Ljubljana, četrtek 22. junija 1939
Cena 2 Din
Upravmsivo. i-juoljana, Knafijeva o — Telefon 8L 3122, 8123, 3124, 3125, 3126 Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 2
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon ät 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-ma st. 11.842, Praga člslo 1.180. Wien 9t 105 L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št_ 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon £t- 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Egiptovski poset v Turčiji
Zunanji minister Egipta je prišel na poset v Turčijo. Dospel je v Carigrad in se podal dalje v Ankaro, kjer se vršijo obsežni razgovori s turškimi državniki.
Na prvi pogled je že vidno, da ima egiptovski obisk za cilj poglobitev političnih in tudi drugih odnošajev med Turčijo in Egiptom. Tako stremljenje že na splošno ne more nikogar presenečati, saj sta Turčija in Egipt muslimanski državi in v bližnjem Orientu pomeni vera še vedno jako močan element; tam je verska skupnost še vedno ena najkrepkejših vezi med narodi in državami na blizu in daleč. Znano je, kako zelo je vselej v teh zadnjih letih in mesecih vznemiril vsak udarec, ki je prizadel eno od muslimanskih držav, tudi ostali islamski svet. Res imata v sodobnosti Turčija in Egipt jako različni vlogi v islamski skupnosti, odkar je Kemal Ataturk izvedel v Turčiji tako radikalno reformo in verski vpliv izločil iz političnega področja, dočim je Egipt začel dobivati vodilno funkcijo v muslimanskem verskem življenju. Toda ostala je zavest kulturne skupnosti, ki je naslonjena na dolgo dobo podobne ali celo skupne zgodovine. V zadnji dobi pa se veča potreba po tesnejših političnih odnošajih, Turčije in Egipta tudi po sodobnem razvoju mednarodne situacije in zaradi lege ob Sredozemskem morju.
Interesantne pogoje nudi obema državama prav lega v Sredozemlju. Vzhodni konec Sredozemskega morja obdajata Turčija in Egipt s severa in Juga in sta zato v političnem razmerju sil tega področja jako važna faktorja. Še več: obe državi se odlikujeta po tem, da gospodujeta izredno važnim morskim ožinam. Egipt ima Sueški kanal, ki bo prešel v doglednem času v njegovo last, a Turčija ima v posesti prehode skozi Dardanele in Bospor. Vedno bosta že radi teh važnih prometnih postojank obe državi deležni največje pozornosti, tako v dobrem kakor v slabem smislu te označbe. V posesti pomembnih postojank bosta morali posvečati obrambi take pozicije primerno pažnjo, ki nikdar ne bo mogla biti majhna.
Sodobna mednarodna napetost daje seveda egiptovskemu obisku v Turčiji še prav poseben značaj ter vzbuja spričo tega veliko pozornost daleč naokrog. Ni še dolgo, ko se je nahajal Egipt v hudem sporu z Veliko Britanijo in ni bilo mogoče doseči sporazuma v onih vprašanjih, ki so še ostala odprta. Uveljavljanje Italije v sosedstvu je sprva imelo dokaj velik učinek na del egiptovske politične javnosti, zlasti v mlajšem svetu, kjer so se pokazale vidne simpatije za apeninsko dinamiko. Toda kasnejši dogodki so spremenili položaj. Zbiranje italijanske oborožene sile v Libiji je napravilo velik vtis na Egipčane, čeprav je bilo naperjeno zoper britansko oblast. V egiptovskem časopisju in v političnih govorih se je začelo uveljavljati prepričanje, da pomeni britansko varuštvo tako rekoč dobrodošlo garancijo. Medtem ko je bilo poprej omraženo, je sedaj njegova cena čez noč narasla ter dobila povsem nov značaj.
Turčija je pred nekaj tedni sprejela britansko garancijo ter nato sklenila z Anglijo vzajemno vojaško zvezo. S tem je postala posebno važen člen britanskega obrambnega sistema v vzhodnem Sredozemlju. V zunanji politiki, s svojimi mednarodnimi odnošaji se tedaj povsem ujema z Egiptom, s čimer so osnove za sodelovanje še izdatno razširjene.
Sodelovanje med Turčijo in Egiptom pa ima še drugačen pomen. Egipt ima v arabskem svetu velik ugled kot najmočnejša arabska država z najboljše organiziranim političnim in kulturnim življenjem. Ze sedaj se vidi, kako se arabska obnova, ki je na delu v novih državah Prednje Azije, rada ozira na Egipt kot na svoj vzor. Posebno vidna je bila ta vloga nedavno o priliki pogajanj za ureditev palestinskega problema, ko so sodelovale vse arabske države, a vsem na čelu Egipt. Nedvomno se bo ta vodilna funkcija še dalje razvijala in stopnjevala, kajti da se nahaja arabski svet v začetku regeneracije, se pač ne more dvomiti. Turčija kot nearabska in versko svojevrstna država sicer ne spada k temu političnemu področju, toda povsod v muslimanskih deželah uživa kljub za konservativne kroge kočljivemu radikaliz-mu silno velike simpatije po energiji, ki jo je razvila, in po uspehih, ki jih je dosegla v teh dvajsetih letih po vojni. Tudi je turški element raztresen še povsod po arabskih teritorijih, kjer je ostal marsikje na jako vplivnih postojankah. Sodelovanje med Turčijo in Egiptom, ki obeta postati po sedanjem obisku še bolj intenzivno, bo imelo nedvomno med islamskimi narodi bližnjega Orienta jako yelìik učinek ter bo
ZOPET NOVI ANGLEŠKI PREDLOGI RUSIJI
Včeraj je bil v Moskvi tretji sestanek z Molo to vom in Potemkinom — Pogajanja se ne nanašajo na Daljnji vzhod temveč le na Evropo — V Londonu so optimistični
London, 21. junija, br. Pogajanja med Anglijo, Francijo in Rusijo, ki so se pričela sredi preteklega tedna in so v soboto zastala, so se danes spet premaknila z mrtve točke. Danes dopoldne je predsed. nik Sovjetske vjade in zunanji minister Molotov v pristnosti svojega pomočnika Potemkina znova sprejel angleškega vele. poslanika Seedsa, francoskega veleposlanika Naggyara ter posebnega odposlanca londonske vlade Williama Stranga. o tem razgovoru je bil opoldne izdan kratek komunike, ki pravi, da je razgovor trajal dve uri in da se bodo pogajanja jutri ali pojutrišnjem nadaljevala.
Nadaljevanje pogajanj pomeni samo na sebi vsekakor uspeh angleške in francoske diplomacije. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, so diplomatski zastopniki Francije in Anglije v Moskvi Moloto-vu danes predložili na novo formulirane predloge za sporazum, ki so jih sestavili na podlagi poslednjih navodil, ki jih je Strang včeraj brzojavno prejel iz Londona.
V zvezi s pogajanji pa sta posebnega pomena dva demantija vesti, ki so se razširile v zadnjih dneh. Prvi demanti je izdala ruska vlada. Zavrnila je vesti, po katerih naj bi bila pogajanja z Anglijo in Francijo zastala zaradi najnovejše ruske zahteve, da bi Anglija in Francija dali konkretne garancije za nedotakljivost ruskih meja in interesov tudi na Daljnem vzhodu. Te garancije naj bi bile povsem enakega značaja kakor one za zapadne ruske meje in ruske interese v Evropi. Drugi demanti, ki ga je prav tako objavil tudi moskovski tisk, je izšel iz angleškega zunanjega urada. Imel je povsem podoben 'Smisel.
Nadaljevanje pogajanj v Moskvi, o katerem so listi objavili kratka poročila že v svojih prvih popoldanskih izdajah, je napravilo na javnost najboljši vtis. Politični krogi so mnenja, da pri nadaljnjih pogajanjih ni računati z novimi resnimi ovirami. Zato je verjetno, da bo sporazum med Anglijo, Francijo on Rusijo sklenjen že prihodnji teden.
Optimizem angleških političnih krogov je potrdila tudi kratka izjava zastopnika angleške vlade na današnji seji poslanske zbornice. Izjava se je glasila, v tem smislu, da se pogajanja v Moskvi nanašajo izključno na položaj v Evropi.
I London, 21. junija. AA. (Reuter). Iz Moskve poročajo: Nocojšnji francosko-britan-ski razgovori z Molo tori m v Kremlju so trajali 2 uri. Prihodnji sestanek bo jutri ali pojutrišnjem.
Obsežna pooblastila
Seedsu ln Stranga
London, 21. junija, z. Z angleške strani izjavljajo, da je angleška vlada dala veleposlaniku v Moskvi in odposlancu vlade Strangu nova navodila, ki jima omogočajo, da brez nadaljnjih konzultacij londonske vlade pospešita pogajanja in skleneta sporazum z Rusijo. Ta navodila so tako široka in elastična, da omogočajo angleškim zastopnikom v Moskvi sprejetje vseh ruskih zahtev in predlogov po lastni presoji. Po zadnjih vesteh, ki so prispele iz Moskve v London, je prišlo pri pogajanjih, ki so bila danes popoldne v Kremlju do ugodnega preokreta in so vse težave, ld so dosedaj ovirale sklenitev sporazuma, že odstranjene, tako da računajo v londonskih krogih s tem, da bo sporazum sklenjen najkasneje v enem tednu.
Seja angleške vlade
London, 21. junija. w. Angleška vlada je imela danes svojo redno sejo. na kateri je podal zunanji minister lord Halifax podrobno poročilo o položaju na Dalj-njem vzhodu in je zlasti podrobno poročal o informacijah, ki jih je poslal angleški poslanik v Tokiu o svojih razgovorih z japonskim zunanjim ministrom. Ministrski svet je razpravljal tudi o pogajanjih v Moskvi in je odobril navodila, ki so bila včeraj poslana Strangu.
Izjave v spodnji zbornici
London, 21. junija. AA. (Reuter) Državni podtajnik zunanjega urada Butler je izjavil v spodnji zbornici, da se sedanja bri-tansko-francosko-sovjetska pogajanja nanašajo samo na evropske razmere, in dodal: »Kolikor nam je znano, se o razširitvi pogajanj na Daljni vzhod ni razpravljalo in tega tudi sovjetska vlada ni predlagala.
V odgovoru na neko vprašanje je Butler izjavil,- da je lord Halifax dobil sporočilo, da je sovjetska vlada predočila estonski in letonski vladi, da ni voljna skleniti kakega dogovora, čigar rezultat bi bil oslabitev suverenosti Letonske in Estonske. Eston-
Ugoden napredek papeževega posredovanja
Varšavski nuncij pri papežu — Optimizem v Vatikanu
Rim, 21. junija, o Davi je papež sprejel varšavskega nuncija Cortessija, ki je imel pred tem dve posvetovanji z državnim tajnikom kardinalom Maglionom. V vatikanskih krogih pripisujejo veliko važnost tem posvetovanjem, zlasti pa avdienci pri papežu, ker so v zvezi s pobudo Vatikana, da bi prišlo do pomirjenja v sedanjem mednarodnem položaju. Nunciju Cortessi-ju je bila poverjena zelo delikatna misija, ki jo je ta vatikanski diplomat že delno izvršil in sicer s precejšnjim uspehom. Vatikanski krogi izražajo upanje, da se bodo akutna sporna vprašanja reševala na kompromisen način. V zvezi s to akcijo bo prišel v kratkem v Rim tudi berlinski nuncij Ceretti, ki je bdi že pozvan, naj pride poročat.
Nove velike prireditve v Gdansku
Berlin, 21. junija, z. Spričo odmeva, ki ga je izzval Göbbelsov govor v Gdansku v inozemstvu, je nemški tisk glede gdan-skega vprašanja zopet zelo rezerviran. Obširno pa razpravlja o novih incidentih na Poljskem. Prihodnji teden bodo v Gdansku zopet velike prireditve, posvečene spominu v svetovni vojni padlih vojakov, pri katerih bodo v veliki meri sodelovale nemške vojaške in polvojaške formacije.
Siegfriedova obrambna črta vojaško zasedena
London, 21. junija, o. Angleški listi po. ročajo danes o vojaških ukrepih na vzhodu in zapadu Nemčije. »News Chronicle«
moglo zelo povečati samozavest mladega arabskega sveta. Ker je britanska politika sedaj krenila v Palestini na pot Arabcem prijaznega kompromisa, je podoba, da gre to sodelovanje Veliki Britaniji povsem dobro v račun.
Zelo je značilno, kako se v zvezi z obiskom navaja možnost, da se Egipt priključi prednjeazijskemu bloku, ki so ga s Turčijo stvorili Afganistan, Perzija in Irak. Tak priključek, ako se zares zasnuje že sedaj, bi mogel imeti že kmalu za posledico, da bi k njemu težile še druge arabske države, kar bi odpiralo še širše perspektive.
V zvezi s posetom egiptovskega zunanjega ministra v Ankari so se imenovale še druge kombinacije. Neka poročila pripovedujejo, da se bo Jahja paša po povratku preko Carigrada podal še v balkanske prestolice, zlasti v Atene. To bi pomenilo, da hoče dati egiptovski zunanji minister svojemu potovanju še bolj sredozemski poudsar
; javlja, da je nemški generalni štab odredil ; zasedbo Siegfriedove črte po vojaštvu in je sedaj zbranih 150.000 vojakov blizu Trierja, Karlsruha in Kölna. Tem četam poveljuje general Witzleben. Istočasno se intenzivno nadaljuje delo za ojačenje betonskih utrdb ob poljski meji in na severnem Slovaškem.
Razpust poljskega društva v šleziji
Varšava, 21. junija, br. Poljski listi poročajo, da so nemške oblasti v Ratiboru razpustile tamkajšnjo poljsko manjšinsko društvo. Nemška policija je v društvenih prostorih zaplenila ves arhiv. Društvo je bilo ustanovljeno že pred 33 leti in je bilo zadnje čase kulturno središče poljske manjšine v ratiborskem okraju. Po poljsko-nemškem sporazumu 1934 je bilo posebej zaščiteno. Kakor znano, pa je Hitler v svojem zadnjem govoru v državnem zboru ta sporazum odpovedal.
Nemško-italijanski pakt o socialnem zavarovanju
Berlin, 21. junija. AA. Včeraj je bila tu podpisana nemško-italijanska pogodba o socialnem zavarovanju. Pogodba daje popolnoma enake pravice nemškim in italijanskim državljanom, pa tudi enake obveznosti, ki izhajajo iz obojestranskega socialnega zavarovanja. Pogodba je bila izpopolnjena z dopolnilnim sporazumom o pomoči brezposelnim, tako da ?o tudi na tem področju državljani obeh držav popolnoma izenačeni glede pravic.
j rek. Turčija, ki je član tako prednje-| azijskega bloka kakor tudi balkanske zveze, je kazala vedno veliko zainteresiranost prav na balkansko stran. Oja-čano njeno sodelovanje z Egiptom utegne imeti za posledico, da se tudi ta približa Balkanu, zlasti ker so mnogi njegovi interesi enaki interesom balkanskih držav.
Tudi če so pravkar naznačene kombinacije še prezgodnje in morda preširoke, je značilno, da so se postavile prav v sedanjem času. Znak so, da se v vzhodnem Sredozemlju budi nov svet, da zahteva spreminjajoča se celotna situacija intenzivnejšega sodelovanja vseh prizadetih, kar približuje na videz celo tako oddaljene predele kakor sta Balkan in Egipt. Politična, kulturna in gospodarska regeneracija bližnjega Orienta, kakor se nam kaže čim dalje vidneje, je poroštvo, da ti pojavi niso morda trenutna zadeva, marveč BomL in glssufc nove dobe.
ska in letonska vlada sta tudi sami izjavili, da sta odločeni popolnoma ohraniti svojo neodvisnost in nevtralnost.
London, 21. junija. AA. (Reuter) Predsedniku vlade Chamberlainu so v spodnjem domu zastavili tudi vprašanje o pogajanjih s sovjetsko Rusijo. Chamberlain je odgovoril, da nima ničesar dodati svoji izjavi, ki jo je podal o pogajanjih v ponedeljek. Nek poslanec je zatem vprašal ali bo predsednik vlade razložil sovjetski vladi da Velika Britanija predlaga popolno enakost pogojev v vzhodni in zahodni Evropi. Chamberlain je odvrnil: Da! Vedno smo vztrajali pri tem, da se našim predlogom prizna popolna enakopravnost.
Optimizem sedaj
tudi v Parizu
Pariz, 21. junija. AA. (Havas) Francoski diplomatični krogi so zelo diskretni glede pogajanj v Moskvi. Treba pa je naglasiti, da je bilo snoči opaziti v obveščenih krogih optimizem, ki ima svojo stvarno osnovo ne samo zaradi smeri, v kateri se gibajo pogajanja, temveč tudi zaradi dejstva, da se pogajanja približujejo koncu ter je predvidevati definitivne sklepe v najkrajšem roku.
Tudi francosko-turška pogajanja se bližajo koncu. Sporazum je že dosežen, ter je treba urediti samo še nekatera vprašanja, ki se nanašajo na varovanje privatnih interesov na ozemlju Sandžaka.
Ruski demanti
London, 21. junija. AA. Reuter poroča iz Moskve, da na merodajnem mestu kategorično demantirajo vesti, objavljene v tujem tisku, da sovjetska vlada vztraja na tem, da Anglija in Francija jamčita meje Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu in da je baje to razlog, da še ni podpisan sporazum. Agencija Tas objavlja,- da so vse te vesti neosnovane in izmišljene.
Kaj pravijo v Berlinu
Berlin, 21. junija. AA. O priliki demantija agencije Tas o vprašanju garancij na Daljnem vzhodu in njegovem vplivu na pogajanja v Moskvi prinaša agencija DNB sledeči komentar:
»Kakor je znano, se pogajanja v Moskvi od petka minulega tedna niso nadaljevala,
ker bi bila, kakor je bilo večkrat javlje-no, pismena formulacija angleških obveznosti na Daljnem vzhodu v primeru japon-sko-ruskega spopada za Angleže tako neprijetna, da se doslej niso mogli odločiti sprejeti to rusko zahtevo. Istotako neprijetno pa je delovalo v Londonu tudi to. da sta nemški in italijanski tisk odkrila to neugodno dilemo angleške zunanje politike. Zato niso izdali lastnega demantija, ki bi bil preveč sumljiv, temveč so zahtevali od ruske agencije Tas, da ona objavi demanti, s katerim se po stari splošno znani metodi demantira to. kar se ni nikoli trdilo, samo da se prikrije točno stanje stvari. Nikoli ni noben nemški list govoril o garancijah ruskih mej na Daljnem vzhodu, temveč o dejstvu, da zahteva sovjetska vlada pismeno formulacijo angleške pomoči Rusiji v primeru spopada z Japonsko, kar nima nobene zveze z jamčenjem mej. Ti obupni poizkusi demantiranja, ki jih organizira londonska režija tiska, ne morejo niti najmanj prikriti dejstva, da so moskovska pogajanja dospela na mrtvo točko. Ta zastoj postaja z ozirom na vedno večjo napetost v Tiencinu za Anglijo in njeno zunanjo politiko vedno neprijet-nejši.«
Zunanjepolitični odbor francoskega parlamenta
Pariz, 21. junija. AA. (Havas). Za danes popoldne je bil sklican zunanjepolitični odbor, v katerem je zunanji minister Bonnet podal poročilo o glavnih aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in to predvsem o pogajanjih z Rusijo, o položaju na Daljnem vzhodu, o Gdansku, o izvajanju sporazumov sklenjenih med španskim zunanjim ministrom Jordano in francoskim senatorjem Berardom, itd.
Chamberlain bo govoril na velikem shodu
London, 21. junija. AA. (Reuter) Predsednik vlade Chamberlain se bo v petek zvečer odpeljal v južni Wales. Tam bo v soboto govoril na shodu vladnih pristašev v Cardiffu. Mislijo, da bo Chamberlain v glavnem razpravljal o notranjih vprašanjih. Na shodu pričakujejo 50.000 ljudi.
Preokret v odnošajih med Francijo ln Španijo
Francija bo vrnila vladi generala Franca špansko zlato Nevtralnost Španije v primeru vojne
Pariz, 21. junija, z. Pred nekaj dnevi se je španski poslanik v Parizu Lequerica v razgovoru z novinarji pritoževal, da Francija zavlačuje izvajanje sporazuma, ki ga je svoječasno sklenil s francosko vlado španski delegat Jordana. Ta nenavadni način protesta v Parizu ni napravil najboljšega vtisa. Z druge strani se ponovno z vso gotovostjo trdi, da bo ostala Španija v primeru kake evropske vojne nevtralna.
Zunanji minister Bonnet je imel danes ponovno daljši razgovor s španskim poslanikom, ki je pri tej priliki izjavil, da ni treba polagati prevelike važnosti na izjave, ki jih je podal v Rimu španski general Kindelan. Ta je namreč izjavil, da bosta italijansko in špansko vojno letalstvo v primeru vojne nastopala skupno in da moreta popolnoma ohromiti angleško in francosko vojno brodovje na Sredozemskem morju, španski poslanik v Parizu je izrecno naglasil, da ta izjava ne predstavlja naziranja španske vlade, španska vlada polaga predvsem važnost na to, da pride s Francijo čim prej do sporazuma glede vseh gospodarskih in finančnih vprašanj, zlasti pa glede vrnitve zlata španske narodne banke, ki je deponirano v Franciji.
Francoski poslanik v Burgosu maršal Petain je v razgovorih z Bonnetom in Da-
ladierom naglasil potrebo, da se čim prej začne izvajati sporazum, ki je bil svoječasno sklenjen z Jordano. V ostalem so v Parizu glede bodoče politike Španije popolnoma pomirjeni in prepričani, da bo Španija skušala za vsako ceno ohraniti dobre odnošaje s Francijo in Anglijo.
Pogoji za vrnitev
španskega zlata
Pariz, 21. junija, w. V poučenih krogih zatrjujejo, da je prišlo po današnjem razgovoru zunanjega ministra Bonneta in maršala Petaina s španskim poslanikom do odločilnega preokreta v francosko-špan-skih odnošajih. Razpravljali so o vrnitvi španskega zlata. Francija je pripravljena vrniti zlato vladi generala Franca s pogojem, da sklene pogodbo o striktni nevtralnosti Španije v primeru evropske vojne. Končno besedo v tem pogledu bo imel ministrski svet, ki je sklican za jutri k izredni seji. Pri tej priliki bo urejeno tudi vprašanje letalskega prometa v tem smislu, da bo dobila Francija zopet pravico pristanka na Balearih, zlasti v pogledu svojih zračnih zvez s prekoocean-skimi kolonijami.
Angleški oboroževalni
krediti za Poljsko
S krediti bo Poljska nakupila v Angliji in drugod vojne potrebščine in stroje za lastno vojno industrijo
London, 21. junija, br. Pogajanja, ki so se pred dnevi pričela med zastopniki angleškega finančnega ministrstva in poljsko delegacijo pod vodstvom predsednika Poljske narodne banke polkovnika Koča, ugodno napredujejo. Kakor vse kaže bo angleška vlada zagotovila Poljski izvozni kredit v znesku več milijonov funtov. Poljska si bo s temi sredstvi nabavila v Angliji in s pristankom angleške vlade tudi v nekaterih drugih prijateljskih državah večje število letal in strojev za lastno izdelovanje letal, pa tudi drugo orožje ter stroje za izdelovanje orožja in streljiva. Danes opoldne s» v finančnem ministrstvu priredili na čast poljski delegaciji svečano kosilo, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik Neville Chamberlain.
London, 21. junija. AA. (Reuter) Na vprašanje o razgovorih zastopnikov genera lštabov s Poljsko in Turčijo je predsednik vladi odgovoril, da ti razgovori po-
tekajo zadovoljivo, da pa ni v splošnem interesu izdajati podrobnosti.
Premestitve angleških čet v Sredozemlju
London, 21. junija. Vojno ministrstva uradno objavlja, da bodo letos iz uprav-no-tehničnih razlogov že meseca julija izvršene premestitve angleških čet ob Sredozemskem morju, v Indiji in na Dalj-njem vzhodu, ki bi se normalno morale izvršiti šele v jeseni. Uradno utemeljujejo to s tem, da bodo že pri tej priliki vključene v redno vojsko tudi čete nove narodne milice .
Sven Hedinova nesreča
Stockholm, 21. junija. AA Znani raziskovalec in vodja nacionalno socialističnega pokreta na Švedskem Sven Hedin je dobil ob priliki avtomobilske nesreče tako hude poškodbe, da so ga morali prepeljati X bolnišnico^
Egiptsko-turška zveza
i
Beležke
Skupna obramba skupnih interesov obeh držav StaroradikaH in pogajanja
I	za snorazum
Ankara, 21. junija, br. Obisk egiptskega zunanjega ministra Jahije paše postaja, kakor kaže razvoj dogodkov, političen dogodek, ki bo odločilnega pomena za razplet situacije v Levantu. Razgovori Jahije paše in Saradzogla se razvijajo v najugodnejši atmosferi. O njih je bil danes izdan komunike, ki ugotavlja, da sta državnika ugotovila popolno skladnost stališč obeh držav glede na nujno potrebo, da skupno branita svoje interese v vzhodnem delu sredozemskega bazena in tako v sodelovanju z Veliko Britanijo prispevata k ohranitvi miru.
Tudi turški tisk, ki posveča temu ob- i isku izredno veliko pozornost, ugotavlja, I
da je spričo stoletnega prijateljstva obeh narodov tako sodelovanje ne le stvarna potreba, nego tudi izraz prave volje obeh narodov. Dardanele in Suez so masivna vrata varnosti na Sredozemskem morju in v Levantu. Dežele, ki leže ob tem morju od Balkana do Egipta pa se presnav-Ijajo v nepremagljive trdnjave, s katerimi bo mogoče ta vrata uspešno braniti proti vsakemu napadalcu.
Egiptski zunanji minister bo obiskal tudi Sofijo
Sofija, 21. junija. AA. Egiptski minister za zunanje zadeve bo prispel v petek iz Ankare v Sofijo, kjer bo ostal dva dni.
Agresivnost Japoncev
Položaj v mednarodnih koncesijah v Tiencinu se je sicer nekoliko omilil, vendar pa je še vedno resen
London, 21. junija, z. Še pred današnjo sejo vlade je prevladovalo v londonskih krogih splošno naziranje, da bo napetost na Daljnem vzhodu popustila. Kar se tiče položaja v Tiencinu, je angleška vlada storila vse, da bi prišlo do mirne poravnave. Toda angleški poslanik v Tokiu je po vseh svojih demaršah dobil vtis, da japonska vlada popolnoma soglaša s postopanjem vojaških oblasti v Tiencinu. Položaj v mednarodnih koncesijah se je še nadalje poslabšal. Japonci so blokado še razširili s tem, da so izkrcali svoje čete v Svatovu, 260 km severovzhodno od Honkonga. Vse to dokazuje agresivnost japonskih metod. Prvotno so v Londonu pričakovali, da bo po izkrcanju japonskih čet v Svatovu prišlo do popuščanja napetosti v Tiencinu, zgodilo pa se je baš nasprotno. Na drugi strani kaže vse na to, da je izkrcanje japonskih čet v Svatovu še bolj strnilo enotno fronto Anglije, Francije in Amerike. V Svatovu sicer ni nobenih tujih koncesij, vendar pa živi tam mnogo inozemcev, zlasti Američanov.
Šanghaj, 21. junija br. Položaj v Tiencinu se je danes nenadoma nekoliko omilil. Japonci na mejah angleške koncesije angleških državljanov ne preiskujejo več tako brezobzirno ,kakor v prvih dneh blokade in tudi na Pejhu ne zaustavljajo več angleških ladij, ki plujejo z morske strani ali iz notranjosti dežele v Tiencin. Na pomolih v tiencinski koncesiji so sedaj zbrane že tri angleške vojne ladje in snoči je odplula tja še četrta velika angleška križarka, ki ima svojo bazo v šanghaju.
Angleške oblasti v tiencinski koncesiji so medtem izdale že vse potrebne ukrepe za eventualno vojaško obrambo koncesijskega področja. Vsi angleški prostovoljci so bili danes mobilizirani. Okrog sto žena in otrok je bilo odposlanih v kopališča na morski obali.
Angleške zahteve zavrnjene
Tokio, 21. junija. AA. (Reuter): Japonska vlada je odbila zahtevo Anglije, naj se ukinejo posebni ukrepi, ki se zdaj izvajajo proti angleškim državljanom v Tiencinu, kakor tudi blokada mesta. Japonska j vlada podpira v vsem stališče japonskih
vojaških oblasti v Tiencinu. Zaradi tega po pisanju japonskih listov japonska vlada ni mogla ugoditi protestu Velike Britanije.
Položaj v Tiencinu se zboljšuje
London, 21. junija. AA. (Reuter). Chamberlain je v spodnjem domu na vprašanja posameznih poslancev izjavil, da se je položaj v Tiencinu, kar se tiče prometa, znatno popravil ter Japonci niso več ustavljali ladij, ki plovejo po reki. Stališče japonske vlade glede glavnih točk še ni jasno. Angleška vlada pričakuje, da bo danes ali vsaj jutri dobila o tem nove podatke. Neki delavski poslanec je vprašal, ali je imelo morda dejstvo, da japonska vlada še ni določno formulirala svojih pritožb proti Veliki Britaniji, za posledico veliko otežkočenje nadaljnjih pogajanj. Ministrski predsednik je odgovoril: Nadejamo se, da bodo Japonci formulirali svoje pritožbe. Angleški veleposlanik v Tokiu je do kraja razjasnil japonski vladi, da Velika Britanija ne odobrava zapore, ter naglasil, da je nad polovico bataljona, ki tvori angleško garnizijo na severnem Kitajskem, zdaj v Tiencinu.
Vojaška posvetovanja v Singapur»
Singapur, 21. junija. AA. (Reuter). Vrhovni poveljnik francoskih čet v Indokini general Martin je prispel v spremstvu ostalih članov francoske delegacije v Singapur, kjer se bodo začeli jutri razgovori med angleškimi in francoskimi poveljniki glede vprašanj obrambe angleških in francoskih posesti na Daljnem vzhodu.
Podvojitev naporov za čangkajškov padec
Tokio, 21. junija. AA. (Havas) Zastopnik japonskega ministrstva za vojno mornarico je časnikarjem izjavil, da je poveljstvo vojne mornarice sklenilo podvojiti svoja prizadevanja za strmoglavljenje vlade maršala Cangkajška. Poveljstvo vojne mornarice je sklenilo poostriti zaporo kitajske obale.
Japonci zasedli Svatov
V Angliji se boje, da bodo Japonci razširili blokado vsa južnokitajska pristanišča
Tokio, 21. junija. AA. Japonski generalni štab poroča, da so se davi japonske čete izkrcale na več krajih v okolici Sva-tova v jugovzhodni kitajski pokrajini Kvantung. Ker ni bilo nobenega odpora, so čete zelo hitro zasedle to važno pristanišče. Svatov, ki je bil začetkom tega leta še pomembna luka, je postal po številnih zračnih napadih, ki jih je izvršila Japonska v mesecu maju, sedaj mrtvo mesto. Bogati Kitajci so zapustili mesto.
Zunanje ministrstvo izjavlja, da ima ta ukrep samo vojaški pomen in da pravice drugih držav ne bodo ogrožene. Japonska upa, da bodo zato poskrbele, da ne nastanejo nepotrebni incidenti. Glavni generalni štab sporoča, da bi lahko prišla do blokade vse obale južne Kitajske, ker so Kanton, Amoj in Jangce velikega pomena za Cangkajška.
V tokijskih vojaških krogih smatrajo zasedbo Svatova za zelo važno. Svatov je vodil živahno izvozniško trgovino ter je bilo to mesto po padcu Kantona najpomembnejše mesto za kitajsko zunanjo trgovino za šanghajem in Tiencinom. Trdijo, da je šel pred nedavnim ves vojni material, namenjen v notranjost Kitajske, preko Hongkonga v Svatov in Hanoj. Prepeljevali so ga s tujimi ladjami.
Hongkong, 21. junija, o. Vesti iz japonskega službenega vira o nastopu japonske vojske pri Svatovu se potrjujejo. Prvi prodor japonske vojske in vojnega brodovja je bil izvršen včeraj popoldne nekoliko milj
daleč od mesta Svatova. Izkrcanje Japoncev je bilo izvršeno pod varstvom letal in vojnega brodovja. Kitajci so se le malo upirali. V luki Svatova sta zasidrani dve vojni ladji in sicer po ena ameriška in angleška. V tej naselbini je največ Angležev in nato Američanov.
Istočasno so Japonci okupirali otok Taj-su, ki je na pol pota med Amojem in Sung-sujem ob obali pokrajine Fukijen. Oupa-cija Tajsuja je bila izvršena zaradi njegove strateške važnosti.
