Očetje in so' rodniki naših značajnih, od liberalcev zasramov deklet, bodo pri vsaki bodoči volitvi pošteno skrbeli za to, da pride ta nesramni liberalni list tja, kamor spada, na smetišče! Najnovejše. sf. Trojica v Slov. gor. Tukaj je umrl 20. t m nreč. gospod Anton Kocuvan, bivši župnik v Lemhshu nad Mari-borrm Zadnje dne svoje bolezni je preživel pri s^oji pestri, posestnici pri Sv. Tr iici v Slov. gor.; dosegel je starost 73 let. Pokopan je bil danes. Naj v miru poiiva. Listnica uredništva. V. R. Rabelj: Vaše pismo izroMli. — Središče: Stvar z organi-stom je rešena; dobil je samo to, kar je zaslužil. Priče, ki so izpovedale za njegovo krivdo, so ravnale po pravici in svoji vesti, in tako mora ravnati vsak poštenjak. — Obrež: Prihodnjič! — Brežice: Hvala! Ostalo prihodnjič. — Okoško: Istotako. — Sv. Lovrenc na Dravskem polju: Pride! — Remšnik: Bog plačaj. Smo Ti zelo hvaležni. Pozdravljen! — Sv. Anton v Slov. gor. in Sv. Peter na Medv. selu: Oprostite! Imena smfi morali črtati, ker nam gre silno slaba za prostor. Prosimo kratkjh a jedrnatih poročil. — Galicija, Dramlje, Stoprce: Prihodnjič! O-rsišlro tržno poročilo. Sejem z rogato živino dne 36. oktobra 1913. Cena je bila za 100 kg žive teže: klavni voli, tolsti 94—110 kron (izjemoma 118 kron1, poltolsti 76—92 kron; suhi od 63—74 kron; voli za pitanje od — dc — K; klavne krave, tolste od 70—84, poltolste od 60—68, suhe od 40—50, biki od 66—88, dojne krave do 4. teleta od — do K, čez 4 tele od — do — K: breje krave od — do K: mlada živina od 68 do 86 kron. Kupčija slaba, cene večinoma nazadovale Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1/12, K 128; teleta Ia (izjemoma cena od K 132 do K 1 36 ; mlade svinje od K 1"66 do K V60; nemške pitanske svinje od K 1 36 do K 140; ogrske pitanske svinje Ia o Maribor, Iglldl) IlOlCt, Tegethof.cesta 19 Štefan Kaufmao trgovina s žeieinmo v Radgoni priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Lepo pčsestvo, eno uro vožnje od Maribora, približno 33 oralov zelo dobrega rodovitnega zemljišča, okoli žlahtnega sadnega drevja, se lahko do 16 glav živine redi, za 4000 K vse vrste mehkega in trdega lesa za posekat, stanovanje novo zidana hiša in gospodarsko poslopje, vse z opeko krito. Zraven vinograd z viničarskim stanovanjem in stiskalnico, je z vsem bogatim, ležečim in stoječim fun-dus instruetus, se po zelo nizki ceni proda za 20.000 kron. Vpraša se pri g. Gaube Juriju, trgovac pri Sv. Jurju ob Pesnici, p. Zg. Sv. Kungota. Prekupci izkljuieni. 1216 Dtbra obitelj na Reki (Fiume) išče za takojšen vstop samostojno k«-haHct, katera bi bila veljna tudi druge hišne posle opravljati. Dobro ravnanje z njo je zajamčeno. Ponudbe z označbo plače in z opisom dosedanjega službovanja se naj pošlje na naslov: Gosp. ing. M. Calogovič, Rijeka (Fiume). 1210 Ovoj Ovčje io volno kože, kakor tudi vsakovrstne djnge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Graniti, Maribor, Gosposka ulica 7. 1199 Dva zakonska iščeta službo majer-ja na kako pristavo; išče se tudi mlin na račun. Naslov pove uprav-ništvu. 1197 Posestvo čez 30 oralov veliko, blizu Maribora, železnice in farne cerkve, vse v dobrem stanu, je takoj na prodaj. Več pove upravništvo. 1192 500 kron Vam plačam, tko moj aničevalec korenin „Rta-mazlle" Vašega kurjega očesa, bradavice, trde keže v treh dneh brez bolečine ne odpravi. Cena ene posodic« z garancijskim pismom eno krono. 