V angleških političnih krogih v Hong-kongu spremljajo to novo akcijo japonske vojske s skrbjo, ker domnevajo, da bo Japonska zares izvršila popolno blokado vseh glavnih kitajskih luk. Z druge strani zatrjujejo, da se vojska maršala Cangkajška ne oskrbuje več preko teh luk, nego iz južne Kitajske s sijamske in indokinske meje. Vsekakor bo izkrcanja japonske vojske pri Svatovu še bolj poostrilo napeti položaj.
Kitajci niso presenečeni
čungking, 21. junija. AA. (Reuter). Izkrcanje Japoncev v Svatovu je le malo presenetilo kitajske kroge, ker je stalno bombardiranje japonskih letal zadnje dni napovedovalo, da se pripravlja podoben dogodek. Zasedba Svatova velja za potrdilo kitajskega stališča, da Japonci ne mislijo začeti večje ofenzive v notranjščini Kitajske, ampak se mislijo za zdaj omejiti na postopno zasedanje vseh važnejših kitajskih pristanišč.
Rosenberg o osnovah novih avtoritet in dolžnostih malih narodov
Lübeck, 21. junija. A A. (DNB): Na šestem zasedanju nordijske družbe v Lii-becku je imel deželni vodja nacionalno socialistične stranke Rosenberg govor, v katerem je dejal, da je ves svet zajel strah, kar dokazuje, da se lomijo stare avtoritete. Svetovne demokracije so stvarno krive, da propadajo nekdanje avtoritete. Demokracije so dovedle do socialnega obupa, proti svoji volji pa so dovedle tudi do globlje nacionalne samozavesti poedinih narodov. Zadnje upanje in priliko, da se izvedejo ideje svetovnega miru in svetovnega gospodarstva, je nudil Versailles. Toda tam ni bilo napravljeno ničesar kulturnega in miroljubnega, temveč je bil sklenjen diktat, ki je načel nemško telo ter je prišlo do tega, da so vsi narodi izgubili vero v ideale, ki so jih nekoč branili. Veliki trenutek zgodovine je našel pigme-je. Oni, ki nosijo odgovornost za Versailles, so izkoristili Društvo narodov kot objekt lastnega imperializma, male narode pa so
uporabili kot navadne figure v svoje svrhe.
Nove osnove za nove avtoritete predstavlja spoštovanje tujih ras in spoštovanje njim lastnih kultur. S tem nastajajo za vsako veliko silo nove dolžnosti spoštovanja krvi, kulture, tradicije ter gospodarskih in življenjskih osnov onih narodov, ki morajo živeti neposredno skupno s kako velesilo. Toda mali narodi ne smejo misliti, da lahko žalijo državne poglavarje velikih nacij, ako le ti ustvarjajo nov življenjski red. V lastnem interesu ne smejo tolerirati nobene anarhije tiska v službi neodgovornih elementov. Dolžnost vsakega Nordijca je služiti zakonom življenjskega prostora Vzhodnega in Severnega morja. Istotako je dolžnost vsakogar pregnati špekulativne agente, ki nimajo nobenega interesa, da se obrani red v tem življenjskem prostoru in nimajo interesa za sodelovanje z nordijskimi narodi, temveč zastopajo interese onih, ki želijo še dalje izkoriščati ves svet.
Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« objavlja izjavo člana staroradikalnega glavnega od. bora, bivšega poslanca Stojana špadijera, ki je izjavil med drugim:
»Mi ne želimo ovirati dela za rešitev hrvatskega vprašanja, ki ga vodi g. Dra-giša Cvetkovič. Ne glede na to, da smo mi že prej delali za rešitev hrvatskega vprašanja, nima naravno glavni odbor naše stranke ničesar proti temu, če reši to vprašanje dr. Maček s sedanjo vlado hitreje in za državo koristneje. Mi vodimo načelno politiko in se bomo veselili, če bo prišlo do dobre rešitve hrvatskega vprašanja. O sporazumu, ki sta ga formulirala g. Dragiša Cvetkovič in dr. Maček, glavni odbor naše stranke ni zavzel nobenega določnega stališča, ker je smatral, da ta sporazum še ni objavljen kot definitiven.«
Sprememba v vodstvu „Samoupraveu
Kakor poročajo listi, je bil razrešen svojega položaja kot direktor službenega glasila JRZ » Samouprave« narodni poslanec Milan Stojmirovic-Jovanovič. Razrešitev se spravlja v zvezo s čiščenjem v JRZ Milan Stojmirovic-Jovanovič je bil v dobi Stoja-dinovicevega režima eden najbolj navdušenih Stojadinovičevih pristašev in je kot tak postal med drugim tudi direktor agencije Avale. Po Stojadinovičevem padcu se je ločil od njega in igral še dalje vidno vlogo. Pri zadnji ekskurziji novinarjev JRZ v Nemčijo je večkrat nastopal in govoril kot njihov vodja. Ko so bili pred mesecem dni v upravni odbor agencije Avale izvoljeni sami pristaši JRZ, je bil med njimi tudi Stojmirovič-Jovanovič. Zaradi tega je sedaj njegova odstavitev z vodstva »Samouprave« vzbudila v beograjskih političnih krogih precejšnjo pozornost in različne komentarje.
Sokolski kroji na češkem začasno prepovedani
Kakor poročajo češki listi, so oblasti začasno prepovedale nošnjo sokolskih slavnostnih krojev v javnosti. Prepoved se utemeljuje z interesi vzdrževanja reda, velja pa za vse ozemlje češko-moravskega Protektorats.
Göring o Hitlerjevi
nezmotljivosti
Maršal Herman Göring je pravkar izdal v berlinski založbi Mittler & Sohn knjigo z naslovom »Izgradnja naroda«. Knjiga nudi tudi vpogled v Göringovo osebno razmerje do Hitlerja. Göring poudarja v njej, da vlada med njim in Hitlerjem neomajno zaupanje. O kaki medsebojni zavisti sploh ne more biti govora. »Kdor le količkaj pozna razmere pri nas, ta ve, da ima vsakdo od nas natanko toliko oblasti, kolikor mu je želi dati firer. Zadostuje že sama beseda vodje in vsakdo pade, kogar hoče odstraniti.«
V knjigi Göring zelo ostro obračunava z veliko zmoto preteklega sistema, da se hoče narod sam vladati, sam voditi. Ne, narod hoče, da ga vodijo. Vodstvo je popolno in brez izjem, kajti Hitler se kot vodja ne more zmotiti. O tem pravi Göring dobesedno: »Kakor je katoliški kristjan prepričan, da je papež nezmotljiv v vseh verskih in nravstvenih zadevah, tako izjavljamo mi narodni socialisti z enakim najglobljim prepričanjem, da je tudi za nas vodja v vseh političnih in drugih stvareh, ld se tičejo nacionalnega in socialnega interesa naroda, kratko in malo nezmotljiv.«
Nemški radio ne bo več prenašal iz cerkve
Kakor po drugih državah, so tudi oddaj, ne postaje v Nemčiji mnogokrat prenašale službe božje in druge svečanosti iz katoliških ln protestantskih cerkva. Propagandno ministrstvo je sedaj odredilo, naj se ti prenosi v bodoče opuste. Namesto njih bodo dajale radijske postaje ideološke govore hitlerjevskih voditeljev, resno glasbo ali pa prenašale razne hitlerjevske svečanosti. Ministrstvo utemeljuje ta svoj odlok s tehničnimi težavami, ki so združene s prenašanjem iz cerkva.
Položaj poljske narodne ranjšine v Nemčiji
Zveza v Nemčiji živečih Poljakov, nemških državljanov, je poslala te dni notranjemu ministru Fricku spomenico o položaju poljske manjšine v Nemčiji Spomenica pravi med drugim:
»Položaj Poljakov v Nemčiji postaja zopet slabši. Obračamo se na nemško vlado in ji sporočamo globoko zaskrbljenost, ki jo čutijo starši poljskih otrok zaradi neprestano naraščajočega zapostavljanja mlade poljske generacije. Prosimo nemške oblasti, naj zaščitijo poljsko mladino pred trpljenjem, ki je v najostrejšem nasprotju z načeli narodnega socializma.«
Teden francoske
vojne mornarice
Anglija in Nemčija že leta sem posvečata posebno pozornost populariziranju svoje oborožene sile — vojske, mornarice in letalstva. Vsako leto prirejata posebne dneve in tedne, katerih namen je čim bolj seznaniti široke sloje s posameznimi vrstami orožja ter zbuditi v njih ljubezen in navdušenje za vojsko. Pri tem sta zelo ši-rokogrudni in ni v angleških in nemških mestih nobena senzacija, če si lahko ljudje sredi ulice ogledujejo funkcioniranje strojnic, topov, tankov itd.
Sedaj je pričela posnemati Anglijo in Nemčijo tudi Francija. Pretekli teden so priredili v Parizu teden aktivne letalske obrambe. Postavili so vse mogoče vrste orožja za obrambo proti letalskim napadom po pariških ulicah, prav tako kakor bi bilo v primeru vojne. Parižani so imeli priliko od blizu opazovati funkcioniranje protiletalskih strojnic, lahkih in težkih protiletalskih topov, aparatov za prisluškovanje letal, žarometov itd. Zanimanje je bilo med pariškim prebivalstvom ogromno.
Uspeh, ki ga je dosegla francoska vojska s tem prvim poskusom čim bolj neposrednega stika z ljudstvom, je bil tako velik, da se je sedaj odločilo francosko ministrstvo za vojno mornarico prirediti tudi poseben »teden vojne mornarice«. Za ta teden ho zfarato s Havru najboljše in naj-
Maršal Badoglio v Skadru
Tirana, 21. junija. AA Maršal Badoglio se je v družbi generalov Guzzonia in Ren-ze pripeljal z letalom v Skader. Na letališču so ga pozdravili zastopniki civilnih in vojaških oblasti, italijanski generalni konzul in zastopniki skadrskih družin.
Dobra hrana — sveža pijača

Akcija za izključitev dr. Stojadinoviča
iz JRZ
Kakor poroča glasilo JRZ za dravsko banovino, bo glavni odbor JRZ v najkrajšem času razpravljal o predlogu poslanskega kluba JRZ, da se izključijo iz kluba predsednik stranke dr. Milan Stojadinovič in njegovi ožji prijatelji, ki so podpisali znano interpelacijo. »Slovenec« je mnenja, da glavni odbor ne bo izrekel le izključitve iz kluba, temveč tudi izključitev dr. Stojadinoviča in njegovih tovarišev iz same stranke JRZ. Strankina pravila so v tem pogledu, kakor pravi »Slovenec«, popolnoma jasna: pravijo namreč, da se ima iz stranke izključiti vsak član, ki se nedostojno obnaša, ali se izneveri strankinemu programu, ali pa ne izvršuje sklepov strankinih organizacij. Dr. Stojadinovič se je pregrešil »predvsem s tem, da kot predsednik stranke nikdar ni izrazil želje, da bi od predsednika vlade želel kaka pojasnila pred forumom,« temveč je »raje iskal stikov z vsemi tistimi, ki so se dvignili proti gospodu Cvetkovicu zaradi njegovega pripravljanja sporazuma s Hrvati.«
»Slovenec« ne navaja tistih, ki so se dvignili proti g. Cvetkovicu zaradi sporazuma, poudarja pa, da se je dr. Stojadinovič hotel približati demokratom in jim je predlagal sodelovanje, demokrati pa so ga odbili. Dr. Stojadinovič je nastopil proti predsedniku Cvetkovicu »samo zaradi tega, ker je Cvetkovič uspeval v tem vprašanju, na katerem si je Stojadinovič zlomil vrat.« Nadalje poroča »Slovenec«, da naj-
ožji Stojadinovičev krog išče sedaj stikov s skupino staroradikalov, ki jih vodi Aca Stanojevič in katere je obvestil, da namerava v narodni skupščini ustanoviti svoj poseben »narodnoradikalni poslanski klub.«
Ob tej priliki objavlja »Slovenec« novo razlago, zakaj so staroradikali svoj čas zapustili JRZ. Dočim je »Slovenec« do sedaj ugotavljal, da so se gospodje Miša Trifu-novič, Krsta Miletič itd. razšli leta 1935 z dr. Stojadinovičem in JRZ zaradi tega, ker niso mogli vsi postati ministri, se je sedaj naknadno prepričal, da so staroradikali »zapustili JRZ samo zaradi dr. Stojadino-ča, ker je svojo usodo vezal na bivše poslance, ki so bili izvoljeni na Jevtičevi listi.«
Beograjska »Politika« objavlja nekoliko drugačna tolmačenja o Stojadinovičevih grehih. Po njenih informacijah zatrjujejo v vodstvu JRZ, da je dr. Stojadinovič v zadnjem času kot predsednik stranke poskušal uvesti povsem nov red in nov politični sistem. Politična ideologija dr. Stojadinoviča baje tudi ni imela nobene zveze z ideologijo JRZ, niti z narodnimi tradicijami, niti z ustavnim redom.
Kaj bo s senatorji, ki so podpisali enako interpelacijo, kakor je bila vložena v skupščini, o tem listi še ne objavljajo nobene informacije. Senatorski klub JRZ se do sedaj še ni sestal in ni storil nobenega sklepa.
Ob smrti Joče Jovanoviča
Pokojnikovo truplo prepeljano iz Ohrida v Beograd Globok vtis smrti po vsej državi — Pogreb bo danes popoldne — Sožalje rodbini
Beograd, 21. junija, p. Vest o nenadni smrti voditelja zemljoradniške stranke Jo-vana Jovanoviča je napravila po vsej državi nagloblji vtis. Vsi današnji listi so brez izjeme objavili nekrologe o velikem pokojniku. Tudi mnogo tujih listov je objavilo vest o njegovi smrti in kratke opise njegovega diplomatskega in političnega dela. Glavni odbor zemljoradniške stranke je izdal osmrtnico, ki v njej pravi, da je Joca Jovanovič umrl v službi na-roda.
Sožalne izraze je prejela pokojnikova rodbina v prvi vrsti z dvora, od kraljevih namestnikov in številnih političnih voditeljev in prvakov iz vseh krajev držaVe. Danes dopoldne je bila na pokojnikovem domu velika skupina prvakov zemljoradniške stranke, ki so prišli osebno izrazit svoja čustva spričo smrti svojega voditelja.
Trupk) pokojnega Jovana Jovanoviča so snoči ob 20.30 z avtofurgonom odpeljali iz Ohrida v Skoplje, odkoder prispe z vlakom v Beograd to noč. V saborni cerkvi bo položen Joca Jovanovič na mrtvaški oder. že danes so cerkev odeli v črnino. V cerkvi bo ostala krsta s truplom vse do pogreba.
Beograd, 21. junija, p. Truplo Joče Jovanoviča je nocoj prispelo v Beograd. Med potjo od Skoplja do Beograda se je na raznih postajah poslovilo od svojega voditelja mnogo zemljoradnikov iz krajev ob železnici. V Beogradu so krsto s truplom prepeljali v Saborno cerkev in jo položili na mrtvaški oder.
Vodstvo zemljoradniške stranke je nocoj objavilo, da bo pogreb jutri popoldne ob 16. izpred saborne cerkve.
Danes popoldne so bili pri rodbini pokojnega Jovana Jovanoviča tudi delegati JNS, podpredsednik Jovan Banjanin, senator Ivan Pucelj in bivši ministrski predsednik Bogoljub Jevtič. V imenu stranke so rodbini izrazili sožalje. Predsednik JNS Peter živkovič, ki se mudi izven Beograda, je poslal toplo sožalno brzojavko rodbini in vodstvu zemljoradniške stranke. Brzojavno je poleg neštetih drugih izrazil svoje sožalje tudi senator dr. Albert Kramer.
Sožalje Nj. Vis. kneza namestnika
Beograd, 21. junija, p. Od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge je danes rodbina pokojnega Joče Jovanoviča prejela naslednje izraze sožalja: »Prosim, da sprejmete skupno z vašo rodbino izraze našega globokega sožalja spričo vaše velike boli. — Pavle, Olga.«
Izraze sožalja je sprejela rodbina tudi od kraljevih namestnikov dr. Peroviča in dr. Stankoviča, od predsednika vlade Cvet-kovica, od predsednikov narodne skupščine in senata, od načelnika glavnega generalnega štaba generala Simoviča itd.
«Hrvatski dnevnik"
o Joči Jovanovicu
Zagreb, 21. junija, o. »Hrvatski dnevnik« piše v uvodniku o smrti voditelja srbske zemljoradniške stranke Joče Jovanoviča, o katerem pravi, da je umrl prej, preden se je uresničila ideja sporazuma 8. oktobra, za katerega je imel mnogo zaslug. Združena opozicija je izgubila enega svojih voditeljev. Tudi Aca Stanojevič je zelo star in nastopa v njegovem imenu Miša. Trifunovič, a niti zdravje Ljube Davi-doviča, ki je prav tako v visokih letih, ni
modernejše edinice francoske vojne mornarice ter dovolilo ljudstvu dostop na nji-kove krove. Iz Pariza in drugih mest bodo vozili v Ha vre vsak dan številni posebni vlaki, razen tegapa bodo vse železnice, ki so v Franciji zasebna last, močno znižale voznino.
V časih, ki jih doživljamo, bi bilo zelo umestno, če bi mislili na slične prireditve tudi pri nas. Saj zaleže nastop enega samega bataljona naše vojske v očeh našega ljudstva dostikrat mnogo več, kakor še tako dobro in rodoljubno mišljeni govori M zhorgffBTvjih in sgtsfanretih.
najboljše. Zaradi tega prehaja vodstva združene opozicije čim dalje bolj v roke mladih ljudi.
Dr. Maček je poslal dr. Milanu Gavri-loviču naslednjo brzojavko: »Globoko potrt zaradi nenadne vesti o smrti neomajnega borca za kmetske pravice in resnično demokracijo, vas prosim, da sporočite moje globoko sočutje pokojnikovi rodbini in vsemu srbskemu narodu. — Dr. Vladko Maček.«
V imenu HSS sta odpotovala danes iz Zagreba na pogreb Joče Javonoviča dr. Sigismund Šajkovac in Mihovil Pavlek Mi. ština, kot delegata SDS pa Večeslav Vil-der in Srdjan Budisavljevič.
Joca Jovanovič ob koroškem plebiscitu
Z Joco Jovanovičem je zopet odšel v večnost eden iz one generacije velikih srbskih politikov, ki je iz male prezirane balkanske državice stvorila važen politični faktor v Evropi in sodelovala pri zgraditvi Jugoslavije. Umrl je veliki gospod v pravem pomenu besede; gospod po svojem širokem svetskem obzorju, gospod po svoji poštenosti, gospod po svojem nastopu. Joca Jovanovič je bil Evropejec v pravem pomenu besede; njegova beseda je bila previdna, jasna in zanesljiva. Kakor je bil iskren in pošten sam, tako si tudi pri njem opravil samo z iskrenostjo.
že včeraj smo omenili, da je imel pokojni državnik za nas Slovence velike simpatije. Bil je diskretna, molčeča priroda. Zato vedo samo oni, ki so z njim sodelovali v času koroškega plebiscita, kako smo mu Slovenci bili pri srcu. Kot naš delegat v plebiscitni komisiji je zastavljal vso svojo veliko diplomatsko spretnost za obrambo naše stvari. Zavzemal se je energično za naše pritožbe in po možnosti iz-vojeval, da se jim je ugodilo. Kot izkušen diplomat in izvrsten psiholog je znal Jovanovič zastopati našo stvar s tako lojalnostjo, obenem pa spretnostjo in odločnostjo, da je naša država v težki plebiscitni kampanji kljub neuspehu samo pridobila na ugledu. Pogumen kakor je bil, nam je hotel Koroško rešiti še v zadnjem trenutku, pa se je moral ukloniti višji silL
Joca Jovanovič-Pižon zasluži, da ga ohranimo še posebej Slovenci trajno v hvaležnem spominu.
Začasen trgovinski
sporazum s Slovaško
Beograd, 21. junija, p. Delegacija slo. vaške vlade, ki se je dva dni mudila v Beogradu, se je sno£i vrnila v Bratislavo. Delegacija je z zastopniki Narodne banke in zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dosegla začasen sporazum o ureditvi trgovinskega in finančnega prometa med Jugoslavijo in Slovaško.
Iz državne službe
Beograd, 21. junija, p. V poštni službi je bil premeščen uradnik Ervin Kolbezen iz Maribora v Šmartno ob Paki. V sodni službi je napredovala zvaničnica Franica Butariä pri sreskem sodišču v Kamniku za kanclistinjo v 10. pol. skupini.
Neurje na Madžarskem zahtevalo 6 žrtev
Budimpešta, 21. junija. w. Na Madžarskem so besnela danes zopet huda neurja, ki so zahtevala 6 smrtnih žrtev. Zaradi preloma oblakov so nastale velike poplave in je ponekod prekinjen tudi železniški promet. V Podkarpatski Rusiji je voda odnesla več sto metrov železniškega nasipa, zaradi česar je neki lokalni vlak skočil s tira. Strojevodja in kurjača sta se ubila, potnikom pa se k sreči ni nič zgodilo.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: Se vedno bo delno oblačno vreme s krajevnimi nevihtami in sem pa tja nalivi
Dunajska: Spremenljivo, deloma zelo oblačno, nagnjeno k nevihtam z deževjem, tc®kx
Naši kraji in Ijudfe
Bratje in sestre iz Amerike - pozdravljeni !
Ljubljana, 21. junija Množica narodnega občinstva je davi sprejela na glavnem kolodvoru prvo skupino ameriških rojakov, ki so letos prišli na obisk v domovino. Težko vzdušje, ki visi nad Evropo, sicer ni kaj prida vabljivo za dolgo pot, a hrepenenje po domači grudi je vendar večje od bojazni pred novo vojno in tako so se rojaki odločili, da poromajo čez veliko lužo, med njimi zlasti častno število slovenskih žena in deklet. Čudovita vožnja z »Normandie«, naj-
Ijani stopili na domača tla. Deset izmed udeležencev pride te dni še za njimi, ker imajo avtomobile s seboj. Prijatelji in znanci so Amerikance in Amerikanke oki-tili z domačim cvetjem, nageljnom in ro-ženkravtom, a med pozdravljanjem so se vrstili ganljivi prizori, ki so marsikomu orosili oko. Pa kako bi tudi ne, saj sta se med drugim objeli mati in hči, ki 20 let nista videli druga druge in sta se spoznali skoraj samo še po klicu srca. V imenu banske uprave je gostom izrekel toplo dobro-
večjim parnikom sveta, zanimivosti, ki so si jih mimogrede ogledali v Parizu, in ne nazadnje ljubeznivo ravnanje naših obmejnih oblastev, povrhu vsega pa še nadvse prisrčen sprejem v naši beli Ljubljani — vse to je razpršilo neprijetna pričakovanja, da bodo brez dvoma še radi prihajali k nam.
Pod vodstvom znanega organizatorja potovanj Avgusta Kolandra se je 28 naših rojakov iz Clevelanda dne 14. t. m. v New Yorku vkrcalo na »Normandie«, malo po 9.30 — jeseniški brzec je imel skoraj pol ure zamude — pa so čili in vedri v Ljub-
došlico ravnatelj izseljenskega urada Fink, zastopnik mestne občine in župana dr. Brilej in zastopnik Rafaelove družbe. Prisotni pa so bili tudi zastopniki Narodnega izseljenskega odbora in direktor Putnika dr. Žižek.
Za pozdrave se je zahvalila Mary Mar-šičeva, mlada Sodražičanka iz Clevelanda. Po oficielnem pozdravu je tukajšnje zastopstvo Francoske linije v lepem novem salonu kolodvorske restavracije postreglo rojakom s skrbno pripravljeno malico. Našim Amerikancem in Amerikankam želimo v domovini najlepše dni.
Radovljiško graščino popravljajo
Opomba k obnavljanju in varovanju starinskih zgradb
Radovljica, 16. junija
Medtem ko domačini, ki so zrasli na Gorenjskem med starinskimi stavbami, niti ne opazijo lepot in posebnosti na starih častitljivih zgradbah, pa marsikak tujec obstoji in se čudi, kaj vse so znali stari mojstri in kako velika je bila požrtvovalnost lastnikov, odnosno tistih, za čijih denar so se zgradile lepe, zanimive stavbe, če človek primerja tiste stare lepe stavbe s tem, kar se gradi danes pri nas na Gorenjskem (z malimi izjemami) se mora vprašati, kaj je krivo tega nazadovanja?
Skoraj bi se dalo trditi, da je najlepša zgradba v radovljiškem srezu radovljiška graščina, ki so jo bili dali izgraditi okoli leta 1300. grofi Ortenburgi in je prišla kasneje v last celjskih grofov. Kakor bi se dalo sklepati iz raznih okraskov, reliefov in sličnega, je bila graščina že večkrat obnovljena, toda vedno od pravih mojstrov umetnikov.
Nekaj posebnega na graščini so štuka-turni okraski, obrazi nekdanjih lastnikov velikega poslopja. Napravili so jih umetniki iz Italije. Isti možje so bržčas v šestnajstem stoletju okrasili z reliefi tudi staro Kapusovo hišo v Kamni gorici, le s to razliko, da so okraski na Kapusovi hiši slike iz zgodovine kakor: Diana z Amor-jem, Arion in Palas Athene, Gladiator, Diana v kopeli in pa Bakhus. Vse slike na radovljiški graščini in na Kapusovi hiši so izdelane zelo natančno.
Notranjščina radovljiške graščine je bila zadnjič obnovljena nekaj let pred svetovno vojno in je primerna. Zdaj pa so to prekrasno zgodovinsko stavbo pričeli popravljati od zunaj. Radovljičani postajajo pred staro častito matrono in občudujejo in se vesele, ko jo zidarji oblačijo v novo obleko — sedanjega časa. Nekaterim ljudem so namreč zelo všeč take nošnje, samo da so nove in še posebno če so malo nafrtavčkane. »Ali ne bo lepo?« je vzra-doščena vzkliknila radovljiška meščanka nasproti okoličanu, ki se je čudil, kako se
more prepustiti restavriranje reliefov zidarjem. Okraske so pobelili z apnom, pač tako, kakor se beli kuhinja.
Ubogi umetnik, ki je pred stoletji snoval in študiral, kako bo čim bolj živo prikazal zamišljene osebe. Ali se ne obrača v grobu, ko občuti, kako maže zidarski čopič po tistih finih potezah, ki jih je bil oblikoval mož lepih čustev na veličastni zgradbi, sredi nekoč tako ponosnega radovljiškega trga? Zidar ni kriv, saj on ni umetnik, on je le zidar. Zakaj ne pokličejo ljudi, ki so izvežbani v tej stroki? Oskrbnik tudi ni kriv, on pozna pač smreke. Gospodar graščine, ki ni naš državljan in se rad zadržuje v starem mestu lepih umetnosti, v starodavnem Rimu, pa bi lahko pustil nepokvarjeno vsaj to, kar so nam ustvarili stari mojstri pred stoletji.
Vsi obrazi so zamazani z apnom, le pri grudih so se potrudili, da se vidijo kakor debele pomaranče. Oči kipov so slepe, usta pa predstavljajo na pol zamazane luknjice. Neprimerna so tudi okna na graščini. Trdijo, da so vprašali za svet strokovnjaka, arhitekta iz Ljubljane. Morda je to res. Ali dvomljivo je, če je arhitekt tudi videl delo? Kako pa stavbeniki in tudi arhitekti upoštevajo pokrajino, v kateri stoji veliko domačih, tipičnih slovenskih zgradb. Na najbolj vidno mesto v omenjeni dolini je postavil neki ljubljanski arhitekt ozko, velikemu kozolcu podobno zgradbo z ravno streho, tako, kakršno vidimo v sončni Italiji. Kakor bi se dalo sklepati iz zunanjosti zgradbe, je to poslopje, nazvano vila, tudi v notranjščini zelo nepraktično, kajti same verande In hodniki gotovo niso posebno prikladni za podeželsko stanovanje, toda konec koncev briga to le gospodarja. Vse drugače pa je z zunanjostjo. Hiša je gospodarjeva, toda priroda, ki jo hiša kvari s svojo nepri-kladno obliko, je last vseh domačinov in tudi onih, ki pridejo k nam iz daljnih krajev uživat prirodne lepote. Prav zaradi tega je tudi kritika upravičena.	—s.
Prošnja trboveljskih planincev
Dom SPD na Mrzlici je treba povečati
Podružnica SPD v Trbovljah je zgradila v letu 1931. svoj domek na najpriljub-Ijenejšem vrhu hribovite okolice t. j. na Mrzlici (1119 m). Z veliko požrtvovalnostjo in silno vnemo se je odbor lotil dela takoj po ustanovitvi planinske bratovščine v črnem revirju — in v treh letih je stala koča že odprta vsem planincem in izletnikom. Ne zamerite nam, da smo postojanki nadeli nekam visokoleteče ime »Dom«, čeprav je le lična planinska koča. Vidite, takole so to stvar tolmačili domači planinci: Ako je prejšnja stavba (zgrajena leta 1899. v bližini sedanje) nosila ime »Hausenbichlerjeva koča«, potem zasluži nova zgradba po svojem obsegu in komfortu — vsekakor višji naziv.
Sploh pa je za domačo planinsko gardo to res — pravi dom. Naj vam še na kratko predstavimo naš trboveljski Triglav. V zasavskem hribovju stoji na levem bregu Sa.ve med savsko tesnijo in ponosno Savinjsko dolino. Na nasprotnem bregu Save ga pozdravlja pleča ti Kum (1219 m) najvišji dolenjski očak. V isti hriboviti rajdi pa se vlečejo vrhovi tam od Kresnic do Celjske kotline. Krono nosi Mrzlica. Najbližji dostop je s postaje Trbovlje ali Hrastnika. V 2 in pol ure si zložno gori. Do podznožja pa te potegnejo avtobusi, ki vozijo itak od vsakega vlaka. Pota so lepo markirana in ne zgrešiš izlepa. Z vrha jo mahneš čez Šmohor v Laško, po grebenih na Sv. Planino, v št. Pavel pri Preboldu ali črez Griže v Žalec. Razgled jeza teh 1100 m res veličasten; sto vrhov se vrsti pred teboj od Triglava, preko Savinjskih planin, Obirja, Pece, Plešivca, Donačke gore, Lisce in Gorjancev — tja noter do ljubljanske kotline. Pa kaj bi
yara te razlagal, pridite enkrat pogieääti
če zadenete jasen dan, se gotovo še povrnete!
SPD v Trbovljah skrbno neguje svoj domek na Mrzlici. To in ono je že dogradila, preuredila in popravila. Celo vodovod je oskrbela z velikimi denarnimi žrtvami, ker žal ni v bližini studenčka. Sedaj se črpa voda s pomočjo bencinskega motorja v rezervoar nad domom, čeprav znaša višinska razlika blizu 200 metrov! Tekom let pa se je pokazala nujna potreba, da se postojanka razširi. Marsikdaj smo v skrbeh, kam z vso pisano družbo planincev in izletnikov, ko je pa strehiea tako majhna! Trdni so bili sklepi, da jo razrinemo, pa se je naš modri blagajnik popraskal za ušesom in gladko izpodbil vroče želje z ugotovitvijo: ka sa je suha! Razmeroma maloštevilno članstvo (še daleč ni dvesto) s skromno članarino ne dopušča večjih akcij. Oni dan je z zaskrbljenostjo ugotovil oskrbnik, da streha po-šča na več krajih in ne bo mnogo zalegla krpanja. Do jeseni mora dobiti dom novo kapo!
Na Kumu smo letos prevzeli postojanko v svojo oskrbo. Zopet bo treba nujnih investicij. Kje dobiti denar? Pa smo se oprijeli rešilne bilke. Poizkusili bomo z brezobrestnim posojilom — ali vsaj nizko-obrestnim. Te dni bodo prejeli imovitejši člani in bližnji planinski prijatelji topla vabila z vročo prošnjo. Ne vrzite pisma v koš, ampak pazljivo prečitajte nujno prošnjo, pa velikodušno podprite naša prizadevanja! Z vašo pomočjo bomo dvignili poset prelepe hribovite okolice črnih revirjev, kar je pravo kulturno poslanstvo za naše kraje. Pomislite samo na ubogo rudarsko rajo, ki iz dneva v dan rije pod aemljo is ü privošči lahko le db aede^ah
nekaj več svežega zraka, solnca in spro-ščenja. Ako z ljubeznijo do sobrata vodimo sotrpine v višavo ter jim razkažemo lep kos pisane slovenske zemlje, smo jim pomagali vsestransko kvišku. Pridite na Mrzlico — podprite našo akcijo!
Higienska razstava v Marenbergu
Marenberg, 21. junija
Higienska razstava v Marenbergu je nad vse pričakovanje dobro uspela, kar je pač zasluga zaščitne sestre Angele Boškinove. Razstavo je lepo uredila v Sokolskem domu in je pri tem pokazala obilo prakse, ki si jo je pridobila v posvetovalnici za matere v Trbovljah.