224 „Kemeny, Kašan L poštni predal 12/76 (Ogrsko)". Priden učenec z dežele se sprejme pri g. Janezu Vezenšek, čevlj. mojstru, Maribor, Koroška cesta štev. 10. 1228 Uieneo za trgovino mešanega blaga, se iz poštene hiše takoj sprejme, tak, ki zna nekoliko nemški, ima prednost. Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona. 1226 Na prodaj j« lepo ptsestvo z lepim novim poslopjem (hiša, marof itd.) in okoli 11 oralov dobre zemlje tik vojničkega trga. Cena 14 tisoč kron. Da se tudi v najem. Več pove Prekoršek Janez, posestnik v Višji vasi, pošta Vojnik. 1233 Učenca sprejme g. Dežman, steklar v Mariboru, Glavni trg. 1205 Priden in pošten učtnec se takoj sprejme pri g. Rihardu German, krojač na Ranči p. Pesnica. 1217 Na prodaj je skioptičen aparat sistem „Saturn" s tahiskopom C 4, acetylen-razsvetljava, in vsa priprava prve kakovosti, malo rabljen po primerni ceni. Več se izve v kaplaniji v Konjicah. 1214 Učenca za steklarsko obrt sprejme takoj Ferdinand Potzl v Celovcu, Kaserngasse 12. 1226 Nova hiša z velikim vrtom na Sp. Hajdini št. 103, blizu glavne ceste in farne cerkve, 30 minut od mesta Ptuj; sposobna za vsakega obrtnika in penzijonista, se da s 1. novemkrom 1913 za 2« K mesečno v najem ali se pa tudi proda. Ponudbe se naj pošljejo pod naslovom „A. č." poste restante Mislinja (Štajersko). 1223 Učenec priden in močen, ki je že dopolnil 14 leto, od poštenih starišev, kateri ima veselje izučiti se sedlarstva pri izkušenem in spretnem mojstru sprejme takoj v poduk J. Steiner, sedlarski mojster v Žalcu. 1222 0rgani8ti pOzor. Popolnoma nov harmonij, amerik. sist. se jako po ceni proda, zaradi preselitve. Vprašanja na Jakoba Kos, organist v Slov. Bistrici. 1231 Na prodaj je majhno posestvo, hiša, kravji hlev, pod, 3 svinjaki, 1 kozolček, lep vrt in več lepega sadnega drevja, 10 minut od Celja. Pojasnila daje postrešček štev. 4 v Celju. 1280 Dva izurjena krojaška pomočnika ■prejme takoj za stalno delo in proti dobremu plačilu Alojz Ar-beiter, Maribor, Koroška cesta it. 101. 1229 Pozor 1 Na plemenski postaji za svinje c. kr. Kmet družbe „Will-kommhof" pri Sv. Marjeti ob Pesnici pri Mariboru se takoj sprejme zanesljiva dekla za svinje Dobro plačilo z napitnino. Ponudbe se poiljejo ali osebne predstave sprejema ,,Willkomhof'1 pošta Sv. Marjeta ob Pesnici. 1236 Učenec iz dobre hiše, kateri ima veselje do trgovine se sprejme takoj v trgovino mešanega blaga pri g. Ivanu Gajšek v Šmarju pri Jelšah. ' 1252 Ženitna ponudba. 28 let star mož bi se rad poročil z dekletom od 20—30 let starim ali vdovo brez otrok, ki bi imela do 1000 kron dote. Biti mora slovenskega in nemškega jezika zmožna. Jaz kot ženin imam dobro in stalno službo pri železnici. Ponudbe na upravništvo tega lista. 1246 Čevljarski pomočnik in priden učenec se sprejme pri g. Jožefu Sket v Kamnici pri Mariboru. 1245 Možje In žene vsakega stanu si lahko zaslužijo 400 K na mesec s priporočanjem spominske podobe pri svojih prijateljih in znancih. Dopise: Jakob Mastnak, Gro-belno. 1248 Krojaški pomočivk se takoj sprejme pri Ivanu Partlič, kroj. mojstru v Studencih pri Mariboru. 1262 Dobro idoča in moderno urejena parna pekarna se da v najem s 1. decembrom 1913. Zraven je tudi trgovina za kruh, kjer ima lahko tudi trafiko. Natančna pojasnila daje Hranilnica in posojilnica na Dobrni pri Celju. 1255 Sprejme se 1. januarja 1914 en sženjen majer, kateri s ieno oskrbuje 30 glav goveje živine in zraven za tri hlapce kuha; tudi en konjski hlapec, samee. Plača po pogodbi. Graščina Noviklošter, p. Sv. Peter v Sav. dol. 1256 Gostilna Išče se viničar; drugo se izve v Lembahu, vila Siissenheim št. 50. 1220 Učenec se sprejme pri g. Sirotič, slikarski mojster, Maribor, Koroška ulica 22. 1219 Cerkveni lestenec (luster) za 28 sveč, pozlačen, dobro ohranjen, se po ceni proda. Natančneje se izve v uredništvu. 1224 Proda se zaradi starosti lepo posestvo z gospodarskim poslopjem, živino in vsemi pritiklinami. Meri 25 oralov, so travniki, njive, gozd, vse okrog poslopja, pol ure od mesta Maribor. Vpraša se pri g. Pukl, Zwettendorferstrasse, občina Poberž. 1243 Proda se enonadstropna hiša z 9 stanovanji, vodovod, gospodarsko poslopje in vrt za zelenjavo. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1242. Lepe p«8*stvo je na prodaj. Mlin z 2 tečajema, 14 oralov zemljišča. Posestvo je v Rucmanjcih št. 56. p. Sv. Tomaž pri Ormožu. 1261 Strežnik se sprejme takoj v dij. semenišču v Mariboru, Biirger-strasse 12. 1260 Zanesljiv viničar z dobrimi spričevali in 5 dobrimi delavskimi močmi se k Martinovemu sprejme. Julij Glaser, Melinghof, Maribor. 1257 Čevljarskega pomočnika sprejme takoj Franc Golob v Vslogu, p.: Šmartno pri Gornjemgradu. 1238 Posestvo, ki meri 4 orale, obsegajoč: gozd, poln gostega, težkega lesa, travnik za eno govedo in vinograd, polovico že na novo nasajen. Posestvo leži četrtvure od okrajne ceste v Loki pri Zus-mu in se ceni na 3200 K. Na-tančneja pojasnila daje lastnik Mihael Jagodič, posestnik na Pi-jovcih, Sladka gora, pošta Šmarje pri Jelšah. 1239 Lepo malo posestvo se proda. Meri šest oralov zemlje v enem kosu z lepim novim zidanim gospodarskim poslopjem pri cerkvi in šoli. Več se izve pri Antonu Lozinšek, Sv. Marjeta na Dravskem polju, p. Rače. 1247 s posestvom, okraj Plib»rk (Koroško), 41 oralov njiv in travnikov, vrt z 200 rodnimi sadnimi drevesi, sečen gozd, travniki in njive najboljše vrste, nadstropna hiša, gsstilna s posebno sabo, kuhinja, 5 sob, velika dvorana, vinska in orodna klet, krito kegljišče, hlev, zidan svinjak, soba za hlapce, preša in klet za mošt, ledenica, 2 vrtni hiši, kolarnica. Pri gostilni velik obrat. Cena z bogatim inventarjem vred samo 42.000 K. Pojasnila daje le resnim kupcem uprava „Realitaten-Mirkt", Gradec Hammerlinggasse 6 (3148). 1241 Oznanilo. Posestnikom vinogradov naznanjam da imam na prodaj toč tistč na snho ceplje-nih trt in sicer: laški rizling, šipon, muškat (14 vin.) beli burgundec, beli ranfol, trunto, žlahnina bela in rudeča in silvanec. Vse trte so dobre kakovosti, cena prve vrste za v jesen odvzetim trtam, kom. 12 vin za na spomlad 1914 pa 13 vin. kom., ali 100 kom. 13 K. Oglasiti se je pri: Martinu Gril, trtnarju in posestniku v Senčaku p. Juršinci pri Ptuju. 1244 Pridna dekla, ki zna kuhati, se takoj sprejme pri dobri obitelji v Mariboru. Ponudbe na upravništvo tega lista. 1249 Pošten urarski učenec se takoj «prejme. Hrano z vso oskrbo popolnoma zastonj. Mihael Ilgerjev Bin, urar, Maribor, Gosposka ulica 13. 1250 Lepo posestvo na deželi blizu Maribora z lepimi hišami in gospodarskimi poslopji, kakor tudi krog 20 oralov lepe zemlje z čez 600 rodnimi sadnimi drevesi se po ceni proda. Naslov pri upravništvu pod „Lepo posestvo-1 št. 1251. Srečen zakon! Abstinent, katoliš- IT T ko narodnega mišljenja, samec, POZO!