Predavanja s filmi so bila dobro obiskana in je bilo od večera do večera vedno več obiskovalcev. Pri sklepnem predavanju je bilo navzočih 216 ljudi, večinoma iz preprostih slojev. Kljub stalnim nalivom je zaščitna sestra prehodila ves obširni okoliš in obiskala predvsem hiše z dojenčki. Matere so ji bile za njene strokovne nasvete hvaležne in so pokazale, da so dovzetne kljub revščini za dobro prijateljsko besedo. Razdelila je med najpotrebnejše matere precej perila za dojenčke, dar Društva prijateljev Slovenskih goric. Nepričakovane obdaritve so bile silno vesele, saj tako lepih in koristnih stvari njihovi ljubljenčki niso in morda tudi ne bodo več imeli na sebi. Vsi, ki ste priskrbeli obmejnim revežem nekaj veselih dni, bodite prepričani, da ste storili veliko dobro delo.
Razstava je bila v Marenbergu od 11. do 16. junija, nato je pa banovinski zdravnik poskrbel za to, da je šla za dva dni na Remšnik. Razstava in njen obisk sta pokazala, kakšno pot naj hodimo, da bo naša meja budna in da se bo zavedala, da stoji za njo slovenska javnost, ki je v teh kritičnih časih pokazala, kaj zmore ljubezen do domovine. Upamo, da uspehi predavanj ne bodo izostali. Pridite še med nas!
Mlečna akcija je bila v tem mesecu zaključena. Razdeljenih je bilo 4648 porcij (% litra mleka) in ravno toliko žemelj. šolski upravitelj smatra za svojo dolžnost, da se javno zahvali vsem, ki so ga gmotno podprli. To so bili: Protituberkulozna liga din 1500, šolski odbor 1000, banska uprava 500, občina Marenberg 400, Marjan Belle 230 in dr. Winterhalter 100 din. Najlepša hvala!
Velika je Jugoslavija
Ugledna ljubljanska tvrdka nam je poslala pismo, ki ga je pravkar prejela iz Južne Amerike. S pismom smo prejeli naslednji dopis:
V prigibu Vam pošljemo pisemski ovitek, s katerega lahko vidite, s kakšno aero-plansko brzino je to pismo prispelo iz Buenos Airesa v Zemun in iz Zemuna v Zagreb, od tod pa slednjič .na naš naslov v Ljubljani. Oba naslova — odpravnik in naslovnik — sta jasna in nedvoumna. Datum na štampiljki Buenos Aires je bil skoraj neviden in smo ga napravili vidnega na podlagi datuma na pismu, ki je bilo v kuverti. Pismo je torej bilo odposlano iz Buenos Airesa letos dne 10. junija z letalom. Prispelo je v Zemun dne 16. junija. V Zagreb 14 je prispelo še istega dne, v Zagreb 2 pa že en dan kasneje. V Ljubljano je prispelo cele tri dni pozneje, dne 20. junija 1939.
lz Buenos Aire sa v Zemun je torej potrebovalo pismo šest dni. Iz Zemuna v Ljubljano pa 4 dni. Pa naj še kdo reče. da Jugoslavija ni velika država.
Gasilsko slavje v Gorjah pri Bledu
Dne 16. aprila 1894. leta je nastal v Spodnjih Gorjah velik požar. Goreti je začelo pri posestniku Juriču, kjer so zažgali otroci. Pogorelo je 16 hiš. Tudi cerkev sv. Ožbalta se je začela vžigati, vendar so jo rešili. Nesreča je bila toliko večja, ker je bila prej dolgotrajna suša. Škoda je bila cenjena na 30.000 kron. Na pomoč so prišle gasilske čete iz Gradu (Bleda), Radovljice, Begunj in Jesenic.
Ta strahotni požar je bil povočl, da so vrli Gorjanci začeli misliti na svojo »požarno brambo«. Res so jeseni ustanovili svoje društvo, ki mu je načeloval Vinko Jan st. Da bi imeli s čim pomagati bližnjemu v nesreči, so si za začetek nabavili še istega leta veliko ročno brizgalno in tri manjše, večjo množino cevi, orodja in obleke.
Društvo se je pod vodstvom svojih marljivih načelnikov močno razvijalo. Vodili so ga za Janom še gg. Vinko Černe (Mež-nar), Jakob Jan (Marolt), Vinko Jan ml. in sedaj ga vodi Andrej Jakopič. Značilno je, da društvo v vseh 45 letih svojega obstoja ni imelo več ko 5 predsednikov. Tako so bili vsi navdušeni in delavni, da so jih vsi člani radi ponovno volili. Leta 1896. so sezidali lep gasilski dom. Izmed teh petih pa je samo eden umrl. Tudi od ustanovnih članov še trije živijo: Jernej Kobal, Franc Žemva in Tomaž Ambrožič. Leta 1901. si je društvo nabavilo lep prapor, ki je pa danes že star in zato so si omislili novega, ki ga bodo v nedeljo blagoslovili. Pozneje si je društvo omislilo veliko in močno motorno brizgalno. V času svojega obstoja je društvo neštetokrat hitelo na pomoč v bližnje in oddaljenejše kraje kakor je nanesla nesreča. Leta 1908. je nastal posebno velik požar na dan sv. Petra na Bledu, kjer je pogorela vas Grad. Pohiteli so tudi radi na Bohinjsko Belo ali v Sotesko in gasili velike gozdne požare, posebno na Kočni in Stovičju. Sčasoma se je četa razvila v najmočnejšo v radovljiški župi in si je ustanovila tudi daleč naokoli znano godbo na pihala, ki jo je vodil celih deset let učitelj g. France Pikelj.
Novi prapor, ki ga bo izdelala gdč. Bibi Košelnikova z Blejske Dobrave, bo lepa umetnina. Tega bo društvo 25. junija slovesno blagoslovilo in razvilo. V soboto zvečer bo priredilo društvo podoknico kumu g. Andreju Jakopiču in kumici gospej Resmaaovi iz RadövUice. V nsdeljo. E& ta
društvo proslavilo svojo 45-letnico. Dopoldne bo na postaji Bled-Jezcro slovesen sprejem gostov in župnih odbornikov z godbo in konjenico. Ob 10. bo sveta maša- in potem ob 11. razvitje in blagoslovitev prapora. Nato pa bodo mnogi darovalci zabili v novi prapor spominske žebljičke. Ko bo nato društvo odlikovalo zaslužne člane, bo sledil mimohod pred novim praporom in gasilskimi predstojniki. Popoldne pa bo velika ljudska veselica v prostorih Sokolskega doma v Spodnjih Gorjah. Ta dan želimo v Gorjah pozdraviti čim več bratov gasilcev in drugega občinstva. Železniške zveze so pripravne, zato pridite v prelepe Gorje pod vznožje očaka Triglava. Na pomoč in na svidenje!
Iv. D.
Pojasnilo o tovornem avtu v Krki
V	štev. 138. »Jutra« z dne 17. 6. 1939 je bila na tretji strani pod naslovom »Tovorni avto je zgrmel v Krko« objavljena notica, v kateri se g. Vukčeviču, lesnemu trgovcu iz Globočic, očita neposlušnost svarilom cestnih organov, pa se mu je zaradi te neposlušnosti in kljubovalnosti zgodila huda nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Po naročilu g. Emila Vuk-čeviča nam je g. dr. Josip Zdolšek, odvetnik iz Brežic, poslal naslednje pojasnilo:
Navedena notica po krivici dolži g. Vuk-čeviča neposlušnosti in kljubovalnosti nasproti svarilom cestnih organov, ker Vuk-čevič sam pri dogodku sploh ni bil prisoten, pa njega in njegovega šoferja tudi cestni organi niso nič opozarjali, pa zato njih opozoritvam tudi ni mogel kljubovati.
Dogodek je bil v resnici namreč sledeči: V četrtek 15. 6. t. 1. zvečer med 8. in 9. uro je hotel šofer g. Vukčeviča odpeljati z drvmi natovorjeni avto iz Globočic skozi Kostanjevico proti Zagrebu. Ko je pri-vozil na most čez potok Studeno pri osnovni šoli v Kostanjevici, čez katerega so malo prej vozili že drugi tovorni avtomobili, ker voda tedaj še ni segala do ceste, oziroma do mosta, pa tudi cestni organi niso nikogar opozarjali ali vožnjo zabranjevali, je zapeljal čez most tako, da je bil prvi del avta že na cestišču, ko se je popolnoma nepričakovano pod zadnjim levim kolesom avta odmaknila mostnica, ki ni bila pribita, pa je zaradi tega kolo zdrknilo do polovice med mostnice in se je natovorjeni avto le nagnil, ne da bi se bila zgodila kaka druga nesreča. Ker zaradi teme in vendarle visoke vode v potoku Studeni v noči ni bilo mogoče avta na mostu dvigniti in mostnic pod kolesom naravnati, je ostal avto čez noč na mostu, drugi dan pa so ga dvignili in je odpeljal brez nadaljnjih defektov in vsake druge nesreče naložena drva proti Zagrebu.
Dogodek torej ni bil posledica kake neposlušnosti ali kljubovalnosti g. Vukčeviča ali njegovega šoferja nasproti svarilom cestnih organov, temveč le nepredviden zadržek pri vožnji čez most. kjer se je nepritrjena mostnica pod kolesom avta nepričakovano odmaknila.
Smrt v Savinji
Celje, 21. junija
V	ponedeljek okrog 16. se je šel 11-letni posestnikov sin Silvester Ročnik, p. d. Logarjev, s Savine pri Ljubnem, s svojima dvema sestricama kopat v Savinjo na Sa-vini. Skočil je v vodo, po nesrečnem naključju pa je priletel s sencem na kamen in se onesvestil ter izginil pod vodo. Njegovi sestrici sta mu takoj priskočili na pomoč in ga izvlekli iz vode, toda vsaka pomoč je bila zaman Deček je bil že mrtev. Truplo so prenesli na dečkov dom in položili ponesrečenca danes na domačem pokopališču k počitku.
Narava za naše
zdravje
Kakor v mnogih drugih državah — na Francoskem, na Nemškem, v Belgiji, Švici, Italiji, na Madžarskem in drugod, — nabira tudi naša deca razne zdravilne rastline. K temu so začeli navajati mladino še prav posebno v letih svetovne vojne.
Mladina, ki nabira zdravilne rastline, je ves čas na svežem zraku, zaradi tega smatramo nabiranje tudi za oddih. Pri nas vodi akcijo za nabiranje zdravilnih rastlin že več let Podmladek Rdečega križa, čisti dobiček, ki ga vrže prodaja posameznim PRK, uporabijo v korist svojih siromašnih sošolcev. Pomladki pošljejo potem iz nabranih sredstev siromašne sošolce v razne kolonije na letovanje; kupijo jim šolske potrebščine, obutev, obleko ali hrano. Saj so na mnogih naših šolah posebne kuhinje, drugod pa dobivajo siromašni šolarji v zimskih mesecih toplo mleko, ribje olje ali druga krepčila.
Večina nabranih zdravilnih rastlin gre v inozemstvo. Tako že naši najmlajši pomagajo pri utrjevanju naše valute in pove-čavanju deviz. Zdravilne rastline nabirajo lahko vsepovsod. Saj za tako delo ni potrebnih nobenih drugih pripomočkov, kakor dovolj dobre volje. Pri nas je vsepovsod dovolj zdravilnih rastlin: na travnikih, livadah, v gozdovih, v mejah, po dolinah in planinah. Zdravilne rastline z naše zemlje cenijo v inozemstvu še prav posebno. V mnogih družinah pa vporab-ljajo zdravilne rastline sami za domačo lekarno. Svoje čase so naši ljudje zdravili po večini z leki, ki so jih nabrali sami. Stari ljudje so vedeli vse bolje kakor mi, za kake namene so posamezne rastline dobre.
Naj navedemo le nekaj primerov: borovnice ,ki so posušene, jih skuhamo in pomagajo zoper črevesni katar (drisko), čaj iz lipovega cvetja služi za potenje in čiščenje krvi. Tudi čaj iz bezgovega cvetja služi za potenje. Kamelice potrebujemo pri bolečinah v želodcu (prebavilih). Tavžent-rože, pravijo, pomagajo zoper tisoč bolezni. Najbolj jih potrebujemo za čiščenje krvi. Smrekovi vršički so v sirupu dobri zoper prehlad in kašelj. V knjigah o zdravilstvu pa najdemo še obilo drugih nasvetov, kako si lahko sami pripravimo zdravilne čaje. Taka sredstva niso nevarna pa po večini dobro pomagajo. Narava nam nudi obilo sredstev zoper najrazličnejše bolezni. Sila koristen in zdravilen je tudi med in to zoper prehlad kakor za pomir-jenje živcev ln olajšanje spanja. O zdravilnih rastlinah prinaša tudi ponedeljsko »Jutro« dobre nasvete. Prav je torej, da se naša mladina vrača k nabiranju naj-CSPčjšifc z&Mik U Utk EÖgg&i---
v. *Ur.. - .
Ja, to je grapefruft! Polovica sladko —
polovica kislo! Kakor grapefruit bonbon 505 s črto!
^na <

ZA OKO - ČRTA ZA OKUS-AROMA
Izdeluje »UNION«, Zagreb
Otroci so mi dejali: Lahko bi nam kaj povedala o kanarčkih, sedaj, ko se pripravljata na valitev in bomo kmalu videli mladičke!
Dve kletki imamo, drugo ob drugi in dva kanarčka. Vrata med obema kletkama so odprta in kanarčka skačeta po mili volji, sedaj po tej kletki, sedaj po oni. Ivan opazuje njuno živahnost in veselo vzklikne: »Kakšno imenitno in veliko stanovanje imata!«
Otroci prihajajo po prstih, da bi ne motili samice, ki umetno gnezdo zmerom zo-PeJ popravlja; notranjost obdaja s slamo in ličjem. Samo oddaleč gledajo otroci, opazujejo in govore polglasno, vsi trije v na-di tri pričakovanju, kakšni neki bodo mladiči. Marija govori Evi: »Ali boš vesela, če se izvale? Jaz zelo!« Eva pravi: »Eden bo za mamo, drugi za papana, tretjega bom dala Ivanu, samica je pa tako moja. Koliko bo potem kanarčkov! Lahko jih bomo spustili in soba bo zanje ena sama velika kletka.« Tako gre ves dan, in drugi in tretji. Ko se vračajo iz šole, pritečejo naravnost v sobo: »Ali samica še leži? Kdaj se bodo izvalili mladiči?«
Samica si je v umetnem gnezdu lepo po-stlala. Izdolbla si ga je in obdala z vsem, kar so ji dali v kletko. »Naj ima veselje«, pravijo otroci, »da tudi sama kaj naredi!« Samček ji pri tem delu hoče pomagati, toda ne posreči se mu priti zraven, samica si lasti vso pravico. Že leži v gnezdu in od časa do časa zacvrči ter se prav udobno namešča in mahl ja z repom. Ko se oglasi glas-neje, prileti kanarček prav v bližino, se postavi na palico in tiho zapoje pesem, kakor da jo hoče kratkočasiti. Samica je zadovoljna in še sama zacvrči. Ko odpira kljunček ji kanarček prinaša hrane.
Potem se odmaknem v kot in pripovedujem otrokom:
»Pri nas v Tivoliju in drugod po velikih in manjših vrtovih lahko opazujete, kako skačejo po grmovju in drevju pisani ščin-kavci, lisaste rumeno-zelene sinice in črni kosi. Skrivajo se med zelenjem ali sede na vejicah, kjer jih zgodaj zjutraj ali pa proti večeru slišite kako vsak poje svojo pesem, saj jih po petju ločimo, če jih včasih tudi ne opazimo. Ravno tako se je godilo nekoč predniku naših kanarčkov, njegovemu divjemu sorodniku, ki še danes tako prosto in svobodno živi daleč od nas, tam na Kanarskih otokih, na zapadu severne Afrike. Pravijo, da je tam vedno kakor spomladi in na teh otokih je prava domovina divjega kanarčka. V njegovi domovini je veliko smokev in pomaranč, akacij in kostanjev, tudi robide in šipki se razpletajo; ne manjka kaktusov in agav, ki jih poznate, ker jih radi g oje pri nas, samo da so tam mnogo večji. Tako ima na pr. agava liste velike kakor meč, obrobljene z bodicami. Tudi drevesa banan, dateljnov in rožičev so tam, ki jih vi poznate samo po sadežih. Divjega kanarčka je najti tudi v vinogradih med trto in drugim sadnim drevjem. Vidite, tako pisana in različna je njegova domovina. Kakor so naši ščinkav-ci, sinice in kosi vajeni mesta in vrtov, tako tudi divji kanarčki. Po jo ravno tako lepo kakor naši, a v naravi zveni njihov glas še čiste je, saj jih ne oklepajo ozke kletke.
Divji kanarček se nekoliko razlikuje od domačega, manjši je, barva perja mu je na hrbtu rumeno-zelena, posamezna peresa pa nosijo majhno črno liso in so na robu siv-kaste barve.
Divja kanarček začne valiti nekoliko prej kot naš udomačen. Naredi si gnezdo na kakem drevesu, ki ima dosti zelenja in ki zgodaj požene liste. V gnezdu je najti 4—5 jajc, ki so zelenkaste barve z rjavkastimi lisami, podobna so torej onim domačega. Samica vali 13 dni. Ko se mladiči izvalijo, ostanejo v gnezdu tako dolgo, da so pokriti s perjem. Oba stara jih pitata, posebno samec jih nekaj časa zelo skrbno krmi s hrano iz golše.
Mlade kanarčke lovijo ravno tako kakor druge ptice s pastmi in mrežami. Prodajajo jih za drag denar. V Evropo so jih zanesli pred nekaj sto leti, najprej v Španijo, potem so se razširili po Italiji in nazadnje po vsej Evropi, kjer danes poznamo več pasem, celo takih, ki imajo na glavi čopke perja. Posebno znani so holand-ski, angleški in nemški kanarčki. Angleži si ne prizadevajo samo tega, da bi vzgojili med njimi dobre pevce, ampak hoče-jo dobiti tudi lepe barve.
Kjer jih gojimo v sobah, moramo paziti-da imajo vedno sveže vode za pitje in kopanje ter rečni pesek in snažno kletko pa zdravo hrano. Pri ja jo jim drobna semena solate, maka, prosa in raznih križnic. Prav radi jedo mehke in sočnate sadeže, predvsem smokve.	Lili Merčun,

z avMoaod
Davnina v Prekmurju
čudne prigode s čarovnicami
Slovensko ljudstvo si razlaga moč čarovnic takole: Čarovnice so bile že pred Kristusom. Ko je Mojzes spremenil pred faraonom palico v kačo in to zopet nazaj v palico, je rekel faraon: »Ta znamo tudi mi!« Poklical je čarovnico in ta je res spremenila palico v kačo, a spremeniti kačo zopet nazaj v palico ni znala. Kristus sam pa je bil na čarovnice hud, češ, da ga je čarovnica »prikrila«. V Prekmurju je vsakdo čarovnik ali čarovnica, ki ima na desni roki upognjen sredinec. Čarovnice si najraje določijo kot kraj za svoje zbirališče, križpotje.
Neki fant je zašel na tako križpotje, kjer so plesale čarovnice. Ponudile so mu pogačo. Ko jo je vzel v roke, se mu je spremenila v konjske fige. Vendar pa ne moreš čarovnic opazovati pri njihovem plesu, kadar bi sam hotel. Zato si moraš oskrbeti leskovo šibo, narediti iz nje obroč, ga položiti, kadar prvič pozvoni k polnočnici, na križpot in stopiti vanj. Kdor naredi tako, se mu prikažejo čarovnice kot stare babe z velikimi rilci. Nerodno je vsekakor, če človek nevede križa pot čarovnicam. To se je pripetilo Prekmurcu, ki se je vračal iz sejma. Ko je stopil na križpot, so ga prijele čarovnice in se zadrle nad njim: »Zakaj si nam stopil v skledo in jo zlomil? Plačamo ti za to!« Siromaka so nosile potem na metli po križpotih in travnikih in ga šele spustile, ko so mu zlomile roko. In še so mu zabičale, da mu bo gorje, če jih izda. Vse so bile iz njegove vasi, pa je molčal kakor grob. Drugi, ki je čarovnicam prav tako stopil v skledo, in so se nad njim maščevale kakor pri prvem, pa se je doma norčeval iz njih. Ko je drugič zopet po nesreči prilomastil v čarovniško skledo, pa je bilo joj. Sedaj so delale z njim tako grdo, da je zgubil zavest in se je zbudil šele na slemenu župnikovega hleva; pod seboj pa je imel za stolček korenino koruze. Čarovnice imajo tudi veliko moč za živo mejo. Na takem kraju so nekoč ujele konjskega pastirja s konji vred. Vso noč ga niso pustile z mesta in je mogel šele ob svitu s konji domov. To se mu je pripetilo vsakokrat, kadar se je zakasnil in ni odgnal konje še pred mrakom mimo te žive meje. Tudi starčka, ki se je vračal pozno na noč iz vinograda, so ujele za to živo mejo. Dve čarovnici sta ga posadili za pogrnjeno mizo, ki se je kar šibila od izbranih jedi, ki jim še imena ni vedel. Mož je mislil iti potem, ko se je pošteno nasitil, domov, pa je bil priklenjen k mizi. Šele ob svitu so zginile čarovnice z mizo vred. V Prekmurju pa se zbirajo čarovnice tudi pod mostovi. Vabile so nekega klavca, ki je šel na noč v sosedno vas po poslih. Ko je prišel do mostu, ga je nekdo poklical: »Pojdi sem, pojdi sem, videl boš čudo!« Mož se je spomnil svarila svoje žene, ki mu je branila v noči pot preko čarovniškega mostu, in se zaradi tega tudi tretjemu klicu ni odzval, da bi stopil raz mosta. Ko je imel most že za seboj, je slišal še mrmranje: »Srečen si, da nisi stopil k nam!«
Kmet iz Boginje je imel dve hčeri. Ko jima je zapisoval posestvo, sta zinili, da bo vse takoj »pod njima«. Iz teh besed je kmet spoznal, da sta hčerki zašli med čarovnice in je izročitev posestva zavlekel. Ko je šel nekoč preko mostu, sta ga obleteli dve gosi, ga potegnili v vodo, ga vo-
Nadaljevanje zbirke, ki smo jo objavili pod tem imenom v nedeljskem Jutru; tiskarski škrat je zmešal imena pri navedbi virov, prav je: Berta Pikuš, S. Dobernik, A. Savli, Bela Horvat in I. Kokolj.

ziii po vodi in izpraševali: »Oče, daš posestvo, oče daš posestvo?« Ni mu preosta-jalo drugega kakor privoliti: »Naj bo, dal bom!« Kmalu po tem dogodku je umrl. Še večjo smolo pa je imel mlad fant, ki si je izbral lepo zaročenko. Fant je imel mlin in se je večkrat shajal s svojo zaročenko ob vodi. Ko ga je nekoč spremljala od vasovanja v družbi njenih dveh prijateljic, je videl, potem ko se je od njih že poslovil in pogledal še enkrat za njimi, da so odletele v podobi treh ptic. Hotel je zaroko razdreti, dekle pa ni hotelo o tem ničesar vedeti. Zanesle so ga preko Mure in ga tam tako dolgo gnjavile, da jim je obljubil, da bo zaročenko kljub vsemu vzel.
V Prekmurju lovec, ki ustreli kako ptico, nikoli ne ve, če ni ustrelil čarovnice. Neki lovec je ustrelil po deveti uri zvečer vrano, zadel jo je v perut. Padla je, a bila je še živa in lovec jo je prišedši domov, zaprl v kletko. Zjutraj ni bilo vrane nikjer, kletka pa je bila zaprta. Naslednji večer je šel s tovarišem mimo onega kraja, kjer je bil snoči ustrelil vrano. Pred njim se je pokazala grbasta žena in ga vprašala: »Ali nista tukaj našla neke vrane?« — »Niti videla je nisva«, se je zlagal lovec. V tem trenutku pa je že pri-frčala pred njiju obstreljena vrana in gr-bavka jo je udarila s paličico. Lovca in spremljevalca pa je takoj obkolil roj čarovnic, ki so ju vlačile po zraku in ju izpustile šele proti jutru vsa potolčena. Žalik Štefana pa je zajelo kar dvanajst gosi, čarovnic, ki so ga vlekle iz Gornje Bistrice do Žižkov. Drugega lovca bi živ krst s parom volov ne spravil zvečer iz hiše. Vzrok je bil ta, da je nekoč ob luninem svitu ustrelil divjo raco, zadel jo je v perut, videl je, kako je padala, a kljub vsemu je ni mogel izslediti. Podal se je drugega jutra na ta kraj, da bi našel plen. Predenj pa je stopila čarovnica in ga na-hrulila: »Zakaj si me snoči obstrelil v roko, da je še premakniti ne morem?« Za-pretila mu je z maščevanjem in mož je že vedel, da je bolje zanj, če ostane v noči lepo doma.
Sicer pa imajo čarovnice največ moči do ljudi v kvatrnih petkih in sobotah, na veliki četrtek, v Prekmurju pa zlasti pred sv. Jurijem. V teh časih mora biti vsakdo zelo previden, da ga ne dobe v pest, saj se jih še braniti ne sme, da ni po njem. Nek fant je zamahnil po čarovnici, ta ga je pa ošvrknila s šibo in ga spremenila v želvo; še drugega dne je bila na kraju, kjer je zadela fanta nesreča, želva in poleg nje metla. Nekdo je bil tako pameten, da je pobral metlo, udaril z njo želvo in ta se je spet spremenila v fanta.
Neki kmet je tudi šele ob nesreči spoznal, da ima čarovnico za ženo. Zgubil se mu je otrok, kmet je robantil nad ženo, da je premalo pazljiva, ta pa se je vsedla na metlo, udarila trikrat z ročajem ob tla in že se je dvignila v višave, rekoč možu, da bo od tam laže videla, kje je otrok. Mož je tik pred svinjakom obstrmel nad početjem svoje žene. Ko je pogledal okoli sebe, je videl, da moli svinji iz rilca otroška noga. Izgovoril je nekaj čarovnih besed, ki jih je ujel od žene, ko je ta govorila v spanju, in svinja je izbljuvala otroka čilega in zdravega. Nekateri so videli čarovnice, ki so zapuščale na metlah svoje domove, ko so vihtele v rokah svetilko.
Neka čarovnica je priznala svoj greh župniku pri spovedi. Ta ni prej odjenjal, preden mu tudi ni pokazala, kako čara.
Namazala se je pod pazduho z mastjo ln rekla: »Frn, brn, obri trnja, obri gležnja!« No, tudi duhovni gospod je naredil tako, le da je nekoliko zamešal besedilo. Rekel je: »Vse po trnji, vse po gležnji!« Letela sta, čarovnica nad trnjem, duhovnik po trnju, in priletela v čarovniški grad. Med čarovnicami pa je bil sam vrag in je zahteval od župnika, da se podpiše s svojo krvjo v knjigo. Ubogal je, toda pod svoj podpis je še dostavil sveto besedo. Takoj je vse izginilo, župniku je ostala le še knjiga v rokah, nad katero je imel tudi svoje dopadenje. Zažgal jo je in s tem rešil vse čarovnice pekla
Druge tri čarovnice pa so po nesreči utonile v Blatnem jezeru. To je bilo takole:
Na gostiji v Grčavi so bile tri kuharice, ki jih je bila povabila čarovnica Zofka v svojo zidanico. Pri kuhi so se dolgočasile, dali so jim vina prav pičlo. Pa so se domenile, da bi šle za izpremembo k Zofki na obisk in se poveselile v njeni zidanici. Pripravile so si v ta namen sod. Pozvačin pa je slišal pomenek kuharic in zleze! skrivaj v sod. Prva od kuharic je sedla na sprednji konec, druga na zadnji, tretja pa v sredino soda, ga namazala s pasjo mastjo in rekla: »Hi, konjiček, na Šakovo goro!« Besedam je sledil pouk in sod je izginil z dvorišča. Čarovnica Zofka, ki je svoje goste že čakala na pragu, jih je peljala v klet in jih prav obilno zalivala s pijačo. Po polnoči so se pripravile k povratku, bile so pijane in zapovedale napačno smer; spustile so se nad Blatnim jezerom in utonile, Ie pozvačin se je rešil.
Zaradi poskusne čarovnije jo je skupil tudi neki berač. Prenočeval je pri čarovnicah in se delal, kakor da že trdno spi. Čarovnice so se namazale z mastjo pod pazduho in kolenom in rekle: »Frn, brn, tja v polno klet!« Berač pa je brž porabil tudi to mast in ponovil:« »Frn, brn, tja v grahov grm!« Priletel je v koruzo, kjer je bilo mnogo graha. Bil je odprte glave in
zopet zinil: »Frn, brn, tja za onimi!« Pri letel je potem k čarovnicam v klet in tam z njimi pil in plesal vso noč. Pred zoro pa so čarovnice izginile, njega pa je gospodar zasačil v kleti in vzel od njega nemilo plačilo za popito vino.
Čarovnice so kmetu najbolj škodljive s tem, da mu kradejo mleko. Čarovnice si pomnože svojo mlečno zalogo na račun sosedov tako, da dajo tujim kravam piti začarano vodo. še izdatneje pa pridejo do tujega mleka s tem, da vzamejo tujim kra vam mlečnost ali jih pa po zvijači same molzejo. Najlažje si tuje mleko prisvoje takole: v večernem mraku pred sv. Jurijem si naberejo mlade trave iz devetih meja in jo pokladajo svojim kravam ob zori na Jurjevo kot prvo hrano. Če sosedje zasačijo tega dne tatu, je joj, ker vedo, da bo tatvina škodovala mlečnosti njihovih krav.
Čarovnice imajo še polno drugih prilik za odvzem mleka. Če gospodar vzame kravi ob prvem teletenju prezgodaj mleko, jo more hoditi sesat čarovnica v podobi goloba. Čarovnica more kravi odvzeti mleko tudi s tem, da jo pogladi po hrbtu, ali pa da skrije na prav vidnem mestu tuje hiše dolgo lojeno svečo. Ko najdeš to svečo, in najti jo boš moral, ker ti jo že tako nastavijo, ti tvoje krave ne bodo dale več mleka. V Hotizi je kmet presenetil čarovnico pri molži svoje krave in jo je obdelal kar z vilami, da je imela zadosti. Druga čarovnica se je ogrnila z belim prtom, sedla na brezovo metlo in trikrat obkrožila vas. Po vsakem takem letu je bila živina v vasi za nekaj dni brez mleka, svinje so hirale in konji so bili brez moči. Druga čarovnica je spet odvezovala sosedu vsako noč v hlevu krave, te so izgubljale mleko, ker je čarovnica napeljala vrv v svoj hlev in po njej odvajala vso mleko k sebi.
Resda ubog je prekmurski kmet, treba mu bo priti na pomoč!
V. M.
že 26,063 Iftidi na Prekmurskem tednu
Murska Sobota, 21. junija
Jasno sonce je spet posvetilo nad Prekmurskim tednom. Po nedeljskem in pone-deljskem dežju se je v torek razvedrilo in omogočilo obiskovalcem z dežele večji poset te lepe gospodarske in kulturne razstave. Skozi vrata razstavišča na Prekmurskem tednu je šlo v štirih dneh že nad 20.000 obiskovalcev. V soboto in nedeljo so večino tvorili gosti, ki so prihiteli na sokolski nastop, zdaj pa počasi prihaja tudi prekmursko podeželje, ki je v začetku morda z nezaupanjem gledalo na prireditev. Obiskovalci pa so najboljša reklama za Prekmurski teden, saj prireditve v tako velikem obsegu in tako dovršeni ureditvi ni nihče pričakoval, zato pa je vsak prijetno iznenaden.