*! 40 let star, c. kr. rudar s premoženjem 6000 kron, želi v zakon stopiti z mladenko 35—40 let staro, abstinentnega, kat. nar. mišljenja, nravno neomadeževano s približno 1500 K gotovine. Prednost: iz gospodinjske šole. Pisma do 10. nov. pod „Abstinent" na upravo tega lista. 1240 Naznanilo preselitve. Telsfen It 31/tfi. Tetefan št 31/VI. Javljam, da sem preselil svojo pisarno iz Blumengasse v Roseggergasse 16, Meliski dvor (MelSinghofi Maribor. Franc Pograjc, Glavni zastopnik „Vzaienme zavarovalnice v LJubljani". J.FaulandvPtuju trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča 576 KSs- • ¿Pik ffl»¿Kfc & t% f jesen in zimo svojo veliko novo I t iPOlUCalil S zalogo blaga za moške in ženske obleke, vsakovrstne barhente, odeje, velike robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda. — —«a____SI — _ _„A 0 1000 komadov flanelnih ueaua proioznosi i odej, «¡roke 120 cm, dolge 180 cm za K I 50 se dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim Joief Ullaga, Maribor Tegethofova cesta št. 21. noo Pozor! Jsaha ura 14 dni na poskušnjo. Se pošilja samo proti povzetja, Po 14 dneh se na žefje denar vrne. Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . „ 4' 14 karatne zlate ure za gospode „ 40'— Srebrne ure........ Srbrne ure s 3 Brebrnimi pokrovi Pristne tula ure dvojno pokrovo Ploščnate are iz kovine . . , Srebrni pancer-verižice . . . 14 karatne zlate verižice . . . Amerikanske zlate double-ure . Gol din Roskopf ure..... Prave železničarske Roskopf-pateat. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5'— 14 karatne zlate ženske nre . . „ 19-— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10"80 Kuhinjske ure.......s 2'40 'ke . .. ......., 8 - ezvojnim p zvoncem . „.. 3'50 A. Kiffman, Maribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlaHne in srebrnine. i 6-50 „ 9-50 • «'- » 2--„20— „10--„ 4"— Svoji k svojim £ Nova slovenska « manufakturna trgovina v Ptuju! *H Cenjenemu občinstvu dajem uljudno na znanje, da sem odprl 2. avg. t. 1. novo manufakturno trgovino v Ptulu ttk poite Nudil bodem cenj. odjemalcem Bamo novo blago, kakor veliko izbiro modernih itofov za moške in ženske obleke, hlačevlne, satene, druke, ripse, vsakovrstnega pisanega in belega pl&tna, ca perilo. Nadalje naznanim tudi cenj. odjemalcem, da dobim za jesen in zimo samo nove ločine za moške, ter „damentuhe" za ženske obleke, porhate vsake vrste, štrik»ne robce, srajce itd. Dobilo se bode pri meni tudi gotovo perilo in sicer razne moške srajce, spodnje hlače, ovratnike, manSata, kravate kakor tudi fine klotaste ln drukane odeje, konjske koče, deiuike in sploh vse, kar spada v manufakturno trgovino. — Postrežba bo točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča narodni trgovec 962 Alogz Brenči*. ' K -i '"H z'. -.'■■ '-. V".;. • •'•. :"-.■"•■"'o: 1 Mihael Cimerman najnovejši narodni trgovec v LjOtOHierU. 365dnijele1dan To dokaže — kdor zna misliti — s tem, da kupuje izključno pri narodnih trgovcih Vsi letni časi najdejo v tej najnovejši trgovini sta narod vse najboljše in po najniijih cenah. Osobito sedaj je zaloga krasnega ziaskeg» hJaga velika. 1191 Pridite in zadovoljni bodete! Kdor ni svojega denarja sovražnik naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Josip Druškovie, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini. Manufaktuma trgovina .E.Šepec:Ma?*££ Grajski trg $t. 2 (Burgplatz) se cenjenemu občinstvu, gospodarjem, fantom in dekletom za nakup novih oblek, lepo novo modno volneno in pe-rilno blago, platna in drugih potrebščin, vsem n jndno priporoča, ter zagotavlja na dobro, breekonkurenčno, ceno postrežbo. Vse vrste odej in flanelnih odej za postelje od 1 K 40 vinarjev naprej. 1175 Nagrobne gkriže Kamenite podstavke za nagrobne križe, nagrobne križe, nagrobne svetiljke, vsakovrstne peči, navadne, preproste, pa najnovejše do najfinejših izpeljav, tudi trajno goreče, štedilnike, kotle za žganje in pičo kuhati, slamoreznice, reporeznice, robkarice za koruzo, sadne mline in stiskalnice xa grozdje, umetna gnojila in vsakovrstno železninarsko blago, priporoča po najnižjih cenah na debelo in drobno veletrgovina z železaino „Merkur" P. Majdic, Celje. Doliva se v vseh velikostih 1124 Hočete li krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem kupite edino-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obešajoča meČkalnico. llustrovani cenik brezplačno. Delniška družba Alfa Separator Dunaj XII/3 Bolezen pri svinjah pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo. Svinjereja je le > „Sassannol", ki tedaj dobičkonos- T so se že nad 50 Se nobena I let dobro obnesle. na, i žival ne zboli. Najuspešnejše sredBtvo za obrambo in ozdravljenje vseh svinjskih kužnih bolezni so Obeliskove svinjske kapljice, Neštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, dokazuje izborni učinek tega izvrstnega sredstva. Vsak svinjerejec bi moral imeti te iz- Razpis. Okrajna bolniška blagajna v Ljntomern išče knjigo vodjo. Prošnje z dokazili o postavno zahtevani usposobljenosti v knjigovodstvu je vložiti do 1. novembra 1913 pri načelniku g. Francetu Vrbnjsk v Kliučarovcih, p. Križevci. Plača po dogovoru. Ljutomer, 14. oktobra 1913. 1237 _Okrajna bolnžžka blagajna P IV 179/10 Oklic. 123 Prostovoljna sodna dražba v Gaberjih stoječe iz hiše št. 77 se vrši pri okrajni sodDiji v Celju dne 27. oktobra 1913 ob 10 nri dop. v sobi št. 10. Cena 8097 K 27 vin. C. kr. okrajno sodišče v Celjn, odd IV., 1254 dne 18. oktobra 1913. Opravilna številka E 113/13 Dražbeni oklic. Dne 13. novembra 1913 dopoldne ob 9. uri bo na tozadevni predlog na licu mesta v PoVleku zopetna dražba zemljišča viol štev 94, k. o. Poklek obstoječega iz 1 hiše in gospodarskega posl pja, 3 gozdov, 6 pašnikov, 10 njiv, 2 vinogradov, 5 vrtov in 1 travnika v skupni izmeri 12 ha, 24 a, 11 m2 s pritiklino vred, ki sestoji iz različnega gosp. orodja. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vredno-t na 295i K 60 vin., pritiklini na 59 K 50 vin. Najmtnjši ponudek znaša 1509 K 05 vin. Pod tem zneskom se ne prodaje. C. kr. okrajna sodnija t Sevnici, odd. II., 1253 dne 12. oktobra 1913. borne kapljice vedno doma. Steklenica a eno krono. Deset steklenie 8 K. Paziti je treba na varnostno znamko „Obelisk" in ime „Sussanöl". Vse drtge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne. Glavna zaloga v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Poms gaj" W. A. Köllig, Tegethofova cesta 1 (nasproti frančiškan) ski cerkvi). Edina izdelovalnica: Lekarna „Pri obelisku", Mr. Viktor Häuser, Celovec, Kardinalni trg (Koroško). n02 Nagrobni spomeniki! Častiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča svojo bogato zalogo kamnoseškega dela, kot nagrobnih spomenikov v najlepši izpeljavi is marmorja, granita itd Franc Koban, kamnosek, Račje (Kranichsield) Štajersko. 