Kakor smo poročali, obsega gospodarski del razstave velik paviljon s 135 oddelki, v katerih je razstavilo 84 razstavljalcev. Od teh je 27 domačih tvrdk iz Prekmurja in iz bližnjega ljutomerskega sreza. Koj ob vhodu v paviljon so se predstavili domači krojači s krasnimi modnimi izdelki. Gotove moške in damske obleke so razstavili Kari Kukel, Evgen Kuštor, Alojz Nemec in Drago Šiftar, ki je prejel že na razstavah v Niči in Bologni odlikovanja za svoje izdelke. Krojačica Katarina Simon, čevljar Jože Lončar in klobučar Jurij Lukič so dali iz svojih delavnic na vpogled nekaj prvovrstnih izdelkov, ki vzbujajo zasluženo pozornost in bodo brez dvoma pomnožili število stalnih naročnikov. Gustav Dittrich je razstavil pločevinasto in lakirano sobo lastnega izdelka, ki se razpošilja po vsej državi in slovi zaradi svojevrstne izdelave in solidnosti. Novost na razstavi so elektroavtomatične črpalke »Mura«, ki jih je razstavil Edvard Dittrich. V Prekmurju so navezani ljudje povsod samo na talno vodo iz globokih vodnjakov. Dittrichova črpalka je po mnogih preizkušnjah sestavljena na podlagi ekonomične izrabe energije in se od sličnih uvoženih izdelkov razlikuje po odpornosti in izbiri boljšega materiala, iz katerega je sestavljena ter je kljub temu za tretjino cenejša. Za 2000 litrov vode, ki jo lahko črpa iz poljubne globine, porabi 1 kilovat stru-je. Največji model stane 3600 din, manjši pa sorazmerno manj. Nadalje so še razstavili trgovci iz Murske Sobote L. Frim, Franc Čeh, Janez Nemec, Ernest štivan, podružnica »Bate«, Ivan šega, Franjo Dittrich, Alojz Rituper in Mestno električno podjetje. Renomirana soboška tovarna perila Ludvik Šiftar je razstavila svoje izdelke, ki jih razpošilja v malone vse večje trgovine po Sloveniji in tudi po ostali državi. Kari Nemec iz štrigove je razstavil brzoparilne lonce in kotle za žganjekuho lastnega izdelka. Lepo se je uveljavila posebno v obeh deževnih dneh tovarna dežnikov iz Dolnje Lendave, ki razstavlja nekatere nove oblike zložljivih dežnikov.
Samo po sebi se razume, da sta obe znani Slatini, ki sta komaj 12 km od Murske Sobote, Radenska in Petanjska slatina, okusno okrasili in uredili svoje oddelke za učinkovito propagando.
Tovarna mesnih izdelkov Josipa Benka je postavila na razstavišču lasten paviljon, pred katerim je stalna gneča, ki dokazuje, da ljudje ne občudujejo samo njenih izdelkov, ampak jih tudi s pridom pokušajo. Puconska opekarna je vzbudila precejšnjo pozornost z lepo zgrajenimi modeli hiš in streh, ki kažejo mnogovrstnost in lepo obliko njenih izdelkov.
Tudi v torek je posetilo Prekmurski teden veliko število okoliških šol s skupno 1000 učenci. Mladina prinese vsak dan mnogo živahnosti in dobre volje, ki se posebno odraža na veseličnem prostoru, kjer se vrti vrtiljak.
Za četrtek se obeta velik poset z ljutomerske strani. Prišli bodo namreč obiskovalci, ki bodo zvečer obiskali velesejem in predstavo ljubljanske drame, ki bo v Sokolskem domu vprizorila Sominovo dramo »Atentat«. V soboto zvečer bo na grajskem dvorišču soboška kulturna prireditev z velikim pevskim koncertom novo-osnovanega pevskega zbora, zatem pa družabni večer bivših prekmurskih uradnikov. Prekmurski teden bo zaključil velik aeromiting, ki bo v nedeljo popoldne.
Ost, mala matura in Arhimed n.
Zdaj je tisti čas, ko hodi po naših ulicah obilo modrih glav, ki se z vso resnostjo ukvarjajo z najrazličnejšo učenostjo. Ta učenost ima različna imena in se zove včasih slovenščina, včasih zgodovina, nato spet francoščina in naposled matematika. Vse skupaj se pa kliče za malo maturo. —
Tudi pri naši hiši imamo takega majhnega učenjaka. Ta učenjak prav za prav ni niti majhen, ker je večji od mene, tudi učenjak ni, kvečjemu učenjakinja. Ta poslednja trditev je pa silno problematična in veruje vanjo samo Jaka. . . Jaka je pa prijatelj učenjakinje in dakelj. . . Taka je torej situacija...
še pred »situacijo« je bila neka zadeva in se je imenovala popravni izpit iz matematike. Brez takega popravnega izpita te peklenščki profesorji sploh ne spuste pred komisijo, ki suče Malo maturo. Da,
taka je ta reč. . .
# » •
Seveda: matematika! Ost si je prislužil v svojem življenju marsikakšne ostroge, to je res! Ampak glede matematike si ne prisvaja prav nobenih podvigov in zaslug. S težavo se je preril preko Pitagorovih lepih stavkov, do kozinusov in tangen-sov, celo v analitični geometriji je veslal
Ahaci'
ovenci
Izmed svetnikov se je poleg Jožefa in Jurija omilil našim prednikom najbolj Ahacij, in sicer predvsem zaradi treh dogodkov, ki se jih spominjamo 22. junija, ko je njegov god.
Ob šumeči Savi je Šmarna gora priljubljeno izletišče ne le četrtkovim »riče-tarjem«, ampak Ljubljančanom sploh, že čez šest sto let hodijo nanjo »hvalit mater v nebo vzeto«. Za ča?a turških vpadov v naše kraje pa so zahajali meščani in kmetje na goro še iz drugega razloga. Kadar so vzplamtele grmade po gorah in naznanile, da prihrume zdaj zdaj Turki v deželo uničevat blaginjo in življenje, takrat je bilo prav mnogim varno zavetje pri šmarnogorski Materi božji. Proti koncu petnajstega stoletja so dušmani vnovič pridrvili v ljubljansko okolico. Zbegano ljudstvo je moralo pobegniti na vse strani. Marsikdo se je zatekel za obzidje močnega tabora na šmarni gori. Ko so Turki to izvohali, so jo ubrali kar na goro. Strah in trepet sta prevzela uboge begunce pri pogledu na bližajočo se turško četo. Ihte so prosili kristjani Marijo, naj jih otme turškega suženjstva. Ozrla se je milostno nanje in jih uslišala. Pod vrhom gore, kjer je zdaj zidano znamenje, imenovano tudi »sveta sobota«, so se Turki naenkrat ustavili, zakaj niti koraka jim ni bilo mogoče več napraviti. In kaj je to povzročilo? Pobožna pripovedka pravi, da je poslala Marija sv. Ahacija z ognjenim mečem v ro-
ki nad sovražnike, ki so jo s strahom od. kurili proti Gorenjski in dalje na Koroško, kar se je zgodilo na Ahacijevo o poli dvanajstih. Zategadelj zvoni še dan danes na šmarni gori vsak dan pred kosilom ob tem času. Nekoč so bili na Ahacijeve dni na gori veliki cerkveni shodi. Posebno imeniten tak shod je bil leta 1499, ko je namestnik oglejskega patriarha Sebasti-jan Nascimben posvetil v šmarnogorskem svetišču oltarja na čast sv. Ahaciju in sv. Barbari. V cerkvici je še danes na evan-geljski strani posvečen drugi oltar sv. Ahaciju, kateremu se je pridružil tudi sv. Flo-rijan.
Letopisi idrijskega mesta, ki je bilo nekdaj glede števila prebivalstva prvo za Ljubljano, poročajo o drugem dogodku, ki je povzdignil Ahacijevo čast in slavo. Po. leg cerkvice presvete Trojice v Idriji, svoje dni še jako skromnem selišču, je bival siromašen sodar, ki je prodajal svoje izdelke v škofjo Loko. V bližini njegove koče je žuborel studenček, h kateremu je prinašal sodar namakat nove posode. Nekega večera je postavil škaf pod izvirek. Ko je zjutraj škaf dvignil, ga je močno presenetila nenavadna njegova teža. Pogledal je natančneje ter zapazil, da se dno leskeče. Ves srečen je odlil vodo, srebrno tekoči, no pa nesel prodat škofjeloškemu zlatarju. Tako je bilo odkrito po čudnem naključju v Idriji 3ivo srebro leta 1497. Ko se je srečni mož vračal iz škofje Loke do-
mov, je srečal medpotoma vojaka Andreja Pergerja, kateremu je razodel doživljaj. Ker sta se obadva nadejala hitrega bogastva, sta pritegnila v svoj krog še nekatere znance ter jela z njimi vred 'okorišča, ti najdbo. Toda delo jim ni hotelo iti kar nič gladko spod rok. Zato so dali podjetje v najem neki rudarski družbi, ki jo je vo-, dil Valentin Kutler iz Salzburga. A tudi novi podjetniki so že kmalu skoraj zdvoji-
li in hoteli vse opustiti. Dne 22. junija 1508, torej na Ahacijevo, se je pripetilo nekaj posebnega. Iz rova se je začulo namreč radostno sporočilo: Dobra sreča! Rudarji so naleteli na obilno žilo živega srebra. Odtlej se je imenovala jama, v kateri so odkrili znatno zalogo žlahtne tekočine, »rov sv. Ahacija«, medtem ko si je nadela združba naziv: Rudarsko podjetje pri Sv. Ahaciju. Hvaležni Idrijčani so nato sleherno leto proslavljali svetnikov god s slovesno procesijo kakor o Telovem. Na Ahacijev dan je počivalo vsako delo v rud, niku, ne da bi bilo delavstvo kakorkoli prikrajšano pri mezdah. Popoldne je bila veselica na »Zemlji«, kjer sta Idrijčane razvedrovala petje in godba. Idrijska župnijska cerkev je posvečena sv. Barbari, zavetnici rudarjev, in sv. Ahaciju.
Najbolj pa se je prikupil Ahacij našemu ljudstvu po srečni zmagi Slovencev in Hrvatov nad Turki pri Sisku dne 22. junija 1593. Leto poprej se je podala močna trdnjava Bihač. Zaradi tega so Turki, omamljeni od zmage, navalili na Sisek. Ko se je nagibala vojna sreča že na turško plat, je prispelo štiri tisoč krščanskih junakov, ki so jim poveljevali Andrej
Turjaški, Adam Ravbar, ban Toma Erdö-di in Rupert Eggenberg, ter se postavilo v bran desetkratni sovražnikovi premoči. Vodja Turčinov je bil Hasan paša, baje bivši benediktinec, ki je zapustil samostan ter se poturčil. V svesti si že vnaprej zmage, je poslal Haran samo osemnajst tisoč vojakov na bojišče. Turški konjeniki so odrinili preko mostu čez Kolpo in naskočili kristjane, ki so se morali umakniti. Tedaj je posegel odločno v boj Andrej Turjaški s Slovenci, ostali oddelki krščanske vojske pa so tudi pritisnili z vso močjo. Tako so združeni jugoslovanski bratje premagali Turke, ki so pobegnili. Ker pa ni mogel vzdržati most preobilnega navala, se je podrl Pri tem je utonilo v Kolpi veliko turških vojščakov, med njimi tudi njihov vojskovodja. Zmagovalci so si priborili obilen plen. Uspeh so pripisovali soglasno priprošnji sv. Ahacija Zagrebški kanoniki, takratni poglavarji Siska, so dali sezidati v bližini bojišča cerkev, ki je pa danes ni več. Kranjski plemiči so se pa oddolžili sv. Ahaciju z določilom, da naj bo poleg sv. Jurija tudi on zavetnik Vojvodine Kranjske. V deželni hiši na Novem trgu v Ljubljani, kjer ima zdaj sedež Kmetijska družba za Slovenijo, so leta 1601. zgradili svetniku še kapelo.
Vnet Ahacijev častilec je bil knezoškof Tomaž Hren, ki je dal v stolnici prostor sliki boja (pri Sisku. Podobna slika je 'risela nekdaj tudi v spred omenjeni deželni hiši. Sliko bitke pri Sisku hrani zdaj Narodni muzej v Ljubljani. Nad bojiščem so naslikani Kristus, svetniki Janez Krstnik, Lovrenc in Ahacij kakor tudi trije angel-
s čudovito spretnostjo preko sferične tri-gonometrije do verjetnostnih računov. . . Ampak! Profesorji matematike so melanholično zmajevali z glavami nad matematičnimi talenti viteza Osta... Ni bil ne Vega, ne Ludolf in njegovo znanje bi se lahko označilo z inicialkami njegovega imena 0.6...
• » *
Tak je bil položaj pred popravnim izpitom. Nihče ne bi verjel, koliko življenja prinese v hišo takle popravni izpit. Naravnost blagodat je in prav po nepotrebnem se razburjajo očetje nad nadebudnimi cvetovi lastne produkcije. . . Res! Ost zna zdaj rešiti recimo vse naloge »razno-imenskih enočlenikov« od 1—55. Tudi »linearne enačbe z dvema neznankama«, po-hrusta od 1—78, kar z levo roko. Seveda! Povsod nastopi nekak seveda . . . Kandi-datinjo za malo maturo obsije nekega dne sveti Duh in vsi računi, prej zamotani in zapleteni, se rešujejo naenkrat kar sami... Siromak Ost ostane spet v ozadju... In tedaj se spomni staroslavne legende o rimskem noblesnem jetniku Arhimedu, spomni se imenitne izjave, katero je izustil Arhimed, ko mu je rimski legijonar pokvaril risbe krogov, zarisane v pesku: »Nolli tangere circulos meos!... « In Ost je prekrstil v znak spoštovanja nad znanjem matematike, maturantko pri hiši v — Arhimeda H.. . . Da, tako je. . ,
Torej zdaj imamo pri hiši Arhimeda Mr. Dakelj Jaka hodi zadnje čase ves žalosten s povešenim repom naokrog — zaveda se, da je zanj bitka izgubljena, kajti »nauk o funkcijah« si je on predstavljal popolnoma drugače . . . Tudi Ost je spoznal resničnost Goethejeve izjave: »Es irrt der
Mensch, solang er strebt... « — ♦ * *
Res je! Gospod kandidat, gospodična kandidatinja, povejte mi, kako sta se imenovala pisarja, ki so ju vrgli v Pragi skozi okna Hradčanskega gradu in ki sta se rešila na smetišču ? Ne veste ? No, pa povejte, kaj se je obravnavalo na koncilu v Konstanci. . . ? Tudi ne! No, recimo, kako je bilo s Karlom V. in pa odkritjem novih kontingentov. . . ? Vse to je zelo važno. . . Brez tega se živeti ne da. . . In »passe indefiniji«, »futurji« glagolov od savoir ali prendre ali revenir, o ti vsi so za življenje silno potrebni. . . To vemo iz lastnih izkušenj . . . »Ich bin gegessen« je resničnejši od onega pravilnega: »ich habe gegessen... « Vprašanje nastane samo eno: Arhimedes, ali boš imel kaj »zum essen... «
Mala matura! Morda bo dejal kdo, da je odveč, da je popolnoma nepotrebna. . . O ne, tisti se moti! Mala matura je potrebna, nujno potrebna za starše . . . Naenkrat se povrne mladost, brige in skrbi, že popolnoma pozabljene, zavzamejo spet mesto v prvi klopi naše vsakdanjosti. . . Spet spoznamo potepina Vasca da Gama in Savonarola nam rohni pridige v Firenci, dokler ga ne sežgemo. . . Spet vemo točen obris Emone in kdaj je izšla »Magna carta« in da je Karel VI. izdal »pragmatične sankcije... «
Vse to je lepo!___ Najlepša je pa matematika. Zakaj? Zato, ker se življenjska matematika ukvarja v devetdesetih odstotkih kasneje, ko maturantinje stopijo v življenje, samo z dvema panogama. . . Prva se imenuje: A dolguje trgovcu B toliko in toliko dinarjev. . . Druga: A dela ori B toliko in toliko ur po dva kovača. Koliko* ur bo potreboval, da bo odplačal dolg pri »Hranilnem konzorciju«, ker je šel
v počitnicah na Hvar. . .
* * *
Potem teko leta in človek božji, zapomni si, iz male mature se ne izkoplješ nikoli... Vselej imaš popravni izpit. . . Zato, moj zaskrbljeni Arhimedes II., ne jemlji teh težkih ur preveč težko! . . . Ne stavi jih na fine instrumente, ne griži si nohtov in ne čisti nosa, ko študiraš formule in par-ticipe! Zavedaj se, da Karel Veliki, Cezar, Bismark niti Peter Veliki niso vedeli o mali maturi prav ničesar, a so opravili veliko maturo z odliko. . .
Vendar: tudi »mala« je važna — odpira oči v svet in pušča prebliske ,ki se imenujejo: inteligenca. . . Kdaj je Kara Mustafa oblegal Dunaj, to ni važno, — važno je, da so potem otvorili na Dunaju prvo kavarno, ker so zasegli obilo vreč dobre kave. . . Zato in zaradi podobnega, je važna mala matura.
Ost
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
ci, ki mečejo streli ce na sovražnike. V kotu slike je napisano: Sv. Ahacij je Andreja Turjaškega obvaroval v tem divjem boju. Kristjani so zaplenili, razen mnogih drugih vrednosti, tudi Hasanovo ogrinjalo, čigar del je bil poklonjen ljubljanski stolnici. Iz njega je dal sešiti Hren plašč, ki se rabi samo ob godu sv. Ahacija. Do leta 1809. je bila dne 22. junija v stolnici slo. vesna maša z zahvalno pesmijo, medtem ko se bene dandanes le tiha, a od leta -19jp9. ne s tem plaščem, ker se je odslej pričel na dan 22. junija častiti sv. Pavlin in se po liturgičnih pravilih ta dan opravlja sv. maša v plašču bele barve. Pred-stojništvo stolnice sv. Nikolaja je zato leta 1931. oddalo plašč v varstvo Narodnemu muzeju. Plašč je kljub starosti nad tristo let prav dobro ohranjen.
Gotsko cerkvico na Ločniku so zgradili Turjačani leta 1485. in je bila posvečena Mariji, a so jo pozneje preimenovali v cerkev sv. Ahacija. Zvonik stoji nekoliko od nje. Nekoč je bilo pri cerkvi leto za letom slovesno praznovanje godu sv. Ahacija vpričo mnogoštevilnega ljudstva, ki so ga pokajoči topiči spominjali na ' nekdanje grmenje topov ob Kolpi.
Slovenci so se že oddavnaj radi priporočali v sili in stiski več nebeščanom, kakor Florijanu ob požaru, Donatu ob hudi uri, Nikolaju ob povodnji, a Ahaciju. kadar je pretila toča uničiti nasade. Pred kakimi tri sto leti in pozneje je hodila na dan 22. junija procesija iz Stare Loke na šmarno goro prosit sv. Ahacija, naj bi varoval loško polje toče. Zaobljubljena procesija je bila zadnjič leta 1636.
Alojzij Potočnik
Gospodarstvo
i
Uredba o ustanovitvi posebnega deviznega odbora pri Narodni banki
Na podlagi § 113. finančnega zakona za L 1939-40 in na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki kr. Jugoslavije. Uredba ima naslednje besedilo:
fil. 1. Finančni minister se pooblašča, da sme s svojim odlokom ustanoviti poseben devizni odbor pri Narodni banki in določiti njegov delokrog.
Čl 2. Finančni minister se pooblašča, da na predlog deviznega odbora izda pravilnik za ureditev prometa z devizami in valutami.
Čl. 3. Uredba stopi v veljavo z dnem, ko se cbjavi v »Službenih Novinah«.
Iz besedila gornje uredbe še ni mogoče razbrati, kakšne bodo naloge novega deviznega odbora pri Narodni banki, niti kako bo sestavljen. Uredba le pove, da bo odbor sestavil predlog pravilnika za ureditev prometa z devizami in valutami.
Ze nekaj mesecev se na merodajnih mestih v Eeogradu razpravlja o potrebi, da se izlcči devizna politika iz delokroga Narodne banke. Tozadevni načrti so šli pogosto zelo daleč in so celo predvidevali ustanovitev posebnega deviznega zavoda, ki bi posloval ločeno od Narodne banke. Rezultat teh dolgotrajnih posvetovanj je gornja uredba, s katero se pri Narodni banki sami ustanavlja poseben devizni odbor. Kakor rečeno o delokrogu in nalogah tega deviznega odbora uredba še nič ne pove. Želeti bi bilo predvsem, da ne bi odbor sestavljali, kakor se to običajno dogaja, razni predstavniki ministrstev, temveč ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja, ki poznajo možnosti in potrebe gospodarstva. Koristno bi bilo tudi, da bi se na tak odbor prenesle kompetence, ki jih ima sedaj odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki, proti kateremu se čujejo vedno pritožbe zlasti iz vrst slovenskih in hrvatskih gospodarstvenikov. Nadalje bi bilo prav, da se zasliši mnenje takega odbora v drugih vprašanjih, ki se tičejo naše devizne politike. Pri sestavi raznih ukrepov, ki imajo namen olajšati izvoz v devizne države, se vedno opaža pomanjkanje kontakta med Narodno banko in onimi gospodarskimi krogi, ki se iih ti ukrepi tičejo. Tako je Narodna banka že pred meseci izdala olajšave za izvoz določenih izvoznih predmetov v Zedinjene države v okviru režima tako zvanega »kavnega« dinarja. Dosedanja praksa pa je pokazala, da so te ugodnosti nezadostne in se jih izvozniki ne morejo posluževati.
Končno bi bilo na mestu, da bi tak odbor, če bo sestavljen iz praktičnih gospodarstvenikov, vzel v pretres tudi vprašanje premiranja izvoza v zvezi z načrtom, ki predvideva v ta namen uporabo tako zvanih »internih dinarjev«. Tudi to vprašanje se vleče že nekaj mesecev in ne pride do zaključka. Načrt, ki je sedaj v razpravi
na merodajnih mestih, predvideva, da bodo morali izvozniki, če se bodo hoteli posluževati ugodnosti uporabe internih dinarjev, poslati za take izvozne kupčije prošnje Narodni banki, ki jih bo predlagala v izjavo Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Izvozniki naj bi bili dolžni predlagati potrebne dokumente in kalkulacije. Obseg izvozne premije bi se določal individualno.
Tak kompliciran sistem izvoznikom seveda ni "po volji. Zlasti se bojijo, da premije ne bodo pravično dodeljene. Gospodarske organizacije pravilno poudarjajo, da je vprašanje premiranja izvoza v devizne države tako važna stvar, da se ne smejo dopustiti končni sklepi, preden se ne zasliši mnenje zainteresiranih gospodarskih krogov. V zagrebških gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da se dajo ustvariti olajšave za izvoz v neklirinške države predvsem s tem, da se prizna izvoznikom polna vrednost za izvozniške devize. Če je Narodna banka pristala na povišanje tečaja klirinške marke, ki velja skoraj za polovico naše zunanje trgovine, potem ni razloga, da se ne bi isto napravilo tudi s svobodnimi devizami. Na;'bolj pravično se da stvar urediti s povišanjem tečaja svobodnih deviz na ono višino, ki odgovarja stvarni vrednosti. Tudi izvozniki bi najraje prejemali izvozne premije v obliki višjega tečaja za angleški funt V tem primeru bi bili izključeni vsi nesporazumi, izključene bi bile vse pritožbe, do katerih bi gotovo prišlo, če bi bilo premiranje izvoza poverjeno Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, čigar delovanje se v vrstah gospodarskih krogov pogosto kritizira.
Važno je tudi, da se ustvari trajni sistem olajšav za izvoz v neklirinške države. Interni dinarji, ki se naj pri tej priliki uporabijo, se cenijo na približno 120 milijonov dinarjev. Ko bo ta vsota porabljena, bo moralo tudi prenehati premiranje izvoza. Beograjski gospodarski krogi poudarjajo, da so ti interni dinarji po večini v zagrebških bankah. Kritika predlaganega premiranja izvoza pa se obrača tudi v beograjskih gospodarskih krogih proti temu, da bi obseg premije določal Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, ki bi lahko tako premijo priznal ali jo pa odklonil. Če pa premija ni sigurna in izvoznik nima trdne osnove za kalkulacijo, tudi ne more s tako premijo računati pri sklepanju izvoznih poslov. Celo tedaj, če bi zavod pravično postopal pri dodeljevanju premij, izvozniki nikoli ne bi bili prepričani, da se premije v resnici dodeljujejo onim, ki jih potrebujejo.
Vse to smo navedli zgolj zaradi tega, da podpremo zahtevo gospodarskih krogov, ki gre v splošnem za tem, da morajo praktični gospodarstveniki soodločevati pri vseh ukrepih, ki se tičejo pospeševanja našega izvoza in da morajo zaradi tega novi devizni odbor pri Narodni banki tvoriti predvsem zastopniki gospodarskih krogov.
d
»« €
in trošarinske ugodnosti m Zenico
Na predlog finančnega ministra je ministrski svet na osnovi 113. finančnega zakona za tekoče leto izdal uredbo o taksni, carinski in trošarinski oprostitvi družbe »Jugoslovensko jeklo« d. d. iz Sarajeva. Uredba, ki je objavljena v »Službenih novinah« cd 20. t. m., določa naslednje:
Družba je oproščena vseh taks, državnih in samoupravnih ter doklad za te takse, in sicer: a) za ustanovitev in protokoli-ranje družbe, za obratna dovoljenja, za odobritev pravil in njihovih sprememb, za potrditev družbenih knjig, za izdajanje in vpis družbenih delnic in za povečanje delniške glavnice; b) za prenos premične in nepremične imovine med družbo in podjetji ter ustanovami, ki tvorijo njen sestav, za pogodbe o nakupu, zakupu nepremičnin za posamezna družbina podjetja ali o služnostnih pravicah, za odobritev gradnje in uporabe zgradb in naprav, namenjenih izključno za družbine industrijske potrebe; c) dopolnilne prenosne takse na imovino; č) za vloge s prilogami v prometu z državnimi in samoupravnimi oblastmi, izvzemši vloge v postopanju pred sodišči.
Dražba je oproščena plačila carine, vzporednih carinskih dajatev in taks, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka, državne in samoupravne trošarine in vseh ostalih državnih in samoupravnih dajatev katerekoli vrste na uvoz tvornič-nih ureditev, in sicer strojev in njihovih rezervnih delov, instrumentov, aparatov, priprav, orodja in njihovih rezervnih delov, cevi in delov za spajanje cevi, vsega materiala, ki je potreben za gradnjo ali obnovo naprav za topljenje rude, za predelavo in obdelavo železa in jekla ter drugih kovin, za proizvodnjo električne energije, kakor tudi za vsako drugo proizvodnjo družbe — kolikor se ta material ne izdeluje v državi v dovoljni količini ali v ustrezajoči kakovosti in po pogojih, ki jih predpise finančni minister.
Družba je oproščena državne in samo-
upravne trošarine na surovine, pogonski in potrošni material, ki služi oplemenitvi rude in premoga, produkciji železa, jekla in ostalih kovin.
Uredba je stopila v veljavo z dnem objave v »Službenih novinah«. Ugodnosti glede oprostitve carin, vzporednih carinskih dajatev, taks, poslovnega davka ter državne samoupravne trošarine in ostalih državnih in samoupravnih dajatev pri uvozu predmetov za tvornično ureditev veljajo za pet let, vendar lahko te ugodnosti finančni minister podaljša za nadaljnih pet let.
Na podlagi gornjih oprostitev bodo podjetja družbe »Jugoslovensko jeklo« lahko v primeri z ostalimi podjetji železarske industrije poslovala in obratovala po mnogo ugodnejših konkurenčnih pogojih. V pogledu obratovanja samega je v primeri z ostalimi podjetji iste stroke zlasti važna trošarinska oprostitev na surovine, na pogonski in potrošni material, ostale ugodnosti pa bodo omogočile pocenitev investicij in obnove naprav.
Očitno je namen gornjih ugodnosti za »Jugoslovensko jeklo«, olajšati konkurenčno sposobnost tega državnega podjetja nasproti zasebnim podjetjem železarske stroke, ki so doslej kazali ugodnejše poslovne rezultate. Potreba izjemnih davčnih ugodnosti za Zenico nam znova potrjuje, da državna podjetja ne morejo uspešno poslovati in se razvijati, tudi če so organizirana v obliki delniških družb, čeprav se kot delniške družbe v davčnem pogledu mnogo mileje tretirajo, kakor čisto zasebna podjetja in jih ne ovirajo birokratični administrativni predpisi.
To nam potrjuje tudi primer državnega gozdnega podjetja »šipada«, ki ga je treba znova sanirati. Zato tudi dvomimo, da bo pretvoritev državne tvornice svile v Novem Sadu v delniško družbo omogočila racionalnejše poslovanje brez deficitov in se bojimo, da bo država kmalu primorana tudi tem podjetjem priznati še razne ugodnosti.
Gospodarske vesti
= Vloge pri hranilnicah zopet naraščajo.
Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za 0.43 milijona din in so dosegle 1115.9 milijona din. Vloge na knjižice so se dvignile za 2.3 na 656.8 mil. din, vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 1.8 na 459 milij. din. Vloge so narasle pri 11 hranilnicah. Ti podatki kažejo, da so se vlagatelji, ki so bili v aprilu dvignili 36 milijonov din več, kakor so vložili v hranilnice, pomirili in pričeli svoje vloge zopet vračati hranilnicam in denarnim zavodom, zlasti tudi, ker so spoznali v aprilu, da so jim bile vloge vedno na razpolago.
— Izvrševanje manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrti. Na podlagi § 49., odstavka 3. obrtnega zakona in čl. 4. odstavka 2. ministrske uredbe o izvrševanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrti je banska uprava po zasli-
šanju Zbornice za TOI odredila, da se sme. jo manjše zidarske, tesarske in kamnoseške obrti izvrševati samo v tistih krajih dravske banovine, ki ne sipadajo pod širši gradbeni okoliš krajev, za katere velja prvi del gradbenega zakona, ki niso rudarska ali industrijska naselja, niti niso klimatski ali turistični kraji. V pooblastilih za izvrševanje teh obrti se mora gornja odredba označiti. Prej izdane pravice za te obrti ostanejo v veljavi po določbah te uredbe.
= Uvoz rabljene obleke. Finančni minister je izdal odločbo glede uvoza rabljenih stvari. Po tej odločbi se rabljene stvari (oblačila, perilo obutev itd), ki se pošiljajo siromašnim osebam iz prekomorskih dežel kot darilo, prepuščajo carine prosto, ne da bi bilo treba predlagati kakršnekoli listine. Oprostitev rabljenih stvari, ki se pošiljajo siromašnim osebam iz evropskih dežel kot darilo, pa se daje samo proti dokazu, da se pošiljajo kot darilo. Za siromašne se smatrajo tisti, ki predložijo potrdilo pristojnega oblastva, da ne plačujejo več kakor 400 din neposrednega dav-
ka na leto (brez dopolnilne tn samoupravne doklade); prav tako se smatrajo za siromašne tisti, katerih dohodek od nesamostojnega dela ne presega 1800 din na mesec, odnosno če so oženjeni 2200 din na mesec.
= češki delavci v Nemčiji. Nemški listi poročajo, da so doslej poslali iz češkomo-ravskega protektorata v Nemčijo na delo 40.000 delavcev. Pri tem niso všteti delavci, ki hodijo preko meje protektorata v Nemčijo na delo. Prav tako ni upoštevanih 2500 delavk iz češko_Moravske, ki so zaposlene v nemških tvornicah konzerv. V kratkem bodo poslali v Nemčijo še nadaljnjih 10.000 čeških delavcev.
= TeSia Film d. d. Finančni minister je odobril ustanovitev delniške družbe pod gornjim naslovom s sedežem v Beogradu in z glavnico en milijon din. Družba bo ustanavljala in vodila kinematografe v Jugoslaviji, kupovala, izposojala in prodajala filme, sinhronizirala filme v tujih jezikih na naš jezik in opremljala tuje filme z napisi v našem jeziku. Vpis delnic bo 6. julija pri Trgovačko industrijski banki v Beogradu, pri Trgovački banki v Zemunu in pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani odn. njenih podružnicah.
= Odobrena zaščita. Kmetijsko mini. strstvo je odobrilo zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug Ljudski posojilnici za Mežiško dolino r. z. z n. r. v Guštanju (odlog plačil za 6 let za obveznosti, nastale pred 16. februarjem 1938; obrestna mera za stare vloge 2°/o).
= Dobave. Direkcija drž. rudnika v Vrd-niku sprejema do 22. t. m. ponudbe za dobavo hrastovega in smrekovega jamskega lesa. Uprava vojno.tehničnega zavoda v Kragujevcu sprejema do 24. t. m. ponudbe za dobavo raznih ščetk za barvanje, do 27. t. m. ponudbe za dobavo specialnega orodja, kakor: indikatorjev, kompasov, ter jeklene žice; do 1. julija pa sprejema ponudbe za dobavo firneža in barv.
= Licitacije. 30. t. m. bo pri smodniš. niče v Kamniku licitacija za dobavo kompletnega stroja za rendiranje lesa. Komanda podvodnega orožja v Kumboru iprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo smirkovega platna, sidola, lanenega olja in karbida, do 10. julija pa za dobavo raznih potrebščin in orodja za strugarje.
DEVIZE
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.12
—	209.32, Pariz 116.40 — 118.70, New York 4384.25 — 4444.25, Curih 995—1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 149.45 — 150.95, Amsterdam 2337.20 — 2375.20, Berlin 1770.62 — 1788.38, Bruselj 748.50
—	760.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.40 — 259.60, Pariz 144.84 — 147.14, New York 5457.91 — 5517.91, Curih 1237.02 — 1247.02, Amsterdam 2907.44
—	2945.44, Bruselj 931.10 — 943.10. Curih. Beograd 10, Pariz 11.75125, London 20.76875, New York 443.50, Bruselj 75.4250, Amsterdam 235.55, Berlin 177.95, Stockholm 105.95, Oslo 104.3750, Köben-havn 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.02, Varšava 83.02, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 464 — 465, (464 — 465), 4% agrarne 62 den., 6%> dalm. agrarne 85.50 —85.75 (85.50), 7% stabiliz. 99.75 den., 7«/o invest. 99.75 den.; delnice: Narodna banka 7500 — 7600 (7500), Trboveljska 173.50
—	175 (177), Gutmann 31.50 — 50, šeče-rana Osijek 85 den., Osiječka lijevaonica 160 bi.
Beograd. Vojna škoda 463 — 463.50
(463), za julij — (462), 4<>/o agrarne 62
—	62.75 (62.50), 4% severne agrarne — (60), 6% begluške 87.50 — 88 (87.75), 6<>/o dalm .agrarne 85.25 — 85.75 (85.75), 7«/o invest. 100 — 100.50 (100), 7®/o Seligman 100 den., 7°/0 Blair 93 — 93.50, 8o/0 Blair 100 den.; PAB 210 — 212, Narodna banka 7375 den. (7400).
Borze
21. junija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. češke klirinške krone so se nudile v Ljubljani po 1.52, v Zagrebu je bil promet po 1.51, v Beogradu pa po 1.50. Grški boni so bili zaključeni v Zagrebu po 31, v Beogradu pa je bila ponudba po 31.25. Angleški funti notirajo na svobodnem trgu nespremenjeno 258.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 464 — 465 (v Beogradu po 463). Zaključki so bili še v 6°/o dalmatinskih agrarnih obveznicah po 85.50 (v Beogradu po 85.75), v delnicah Narodne banke po 7500 (v Beogradu po 7400) in v delnicah Trboveljske po 177.
Blagovna tržišča
ZITO
'+ Chicago, 21. junija. Začetni tečaji: pšenica: za junij 70.625; koruza: za julij 49.375, za sept. 50.875, za dee. 51.50.
+ Winnipeg, 21. junija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 60.125, za okt. 61.25, za dee. 62.875.
-I- NovoSadska blagovna borza (21. t. m.). Tendenca nesprem. Pšenica. 78/79 kg baška 147 — 149; sremska 147 — 149; slavonska 148 — 150; banatska 146 — 150. Rž: baška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 147.50 — 150, jari 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski m slavonski 144 — 146. Koruza; baška 119
—	120; baška pariteta Indjija in Vršac.119
—	120. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 — 180; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli 295 — 300. Otrobi; baški 108 — 110; sremski 104 — 106; banatski 100 — 102.
BOMBAŽ
'+ Liverpool, 20. junija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za junij 5.28 (prejšnji dan 5.24), za sept. 4.83- (4.82), za dee. 4.61 (4.61).
Sprememba krajevnih imen
Beograd, 21. junija, p. Po odredbi notranjega ministra so bili v ptujskem srezu preimenovani trije kraji, in sicer: Sosedsko v Veliko Nedeljo, Trgovič v Trgo-višče, in Senežice v Senešce.
Skrb za našo domačo obrt
Dvajset let Državnega osrednjega zavoda
Odlični naš domači zavod ima mnogo preskromne prostore v hiši Pongračevih dedičev na Novem (Turjaškem) trgu. Tu nas je sprejel v svoji pisarni ravnatelj g. Božo Račič, ki načeluje zavodu s svojo znano, a še vse premalo priznano sposobnostjo že petnajst let. že pisarna sama je majhen muzej, ki nam kaže g. ravnatelja kot dobrega poznavalca in vnetega zbiratelja našega narodopisnega blaga. Tu so razložene preproge z narodnimi ornamenti po stenah, stolih, mizah in tleh, lepo tkani in vezeni zastori na oknih, na steklo slikane starinske podobe, gusle, diple, majo-like, razne diplome, domači keramični izdelki in raznovrsno narodno blago; pod svetilko pa plava sv. Duh, izrezljani golob. G. ravnatelj z vso prijaznostjo tolmači razvoj m ustroj zavoda. Njegovo razlago prekinjajo obiski, stranke, telefonski pogovori, zakaj poleg napornega strokovnega vodstva niso upravni posli baš najmanjše breme. »Takole gre ta stvar«, se zasmeje na široko g. Račič, »vse bi moral človek znati in poznati: davčne in carinske predpise, pa še valute in bančne posle!«
čipkarstvo je v Sloveniji že zelo stara domača obrt. V Ljubljanskem Narodnem muzeju se hrani vzorce iz čipk z uvezeno letnico 1577, gojilo se je pa čipkarstvo gotovo že poprej. Pozneje v 18. stoletju je skušala cesarica Marija Terezija dvigniti domačo obrt in je v ta namen poslala leta 1767. v Ljubljano izvežbano učiteljico za čipkarstvo, da bi ustanovila posebno šolo in razširila to žensko ročno delo po vsej deželi. Toda čipkarska šola je kmalu prenehala. Cesarica je hotela ustanoviti šole tudi za predice; na enak način je pospeševala platnarstvo, suknar-stvo in svilarstvo. Zibel našega čipkarstva je Idrija, odkoder se je razširilo to ročno delo na Tolminskem, v Bohinju, škofjeloški okolici, po polhograjskih hribih in v ljubljanski okolici. Prvi uradni viri o našem čipkarstvu potekajo iz leta 1763. v arhivih idrijskega rudnika. Prvo slovensko trgovino s čipkami je ustanovila leta 1860 ga. Karolina Lapajne v Idriji. Poleg tega pa so krošnjarile s čipkami Idrijčan-ke daleč po svetu naokoli. Kmalu se je začelo zanimati za naše čipkarstvo tudi trgovsko ministrstvo na Dunaju, ki je priredilo leta 1876. prvi čipkarski tečaj, 1880 prvo čipkarsko strokovno šolo, nato pa podružnice v Cerknem, Bovcu, čepovanu, Otlici, Soči in Horjulu. Leta 1906. je bil ustanovljen Osrednji posredovalni zavod, kateremu so bile podrejene podružnice idrijske strokovne šole. Organizacijo čipkarstva je prevzel Ivan Vogelnik, prvi ravnatelj Osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Centrala za naše čipke je bila na Dunaju, odkoder so se izvažale na mednarodna tržišča, kajpada ne kot naše slovensko domače delo. Sistematično šolanje v tem pogledu se je začelo šele v novejšem času po svetovni vojni. Po pokojnem Vogelniku je prevzel vodstvo zavoda ravnatelj Božo Račič, ki z veliko strokovno sposobnostjo in naravnim darom vodi šolo in tečaje, sestavlja kolekcije vzorcev in albume, prireja razstave ter širi s tiskom zanimanje in propagando za naše izdelke V tujini.
šola, ustanovljena v Ljubljani leta 1919. zaposluje okoli 150 gojenk, 300 do 400 pa jih je zunaj. V povojni dobi je zapustilo šolo nad 10.000 gojenk do konca lanskega šolskega leta. čipkarstvo se goji v 150 krajih, v katerih je zaposlenih okrog 15.000 žensk. Gojenkam je izplačal zavod doslej že nad 1,100.000 din denarnih nagrad. čipkarske šole so za naše strokovno šolstvo zelo pomembne in so najstarejše strokovne šole v naši domovini. Brez njih bi naše čipkarstvo že davno propadlo. Naše čipke dobivajo zaradi svoje odlične kakovosti svetovni sloves ter konkurirajo s slovitimi bruseljskimi in beneškimi čipkami. Velika in prvenstvena zasluga osrednjega zavoda je ta, da so si pridobili naši izdelki doma in v tujini tako dober sloves.
Zavod je doslej ustanovil in vodi 37 šol tečajev. Ti kraji so: Ljubljana (več tečajev), Horjul, Polhov Gradec, Ziri, Železniki, Fara pri Kočevju, Jesenice, Preva-lje, Kamna gorica, Trata, Zamet, Kastav, Zagorje, Mežica, Zali log, Selca, Marenberg, Hinje, Koprivnik, Ihan, Kra-pina, Trbovlje, Gerovo, Kočevje, šmarje-ta, Lepoglava, Vrbnik, Mokronog, čren-šovci, V irnca, Gorenjci, Svetli Potok in Adlešiči. S temi šolami in tečaji širi zavod smisel in ljubezen za domačo žensko obrt, zlasti za čipkarstvo, med našim narodom, propagira prodajo izdelkov in stremi za izpopolnitvijo v strokovnem pogledu. Poleg tega tudi vzgaja dobro izvežba-ne strokovne učiteljice za ženska ročna dela. Na zavodu se poučujejo nastopne tehnike: kleklanje, filet, toledo, gobelin, tkalstvo, belo in pisano vezenje ter zlato vezenje. Tehnika pri klekalnih čipkah je zelo napredovala in so bile dosežene velike finese dela. čipke so šivane, kle-klane in mrežene od najbolj preprostega križnega vboda do najbolj dovršenih tehnik v zlatu in svili. Tehnika kleklanja je zelo podobna ruski tehniki, čipkarice pa so se naučile tudi češke tehnike. Zavod izdeluje poleg merkantiinega blaga v množinah tudi umetniške izdelke z narodnim značajem od najbolj preprostih do najfinejših: razen raznovrstnih čipk namizno in posteljno perilo, zastore, opreme in bale za neveste, prapore in zastave ter najrazličnejša ženska ročna dela. Načrte izdelujejo lastni domači risarji in razni slovenski umetniki. Tako n. pr. je izdelal načrt za prekrasno vezenino s sliko Marije Pomagaj na Brezjah ravnatelj g. Božo Račič. Iz obsežnega albuma, ki ga hrani zavod, smo si zapomnili nastopne čudovito izdelane posnetke: bele in pisane barvaste vezenine, stare slovenske čipke lz 17. stoletja, kosovske motive, narodne noše v čipkah, granatna jabolka, starosrbski grb, narodne tablete, tablet v holandskem baroku, pregrinjalo za zibelko, ovratnike iz čipk, staroslovenske cerkvene čipke in »taro«, belokranjske statve za preproge. Na zavodu deluje dvajset strokovnih učiteljic z veliko sposobnostjo in požrtvovalno ljubeznijo.
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani uživa sloves tudi i v inozemstvu. Poleg dobro obiskanih I
Sem srednji v vrsti, to je zame sreča. Tovariš jutri raven bo ko sveča.
razstav v domovini: v Ljubljani, na Bledu, v Trbovljah, v Dubrovniku itd. se je zavod udeležil tudi svetovnih in ostalih razstav v inozemstvu: v Parizu, Barceloni, na Dunaju, v ženevi, Haagu, Monakovem, Lipskem, Berlinu, Helsinkih (Finska), Bukarešti, Bariju itd. Leta 1934 je zavod priredil propagandno razstavo na ljubljanskem velesejmu za belokranjsko domačo volno ter razstavo dalmatinskih vezenin in narodnih noš v Ljubljani. Skupno si je zavod pridobil 24 raznih odlikovanj, diplom, medalj in prizna-nic, g. ravnatelj Račič pa osebno dve: Bukarešta (1933) in Pariz (1937). S temi razstavami si je stekel zavod za povzdigo domače ženske obrti velikih, nevenljivih zaslug.
Zavod vzdržuje s propagandnimi članki in razpravami ozke zveze z raznimi domačimi in uglednimi inozemskimi časopisi in revijami. Izmed teh naj navedemo samo te: ženski svet (Ljubljana), Politika (Beograd), čas (Cleveland), Daheim, ilustrirana družinska revija (Leipzig), Die Frau (Köln), esperantska revija Verda revuo (Dunaj), Le monde illustré (Pariz), Kotiliesi (Helsinki), The central european Review (London), kl je izdala specialno številko za kraljevino Jugoslavijo. Poleg navedenih strokovnih revij je treba pohvalno omeniti tudi številne domače dnevnike in časopise, ki razvijajo v tem pogledu mnogo propagande in reklame.
Slovenske čipke se Izvažajo" in prodaja^ jo po vsem svetu, saj uživajo zaradi svojih solidnih izdelkov dober glas. S ponosom pokaže g. ravnatelj dopise iz raznih evropskih ter inozemskih mest, dežel, držav in kontinentov. Dopisi z ovitki in znamkami so tako raznolični in pestri, da bi vzbudili zanimanje marsikaterega našega filatelista. Zavod vzdržuje poslovne stike s Francijo, Anglijo, Nizozemsko, Bolgarijo, Rumunijo, Dansko, Norveško, Španijo, Švico, Belgijo, Nemčijo, Finsko, Poljsko, češko, Egiptom, Tunisom, Irakom, Japonsko, Kitajsko, Južno Afriko, Palestino, Kanado, Brazilijo, Panamo, angleško Indijo in s kolonijami Indijske Holandije.
Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani ima tudi velik gospodarski pomen za naš narod, saj zaposluje ljudi najbolj šibkih socialnih plasti, zlasti v gospodarsko pasivnih pokrajinah, in to predvsem v zimskem času, ko nimajo ljudje nobenega drugega zaslužka. Strokovne šole in tečaji se ustanavljajo v krajih dobro razvite ženske domače obrti, kjer ima ta že vkoreninjene tradicije. V tem pogledu naj navedemo češko, ki je imela do nedavno okrog 70.000 čipkaric. Pri nas so imele nekdaj slovenske neveste, zlasti na Gorenjskem, balo, okrašeno z domačimi čipkami, ki so trajale dolga leta; izdelane so bile pač iz trpežnega, pristnega lanenega sukanca. Smotrna, trgovsko dobro urejena produkcija naših čipk bi mnogo koristila našemu splošnemu narodnemu gospodarstvu. Omejila bi uvoz tujih izdelkov in pomenila veliko aktivno postavko v naši trgovski bilanci. Racionalno urejena čipkarska trgovina bi lahko dosegla pri nas vrednost 25 milijonov dinarjev, kar bi pomenilo za naše majhne razmere v gospodarsko pasivnih krajih že precejšnje bogastvo. Pri nas je, žal, še vedno premalo umevanja za vrednost domačih izdelkov ter so še vedno preveliki izdatki za uvoženo blago — okrog 200 milijonov din na leto! Zavedati se moramo, da prekašajo naša ročna dela po kakovosti pogosto inozemske izdelke, vrhu tega pa so tudi cenejši, žal, naše ženstvo še vedno ne zna pravilno ceniti dobrega domačega blaga, temveč rajši naroča in kupuje uvožene izdelke, ker so pač iz tujine; pri tem pa se ne zaveda, da odvzema že itak borni zaslužek domačim sposobnim čipkaricam. V primer naj navedemo, da je dobila nizozemska prestolonaslednica Julijana v dar slovenske čipke, katerih je bila od vseh darov najbolj vesela.
Velik pomen ima ta naš domači zavod tudi v moralnem in vzgojnem pogledu, ker zaposluje predvsem veliko število ženske mladine, da ne zaide zaradi nezaposlenosti in bede na stranpota. V vseh krajih, kjer je razvita ženska domača obrt, stoji prebivalsvo na višji socialni in kulturni stopnji. Pri izdelovanju ženskih ročnih del je pa tudi predvsem potrebno, da so delavke vedno čiste, zakaj nesnažnih ročnih del nihče ne bi hotel kupovati. Kakor pri orientalskih ženah, ki polagajo pri tkanju preprog v delo vso svojo dušo, tako naj dobijo tudi pri našem ženstvu naši domači izdelki izraz našega umetniškega ustvarjanja in narodne poezije.
Zavod se vzdržuje večinoma sam z lastno močjo in lastnimi sredstvi. Nujni gospodarski, socialni, vzgojni in ostali razlogi pa zahtevajo, da morajo podpirati ta naš domači zavod vsi poklicani činitelji in vsa javnost, omogočiti njegovo udejstvovanje in uvedbo v domovini ter čim večjo propagando in reklamo v inozemstvu. V ta namen bi bilo potrebno vzbuditi še večje zanimanje v domačih in inozemskih časopisih in revijah, kar je seveda v zvezi s stroški. Na vsak način pa je ta naš odlični zavod že v teh razmerah in s sredstvi, ki so mu na razpolago, dostojen repre-zentant naše domače ženske obrti. Naj končamo z besedami Branke Frange-fi e v e, vnete propagatorice hrvatske domače ženske obrti in arhitektinje, ld je zapisala: »Ravnatelj Božo Račič je dove-del zavod in slovensko čipkarstvo do tolike višine, da je to danes narodni ponos In bogastva«
aie vesti
» Naš tujski promet. Skupina danskih turistov prispe v Jugoslavijo v pričetku julija, štela bo 20 izletnikov, ki ostanejo od 3. do 14. julija na Biedu, potem obiščejo Banjaluko, Jajce, Sarajevo, Dubrovnik, Kotor, Cetinje in na povratku Split, Zagreb in Ljubljano. — Berlinska revija »Die vier Ringe« prinaša zelo lepo poročilo o avtomobilskem izletu po Jugoslaviji in to pod naslovom »Dežela dražestnih kontrastov«. Poročilo je opremljeno z vrsto lepih posnetkov. — Jadranska plovidba javlja, da še ni uvedena proga št. 20., ki je sicer že označena v redu plovbe. Ta proga se dotika Sušaka. Omišlja in Malinske. — No. va izpostava »Putnika« je bila otvorjena na Koren1 kem sedlu.
* Zadnja pot Viktorja Titana. V nedeljo so odnesli k večnemu počitku komaj 301etnega mladeniča v črnelavcih pri Murski Soboti. Jetika je pretrgala nit življenja mlademu, naprednemu delavcu. Utrujen od napornega dela doma in v javnem življenju za napredek prekmurske vasi, je obnemogel. Po končani meščanski šoli je mislil študirati učiteljišče, a smrt starejšega brata, evangeličanskega teologa, mu je to onemogočila. Postal je daleč naokrog «Doštovan posestnik. Svojega častnika so spremljale na zadnji poti štiri gasilske čete z zastavami. Članice Društev kmečkih fantov in deklet so v dečvah nosile pred krsto mnogo vencev, ki so jih položili na grob pokojnikovi prijatelji in razne korpo-racije. Slehernemu se je zarosilo oko, ko se je poslavljal ob grobu zastopnik gasilstva. Z ganljivimi besedami je izrazila deklica v narodni noši izgubo enega najboljših organizatorjev in svetovalcev kmečke mladine. Njegovo mesto bo ostalo prazno. Lep mu bodi spomin!
Beg mikrobov. ^SK^J
™MMMBHMM Qjf romano ni podobna ta zadeva, kajti mikrobi (bacili, bakterije) bo povsod. Tudi v ustib med zobmi. Saj kar prežijo na ugodno priliko, da bi uničili zobe. Redna nega zob • Chlorodontom prežene mikrobe iz ust. Toda le stalna nega varuje zobe pokvare. Chlorodont sjutraj — Chlorodont predvsem zvečer I Potem ostanejo zobje zdravi I Domači proizvod
*	Smrt uglednega židovskega teologa
in pisatelja. V Somboru je umrl po dolgi bolezni 551etni dr. Simeon Guttmann, ki je preko 15 let opravljal službo nadrabina židovske cerkvene občine v Somboru. Pokojnik je užival velik ugled med prebivalci kraja in okolice vseh veroizpovedi, v znanstvenem svetu pa si je pridobil velik sloves kot pisatelj zgodovinskih razprav. Udejstvoval se je ne samo kot teolog, temveč tudi kot objektiven znanstvenik in so bile mnoge njegove razprave objavljene v angleških in ameriških revijah, židovska verska občina Sombora je svojemu cerkvenemu predstojniku in velikemu človekoljubu priredila lep pogreb.
*	Najvažnejši prometni objekt v Črni gori bo most preko reke Tare. katerega so začeli graditi že lani meseca maja. Most bo širok 6 in pol metrov, njegova dolžina pa znaša 280 metrov ter bo vodil preko divje-romantičnih skalin, ponekod v višini 150 m nad rečno strugo. Dolgotrajna zima je prekinila vsa dela, ki pa se zdaj nadaljujejo, da bi ta gigantski prometni objekt stopil v službo prepotrebnega prometa na novi cesti Plevlje—šavnik, ki je zvezana preko Rugova z državno cesto Be ograd—Užice—Sarajevo predstavljajoč tako najkrajšo zvezo Črne gore in južnega Primorja z Beogradom.
vrst kolonjske vode, odlično parfu miranih — toči v vsaki količin;
in po nizkih cenah Parfumerija »VENUS«, Tvrševa t»
1
*	Največjo škodo od zadnjih poplav ima
vsekakor okoliš Koprivnice, kjer so v doti dveh mesecev nalivi in hudourniki razo-rali ogromne komplekse rodovitne zemlje ter porušili tudi mnogo h'š. Tudi v torek proti večeru je silna ploha vse trge in ulice Koprivnice pretvorila v pravcato jezero in je vodovje povzročilo ogromno škodo. ko je vdiralo v pritličja hiš po vsem kraju. V koprivniškem in djurdjevskem s re zu so doslej ocen li škodo na samih nji. vah in travnikih na osem milijonov, dočim škoda, povzročena po estnikom v njihovih domačijah, še ni ocenjena. V zadnjih 10 dneh se je nad okolišem Koprivnice petkrat utrgal oblak ter so se vlile tako močne plohe, da jih ne pomnijo niti najstarejši prebivalci.
*	Brez zdravniške pomoči je 12.000 prebivalcev. čeprav ima vas Bačina pri Var-vnrinu svojo zadružno ambulanco, katero je ustanovila zdrav' tvena zadruga in katero so po u tanovitvi pregledali tudi odposlanci zveze zdravstvenih zadrug in higienskega zavoda ter naposled še odposlanci zdravstvenega oddelka moravske banovine ter našli vse v redu, še vedno ta prepotrebna ustanova ne more služiti svojemu namenu. Vas sama šteje preko 4000 prebivalcev, z okolišem vred pa spada pod delokrog zadružne ambulance nad 12.000 prebivalcev. Zadružna ambulanca je bila ustanovljena v prvi vrsti zaradi tega, da bi velik okoliš dobil zdravnika. Po svojem proračunu lahko zadružna ustanova plača zdravniku na me ec po 2500 din_ povišek njegove plače pa so pričakovali požrtvovalni zadrugarji od občine in banovine. Dobili so tud; že mnogo obljub, a ker so te obljube ostale samo izrečene in zapisane, je zadružna ustanova socialne medicine še zdaj brez zdravnika. Ta primer ilustrira vse hibe naših lepih načrtov organizacije zdravstvene službe po vaseh, ali, z drugimi besedami povedano, vse, kar pri nas izpodkopava temelje organizacije socialne medicine. Ko v krajih, kjer ljud'tvo samo iz la=tnih sredstev prispeva za eksistenco zdravnikov sredstva po svoji možnosti, ni nobene pomoči od samoupravnih in državnih oblasti, si lahko mislimo, kakšno gorje je tam, kjer ljudstvo v svoji bedi ne more ničesar prispevati.
*	Eno in pol dnevni izlet v Trst in Koper priredi Tujskoprometna zveza dne 1. in 2. julija t. 1. Zelo zanimiv in spremenjen spored je na razpolago v vseh bile-tarnah Putnika, kjer se izročajo tudi prijave do 24. t. m. (—)
Proti sončarici uporabljajte TSchamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIO, Ljubljana, Prešernova 5.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Južefoye grenčice,
*	Planinske koče Slovenije bodo v celoti oskrbovane od 28. junija t. 1. Triglavski dom na Kredarici bo oskrbovan od sobote 24. t. m. dalje, od 28. t. m. dalje pa še ostale triglavske postojanke, Staniče-va koča, Vodnikova koča in koča pri Triglavskih jezerih. V vseh ostalih planinskih predelih so planinske postojanke SPD že stalno oskrbovane. Najlepši so planinski izleti v drugi polovici junija ter v mesecu juliju. Podrobne informacije o planinskih izletih in domovih dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-1.
*	Priročnik za planince, ki ga je letos izdalo Slovensko planinsko društvo, nuj no potrebuje vsak planinec, zlasti pa član SPD. V priročniku najde vse podatke o naših planinskih postojankah, o obmejnem prometu, o ugodnosti članov SPD. o prvi pomoči in reševanju, o vodnikih, vodniških tarifah, o opremi, prehrani, orientaciji na. terenu, o markacijah, zaščitenih rastlinah in mnoge druge praktične podatke. Knji žica je izšla v žepnem formatu ter je nabavna cena zelo nizka. Dobite jo v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4.
čtk bonbon ]e za vročino, žejo teši bolj ha vino.
*	V bolgarske planine popelje Slovensko planinsko društvo planince v času od 17. do 31. avgusta t. 1. Veliko je zanimanje za to plsninsko potovanje. Slovensko planinsko društvo je v glavnem že izvršilo vse priprave; planinci bodo imeli prijetno spremstvo bolgarskih planinskih tovarišev, preskrbljena bodo prevozna sredstva, na razpolago udobna prenočišča v planinskih kočah, rezervirani prostori na vlakih in vse preskrbljeno na parniku za one, ki si bodo ogledali tudi Carigrad, čas prijave za udeležbo je do 30. junija 1939. Planinci. ki se zanimajo za to potovanje, ki bo v prvem delu vodilo po planinah, v drugem delu pa preko črnega morja, dobijo vse podrobne informacije v društveni pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., kier so na razpolago tiskani programi. V interesu udeležencev je, da se pravočasno prijavijo, da se morejo izvršiti zadostne priprave.
*	Odkritje spominske plošče znanemu planincu in zaslužnemu planinskemu delavcu g. Alojzu Knafeljcu bo v nedeljo 2. julija t. 1. ob 11. pred kočo pri Triglavskih jezerih. Nepozabnemu planinskemu tovarišu bodo planinci postavili skromen spomin v dolini Triglavskih jezer, kjer je mnoga leta upravljal posle gospodarja v tamkajšnji planinski postojanki SPD. Iz Ljubljane bo vozil do Zlatoroga avtobus, ki bo odšel iz Ljubljane izpred evangelijske cerkve v soboto 1. julija ob 15. Prihod k Zlatorogu ob 18.. takoj na to vzpon preko Komarče v kočo pri Triglavskih jezerih (tri in pol ure) ali v Dom na Komni, odkoder pojdejo v nedeljo v jutranjih urah h koči pri Triglavskih jezerih. Avtobus bo odpeljal od Zlatoroga v nedeljo ob 20. zopet nazaj v Ljubljano. Kdor se noče po-služiti avtobusne vožnje, prispe pravočasno k odkritju, ako se odpelje v soboto popoldne z vlakom v Boh. Bistrico ter od tam nadaljuje svojo pot ali do Zlatoroga, Doma na Komni ali takoj do koče pri Triglavskih jezerih. Vozovnice za avtobusno vožnjo dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4.
*	Starši! še je čas, da prijavite svoje otroke v počitniške kolonije Kola jugoslovenskih sester, ki odidejo na letovanje v dom Franje Tavčarjeve v Kraljevico. Dekliška kolonija odpotuje dne 5. julija, deška dne 2. avgusta. Prijave sprejema Kolo jugoslovenskih sester, Ljubljana, Rim. ska cesta 9. vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Celotna oskrba je 550 din. (—)
*	Brez težav deluje Darmol. K temu prijetnost pri uporabi: nobenega kuhanja čajev, niti požiranja kroglic in ne grenkih soli. Darmol je okusen kakor čokolada. Ne preizkušajte z nepreizkušenimi preparati, temveč uredite svojo prebavo s priljubljenim odvajalnim sredstvom Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37. (—)
*	Ne bo vam žal, če se udeležite v nedeljo 25. t. m. tombole, katero priredi Sokolsko društvo v Litiji. Začetek točno ob 3. uri popoldne na glavnem trgu. Cena tablicam samo 3 din. (—)
Iz
a
u— Plemenit dar. Naša akcija za obdaritev mater najštevilnejših slovenskih družin še vedno dobiva plemenite odmeve. Tako smo včeraj prejeli od ge. Albe Moho-ričeve, soproge generalnega tajnika Zbornice za TOI, znesek 300 din. Med materami. katerih življenje in usodo smo že opisali v »Jutru«, jih je polno, ki so podpore vedno potrebne, zato bo tudi dar ge. Albe Mohoričeve prišel na pravo mesto.
u— Himen. Včeraj popoldne sta se poročila pri Sv. Jakobu v Ljubljani g. dr. Alojz Vadnal, profesor matematike na bežigrajski realni gimnaziji in gdč. Mara Stojkovičeva. hčerka apelaci j skega sodnika dr. G. Stojkoviča. Priči sta bila ženi-nova svaka dr. Vladimir Orel in Boris Gregorka. znana mednarodna telovadca. Mlademu nacionalnemu paru naše iskrene čestitke!
u — Ni dneva brez dežja. Letošnje poletje ima teške porodne krče. Prave pomladi prav za prav nismo užili, a zdaj ko že prehajamo v poletje, je vreme še vedno aprilsko nestalno. Sleherni dan okrog poldneva imamo po zadnjem močnem deževju vsaj kratkotrajen naliv. Predvčerajšnjim je bila Ljubljana popoldne močno zadeževana, obenem pa je sijalo sonce in tam zunaj na Viču že ni bilo nobene moče. Tudi včeraj opoldne je v Ljubljani krajšo dobo deževalo, potem pa se je nebo zjasnilo in je bilo zlasti proti večeru brez oblakov, obetajoče vsaj za prihodnje dni nekaj lepega vremena.
u— Šentvidčane opozarjamo, da bo v
nedeljo ob 20. uri v njihovem Prosvetnem domu koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske. V Št. Vid pride celotni zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča, na svojem sporedu ima najlepše umetne in narodne pesmi, mnoge na izrecno željo in zahtevo Šentvidčanov samih. Koncert bo v dvorani, ki je izredno akustična in ena najlepših dvoran v ljubljanski okolici. Vstopnice so v predprodaji v trafiki Kautman.
u— Mlad jazbečar se je v nedeljo zatekel. Lastnik ga dobi v Zalokarjevi ulici 9.
u— Izredno lepe češnje hrustavke za vlaganje kg 4.50. Fr. Kham, Kongresni
& L-ì
u— Mnogi tuji avtomobilisti potujejo
zdaj, ko je nastopila prava sezona, skozi Ljubljano. Nekateri se ustavijo, da si mesto razgledajo, drugim pa se mudi v Trst ali na Sušak. Pogosto pa zlasti oni, ki so namenjeni na Planino in dalje proti Trstu, ne opazijo table, ki kaže smer, ker stoji nekoliko zakrita na koncu Bleiweisove ceste. Zato zdirjajo kar naravnost preko Napoleonovega trga dalje po Langusovi ulici. Šele, ko zavijejo doli na kraju v Zeljarsko ulico, uvidijo, da so zašli v zagato, v slepo ulico. Potem iščejo pojasnil in se nejevoljni vračajo nazaj ter komaj najdejo Tržaško cesto. Ze več ko sto nemških in drugih avtomobilistov je na ta način zašlo letos v Zeljarsko ulico. Na Napoleonovem trgu je sicer smer proti Kočevju in Sušaku zelo vidno označena, treba bo na oni otoček prenesti še tablo, da bo avtomobüistom ob izhodu iz Bleiweisove ceste razločno kazala, da morajo zaviti na desno proti Planini in Trstu.
u— II. sklepna produkcija drž. konser-vatorija bo drevi ob 18.15 v veliki filhar-monični dvorani. Spored je naslednji: 1) Haydn : Sonata v es-duru. Klavir Lauren-čič Otmar. 2) Reger: Marijina uspavanka, Verdi: Arija Gilde (sopran Tiran Marija), klavir Bradač Zorka. 3) Mendelrsohn: Pesem brez besed, Schumann: Iz spominske knjige, Faure: Capricio, Liszt: Koračnica. Klavir Kruljc Štefanija. 4) Volkmaa: Koncert v a.molu. čehovin Bogomil čelo, Demšar Gojmir klavir. 5) Bruch: Koncert za violino, Bürger Kajetan, klavir Osterc Marta. 6)' Weber: Koncert za klarinet. Gunzek Mihael, klavir prof. šivic Pavel. 7) Gregore Jurij: Nokturno št. 2. klavir Bradač Zorka. 8) Weber: Arija iz Obero-na, sopran Polajnar Ljudmila, klavir prof. Janko Ravnik. 9) Liszt: Gozdno šumenje, Liszt Verdi: Rigoletto, klavir Adamič Bojan. Spored dobite v knjigarni Glasbene Matice.
u— Razstava otroških izdelkov državne poskusne ljudske šole za Bežigradom bo odprta v petek 23. in soboto 24. od 9. do 12. in od 15. do 17. ure ter v nedeljo od 9. do 13. ure. Vsi, ki se zanimajo za delo na tej šoli, so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo. Vstop prost.
u— Maturantke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1924. se zberemo v četrtek, 6. julija ob 16. uri pri Slamiču. Pridite vse! — Jagoda.
Žarah Leander
Prekrasen film iz umetniških krogov!