883 ► I prane KOPOŠeC Pozor! Pozor! Naznanilo preselitve. 1259 Trgovina s špecerijskim blagom v Mariboru A. Vertnik s* je preselila iz Jf. 9 na $t. 17 V KoroSki CGSti. Vsem cenj. dosedanjim odjemalcem, kakor tudi drugemu slav. občinstvu iz mesta in na deželi se priporoča za mnogobrojni obisk. V zalogi ima vedno vse vrste špecerijskega blaga in tudi olje. Cene nizke, postrežba točna, blago vedno sveže SerravalSovo železnato kina-vino Higien. razstava Dnnaj 1906: Državna od-:: lika in čaBtni diplom k zlati kolajni :: ?repiino sredstvu sa slabotne, malo-krvne in rekonvalscente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. Izboren okus. Nad 7000 zdravniških spričeval. E. Serr »walfo»c. kr. dvomi dobavitelj Trieste-Bapcol«. Kapi «e v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2'60 In 446 po 1 liter i K 4 80. Priporoča slavne- i mu občinstvu svo- ' jo veliko zalogo < železnih nagrob- , nih kr žev z zla- ^ tirni napisi in z i podstavki; bakrene in železne ma-rijaceljske kotle, peči, štedilnike, drugo železje. orodje in posode. Stroje za krmo in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd. trgovina z železom in mešanim blagom traverze in ++ s-.; «M» umetna gnojila od c. kr. kmet. družbe v Gradcu. Za-logacementnlh cevi, kerit in drugo. Zaloga vsake vrste opeke, iz sloven. križevske opekarne, ki se vsak dan dobi. Vsak pondeljek skozi celo leto sveže apno, za kovače najboljši koks, oglje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo. v Gor. Radgoni, f Najboljši Ia "kristalni sladkor:: razpošilja Ferd. Hartinger, Maribor, Tegethofova c. 29. Pravi : Franck: dobra kava to sta 2 tesno se skladajoča pojma! Radi tega ravno se pravi :Franck: najde v vsakem gospodinstvu, kjer se ceni okusna kava. Kdor ga še ne pozna, pogreša najboljše. d «a Mm.ta Pozlatar in cerkveni popfavljalec prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnic, knževih potov, Okvirjev za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na starinsko in umetniško vrednost. Nizke cene! 1125 Najboljše reference. H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24. Vse šolske potrebščine za ljudske šole kakor: svinčniki, peresa, peresniki, radirke, kamenčki, gobice, raznovrstni pisalni in risalni papir, barve, črnila, tuš, gumi, ravnila, torbice za šolarje škatlji-ce za peresa, kreda itd. se dobivajo v najboljši kakovosti in po najnižji ceni pri 186 Goričar & Leskovšek v Celju. Lastna zaloga ljudsko-šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov in vseh tiskovin za urade. Na debelo ! Na drobno! Za njive in travnike, za sadje, zelen jad, za žito vinograd, moraš žlindre pridat. Tomaževa žlindra zvezdne znamke Sterrj^-^Male je priznano najboljša in poceni, fosfornato kislo gnojilo za jesensko setev Gotov uiinek! Bogat donesek! Pozor! Tomaževa žlindra zvezdne znamke se prodaja le v plombiran h, z zvezdo zaznamovanih vrečah. Za vsebin*, fo^forove kisline, ki je na vrečah označena se da popolno jamstvo. Zalogo zvezdne znamke ima veletrgovina »Merkur« Peter Majdii, Celje. Naročila na debelo in na drobno se takoj izvršujejo. 1019 Iadojatalj ta saložnlk: Katoliško Üekovno društvo. < «hiui i>r¡i( .ir«Mía»£ fr» Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.