Kino Union — tel. 22-21
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Danes premiera !
priljubljena umetnica iz nepozabnih filmov »Domovina« in »Dama v modrem«
ŠKANDAL
Danes predstavi samo ob 16. in 21. uri. Kirsten Heiberg, Viktor Staal, Kari Martell Izredna zgodba, močne vsebine. KINO MATICA, tel. 21-24
Sužnji zlata |
OVADUH
po znamenitem romanu Duševni boji in trpljenje človeka, ki je za 20 funtov izdal tovariša.
KINO SLOGA, tel. 27-30_DANES POSLEDNJIČ |
NOČ PO IZDAJI I
e— Prometna nesreča. Ko se je peljal 301etni zebotehnik Slavko Šlander iz Št. Pavla pri Preboldu v ponedeljek popoldne z motornim kolesom proti Gomilske-mu in vozil čez neki most. se je dvignila mostnica. Šlander je izgubil ravnotežje in je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v ramenu. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Vsako soboto in nedeljo zvečer
KONCERT
vojaške godbe — v hotelu
„U N I O N".
e— Preiskava o roparskem umoru v Medlogu, čigar žrtvi sta postala gostilničar Anton Ocvirk in njegova žena Ro-zalija, kljub vsestranskemu prizadevanju orožništva in policije še ni prinesla jasnosti v zagonetno zadevo. Ugotovili so, da so morilci odnesli zakoncema 500 do 600 din gotovine, zlato moško uro z verižico, zlato žensko zapestno uro in zlato ovrat-no verižico. Služkinja Julčka Terčičeva pa pravi, da ji je izginilo 200 din. Ocvirko-va sta živela v zelo skromnih razmerah. Imela sta samo nekaj pohištva in nekaj
BAŠKA NA KRKU
Morsko kopališče
HOTEL VELEBIT
na obali pred kopališčem. — Zahtevajte prospekte!
u— Za revne mestne otroke ja darovalo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske 150 din v mestni socialni sklad »Vse za otroka« namesto venca na krsto pok. soproge društvenega odbornika g. Matije Perka. Mestno poglavarstvo izreka najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi deli!
u— Nenavadna nesreča. Pri posestniku Janezu Bučarju v Javoru nad Ljubljano so doživeli nenavaden dogodek. Bučarjev konj in kaki dve leti stari junec, ki sta v hlevu stala skupaj privezana pri jaslih, sta se pričela igrati drug z drugim, pa je konj svojemu tovarišu na lepem odgriznil jezik. Ker ranjena žival ni mogla ničesar več uživati, ni Bučarju kazalo drugega, kakor da jo zakolje.
u— Dve nesreči pod motociklom. Včeraj so pripeljali v bolnišnico komaj 4 leta starega uradnikovega sinčka Dušana Pov-ha, iz Medvedove ulice. Fantek je zašel na Celovško cesto, pa se je zaletel vanj neki motociklist in mu prizadejal precej hude poškodbe. Podobna nesreča se je pripetila na Dolenjski cesti, kjer je neki drug motociklist podrl Benedikta Ribiča, mlinarja z Dominikanskega trga v Ptuju. Tudi Ribič je dobil nekaj nerodnih ran.
u— Patrona ni za igračo. Iz Starega trga pri Logatcu so pripeljali na kirurški oddelek lOletnega žagarjevega sinčka Jakoba Zabukovca. Nekje je staknil staro patrono in tolkel po nji dokler ni eksplodirala. Odtrgalu mu je tri prste na desnici.
u— Vlomna tatvina pri belem dnevu.
Včei*aj med 12. in 14. uro je neki tat obiskal trgovino Englebert v Tavčarjevi ulici in odnesel lep plen, 15.000 din. Roló med opoldanskim odmorom ni bil spuščen in si je tat najbrž odklenil s ponarejenim ključem. Policija je uvedla preiskavo.
Iz Celja
e— Pozdravni večer jugoslovenskemu sokolskemu prvaku br. Konradu Grilcu,
zmagovalcu v Parizu in Varšavi ter načelniku Sokolskega društva Celje-matica, je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v torek v veliki dvorani Narodnega doma. Slavljenca je pozdravil in mu čestital k uspehom društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec. Br. Grilec se je zahvalil za pozornost, zahvalil se je tudi vsem navzočim bratom in sestram za udeležbo ter nato poročal o borbi v Parizu, kjer je dosegel med vsemi tekmovalci drugo mesto, in o borbi v Varšavi, kjer si je priboril prvo mesto. Iz obeh borb je izšel kot najboljši jugoslovenski sokolski tekmovalec. Na pozdravnem večeru je prvikrat nastopil novi sokolski jazz, ki se je krepko uveljavil, pevski zbor pod vodstvom br. Peca Šegule pa je zapel nekaj primernih pesmi. Večer je bil razmeroma slabo obiskan, morda delno tudi zato, ker je bil večer prirejen malo pozno.
e— Zleta bolgarskih Junakov v Sofiji se bo udeležilo okrog 100 pripadnikov Sokolskega društva Celja-matice. Iz Celja se bodo odpeljali 6. julija.
e— Za zlet zagrebške sokolske župe. ki bo v nedeljo 25. t. m. v Zagrebu, je odobrena četrtinska voznina. Legitimacije za znižano voznino se dobijo pri tajništvu Sokolskega društva Celja-matice. Vabimo Celjane, da se v čim večjem številu udeležijo zleta, ki bo na zagrebškem Stadionu. Odhod iz Celja v nedeljo z vlakom ob 5.45 zjutraj.
e— Gojenci Rudolfa Piliha bodo igrali v ljubljanskem radiu. V nedeljo 25. t. m. od 13.20 do 14.30 bodo igrali štirje gojenci državnega prvaka na harmoniki g. Rudolfa Piliha iz Celja, ki že šest let vodi svojo šolo v Celju in poučuje tudi na Glasbeni Matici v Ljubljani ter je znan po svojih nastopih v ljubljanskem radiu. Nastopili bodo gojenci Jelko Kramar in Tonček Hofbauer iz Celja, Niko Prijatelj il Ijubljang & Sudali Schmidt a Brežic
drugih stvari ter zelo malo oblek in perila. Ocvirka in njegovo ženo so položili včeraj ob 18.50 na okoliškem pokopališču k zadnjemu počitku. Prebivalstvo je še vedno pod vtisom groznega zločina in se izredno zanima za potek preiskave. Doslej pa žal še ni bilo mogoče najti sledu za morilci.
Iz Maribora
a— Mariborskemu sokoistvu. V nedeljo je v Zagrebu zlet zagrebške sokolske žu. pe, ki se ga bo udeležila večja skupina Sokolov in Sokolic mariborske sokolske župe. Naša dolžnost je, da se oddolžimo zagrebškim Sokolom za njihovo udeležbo na našem župnem zletu leta 1937. Iz Maribora odpotujemo v nedeljo 25. t. m. ob 2.48 zjutraj ter se vračamo ob 17.50 iz Zagreba. Voznina stane tja ter nazaj din 40, zletna značka ter legitimacija za znižano vožnjo din 10. Prijave sprejema župna pisarna. Znižana voznina velja od 23. do 27. t. m. Zdravo! — župna uprava.
a— Iz mestnega vojaškega urada. Mini. strstvo vojske in mornarice razpisuje natečaj za sprejem gojencev-medicincev v šolanje na drž. stroške. Interesenti, maturanti in medicinci, dobijo potrebne informacije v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11.
a— Zasluženo priznanje. K poročilu o slovesnem zaključku mladinskih tečajev Franco kega krožka dodajemo, da posvečata dolgo vrsto let gospe D'Acaro in B. Vrečko tem tečajem svojo največjo pozornost in skrb. S tem sta v polni meri za. služili priznanje in hvaležnost mladine, staršev in vodstva Fianc. krožka, pa tudi tople čestitke, ki jih je izrekel na njun naslov ob priliki sobotnih slovesnosti francoski konzul iz Ljubljane g. Remérand.
a— Poškodbam je podlegel v mariborski bolnišnici 291etni pomožni delavec Lovrenc Cankar s Pobrežja. O njegovi nezgodi smo že svojčas poročali. Cankarja je podrlo padajoče drevo in je obležal z zlomljeno hrbtenico. Hotel se je ravno naslednji dan poročiti. Kljub hudi poškodbi se je zato nekaj tednov po prevozu v bolnišnico na bolniški postelji poročil. Zdaj je nesrečnež podlegel poškodbam.
a— 100 delavcev in delavk spet na cesti.
V	tekstilni tvornici Zelenka in drug je bilo odpovedano delo okrog 100 delavcem in delavkam, zaposlenim v tkalnici. Na ta način je tvornica popolnoma likvidirala.
a— Splavarje in čolnarje na Dravi opozarja marib. mestno poglavarstvo na sporočilo poveljstva pontonirskega bataljona v Ptuju, da so se pričele vsakoletne vaje na Dravi in sicer vsak dan od 6. do 11.30 in od 15. do 18.30, ponoči pa od 20. do 24.
V	tem času je plovba po Dravi zabranje-na. Splavai-ji, čolnarji in drugi prizadeti naj upoštevajo navodila rečnih straž.
a— Alala matura. Na tuk. realni gimnaziji je napravilo malo maturo 51 dijakov in sicer 2 z odličnim uspehom, 23 s prav dobrim. 26 pa z dobrim uspehom. Poprav, ni izpit jih ima 14. Razen tega so napravili malo maturo tudi trije privatisti.
a— Za 15.000 din je oškodovan posestnik ter industrijec Ivan Bogina iz Makol. Hlapec je namreč prodajal del zmlete koruze, s katerim bi moral krmiti konje. Ker pa niso dobili konji zadostne hrane, so crknili. Bogina je zaradi tega prijavil zadevo oblastvom. Hlapec Ivan S. se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
a— Zveza Maistrovih borcev priredi v nedeljo 25. t. m. ob 15. uri v Sv. Juriju ob Pesnici veliko tombolo z veselico. Prevoz z avtobusi ob 14. uri z Glavnega trga. Cena za osebo 6 din. Prijave za vožnjo se sprejemajo v tajništvu ZMB, kjer se dobijo tudi tombolske karte, člani in prijatelji vljudno vabljeni! (—)
a— šahovske novice, šahovska sekcija UJNŽB je priredila šahovski brzoturnir, pri katerem je dosegel prvo mesto g. Ku-kovec z 9 točkami. Sledi Misura s 7 in pol, Marvin s 7, Lukeš jun. in Peče pa s 6 točkami.
a— Afera s ponarejenim vinom. Posestnik Josip G. ia Vukovskega dola je bil ovaden tukajšnjemu državnemu tožilstvu, ker je hotel prodati v Nemčijo sod vina. Pri analizi vina pa so ugotovili, da je vino pomešano z vodo in da je pokvarjeno. Vino so zaradi tega zaplenili. Zadeva se bo končala pred sodiščem.
a— Policija je aretirala 271etnega trgovskega potnika Rudolfa Seliškarja iz Ljubljane, ki ga je neko podjetje ovadilo, češ da je poneveril 40.000 din. Policija je več dni vodila preiskavo in je ugotovila, da je imel Seliškar precejšnjo zalogo raznih predmetov, ki jih je naročil pri svoji tvrdki za mariborske stranke. Ljubljanska tvrdka je blago pošiljala v dobri veri v Maribor, misleč, da stranke prejemajo blago. Takoj po prevzemu blaga je Seliškar prejemal provizijo, blago pa si je pri. držal. Policija ga je po zaslišanju oddala sodišču. V koliko je Seliškar kriv, bo seveda pokazala šele iSodna preiskava.
a— Gledališka razstava, ki jo pripravlja režiser g. Jože Kovič, bo zbujala veliko pozornost na letošnjem Mariborskem tednu.
a— Motorno kolo, odeje, obleke. Trgovskemu zastopniku Evgenu železnu iz Ulice kneza Koclja so odpeljali iz zaklenjene garaže motorno kolo znamke »Ardie« z evid. štev. 150.345, vredno 10.000 din. — Iz garaže lesnega trgovca Leopolda Kranjca z Ruške ceste 29 pa so ukradli več oblek, dve odeji in konjski plahti v skupni vrednosti 1000 din. Policija intenzivno poizveduje za storilci.
a— Ves denar je izgubil Dušan živec iz Sv. Jurija ob Pesnici. Ko se je peljal na dvovprežnem vozu domov, je izgubil rjavo usnjato denarnico, v kateri je imel ves svoj denar in sicer bankovec po 500 din ter 20 dinarski bankovec.
a— \-sak dan nezgode. Z voza, ki je bil visoko naložen s senom, je padel 91etni Ernest Bach s Pobrežja in si zlomil desnico. — Z nožem si je porezal levico po nesrečnem naključju 341etni mesarski pomočnik Avgust Cvetko iz Nove vasi. Oba ponesrečenca sta se zatekla v splošno bolnišnico.
Iz Zagorja
z— Delo je dobilo 14 brezposelnih pri vodstvu gradnje ceste iz Zagorja v Trbovlje. Delo je zaradi nepredvidenih težkoč močno zastalo. Precej razočarani so oni, ki so trdili, da bo cesta že letos gotova. Cesta bo v vsakem pogledu ustrezala krajevnim in splošnim prometnim potrebam. Dela, ki so v načrtu, se za enkrat niso še nikjer pričela. Baje je obljubljeno z najpristojnejšega mesta, da se bo v zagorski dolini še marsikaj napravilo, kar bo v korist tujskemu prometu.
z— Težave z dostavljanjem poštnih pošiljk. Pretekli teden se je zglasil v Zagorju odposlanec poštne direkcije iz Ljubljane. Nekatere organizacije so namreč bile zainteresirale ministra Snoja, da bi se vse pošiljke, spadajoče v območje zagorske pošte, dostavljale na dom. Doslej je prebivalstvo dnevno sprejemalo pošto na pomožnih poštah na Lokah in v Ko-tredežu, med tem ko je bila prebivalstvu Zagorja, Toplic in Dolenje vasi pošta dostavljena na dom. Odposlanec direkcije se je prepričal, da je dnevna dostava za ostali del prebivalstva neprikladna zaradi oddaljenosti in hribovitosti. Pač pa je poštno ravnateljstvo ugodilo želji, da se bo pošta dostavljala vsak drugi dan, enkrat v okolišu Kotredeža, drugi dan naj Lokah. Prispel je tudi že nov poštni sel. Prebivalstvu pa ta odredba ne ugaja, ker je prej vedno dnevno prejemalo pošto po določenih osebah. Zdaj jo bodo prejemali le vsak drugi dan. Kmetje imajo delo na polju, travnikih in gozdih in je prav malo hiš, ki niso zaprte. Kako potem dostavljati važne pošiljke in denar? Ker je osebje na zagorski pošti preobremenjeno, je bil tudi razgovor o tem, da bi dnevno časopisje sprejemala neka oseba ob prihodu vlaka na postaji ter ga spotoma dostavljala strankam. Načrt pa ni izvedljiv zaradi zamudne dostave. Treba bo kaj ukreniti, da bo prebivalstvo dvakrat dnevno prejemalo pošto kakor v Litiji.
z— Napaden na poti proti domu. Ko se je v torek okrog polnoči vračal kmečki sin Vincenc Lazar s kolesom proti domu v Briše, sta ga pod Medijskim gradom napadla dva fanta, ki sta ga dohitela z vozom brez luči. Nalašč sta konja pognala v kolesarja, da sta ga tako podrla na tla, nakar sta pričela z bičem udrihati po njem. Zbila sta mu gorečo svetiljko s kolesa, kolo sta mu polomila, raztrgala sta mu obleko in dežnik in od takrat pogreša fant tudi žepno uro. Nato sta spet pognala konja proti razpotju. Lazar trpi kakih 1.000 din škode. Orožnikom na Vačah je navedel imena napadalcev. Sodijo, da je bil napad izvršen iz političnega sovraštva. Kajti Slavko Kovač je predsednik Prosvetnega društva v Izlakah, Albin Rome pa je član tega društva. Tudi iz drugih krajev se čujejo glasovi o nestrpnosti nekaternikov, ki se hočejo zlasti po gostilnah uveljavljati. Tudi za take imamo sodnijo.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Morsko kopališče Grado — hotel Parco — Alla Salute,
znana dobra meščanska hiša nasproti obrežju. — Ugoden pavšalni aranžma za ves čas biyanja.	Ravnateljstvo: dr. ORANSZ.
Evropsko ravnotežje
je zopet obnovljeno?
Kako gledajo v Parizu na sedanji mednarodni položaj
Pariz, 19. junija.
Po ustanovitvi angleške obrambne zveze ali »fronte miru« smatrajo splošno na zapadu, da se je nevarnost izbruha evropske vojne močno zmanjšala. Demobiliza-cije sicer še ni in je tudi službeno ne bo ta-ko kmalu, toda znano je, da je v raznih državah že veliko število rezervistov poslano domov. Po monakovskih sklepih, s katerimi so veliki zadnjič skušali rešiti mir na račun malih, in zlasti po vkoraka-nju nemške vojske v Prago, je nastopila na zapadu reakcija pod geslom samoobrambe proti nadaljnjim poskusom nadvlade v svetu s pomočjo sile.
Ogromne so spremembe, ki so nastopile v zadnjih treh mesecih, odkar je zastava kljukastega križa zavihrala na Hradčanih. Francija je zedinjena in složna, kakor menda še nikoli doslej. Njena vlada, ki ima diktatorska pooblastila, z vražjo naglico pripravlja na vseh področjih vse potrebno za uspešen nastop v primeru vojne. Francija na vso moč podpira angleško diplomacijo pri organizaciji »mirovne fronte«. Pod njenim vplivom je Anglija uvedla splošno vojaško obvezo in stalno po-množuje svojo poklicno vojsko. Doseženo je polno sodelovanje francoske in britanske vojne mornarice in letalstva. Sklenjena je vojaška zveza o medsebojni pomoči s Poljsko v vseh področjih in s Turčijo v področju vzhodnega Sredozemlja. Zasigu-rana je solidarnost Amerike, kjer so »inte rvencionisti« vsak dan močnejši proti ->izolacionistom« Dane so enostranske garancije Rumuniji in Grčiji. Vršijo se zaključna pogajanja za sporazum z Rusijo g!-?de trojne vojaške zveze o medsebojni pomoči.
Toda tudi centralni sili nista medtem držali križem rok in sta na to politiko za-pada odgovorili z berlinsko »jekleno zvezo«, ki ji ni primera v diplomatski zgodovini in ki njuno usodo veže na življenje in smrt. V splošnem naporu za pridobivanje raveznikov so gotovo tudi pomembne ne-napadalne pogodbe z Dansko in z baltiškimi obrobnimi državami, ki dokazujejo •voljo centralnih sil, da tudi one ustanovijo svojo fronto miru.
Zaradi teh izrednih naporov in uspehov na obeh straneh se smatra na zapadu, da je evropsko ravnotežje, ki je bilo v Mona-kovu tako hudo pokvarjeno na škodo zapadnih demokracij, zopet vzpostavljeno. To ravnotežje igra v Evropi v zadnjih stoletjih, od formiranja modernih državnih tvorb, izredno vlogo in se smatra kot največje poroštvo miru. Sile so izenačene in izgledi na uspeh v vojni zelo dvomljivi za obe strani. Zato tudi obe poudarjata svojo iskreno voljo za mirom. Seveda, ta pojma miru se bistveno razlikujeta. Angleška zveza poudarja »mir v časti«, kar pomeni v glavnem ohranitev stanja, ustvarjenega z mirovnimi pogodbami. Monakovo ni bil :>časten mir«, temveč kapitulacija. Jeklena zveza hoče »pravičen mir«, ki naj odstrani vse vzroke za ogražanje miru, torej zlasti vzroke za nezadovoljnost nemškega in italijanskega naroda, kar pa se da doseči samo z radikalno spremembo sedanjega stanja v svetu.
Obe skupini velesil sta sedaj postavljeni pred usodno vprašanje: vojna ali mir? Na zapadu so mnogi prepričani, da tudi totalitarni državi ne želita vojne, kar sta njihova voditelja že tolikokrat poudarjala. Zlasti je bil v tem oziru pomemben
modri in zmerni govor v Torinu, v katerem je Mussolini posebej nagla sil, da ni v Evropi problemov, zaradi katerih bi bila potrebna vojna.
Ah je mogoče resno očitati ofenzivne namene zapadnim silam? Po tezi totalitarnih držav je bistvo konflikta čisto elementarnega značaja. To je problem dveh velikih in rodovitnih, a revnih narodov, ki imata premalo možnosti za izživljanje. To je problem nove razdelitve zemlje in zlasti kolonij. Klica bodoče evropske vojne leži po njihovem mnenju ravno v tej >razredni borbi« med velikimi revnimi in bogatimi narodi. V zapadnih demokracijah ne priznavajo te teze, marveč gledajo ra vzroke bodoče vojne bolj z doktrinarnega zrelišča. V bodoči vojni, tako pravijo v Parizu in Londonu, se bo svet boril zopet za ona načela, ki so ga inspirirala v zadnjih stoletjih: za svobodo človeka in za svobodo tudi malih narodov! To bo borba prota poskusom nadvlade v svetu s pomočjo sile, ki ograža to svobodo.
Dejstvo je, da je obstoj dveh velikih skupin velesil, ki sta razdelili svet v dva nasprotna tabora in ki se naglo oborožu-jeta druga proti drugi, deloval hkratu tudi pomirjevalno. Angleška zveza je že prestala prvo preizkušnjo ravno na primeru Poljske, ki je žeto pomlad imela biti »na vrsti«. Toda Poljska se ni vdala pritisku, temveč je nanj odgovorila najprej z mobilizacijo in potem z vojaško zvezo z Anglijo. o pomenu Pomorjanskega, ki je tudi po narodnosti poljsko področje, ni treba pisati. Toda Gdansk je res nemško mesto in po načelu o samoodločbi narodov, ki je veljalo do propasti češkoslovaške, bi moralo biti vrnjeno Nemčiji. A odkar je to načelo zamenjano z načelom o življenjskem prostoru, odkar so nacionalni interesi stopili v drugo vrsto na račun gospodarskih in zgodovinskih, ima pravico na življenjski prostor ravno tako tudi poljski narod, in se statut svobodnega mesta, v katerem itak vlada narodno socialistični režim, ne more izpremeniti, ne da bi se s tem ogražali življenjski interesi Poljske. In Poljaki pravijo, da lahko sedi z enako pravico poljski visoki komisar v Gdan-skem kakor nemški protektor v Pragi.
Nove ekspanzije dinamičnih sil se zde danes izključene brez vojne. Velika Britanija je globoko zakorakala na celino in angleške meje, ki so še pred par meseci bile zelo labilne na Renu, so postale popolnoma stabilne ne samo na Maginotovi liniji, temveč so se medtem stabilizirale celo na Viali, v Transilvanija, v Epiru, na Dardanelih. »Fronta miru« je ustvarjena in morebitna pogodba z Rusijo bi jo sicer še bolj učvrstila, ni pa po pariškem mnenju neobhodno potrebna, kajti v primeru napada na katerokoli obmejno državo na vzhodu od Baltika do Črnega morja bi Rusija itak morala intervenirati v lastnem interesu tudi brez posebne pogodbe. Rusija je tudi brez pogodbe člen verige, ki je že skovana. Ta veriga na eni in jeklena zveza na drugi strani sta čuvarja ravnotežja in miru v Evropi. Bistvo problema je sedaj v vprašanju, ali je mogoče doseči »pravičen mir«, kakor ga zahtevata velesili osi, in pri tem ohraniti »časten mir«, kakršnega si predstavljajo na zapadu. če se bo dala ta naloga rešiti, potem lahko" v obnovljenem evropskem ravnotežju res vidimo jamstvo, da vojne ne bo.
Dr. O.A.
0 zbiranju in zbirkah
Kakšna mora biti lepa zbirka znamk
Zbiranje znamk je šport, ki pripravi ukvarjalcu marsikatero prijetno uro. Zgrinjajo se vrednote, ki bodo nekoč skupno predstavljale morda lepo vrednost.
Res, da pravi zbiralec ne misli na to, kako bo nekoč svojo zbirko čim bolje vnov-čil. Vnet zbiralec zbira znamke iz veselja do zbiranja samega. Toda kateri zbiralec vé, ali ne bo kdaj čez leta morda zašel v težavni položaj, pa mu bodo vprav znamke pomagale iz stiske? Ali pa — da bo kdaj pozneje, ko mu bo navdušenje za zbiranje znamk splaknelo, zelo potreboval ali želel kaj drugega, pa sd bo edino z odsvojitvijo znamk mogel uresničiti ono drugo? Tako večina zbirk — razen tistih, ki jih zbiralci podarijo, zapustijo ali razdajajo — prej ali slej postane predmet kupčije.
Kakšna mora biti zbirka znamk, da je lepa in da ima kot celota vrednost?
Mnogi zbiralci -»večajo« svoje zbirke, ne da bi pazili, kakšne komade uvrščajo. Ni vsaka znamka za zbirko. Ne gre tu le za ponarejenke (salzifikate), ki jih je — zla-6ti za redkejše znamke — precej. Te seveda nikakor ne sodijo v pravo zbirko. Vendar ponarejenke povprečen zbiralec težko prepozna: kajti očitno slabe ponaredbe so redke, za uspele pa je treba že strokovnjaka, da jih razloči od pristnih znamk, če niso bili zbiralci na ponaredbo in razliko že opozorjeni v kakem članku. Toda tudi vsaka pristna znamka ni primerna za zbirko. Zato naj resen zbiralec, — preden kupi, sprejme v zamenjavi odnosno uvrsti v zbirko kako znamko, upošteva naslednje.
Znamka za zbirko mora biti cela. Če je bila v poli izdana zobčasto, mora imeti posamezna znamka po odtrganju enake zobe, kakor sosedne znamke, od katerih je bila odtrgana. Če pa so bile znamke izdane v poli za rezanje, mora imeti posamezna znamka ob sliki toliko okvirja, kolikor v primeri s sosednimi znamkami pri odre-zu, odpade nanjo. Vsekakor mora biti slika cela.
Znamka ne sme biti zatrgana, urezana ali prebodena. (Uradno preluknjanje v obliki črk ne pokvari znamke. Lepše pa je, če je znamka cela). Znamke ne sme nikjer nič manjkati: niti del natisa slike, niti del plašiti papirja. Zbiralcem nerabljenih znamk se večkrat pripeti, da se jim znamke v žepu ali v roki od toplote odnosno ovlaženja sprimejo. Take znamke so navadno izgubljene: če jih zbiralec skuša odločiti, prizadene natis — če že ne plasti papirja, — če pa jih dene v toplo vodo, da bi jih odlepil, izgubijo lepilo, ki ga nerabljena znamka tudi v zbirki mora imeti; nerab-
ljena znamka brez lepila je med resnimi zbiralci komad brez vrednoti. Okvaro plasti znamkinega papirja pa zagreše največkrat tisti, ki imajo navado, da znamke s pošiljk odtrgavajo. S takim nepremišljenim načinom prisvajanja je bila uničena že marsikatera dragocena znamka. Resen zbiralec in vsakdo, ki shranjuje znamke za kakega zbiralca, naj znamko previdno izreže s pošiljke, kjer je bila uporabljena, tako da ostane okrog znamke viden še približno pol cm širok okvir podlage. Kadar ima zbiralec več takih izrezkov, jih vrže v posodo tople vode, da sie znamke odlepijo. Ko lepilo popusti in znamke zaplavajo, jih še nalahko opere, da jim odstrani vse lepilo. Nato jih tako, da jih polaga na lice, drugo poleg druge razvrsti na debelem, suhem pivniku. Pivnik z znamkami dene v toplo pečico in sicer preko dveh drv. V toplem zraku se znamke naglo siuše. Ko zbiralec po gornji, beli strani znamk (po nekaj minutah) vidi, da so znamke suhe, jih vzame iz pečice. Znamke, ki se pri sušenju zgubijo, položi zdaj v debelo knjigo, da jih poravna. Po nekaj urah so znamke popolnoma zravnane, primerne za uvrstitev v zbirko.
Znamka ne sme biti prelomljena, prega-njena, zmečkana ali utisnjena.
Znamka v zbirki mora biti lepa. Žig ne sme biti razmazan, niti premočan, da je slika v glavnem lepo vidna. Znamka ne sme biti zamaščena. Ne na licu, ne zadaj ne smejo biti nikake črte, čačke, pege ali madeža. Umazana znamka ni lepa.
Seveda pa zbiralec spominskih znamk ali znamk, ki so bile izdane v malih nakladah, zaradi manjših okvar (močnejši žig, neznatne pegice) ne bo zavrgel. Poskrbel pa bo, da dobi namesto takih komadov v zbirko boljše.
Kajti — le zbirka znapik brez vsakršne navedenih okvar bo imela v celoti pravo vrednost. Le take zbirke bo mogel biti zbiralec — tudi (ali celo: predvsem!) tisti, ki zbira iz veselja do zbiranja samega — resnično vesel.
D. V.
Nujno potrebne železniške zapornice
Gornja Radgona, 20. junija Na križišču železniške proge in bano-vinske ceste, ki vodi iz Gornje Radgone proti Slatini Radencem, v bližini črešnjev-ske opekarne, kjer se je zadnja leta, odkar so bile odstranjene zapornice, zgodilo mnogo nesreč, se je primeril v soboto po-
poldne karambol, ki Je domala zahteval
tri človeške žrtve. V nedeljo pa je na istem mestu domala zavozil avtobus, ki vozi na progi Maribor—Gornja Radgona—Slatina Radenci, v večerni vlak.
V	soboto okrog 16. ure je privozil lz Gornje Radgone s svojim osebnim avtom trgovec g. Alojzij Fidler v spremstvu sinka in hčerke ravno v času, ko prihaja popoldanski vlak iz Radencev. Ker tečeta na tem križišču železniška proga in bano-vinska cesta po use klini, je ves teren dokaj nepregleden in nevaren za vozače. Tudi g. Fidler ni opazil prihajajočega vlaka ter je hotel čez progo in že ga je zadela v zadnji del avtomobila lokomotiva ter ga prevrnila. Le srečnemu naključju je pripisati, da se teren ob cesti na tem mestu, kamor se je prevrnil avto, dviga precej strmo, sicer bi avto zdrvel v obcestni prepad ter pokopal pod sabo tri žrtve. Zadnji del avtomobila je precej poškodovan, medtem ko so potniki odnesli zdravo kožo pa precej strahu.
V	nedeljo je mariborski avtobus vozil iz Gornje Radgone proti Radencem v času, ko je odhajal večerni vlak iz Gornje Radgone proti Radencem. Le duhaprisot-nosti vsestransko izkušenega šoferja g. Avgusta Vezjaka je pripisati zaslugo, da se je avtobus v zadnjem trenutku ustavil ter krenil ob stran ceste, kjer se teren dviguje, sicer bi bila katastrofa neizbežna. V smrtni nevarnosti je bilo 15 potnikov. 2e ponovno smo opozarjali železniško upravo, da vrne zapornice, da se preprečijo nesreče, zlasti še ob sedanjem pomnoženem številu dnevnih vlakov.
R
Iz Ptuja
j— Zvočni kino Ptuj predvaja danes ob 20. film »Junaki zraka«. Za dodatek je Paramountov žurnal.
j— Osebna vest. Pred kratkim je bil premeščen k nam iz Kranja orožniški ka-petan g. Emil Pangerc, ki je prevzel posle komandirja orožniške čete. Želimo mu, da bi se med nami počutil prav zadovoljno.
j— Letos že šesti požar v Hajdini Pred
dnevi smo poročali o požaru, ki je upepe-lil Vrbnjakovo domačijo v Hajdini. Ni še dobro minil vaščane strah, že je spet za-žarelo nad vasjo in to že šestič v letošnjem letu. To pot je roka neznanega po-žigalca podtaknila ogenj v skednju posestnika Mihaela Ogrinca v Spodnji Hajdini. Ogenj se je v trenutku razširil na gospodarsko poslopje in hišo in ju uničil do tal. V skednju sta spala domača sinova, ki sta se rešila v zadnjih trenutkih pred uničujočimi plameni. Zaradi tako pogostih požarov krožijo po vasi govorice, da namerava požigalec pokuriti vsa lesena in s slamo pokrita poslopja.
Iz Kranja
r— Nov grob. V Leonišču v Ljubljani je umrla včeraj gospa Pavla B e z i č e v a. soproga kranjskega zdravnika g. dr. Joška Beziča. Po rodu je bila iz ugledne družine Pompetovih v Kranju. Študirala je in dosegla čast magistra farmacije. V srečnem zakonu je rodila dva sinčka in hčerkico. Umrla je v najlepši dobi Ugledno pokojnico bodo jutri, v petek, prepeljali ob 9. v Kranj, kjer bo počivala v stebrišču novega pokopališča. Pogreb bo potem ob 17. uri. Blagi ženi in materi bo ohranjen časten spomin. Žalujoči družini izrekamo odkritosrčno sožalje!
r— Vsi rezervni oficirji in vojaški uradniki, bivajoči na območju občine Kranj, se pozivljejo, da najpozneje do 28. t. m. javijo občini točen naslov. To storijo lahko tudi pismeno. Poleg točnega naslova bivališča je treba navesti tudi čin. rod vojske, ime, priimek in poklic. V bodoče je treba vsako spremembo bivališča nemud-no javiti.
I C
Prenos krvi
pred 525
Krvna transfuzija, ki jo smatramo za novodobno pridobitev, je stara že več nego 300 let. Neki švedski ljubitelj knjig je Iz-taknil star medicinski učbenik, ki so ga natisnili 1. 1764 v kraljevi akademski tiskar ni v Upsali. Tu je med drugim naslednji odstavek:
»Pred več nego sto leti so napravili nov poskus, da bi izboljšali zdravje slabotnej-ših oseb in jim podaljšali življenje, in sicer s tem, da so jim v žile prenesli kri mladih živali.«
Kako so ti poskusi uspeli, o tem knjiga ne govori.
Najnevarnejša žival
je bivol
Med indijskimi in afriškimi lovci » povprašali, katero žival smatrajo za najnevarnejšo. Tigri in levi človeka brez potrebe ne napadejo ter kmalu poginejo, če dobe svinec v telo. Slon je žilav borec, ki ostavi svojega nasprotnika šele tedaj, ko ga je pokončal. Toda njegov vid je kakor vid istotako nevarnega nosoroga zelo slab, to se pravi z drugimi besedami, nevarnemu kolosu z malo spretnosti lahko uideš.
Res nevaren je po mnenju poznavalcev samo bivol, ki se ga loti mrzla žeja po maščevanju, čim je kakšnega sovražnika spoznal res za sovražnika. Njegov voh je dober, vid isto tako, močan je, ima dober spomin in tudi z nekoliko kroglami v telesu se lahko grdo znese nad celo družbo lovcev. To vedo tudi živali in če se katera med njimi zaplete v boj z bivolom, čaka samo na to, da se ji ponudi kakšna prilika za beg.

Raketa kakor gora
Kanadski graditelj raket dr. Campbell iz Fdmontona pravi, da bi morala biti raketa ki naj bi poletela do meseca, velika kakor prava gora. V nekem predavanju je omenil, da je pred kratkim čul o izjavi nekega astronoma, da polet do meseca danes ni več tako nemogoča stvar kakor pred leti. Nato se je Campbell pobavil malo temeljiteje s to stvarjo in je prišel do zaključka, da je vendarle nemogoča.
Najuspešnejši način za raketni polet bi bil pogon z eksplozivnimi snovmi, ki bi raketo poganjale venomer naprej. Če pomislimo, da bi si morale eksplozije slediti tako dolgo, da bi raketno vozilo doseglo brzino, ki bi bila potrebna, da premaga zemeljsko privlačnost, in da bi bilo treba na isti način postopati tudi pri povratku z lune, bi morali za vsak kilogram raketne teže vzeti s s*"!* ' m"'jon t^n p","«n«ke snovi.
«etrtek 22. junija
Ljubljana 12: Pisana šara (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Sa km skd kvartet. — 14: Napovedi. —18: »Med Žilo in Salo« (slovenske pesmi — radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Sokolsko predavanje. — 20: Melody-jazz. — 22.45: Simfonična glasba (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za razvedrilo igra radijski orkester.
Beograd 18: Petje. — 18.30: Plošče. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Petje. — 18: Arije. — 20: Operni prenos. — Praga 20: Zvočna igra. — 21.30: Orkestralni koncert. — 22.40: Plošče. —23: Češka glasba. — Varšava 19.30 Lahka glasba. — 21.20: Plošče. — 2130: Operna glasba. — 22.30: Plošče. —23.15: Poljski plesi. — Sofija 18.30: Bolgarske pesmi. — 19.30: Operni prenos. — 21.40: Plošče. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.15: Instrumentalna glasba. — 19: Pevska ura. — 20.15: Prijetno muziciranje. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Koncert solistov. — 20.15: Slike z Atlantika:. — 22.30: Lahka glasba. — München 20.15: Prenos operete »Operni ples«. — 22.20: Lahka glasba. —
TO.
JAčl ŽIVCE!
Po vsakem naporu deluje Wrigley pomirjujoče in osvežujoče. — Kupite še danes zavojček Peppermint ali Spearmint — dve prijetni aromi.
WRIGLEY'S
Pariz 19: Lahka glasba. — 20.30: Klavirske skladbe. — 22.40: Plesi in plošče.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
SPORT
Kako bo z nogometno krizo?
Nekaj značilnih izjav in razmotrivanj o ureditvi letošnje hude krize v našem nogometu
Od sklepov znanega izrednega občnega zbora JNS in ustanovitve »Hrvatske športne sloge« za Zagreb in skoraj vse hrvatsko podeželje ter njej sledeče ustanovitve hrvatske nogometne lige, v kateri naj bi se za naslov najboljšega nogometnega moštvo borilo še 9 moštev te nove lige, ni bilo v zadnjih tednih nobenega dogodka, ki bi bil kazal, da je rešitev naše nogometne krize na poti izboljšanja. V vsakem društvu, v vsakem mestu, v vsakem pod-savezu so spremljali krizo za nogometno zeleno mizo z drugačnimi očmi, vsak glasni in tihi nogometni delavec je vedel povedati vsaj nekaj, kar bi bilo po njegovem za rešitev edino odrešilno in pravilno. Toda lz vseh teh izjav se še ni izcimilo pravo jedro, ki naj bi tvorilo podlago za zdravo ureditev našega nogometa.
V zadnjih dnevih je ta nogometna kriza očitno začela zanimati zmerom širši krog prijateljev te športne panoge in prav te dni smo zasledili po nekaterih listih zelo tehtne in dobro premišljene članke o splošnem nerazveseljivem stanju našega nogometa in o raznih možnostih, kako naj bi se ta kriza slednjič le rešila v korist celote.
Tako je v »Novostih« g. Hrvoje Maca-novič napisal daljši članek o trenutnem stanju našega nogometa, v katerem ugotavlja, da so njegove krize po malem krivi v obeh taborih, in še v enem tretjem, ki bi bil moral preprečiti to situacijo, čeprav na videz brezupno. Pisec je prepričan, da bi se bila dala ta kriza preprečiti z bolj uvidevnim postopkom z obeh strani, predvsem pa z zavestjo, da je treba služiti športu, ne pa uporabljati sport v druge svrhe. Toda vse še ni prepozno, vse se še lahko in se tudi mora popraviti!
Naši slovenški nogometaši so se v tem sporu držali deloma ob strani in so na onem izrednem občnem zboru JNS via facti ostali pri Beograjčanih ter tako ustvarili videz, kakor bi jih ne zanimale zadeve »Hrvatske športne sloge« in hrvatskih nogometnih klubov. Toda zdaj so se naenkrat začeli pojavljati glasovi tudi iz slovenskih virov, češ da nepopustljivo stališče nogometnega saveza nasproti Hrvatom vendarle ni pravilno. Danes so baje, tako n. pr. ugotavlja »Jutarnji list«, spoznali tudi slovenski nogometni klubi, da takšna taktika ne bi dosegla nobenega rezultata in da dejansko ni drugega izhoda, kakor da je treba radikalno rešiti vsa vprašanja, predvsem pa reorganizirati ves nogometni sport, kar je v takih prilikah popolnoma neizvedljivo. Slovenci baje, tako pravi ta informacija, zahtevajo, da morajo vsi današnji ljudje pri JNS oditi in se mora ustvariti atmosfera, v kateri se bo lahko mirno in pošteno razpravljalo o takšni rešitvi nogometne krize. Slovenci baje zahtevajo celo, da se morajo prekli-
cati vse sankcije proti hrvatskim klubom in se mora tem klubom priznati primerna odškodnina.
Trditve tega »odličnega predstavnika ljubljanskega nogometa« so bržkone nekoliko zaokrožene navzgor, toda nekaj pa je okoli tega podsaveza gotovo tudi zagovornikov rešitve in reorganizacije nogometnega sporta v smislu hrvatskih zahtev. To moramo sklepati iz daljšega dopisa, ki ga je poslal »Ilustrovanim športnim novostim« dolgoletni nogometni delavec g. Ivan Kralj iz Ljubljane, ki v ostalem ni več član LNP, v katerem pravi med drugim:
»Okoliščina, da so klubi dali večino svojih poverilnic za občni zbor JNS upravi ljubljanskega nogometnega podsaveza, še nikakor ne pomeni, da so proti akciji Hrvatov. Nasprotno, danes so razočarani nad postopanjem svojih delegatov na zadnji skupščini. Pričakovali so, da bodo njih delegati solidarno vztrajali v zahtevah Hrvatov, ki so jih od vsega začetka srna-rali za svoje. Na stvari nič ne spremeni, če so pri tem zahtevali neke izpremembe finančnega značaja, ki so morda zaradi posebnega položaja slovenskega sporta res potrebne.
Slovenski klubi so bili prepričani obenem, da bodo njihovi delegati na skupščini in tudi sploh prevzeli vlogo posredovalca med Beogradom in Zagrebom ter tako blagodejno vplivali v tem sporu. Nihče pa ni pričakoval, da se bodo priključili beograjskemu stališču, ki pomeni, da se reorganizacija odstavi z dnevnega reda ter smatra, da se lahko vlada s prosto majo-rizacijo in sankcijami.
Slovenski klubi obžalujejo, da so se njihovi delegati zadovoljili z obetanimi drobtinicami z bogatinove mize, katerih naj bi bili deležni nekateri klubi, namesto da bi bili vztrajali v svoji pravici po popolni samoupravi in finančni enakopravnosti v nogometni športni organizaciji... «
Tako trdi g. Ivan Kralj, res precej drugače kakor smo svoječasno o stališču slovenskih nogometnih klubov pisali v našem listu in tudi precej drugače kakor so na omenjenem izrednem občnem zboru govorili zastopniki slovenskih klubov. Te dni je bila v Beogradu važna seja upravnega odbora JNS, na kateri se je dalje razpravljalo o vseh teh perečih problemih našega nogometa. Kakšni so bili sklepi te seje, trenutno še ni znano, izvedeti pa smo mogli že pred njo toliko, da so zastopniki ljubljanskih ali reete slovenskih klubov na tej seji Beograda natočili nekaj bolj čistega vina glede stališča, ki ga bodo v bodoče zastopali pri reševanju naše nogometne krize. V nobenem primeru Slovenci nočejo biti nikomur le za lutke, temveč zahtevajo, kolikor jim gre po uspelih sposobnostih njihovega dela v jugoslovenski nogometni družini!
Starič drugič na startu v Nemčiji
Kakor smo že zabeležili, je bil »leteči Kranjec« Ludvik Starič po lepem uspehu, ki ga je nedavno dosegel v Nemčiji, takoj povabljen na mednarodne motorne dirke v Vratislavo, kjer je prav tako in nadvse častno zastopal domovino in barve Moto-Hermesa.
Dirke so bile preteklo nedeljo na travnatem dirkališču velikega športnega stadiona v Vratislavi. Razen dirkačev, s katerimi se je pomeril Starič že v Staubingu, je nastopilo še nad 60 nemških kvalitativnih vozačev, na startu pa so bili tudi vozači iz Holandske in Danske. V Staričevi kategoriji, t. j. do 500 ccm, je nastopilo 32 konkurentov in so jih zato razdelili v dve skupini. V prvi skupini s 13 vozači je nastopil tudi Starič. Dirkališčna proga je 800 m dolga ter se je vozilo 5 krogov. Stariču je uspelo, da je takoj na startu zavzel vodilno mesto ter vodil štiri kroge. Vozil je s tolikšno brzino, da je izboljšal dosedanji rekord proge, ki ga je branil znani nemški dirkač Schneeweiss. Krog je prevozil v času 29"'/5 ter dosegel povprečno brzino 97.272 km na uro. Ko je z rekordno brzino vozil četrti krog in daleč vodil pred ostalimi, se je ulila ploha, tako da se je travnato dirkališče mahoma spremenilo v spolzka tla, na katerih je posebno vozače, ki so vozili z veliko brzino, spodnašalo kakor na ledu. Tudi Starič še ni znašel na mokri travi ter je v četrtem krogu padel. Silni naliv je preprečil nadaljnjo borbo mednarodnih »asov«. Za najboljši čas dneva in za postavitev novega rekorda na tem dirkališču je prejel Starič od prirediteljev krasno častno darilo s srebrno plaketo, ki jo je klub razstavil v izložbi tvrdke Bre-gar & Krek na Miklošičevi cesti.
Na stadionu v Vratislavi so po končani dirki zaigrali jugoslovensko himno, zbor vozačev in množice gledalcev pa so izkazale čast jugoslovenski zastavi, ki je visoko zaplapolala na častnem drogu.
Po dirkah so Stariča povabili na mednarodne dirke, ki bodo dne 13. avgusta v Kozenau.
Finalna nogometna tekma Celje—Maribor
V nedeljo 25. t. m. ob 18. se bo pričela na Glaziji v Celju prva izločilna prvenstvena nogometna tekma mladin SK Celja in ISSK Maribora. Oba kluba razpolagata z odličnimi mladinskimi igralci, ki so po večini že nastopali v prvih moštvih. Mladina nudi mnogokrat tehnično boljšo igro nego prva moštva. Zato smo prepričani, da bomo v nedeljo prisostvovali lepi in napeti igri najboljših mladinskih moštev Celja in Maribora.
SK Adrlja (Polje). V petek dne 23. t.
m. ob 20. bo članski sestanek v papirniški restavraciji na Vevčah. Prosim točnost! Tajnik.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 25 so
izšle. Vsebina: Prvi predsednik zagrebškega nogometnega podsaveza dr. šuklje o vlogi Zagreba v našem nogometu. — Martin v Amsterdam, Martin iz Amsterdama.
—	20.000 v gotovini in 2.000 mesečno bo dobival Matošič za prestop v BSK. — Kriza v nogometni organizaciji in SlovencL
—	Atletska zmaga povprečnega Zagreba nad slabim okrožjem Budimpešte. — Pro-senik je kolesarski prvak Zagreba itd. Vmes je Se polno pestrega drobiža lz raznih športnih panog in pa službene vesti raznih osrednjih športnih forumov. Posamezne številke so po 1 din.
Izgubljeni raj . • • v Parizu
avkajo
Plače švedskilt zdravnikov niso večje od dohodkov
fcsSfsIŠKicKili delavcev
Fred kratkim je štirinajst zdravnikov Serafimske bolnišnice v Stockholmu, štirje kirurgi, štirje internisti, štirie nevrologi in dva oftalmologa, isti dan odpovedalo službo in sicer za 1. julij. Državo, ki so bili njeni uslužbenci, so s tem spravili v vcli-
šine. Neka druga zdravniška družina živi tako, da ji mora rabiti toaletni prostor istočasno kot — kuhinja. Tretji zdravnik stanuje z ženo in novorojenim otrokom spet v »stanovanju« s 15 metri površine... Takšne razmere seveda niso od danes.
ko zadrego, prav tako tudi bolnišnico. V j Povod sam na ; ,ed ni bi, videti javnost, je zbudila stvar vel,ko pozornost j pretežak. Vlada, ki že leta zavlačuje vpra-
in listi pišejo sedaj o nerazvescljivem pn ložaju mladih zdravnikov, k, je bil glavni vzrok za to nepričakovano stavko.
Neki dnevnik pravi, da ima zdravnik asistent isto plačo kakor kakšen pralec ali dvoriščni delavec v isti bolnišnici. Neki drugi list je poslal svojega poročevalca k enemu izmed stavkujočih zdravnikov, da bi pogledal, kako stanuje in živi. Poročevalec je napisal potem članek o nedostojnih razmerah, v katerih mora živeti zdravnikova družina. Ta družina s tremi otroki
šanje poviška plače mladim zdravnikom, je pred dnevi sklenila 50-odstotno oddajo pristojbine za zdravniška spričevala državi. Ker asistenti v državni bolnišnici ne morejo imeti zasebne prakse, so bile te pristojbine najvažnejši vir dohodkov, ki so ga imeli poleg nezadostne plače. Razpo-lovljenje tega malega stranskega dohodka je bilo tista kaplja, s katero je lonec prekipel. Sedaj zahteva vsa javnost, naj se vprašanje plač mladim zdravnikom v državni službi končno že reši, čeprav so ne-
uiu^nio.. uiuima » učim uiruM	m siuzDi Končno ze res,, čeprav so ne-
ima na razpolago stanovanje, ki obsega kateri krogi seveda mnenja, da se stavke vsega skupaj 30 kvadratnih metrov povr- i za akademike ne »spodobijo«.
Badia v ženskem klobuku
Presenečenja, ki se obetajo pri kavarniških pomenkih
Zadnja modna novost-norost v Parizu je radijski klobuk, klobuk za ženske, ki mu je vgrajen radijski sprejemnik. »Izum« da je risarjem humorističnih listov dovolj priložnosti n. p. za sličice, kakšni bodo bodoči pomenki ženskih krožkov pri kavi, ko se bo uveljavila moda radijskih klobukov.
Sredi opravljanja najnovejših zakonskih škandalov se bo iz tega klobuka oglasila
„Nana" kot zvočni film
Zolajev roman »Nana«, ki je bil dal že snov za enega najpomembnejših filmov v dobi nemega filma, nameravajo sedaj prirediti za zvočni film. Naslovno vlogo bo igrala Vivian Romance.
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete!
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
Radendo
naso
tisto z rdečimi srd,
najboljšo mineralno vodo.
izrecno v originalnih steklenicah !
uvertura kakšne opere, iz drugega klobuka »na drugem valu« bo slišati predavanja o zaščiti zoper zračne napade, iz tretjega se bo dvigalo petje modnega tenorja, itd.
Novi klobuk ima v ostalem že svoje prednike. Že pred leti so se pojavili v Parizu ženski klobuki s škatlami na godbo, ki so proizvajale najnovejše šlagerje.
Vitamini za papeža
Kakor poročajo iz vatikanskih krogov, papeževo zdravje v zadnjem času ni posebno trdno. Njegov telesni zdravnik je ugotovil, da je sveti oče preveč delal in je odredil, da se mora njegovo nočno spanje, ki je trajalo doslej pet ur, zvišati na sedem ur. Tudi prehrana je bila neprikla-dna, ker je jedel samo kuhane stvari, tako da trpi za pomanjkanjem vitamina B. primerno se bo sedaj hrana spremenila.
Kdo je svetovno znamenit?
Za odgovor na to vprašanje ni odločilen noben leksikon in noben adresar odličnih osebnosti. Odločilni sta samo dve instanci: monsieur Grevin v Parizu in madame Toussaudova v Londonu, oziroma njiju nasledniki v vodstvu svetovno znanih kabinetov voščenih figur.
Ti dve podjetji sta prav tako svetovno znameniti kakor živi ali mrtvi vzorniki njiju voščenih »prebivalcev«. Človek, ki ga sprejmejo v to »navje« iz voska m ga uvrstijo med Napoleona in Landruja, med Wellingtona in Jacka Razparača, se lahko ponaša s tem, da ga poznajo vsaj po imenu po vsem svetu. Ta čast je doletela te dni v Londonu dve filmski zvezdi: Normo Shearer in Spencer Tracyja.
Zakon proti šminkanju
V pariških modnih krogih se bavijo ta čas z vprašanjem, da li šminkanje res olep-šuje ženski obraz. Neki iznajdljivi jurist je namreč odkril, da vprašanje nima samo estetskega, temveč tudi juridično ozadje. Omenja neki zakon iz 1. 1770, ki proglaša šminkanje za čarovnijo in grozi ženskam, ki se lepotičijo, s sodnim zasledovanjem. Tisti paragraf pravi: »Če si ženska pridobi moža s šminko, parfemi, umetnimi zobmi in nepristnimi lasmi, jo je zasledovati zavoljo čarovništva, poroka pa se naj razveljavi.«
Ta zakon so 1. 1905 za malenkost spremenili, v glavnem pa velja še danes. Res je pa, da ni v zadnjih desetletjih noben Francoz stekel k sodniku, da b, zatožil svojo ženo kot čarovnico in zahteval ločitev samo zato, ker se lepotiči in parfemira.
Čebele in vojna ladja
Do edinstvenega dogodka je prišlo v portlandski vojni luki na Angleškem. Roj čebel je priletel 3 km daleč od obale do oklopne križarke »New Castle«, ki je bila tam zasidrana. Čeprav so se mornarji branili s kosi obleke, zastavami in sploh vsem, kar jim je prišlo pod roke, so čebele po kratkem boju »zasedle« oklopnico in poveljnik vojne ladje je moral nazadnje brezžično pozvati pomoč.
Z motornim čolnom vojne mornarice sta se potem hitro pripeljala neki uradnik pristaniškega poveljstva in neki železničar, ki je bil lastnik čebel. Zadnjemu je uspelo, | da je čebele polovil v osvobodil vojno ladjo.
V pariškem zabavišču »Tabarin« predvajajo z ogromnim uspehom revijo »Izgubljeni
raj«, ki ima veliko privlačnost
Ognjeniki so zopet oživeli
24 vulkanov v Kord ilj erih zopet deluje
Cela vrsta vulkanov v visokih Kordilje-rah je začela v zadnjih tednih spet delovati. Gre za najmanj 24 večjih in manjših ognjenikov, ki so jih večinoma že dolgo smatrali za popolnoma ugasle.
Posebno delaven je vulkan Planchon juž-nozapadno od San Rafaela v Čilcju. Iz nje-
da je čebele polovil v velik panj in tako j govega žrela se dvigajo žareči plini, ki raz-osvobodil voi no lad in.	I sveti ju jejo ponoči vso okolico kakor z ben
Blokirana angleška koncesija v Tiencinu
galskim ognjem. Menijo, da izvirajo barve tega bengalskega ognja od kovinskih rud, ki jih Planchon vsebuje zelo mnogo. Goro so smatrali že več nego 60 let za ugasel ognjenik.
Enako sta sedaj v polnem delovanju več nego 6000 m visoki Cotopaxi južno od ekvadorske prestolnice Quita ter skoraj 5000 m visoki Ubino. Najbolj nemiren pa je ognjenik Sangay v Ekvadorju. Do višine 10.000 m se dviga iz njega] kakor iz ostalih kordiljcrskih vršacev, dim, ognjeni žar pa je razločno opazila tudi neka ameriška znanstvena ekspcdicija, ki je zasidrana ta čas pri Robinsonovem otoku Juan Fernandez. Ta otok je oddaljen od čilej-ske obale 600 km! Iz mnogih razpok v steni Sangaya sikajo velikanski oblaki pare, erupcije pa spremlja tako silno podzemsko bobnenje, da se trese zemlja daleč naokrog. Celo vrsto krajev zapuščajo ljudje v največji naglici. Po znanstvenih napovedih je pričakovati nadaljnjih težkih izbruhov.
Bolnišnica v skalovju
Prerezana luksuzna jahta
Francoski rušilec »Tramontane«-, ki je imel z drugimi edinkami nočne vaje pri Samt Tropezu, je treščil v krasno, 340-ton-sko jahto. Sunek je bil tako silen, da je jahto prerezal na dvoje in se je takoj potopila.
Posadki rušilca je uspelo, da je še pravočasno rešila četvorico ljudi, ki so bili na jahti. Bila sta dva mornarja, kuhar in mornarski vajenec. Ladja je bila last nekega pariškega izdelovalca parfemov, ki namerava sedaj vojno mornarico tožiti za odškodnino.
Japonski vojaki so zaprli pot v angleško naselbino z vrečami peska in žičnimi ovirami
Kitajska tragedija
Trideset milijonov brezdomcev blodi po svetu — Hajduki so se silno pomnožili
V Ramsgatu na Angleškem so vsekali v živo skalo bolnišnico, ki ne bo v bodoči vojni niti najmanj izpostavljena bombnim in plinskim napadom. V bolnišnici imajo 200 postelj. Zavod leži 30 m pod zemljo in glavna dvorana meri v dolino 195 m. Slika
prikazuje vhod v bolnišnico
»Timesov« dopisnik iz Šanghaja opisuje yojne muke Kitajske in pravi:
Po dveh letih, odkor so Japonci vdrli na Kitajsko, je val invazije prodrl v dva-najsit od osemnajstih zgodovinskih provinc Kitajske, in sicer v dvanajst provinc, ki so najgostejše naseljene. Doslej samo ena pokrajina ni bila napadena iz zraka. To jc Kitajski Turkestan. Kar se danes odigrava na Kitajskem, presega grozote vojne v Abesiniji in Španiji. Vojna uničuje posrc-
Idno ali neposredno vso Kitajsko ...
Največje žrtve pri tem mora prenašati I civilno prebivalstvo, v prvi vrsti kmet in trgovec. Vendar je kitajski kmet zelo žilav in se ne da pregnati s sivoje zemlje. Kadar zasedejo Japonci kakšen kitajski kraj, se kmetje umaknejo v gore, potem pa se zopet vrnejo v svoje domove. Tudi prebivalci mesit in kuliji so hudo prizadeti po grozotah vojne.
Japonska politika teži za tem, da v prvi vrsti zasede mesta na strategičnih položajih. Število prebivalstva, ki je zaradi tega prhnorano ostavljati domove, se po tem takem večinoma sestavlja iz revnih stoje«. Položaj teh ljudi je obupnejši od položaja kmetov, kajti kmet na Kitajskem potrebuje samo malo slame in zemlje, da si zgradi zasrilno bivališče. Govedo in seme za posevke že dobi, če ima streho.
Ljudje, ki imajo vpogled v kitajske razmere pravijo, da je največje zlo na Kitajskem hajduštvo. Japonci so sicer zavzeli mnogo mest, toda le malokje se jim je posrečilo napraviti red. Splošni polom avtoritete je povzročil, da je prišlo na svobodo mnogo zločincev, ki zdaj ustrahujejo deželo. Hajduštvo je danes tako razširjeno na Kitajskem, kakor malokje na s/vetu. Vrste roparjev so se strahovito pomnožile z begunci iz vrst kitajskih kmetov, ki so morali zapustiti domove in zdaj tavajo po ogromni kitajski zemlji...
Vojna je izzvala tudi poplave m epidemije. Kitajske oblasti med vojno niso mogle popravljati nasipov zaradi povodnji in voda je vdrla čez bregove. Mednarodna komisija za pomoč Kitajski sodi, da je voda
poplavila 12 tisoč četvornih milj zemlje in prisilila 12 milijonov ljudi, da so zapustili svoja bivališča. A tudi sami Kitajci so marsikaj opustošili v želji, da se osvajač ne bo okoriščal z njihovimi dobrinami. V severnem Anhweiu niso Kitajci na prostornini 100 milj pustili Kitajci niti ene hiše neporušene. Strokovnjaki menijo, da so grozote japonske invazije prisilile 50 milijonov Kitajcev, da so zapustili svoje domove in se preselili drugam. Toda pozneje se jc dvajset milijonov beguncev zopet vrnilo in tako blodi danes po širni kitajski zemlji še vedno kakšnih 30 milijonov brezdomcev . _
Angleški poveljnik v Tiencinu
Trojčki v življenju in smrti
Italijanski listi se bavijo z usodo bratov Bartinijev iz Milana, ki so umrli istega dne, in sicer eden v tem mestu, oba druga pa v Rimu. Bratje so bili trojčki in so imeli presenetljivo podobne lastnosti ter usode. Eden izmed bratov v Rimu je izgubil življenje pri neki avtomobilski nesreči. Uro pozneje je umrl zavoljo srčne kapi drugi brat v Rimu, ki ni vedel ničesar o smrti prejšnjega, tretji brat v Milanu pa je postal žrtev kapi isti večer.
A N E K D 0 T A
Prezident Masaryk se je mudil v Karlovih Varih, toda hotel je ostati neopažen od gostov in se je vpisal v tujsko knjigo pod drugim imenom. Neki novinar pa je odkril tajno češkoslovaškega državnika. Stopil je k njemu in ga nagovoril: »Prosim vas, bodite tako prijazni in odkrijte mi vaš incognito«. Masaryk se je delal kakor da ne ve, kaj hoče novinar od njega in se je rešil iz tega položaja z besedami: »Prosim vas, bodite tako prijazni in odkrijte mi vašo glavo!«
VSAK DAN ENA
Sir John Laurie, poveljnik oboroženih oddelkov Velike Britanije v Tiencinu
»Gospod, imate kaj stare obleke?« »Nimam.«
»Potem pa gotovo imate vsaj kakšne prazne steklenice!«	(»Men ouby«)
Prerez skozi podm&rnico »Phenix«
1. Električni akumulatorji; 2. tanki za obtežitev in raztežitev podmornice; 3. prostor zu poveljnika; 4. prostori za posadko; 5. kabine za častnike; 6. periskopi; 7. motorji na nafto; 8. električni stroji; 9. revi za spuščanje torpedov
Kulturni pregled
Fr, Sturm:
Francosko-slovenski slovar
Tudi v tem primeru je »beseda meso postala«: dolgo napovedovanivFran-cosko-sioy-enski »lovar« profesorja roma-nistike na ljubljanski univerza dr. Fr. šturma je po snopičih nastopil pot v svet. Izšel je prvi zvezek na 68 straneh leksi-kalnega formata, ki obsega poleg avtorjevega uvoda, opazk in navodil, virov, kratic in obsežnega slovniškega dodatka s sprego glagolov gesla od a do alumoir.
^Osamosvojitev na vseh področjih duhovnega udejstvovanja, ki po ustanovitvi slovenske univerze dobiva vedno širši razmah. prinaša tudi potrebo po obširnejših slovarjih, ki naj bi bili zanesljivi posredovalci duhovnih vrednost drugih kulturnih narodov, saj šola v narodni državi ne more dajati popolnega znanja tujih jezikov, v prevodu pa tudi ne moremo imeti vseh pomembnejših del. Obširen slovar francoskega jezika nam je dandanes vsaj tako potreben kakor slovar katerega koli drugega svetovnega jezika. Današnji rod sega po francoski leposlovni in strokovni knjigi pred tako ali morda še bolj kakor po nemški, zakaj predvojni rod, ki je dobro znal nemško, polagoma odmira- Naš slovar je namenjen predvsem današnjemu xnlajiìemu in bodočim rodovom.«
Te besede je postavil avtor na čelo uvoda v svoje življenjsko delo. Nato se zaustavlja pri velikih spremembah zadnjega časa in z nekolikimi tehtnimi, dobro premišljenimi stavki zagovarja francoski narod, čigar kultura in življenjska sila ne za visita od trenutnih političnih pojavov. - Močnejše kakor politične so vezi, piše prof. dr. Sturm dalje, »ki nas družijo s francoskim duhovnim svetom. Ali morejo politični pretresljaji uničiti duhovne vrednote velikega naroda in mar naj zaradi trenutnega političnega položaja potrgamo duhovne vezi, ki smo jih po osvobojenju tako razveseljivo okrepili? To bi bila ne-©dpustljiva zmota. Danes nam bolj kakor poprej preti nevarnost enostranske duhovne usmeritve, ki nam je bila že pred svetovno vojno tako usodna. Storiti moramo vse. da se ta nevarnost zajezi. Naj bi bil tudi ta slovar uspešen pripomoček za spoznavanje francoskega duha in naj bi nas v mračnih dnevih današnje dobe še bolj zbližal s srečnim narodom, ki mu še sije svoboda duha.«
S to značilno izpovedjo, ki je skoraj že neizogiben davek času in njegovemu duhu, gre na pot največji slovar tujega jezika, kar smo ga kdaj imeli Slovenci, delo,
Prilog k Jugoslovenski bibliografiji
Pravkar je izšla 108 strani obsegajoča brošura žepnega formata pod gornjim na. slovom. Sestavil jo je Boško M. Veljkovič. O priliki nedavnega poseta v Beogradu me je mladi avtor naprosil, naj bi opozoril na njegovo Bibliografijo tudi slovenske čdta-telje.
Pogled v seznam kaže, da pri nas izdaja novih knjig razveseljivo narašča. Dočim sta srbski in hrvaški seznam popolna, manjka v slovenski zbirki nekaj del. Veljkovič mi je tarnal, da kljub mnogim prošnjam in pogonom ni mogel dobiti od slovenskih izdajateljev naslovov vseh v letu 1938 izišlih del. Veljkovič namerava svojo Bibliografijo izdajati tudi naslednja leta. Obljubil je, da bo odslej, ko si je tudi od Slovencev zagotovil vse vire in zveze tudi slovenski oddelek tako popoln, kakor sta ostala dva.
Res je škoda, ker tudi seznam slovenskih del ni točen. Tako na primer ni zabeležen niti eden izmed prevodov Vladimir-ja Levstika iz leta 1938. Pri nekaterih na-ših avtorjih pa so neprijetne tiskovne pogrešite. Tako je zabeleženo, da se imenuje Ribičičeva knjiga »Tintin zajček« (prav: Tinkin zajček), Vinklerjev Hribčev Gre-gec je »Greges«. urednik »Zvončka« je zabeležen kot dr. Pavle Kozlin (kako so mogli tako spakedrati Karlina!) itd. Pri. hodnje izdaje morajo prej v roke dobrega in vestnega korektorja!
Vsa v lanskem letu izišla dela so uvrščena pod naslednja zaglavja: Obče stvari, leksikoni, filozofija, lepa književnost, narodne in lirske pesmi, muzika, teater, film, medicina, matematika itd. Ob zaključku je seznam avtorjev.
žal, da ni slovenski oddelek izčrpnejši. Kljub temu pa bodo prijatelji slovenske, hrvatske in srbske knjige dobili iz seznama marsikako pobudo, po kateri knjigi naj sežejo. Brošura je zelo poceni. Naslov avtorja in založnika: Boško M. Veljkovič, »Bibliografija«, Beograd, Poštanski preti-nac br. 910.
Jože Župančič.
Ameriški magazin
o Jugoslaviji
National Geographie Society v Washing-tonu izdaja ilustriran mesečnik: The National Geographie Magazine. Junijska številka je večinoma posvečena Evropi. Nas zanima predvsem Douglasa Chandlera članek: Kaleidoscopic Land of Europe's Youngest King, z 18 slikami in 2 zemljevidoma. Vmes je objavljenih še 34 Kosti-čevih in Balohovih fotografij v prirodnih barvah pod naslovom: Yugoslavia, Where Orientai Hues Splash Europe.
Pisec je vstopil k nam brez vizuma.
Američani so pri nas dobrodošli. Ravnatelj vašega hotela na Bledu naj pošlje potni list žigosat na Jesenice.« Tako prijazen sprejem v Postojni je Chandlera spomnil, da ni brez vezi s to državo: mar ni njegova domovina posvojila okoli 1 milijon jugo-slovenskih sinov? Na 24. strani je precej gradiva o naših krajih, zlasti Slovenija in Dalmacija sta upoštevani. Poleg zgodovinskih črtic najdeš narodopisne ocvirke, na primer legendo o postanku Blejskega jezera. Posebno poglavje prikazuje očaka Triglava. Ob Planici polemizira, zakaj naj se poslej smučarski skok imenuje smučarski polet. »V mnogih krajevnih imenih je godba. Kaj more na pr. biti bolj očarljivo ko slovanski naziv Ljubljana za stari Laibach ? Kakor v Solnogradu ovlada grad okolico. Ta grad je dom ubogih. Sredi mesta se dviga nebotičnik v 12 nadstropij s kavarno na vrhu. Knjigarn je precej, v izložbah vidiš obilo zvezkov. Gostilne nosijo nedvoumen dunajski pečat.« Na velesejmu so ga najbolj mikale fotografije. V
ki zares ne more biti namenjeno samo današnjemu rodu, marveč tudi zanamcem. Velik slovar ni samo pripomoček onim. ki hočejo prodreti do vseh odtenkov tujega besedja in izrazja, marveč je tudi velika preizkušnja in nekaka revija domačega jezika, njegove izrazne zmogljivosti, njegove raizvojne zrelosti in prilagodljivosti potrebam časa in večno novim osvojitvam človeškega duha. Tudi s te strani pomeni slovar takega značaja in obsega, kakor je Sturmov »Francosko-slovenski slovar«, nevsakdanji, vprav izjemen pojav. Ob vsakem velikem leksikalnem delu se sme upravičeno veseliti vsa slovenska kultura. Ne le dela pesnikov in pisateljev, tudi naporna dejanja leksikografov pomenijo zmago domačega duha. napredek narodne kulture.
Pisec označuje v uvodu načela in metode, ki so ga vodila pri tem njegovem delu in se naposled zahvaljuje svojim sodelavcem. Sam slovar je natisnjen v dvo-stolpčndh straneh z jasnim, preglednim in dovolj velikim tiskom, tako da ne bo utrujal niti oslabelih oči. Slovarska gesla so natisnjena z verzalkami,, frazeološke oblike pa s polkrepkimi črkami. Pisec je posvetil posebno skrb izgovorjavi, ki je ne otežkoča s preveč kompliciranimi grafičnimi znaki, vendar pa nikjer ne zapušča čitatelja v negotovosti in dvomu. Videti je, da je vse dobro preudaril in praktično premislil, tako da bi bila uporaba čim lažja. Za čitatelja, ki že ima osnovne pojme in obsežnejši besedni zaklad, je največjega pomena frazeologija, ta najbolj bodeča pregraja na poti k osvajanju tujega jezika in ž njim združenega duha njegovega naroda. Iz posameznih gesel lahko posnemamo, da pisec daje prav v tem pogledu obilno in bo potemtakem njegov slovar tudi s te strani neobhoden pripomoček svakomu, kdor bo pri nas prebiral francoske liste in knjige. To velja tudi glede strokovne terminologije, ki se kajpak omejuje le na francosko izrazje, saj naposled res ni naloga takega slovarja, da nadomešča strokovni slovar ali konveiza-cijski leksikon.
Prof. dr. Sturm izvršuje s svojim »Fran-cosko-slovenskim slovarjem« pomenljivo kulturno delo in zanj mu gre priznanje in hvala vse naše javnosti, želeli bi samo, da bi brez motenj in prekinjenj vedro in uspe šno nadaljeval in zaključil to svojo delo, ki je že samo vredno celega življenja.
muzeju je opazil, kako hudič babi jezik brusi. Od pridelkov hvali predvsem med in slive. »Vsa Jugoslavija je češpov raj.« Na potu v Zagreb je spoznal starega kmeta. Ta mu je kot bivši izseljenec povedal, da ima dva sina v Ameriki: »Eden je v Avstraliji, drugi v Novi Zelandiji.«
Iz Mažuraničevega »Smail Age«, tako znanega Jugoslovanom ko »Hiawatha« Američanom, navaja znani stih o svobodi: Mid erags the eagle weaves hisnest, For vain on plain is freedom's quest.
Označujoč hrvaščino poudarja veliki pomen akcenta, ki enako pisane besede popolnoma spremeni: Gore gore gore gore (zgoraj gore huje gorijo). V Dubrovniku, pravi, je vsak zapadel njegovemu čaru, kdor je prišel tja ... Glavna poteza črnogorskega značaja je še vedno ponos: ako vojake v vrsti šteješ »ena, dve«, noče biti nobeden »dve«, češ da je on »ena«, šele v tem obzorniku sem zvedel, da je Jugoslavija ustvarila nov doktorat: profesor turizma! Zahteva znanje jezikov, zgodovine, zem-ljepisja, narodopisja in pod. Poročevalec menda misli na izprašane vodiče.
Zadnje poglavje nosi nadpis: »Korčula je nekaj ujela«, namreč novega prebivalca, Jenkija, ki si je ondi hišo kupil.
Now I must learn Croatian (sedaj se moram učiti hrvaščine).
Avtor jo že očividno nekoliko zna: v besedilu srečuješ domače izraze ko hmelj, sladoled, čevapčiči, naša imena so tiskana v izvirnem črkopisu, razen Oplenatz, tiskarski škrat je odbil rožičke samo Maksu Robiču.
Isti magazin je priobčil 1930. za lOletni-co naše države: Melville Chater, Jugoslavia — Ten Years After, dve leti prej pa istega znanstvenika prispevek »Dalmatian Days«.	Anton Debeljak
Iz Julijske krajine
Vekoslava špangerja Pomilostitev
V	soboto, 10. t. m. smo kratko poročali o internirancih in političnih kaznjencih, ki so se v zadnjih tednih že vrnili ali pa se bodo v bližnjih dneh še vrnili z otokov in iz ječ domov. Poleg drugih smo omenili tudi Vekoslava špangerja s Proseka, ki je bil o priliki znanega tržaškega procesa 5. septembra 1930 obsojen na 30 let ječe in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva.
V	torek je objavil daljše poročilo o njegovi pomilostitvi tudi tržaški »Piccolo«, španger je dobrih 8 let preživel v ječah v Civitavecchiji. Po obsodbi bi mogel ječo zapustiti šele v septembru leta 1960. Sedaj pa mu je bila s kraljevim dekretom z dne 21. maja 1.1. odpuščena vsa ostala kazen. V ponedeljek se je Vekoslav španger pripeljal v Trst. Takoj po svojem prihodu se je prijavil na policiji v smislu odredb posebnega policijskega nadzorstva. S policije so ga spremljali na sodišče, kjer so bile pri uradu za policijsko nadzorstvo izvršene vse prepisane formalnosti. Nato se je španger v družbi svojih ožjih sorodnikov vrnil na Prosek, ki ga že 9 let ni videl.
Drobne novice
Smrtna kosa. V Uginu, ki leži v francoski Savoji, je pred dnevi umrl Josip Jeron-čič, v starosti 49 let. Bil je doma iz Po-travnega nad Kanalom. Zadnjih 15 let se je preživljal z delom v francoski jeklarni. Za časa svetovne vojne je bil interniran na Sardiniji. Njegovi rodbini in številnim sorodnikom v domačem kraju naše sožalje!
Ljubljanski operni ansambel bo danes jutri in v soboto, kakor smo že podrobno poročali, gostoval v Trstu. Vstopnice so prišle v prodajo žal šele v ponedeljek. Kljub
I temu je spričo ogromnega zanimanja za • vse tri predstave računati s tem, da bo veliko Rossettijevo gledališče, v katerem je le sedežev skoraj 2700, vse tri dni razprodano. Kako veliko zanimanje je v resnici za to gostovanje tudi v italijanskih krogih, kaže tudi okoliščina, da so si, kakor se zatrjuje, tržaške dopolavorovske organizacije rezervirale prav veliko število vstopnic. Predstave bodo, kakor že rečeno, gotovo nocoj, jutri in pojutrišnjem ob 21. uri, in ne v drugih dneh, kakor so to pomotoma objavili nekateri listi.
Goriška razstava češenj je letos splošno dobro uspela. Ze ob njenem pričetku smo v kratkem poročilu omenili, da je razstavilo svoje blago preko 300 posestnikov iz Vipavske doline, goriške okolice in Brd, a tudi iz sosedne videmske, padovanske in še nekaterih drugih pokrajin. Vobče pa so lahko obiskovalci tudi letos ugotovili, da je zdravo domače blago v vsakem pogledu prekosilo furlansko in beneško, čeprav so vse glavne nagrade, ki jih je goriški kor-poracijski svet razpisal za najlepše sadje, pripadle veronskim, padovanskim in furlanskim veleposestnikom. V okviru posebnega natečaja je bilo namreč razpisanih nekaj preko 160 nagrad v obliki diplom in manjših denarnih zneskov. Domačim kmečkim posestnikom je pripadlo 7 od 11 nagrad po 100 lir, 12 od 13 nagrad po 50 lir, 40 od 42 nagrad po 20 lir in 40 od 42 nagrad po 10 lir. Od častnih in drugih diplom pa je pripadlo domačim kmečkim posestni-
kom le 15. V celoti pa so si vendar priborili kar dobri dve tretjini vseh razpisanih nagrad.
Smrten padec. V Trstu se je v ponedeljek smrtno ponesrečila 24-letna Ana Jančarjeva. Okrog 10. dopoldne je stopila k* oknu domačega stanovanja v 4. nadstropju in se nagnila čezenj, pri tem pa je izgubila ravnotežje in padla na ulico. Zlomila si je hrbtenico in desno nogo. Naglo so jo prepeljali v bolnišnico, kjer pa je še pred poldnem umrla.
V tržaškem novem pristanišču so z neke manjše ladje v torek opazili na morski globini neko moško truplo. Spravili so ga takoj na ladjo. Pozneje je uradna komisija spoznala v utopljencu 73 let starega Josipa Brajiča iz Trsta. Starca so domači pogrešali že nekaj dni.
Otrok utonil v potoku. V bližini Dolenjega v Brdih je v ponedeljek utonil šele leto dni stari Tonček Gradina. Starši so otroka pustili za nekaj trenutkov na trati pred hišo, mimo katere teče manjši potok. Otrok se je skobacal do vode in je padel vanjo. Sicer so ga nekaj minut kasneje dvignili iz potoka, a k življenju ga ni bilo mogoče več obuditi.
Tatovi na tržaškem židovskem pokopališču. Tržaški listi poročajo, da so v noči od nedelje na ponedeljek neznanci vdrli na židovsko pokopališče pri Sv. Ani v Trstu. Z dveh grobnic so odnesli 4 bronaste vence in palme, ki so tehtali skupno 50 kg. O tatvini je bila obveščena policija.
30 let Sokola Ljubljana—Vič
Razvitje dečjega prapora — Telovadna akademija in jubilejni telovadni nastop
Ljubljana,-Vič, 27. maja.
Soikofako društvo Ljubljana—Vič, ki spada hrez dvoma med najmarljivejše edinice župe Ljubljana, je bilo ustanovljeno 1. maja 1909 in bo proslavilo v letošnjem letu svoj tridesetletni obstoj.
Prvi začetki viškega Sokola segajo že v leto 1904, ko je mladi akademik br. Tone Thaler ustanovil »Rožnodolskega Sokola«. Dno 11. septembra 1904 je bila na prostoru sedanje restavracije »Rožna dolina« prva telovadna prireditev, ki sta se jo v velikem številu udeležila ljubljanski in šišenski So-koL Žal, da se ni posrečilo takratnim možem in fantom obdržati rožnodolskega Sokola zaradi premajhne agì ln ost i in medsebojnih nesoglasij. Šele 1. maja 1909 se je zavednim viškiim fantom in možem posrečilo ustanoviti Sokola in tako je bil 1. maja pred 30 leti ustanovni občni zboir »Telovadnega društva Sokol za občino Vič«, kakor se je takrat društvo imenovalo. Za starosto jo bil izvoljen br. Josip Tribuč, za načelnika br. Slavko Novak in za tajnika br. Avgust Fraiprotmik. Ze prvo leto je vstopilo v društvo nad 30 članov, ki 60 marljivo telovadili v zasilni telovadnici pri »Bo-benčku«. Dne 5. septembra je bili velik nastop pod vodstvom br. dr. Murnika, kjer je iz viškega Sokola nastopilo 30 članov, 24 obrtnega naraščaja in 45 dečkov. Društveno delovanje se je vkljub težkim razmeram uspešno razmahnilo, saj je društvo že v prihodnjem letu 1. maja 1910 ustanovilo svoj odsek v Notranjih goricah, ki danes samostojno dela kot sokolska četa.Vse do svet ovine vo(jne je društvo marljivo delovalo, ustanovilo je stavbni skllad za zgradbo doma in uvedlo leta 1914 telovadbo članic. Prvič bi morale članice nastopiti 26. julija 1914. Ta dan pa je izbruhnila svetovna vojna, ki je namah ustavila sokolsko delo. Članstvo je odšlo na bojne poljane, oni pa, ki ostali doma so bili pod strogim policijskim nadzorstvom. Društveno premoženje je rešil in skril starosta br. Tribuč, da je društvo lahko začelo takoj po svetovni votjni z delom.
Dne 22. decembra 1918 je bil redni občni zbor. ki so na njem podali poročila društveni činitelji iz leta 1914. Na občnem zboru je bil izvoljen za starosto br. Janez Gašpe-rin, za načelnika pa br. Albert Derganc. V svobodni država je viški Sokol krepko razmahnil s/voje peroti, kar je najlepše pokazala proslava društvene 10-letnice 7. septembra z župnim zletom na Viču. Impo-zantna sokolska manifestacija je zapustila najlepše sadove v društvu, pri nasprotnikih pa povod, da je krajevni šolski odbor odvzel nekaj dni tedensko šolsko telovadnico in jo dial na razpolago organizaciji, ki je imela že pred vojno svoj dom. Toda viški Sokol ni klonil. Zavedni bratje so sklenili postaviti Sokolu lasten dom. Ustanovili so društvo za zgradbo sokolskega doma, kupili hišo in zemljišče pri »Pošti« in pričeli v juniju 1920 z zidavo doma. Delo je naglo napredovalo pod vodstvom stavbenika br. Marinčiča in tako smo imeli dne 4. decembra interno otvoritev doma s slavnostno predstavo »Naša kri«. Slavnostna otvoritev pa je bila 5. junija 1921 z delnim zletom župe Ljubljana. V novem domu se je društveno delovanje vsestransko razmahnilo v tehničnem in prosvetnem delu. Število sokolskih pripadnikov se je zvišalo, mladina se je z ljubeznijo oklenila društva. Ves ta čas je stal na čelu društva starosta br. Jainez Gašperin, zaveden Sokol in nacionalist, ki je ostal zvest društvu vse do današnjega dne. Leta 1924 je društvo proslavilo svojo 15-letnico. prihodnje leto pa je razvilo društveni prapor, ki mu je kumo-vaila pokojna sestra Amalija Zoroičeva.
Leta 1926 je zadela društvo težka nesreča. Katastrofalna poplava je uničila mnogo dragocenega inventarja im uničila tla v dvo-
rani. Društvo je moralo najeti večje posojilo za popravilo dvorane. Leta 1927 je prevzel mesto društvenega staroste b.r. Milko Krapež. Uprava je najprej sklenila sanirati društvene dolgove in je ustanovila pod vodstvom br. Milka Krapeža gospodarski odsek. S požrtvovalnim delom nekaterih članov in društvenih dobrotnikov se je posrečilo dobiti nekaj tisočakov brezobrestnega posojila, ki se je uporabilo za pokritje stroškov prenovljenja dvorane.
Leta 1929 je društvo proslavilo 20-letn.i-co z veličastnim župnim zletom, ki je imel še poseben sijaj z nastopom naše hrabre vojske, ki je prvič nastopila na Viču. Dne 5. decembra 1929 je bil z zakonom ustanovljen Sokol kraljevme Jugoslavije in je tudi viški Sokol po sklepu izredne skupščine JSS z dine 15. decembra 1929 vstopil v novo organizacijo. Pod novim Sokolom se je delo nadaljevalo nemoteno dalje, doseženi so bili vsako leto lepi in vidni uspehi. Vrste so se pomnožile, žal s takim članstvom, ki je leta 1935 ob izpremembi režima zapustilo vrste. Društvene prireditve so bile lepo obiskane, predvsem se je zvišalo število telovadečih, zlasti mladine. Vsakoletni telovadni nastopi so bili najlepše izpričevalo za pravo delo v telovadnici. Tudi prosvetno delo je bilo izredno živahno, v prvi vrsti zasluži priznanje gledališki odsek, ki je uprizoril vrsto odličnih predstav.
V naslednjih letih je bilo društveno delovanje zelo razgibano in živahno. Leta 1933 je dobilo društvo v najem od oibčioe letno telovadišče, ki ga je s težkimi denarnimi žrtvami lepo opremilo in najmodernejšo uredilo. To letino telovadišče pa je društvo v letu 1938 izgubilo zaradi zidave meščanske šole in je tako viški Sokol edino društvo v Ljubljani, ki nima lastnega telo-vadišča. V tem lefeu je društvo ustanovilo v bližnji vasi Kožarje sokolsko četo, ki pa je leta 1936 likvidirala zaradi nepojmo-vanja sokolske misli po tistih ljudeh, ki so prišli v Sokola leta 1930 zgolj iz osebnih koristi.
Svoj srebrni jubilej je društvo svečano proslavilo v juliju 1934 z razvitjem narašča jakoga prapora, ki mu je kumoval takratni prestolonaslednik, naš sedanji ljubljeni starešina Nj. Vel. kralj Peter II. Dne 9. oktobra 1934 smo doživeli najstrašnejši in najžalostnejši dogodek v zgodovini jugoslovenskega naroda, ko je padel mučeniške smrti naš najvišji pokrovitelj in prvi Sokol Viteški kralj Aleksander I Uedinitelj. Z veličastno žalino svečanostjo sano 18. oktobra počastili njegov sipomin. 1. decembra pa smo položili prisego večne zvestobe mlademu kralju Petru II. V letih 1935 do 1938 smo vršili svoje sokolsko poslanstvo po začrtani poti vkljub težkim časom, ki so prišli nad sokolstvo. Nismo klonili, svoje vrste smo prečistili in strnili, tako, da stoji danes na Viču močna sokolska postojanka, ki jo ne more nihče omajati. V najtežjih časih stala na čelu društva kot starosta br. Rems in br. Pavle Borštnik, dva marljiva in požrtvovalna sokolska delavca. Ob svoji tridesetletnici šteje društvo 360 članstva, 82 moškega in ženskega naraščaja in 120 oboje dece, skupno 562 pripadnikov.
Jubilejne svečanosti bodo po nastopnem sporedu: 1. julija slavnostna telovadna akademija na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Od 30. julija do 6. avgusta so-kolsiki teden — društvena razstava, predstava na prostem, društvene tekme — 6. avgusta glavni slavnostni dan na telovadišču Ljublj. Sokola v Tivoliju: razvitje dečjega prapora, povorka z Viča na telovadišče v Tivoliju, javna telovadba in narodna zabava. V okviru društvenih proslav bo uprava izdala lično sipomenico o 30 letnem delovanju društva z bogato vsebino in mnogimi slikami. Vabimo sokolsko in narodno javnost na naše jubilejne svečanosti. J. H.
Pomen Baltiškega morja v primeru vojne
V »Daily Telegraph and Morningpost« se bavi znani angleški publicist Hektor Bywater z brodovno strategijo v Baltiškem morju ter z vlogo, ki bi jo v primeru oboroženega spopada v Baltiškem morju igrale baltske države Litva, Leton-ska in Estonska.
Bywater meni, da bi v primeru vojne z Nemčijo in njenimi zavezniki ruska vojna mornarica igrala mnogo važnejšo vlogo, kakor je bilo to v svetovni vojni od leta 1914. do 1918. Čeprav nikdo, izvzemši morda informacijskih uradov raznih ad-miralitet, ne pozna sedanje moči in sposobnosti ruske vojne mornarice v Baltiškem morju, je vendar javna tajnost, da je rusko brodovje znatno večje kakor leta 1918. To brodovje bi vsekakor močno prihajalo v poštev, ker bi vezalo znaten del nemške vojne mornarice. Baltiško morje je nekaka Ahilova peta Nemčije,
kajti možnost nadaljevanja vojne bi bila v bistveni meri odvisna od ohranitve prometnih zvez Nemčije s skandinavskimi državami, posebno s Švedsko. Med zadnjo vojno je odporno sposobnost Nemčije podaljševalo redno prihajanje ladijskih tovorov s švedskimi rudami, ki so bile potrebne za izdelavo topov in municije. Ako bi mogla tedaj antanta preprečiti Nemčiji uvoz švedske železne rude, bi bila vojna nedvomno prej končana. Danes bi mogla Rusija s svojimi naglimi in lahkimi ladjami ter z impozantno podmorniško flotiljo, ki šteje okrog 60 edinic, resno ogražati promet med Švedsko in Nemčijo. Eden prvih ciljev nemške strategije v bodoči vojni bo zato poskus, da se ruska vojna mornarica zapre v Finskem zalivu in se onemogoči podmornicam dostop na odprto morje.
Tega cilja pa Nemčija ne more doseči,
I ako se ne more posluževati oporišč, Id • obvladujejo Finski zaliv. Gdansk in Me-mel sta preveč od rok, da bi mogla služiti tem ciljem. Na drugi strani pa bi bili Riga, Reval in Dagojsko otočje naravnost idealni za te namene. V Rusiji smatrajo zato za samo po sebi razumljivo, da bi skušala Nemčija v primeru vojne z naglim nastopom zasesti obalo Estonske in Letonske. Čeprav ni znano, kakšne taktike se bi v resnem primeru posluževalo rusko baltiško brodovje, kažejo vendar različna znamenja, da ne bi ostalo samo defenzivno. Lanskoletno »čiščenje« v vrhovnem poveljstvu ruske vojne mornarice je bilo po verodostojnih poročilih izvršeno predvsem zaradi tega, ker v Moskvi niso soglašali z njegovo zgolj defenzivno strategijo. Ruska vlada zagovarja načrt, ki predvideva ofenzivo z zastavitvijo vsega pomorskega in vojnega orožja in s ciljem, da se obvlada vzhodni del Baltiškega morja in se preprečijo nemške zveze s Skandinavijo.
Rusko brodovje se pripravlja torej, tako piše Bywater, za dinamične operacije zunaj vodovja Finskega zaliva, čemur posvečajo nemški mornariški krogi vso prozornost ter skupaj z vodstvi letalstva in suhozemne vojske pripravljajo ukrepe, ki naj bi v primeru vojne onemogočili te ruske načrte.
SOKOL
Ljubljanski Sokol opozarja ono članstvo in naraščaj, ki se je prijavilo za zlet v Sofijo, da odda danes v društveni pisarni sokolske legitimacije (državni uradniki tudi dovoljenje za potovanje) in da vplača po 97 din za zletni znak in za vožnjo od državne meje do Sofije.
Naše "f gdališče
OPERA
četrtek, 22.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu:
Boris Godunov). Petek, 23.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu:
Prodana nevesta). Soboto, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Trstu:
Ero z onega sveta). Nedelja, 25.: Zaprto.
Prihodnji teden, v petek, bo zaključila opera letošnjo gledališko sezono. Do tega dne bodo v operi še naslednje predstave: v ponedeljek bo imel red Sreda svojo predstavo, v torek Traviata z gostom Christi-jem Solari jem, ki bo pel to predstavo brezplačno v dobrodelen namen. Na Vidov dan, v sredo, bo slavnostna predstava Borisa Godunova.' Ta predstava bo obenem slavnostna v počastitev skladatelja Mu. sorgskega. Na praznik, v četrtek, bo ope. ra zaprta, v petek pa bo zaključna predstava za red četrtek.
Križanka št. 85
Vodoravno: 1. pristanišče v južni Dalmaciji; 5. povrtnina; 8. Adamov sin; 9. reka na Gorenjskem; 10. preprosta dolžinska mera; 11. človek izrednih sposobnosti; 12. pripadnik evropske narodnosti; 14. predel brez drevja v gozdu; 15. sport; 17. skrajni, v morje segajoči del celine; 18. bistveno za pritezalni drog; 19. pristanišče v severni Dalmaciji; 23. rimski lirik (87. do 54. pr. Kr.); 25. glasbilo; 28. organ za presnavljanje; 29. žival; 31. nemški pisatelj (* 1875), Nobelov nagrajenec; 33. središče krožnega gibanja; 34. napotilna kratica; 35. prenašalnica; 37. donos žitne bilke; 39. vodno prevozilo; 40. moderen izum, ki na široko služi prosveti, zabavi in propagandi; 41. določena hrana; 42. odpadek pri sekanju — tudi miselni utrinek; 43. pokrit jarek; 44. poljska cvetica; 45. pristanišče v severni Dalmaciji.
Navpično: 1. M. Kranjčev roman; 2. poljski ples; 3. krog dni; 4. pijača starih Slovanov; 5. prijateljska naklonitev; 6. junak iz grškega bajeslovja; 7. plovka; 9. močna svetloba; 13. kovina; 16. kranjski močnik; 20. naselbina; 21. Viteški kralj Zedinitelj; 22. organizacijska mladina; 24. človeška nadvrednost; 26. besedica neodločnosti; 27. naplačilo; 30. pripadnik izumrlega slovanskega plemena; 32. del dneva; 33. življenjska potrebščina; 34. del telesa; 36. bliž-njik po kraju rojstva; 37. planinski vrh na Krasu; 38. mlečni izdelek; 43. egipčansko božanstvo.
Rešitev zlogovne križanke st. 84
Vodoravno: lokomotiva, lisica, Kočane, mana, Tamar, Hasan, Bilo, Tintoreto, lavina, Janina, ščetina, Seni.
Navpično: lokomobila, koča, moneta, vaza, Lima, sinaha, Martin, korenina, sandolini, lovišče, Toja, tona, Nati.
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve Itd. v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno in po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A* SEMENIČ
Privoz St 15, Ljubljana
TELEFON 36-92
L. WINDER:
99
Qospod'Mm^à
Roman o Franca Ferdinandu
(Avtorlztrao prevod)
Podpolkovnika Broscha so se bolj bali kakor prestolonaslednika. Bali so se ga vsi, ki so se bali prestolonaslednika, a tudi mnogi, ki se prestolonaslednika niso bali Zakaj Brosch ni bil samo duša nevarne vojaške pisarne Franca Ferdinanda, ampak tudi brezdušni motor, ki je nenehoma priganjal prestolonaslednikovega duha, da se ni vdajal lenobi. Ker je mogla njegova vojaška pisarna vplivati samo na vojaške osebe ter na vojaška službena mesta in urade, je prestolonasledniku priporočil, naj da zasesti važna mesta občanske uprave z vojaškimi osebami. To ni bilo lahko delo. Franc Ferdinand ni imel moči, da bi dosegel imenovanje kakega generala, ki mu je bil vdan, za namestnika v tej ali oni kronovini. Vendar se mu je posrečilo vtihotapiti častnike v mnoge urade, tako da se je polagoma tudi pri civilnih oblasteh pokazal vpliv vojaške pisarne. Brosch je s strastno vnemo opravljal to žilavo drobno delo. Njegova vojaška pisarna je z grozljivo spretnostjo in čuječ-nostjo izpodkopavala delo vlade, ki jo je bil cesar imenoval. Dunajska vlada je morala vsak dan čutiti ta odpor.
Ministrski predsednik ni klical cesarja na pomoč. Maks Vladimir baron Beck je razumel srd Franca Ferdinanda, ki mu je nekdaj zaupal in se zanašal nanj; toda ni se čutil izdajalca, ampak po nedolžnem preganjanega, žrtev nesporazuma, ki
I ga ni bilo moči pojasniti. Imel je Franca Ferdinanda za edinega moža, ki utegne kdaj rešiti razmajano monarhijo; toda cesarjev nalog je bil svet in nihče ga ni smel odbiti zato, ker so ga čuvstva vlekla drugam. Tako je bil Maks Vladimir pl. Beck postal »izdajalec«. Vedel je, da ga prestolonaslednik imenuje izdajalca, in je to mirno trpel. Pravica in zakon sta bila izpremenljiva in omahljiva; kaj ne bi bila omahljiva milost visokega gospoda, ki je imenoval pravico to, kar mu je bilo samemu prav? Maks Vladimir pl. Beck prestolonasledniku ni zameril. Nebo je bilo ukrenilo, da ni bil postal ministrski predsednik Franca Ferdinanda, ampak ministrski predsednik Franca Jožefa. Kot tak je imel dolžnost, reševati naloge, ki so mu bile zadane, brez ozira na prestolonaslednika, ki je hodil za nasprotnimi cilji. Čuvstvo je moralo molčati. Z brezstrastno vztrajnostjo — kakor cesar — se je Beck loteval dela.
Ne tako Montenuovo. Cesarjev prvi višji dvor-nik, ki je ljubil lepe umetnosti in dobro poznal dela klasikov, je rad navajal besedo: »Čuvstvo je vse.« Ljubezen in sovraštvo sta ga vsega prevzemala. Iz ljubezni do cesarja je sovražil prestolonaslednika in netil to sovraštvo, da je ostalo živo. Cesar, ki je bil tako silno star in potreben počitka in željan miru, naj je le prepuščal del svoje moči prestolonasledniku — zvestemu služabniku se ni spodobilo, da bi sodil o tej popustljivosti. Za svojo osebo je ostal nepopustljiv. Franc Ferdinand ni smel misliti, da je cesarjeva popustljivost storila sovraštvu dvora konec. Kazalo je, da so bili uspehi "eta 1906. udarili Francu Ferdinandu v glavo. Prvikrat se je drznil priti s svojo neenakorodno ženo na dvorni ples. Pripravljen na skok je stal Montenuovo ob vhodu dvorane, ki so stopali vanjo cesarjevi gostje ter pazil na izpolnjevanje obred-nika: za cesarjem je vstopil Franc Ferdinand ob j
strani neke nadvojvodinje, za njima pa ostali nadvojvode in nadvojvodinje v strogo predpisanem vrstnem redu in šele za zadnjo, najmlajšo princeso je stopila v dvorano Zofija ob strani nekega češkega grofa. S tem strogo pravilnim zapostavljanjem, ki ga je predpisoval dvorni obrednik, se je morala sprijazniti.
Na drugem dvornem plesu se je pa zgodil pri petljaj, ki jo je osmešil Ted vsem dvorom in vsemi povabljenimi posti. Ko ^e stopila v plesno dvorano, se je izkazalo, da ni bilo nobenega moža, ki bi se bila mogla ob njegovi strani uvrstiti v iz-prevod vstopajočih gostov. Noben komornik, noben nekazen grof, nihče izmed povabljenih dvornih uradnikov ni bil brez dame. Stala je za zadnjo dvojico, čakala, boreč se s srditimi solzami, gledala okrog sebe in iskala pomoči, a nihče ni opazil, — tako je bilo videti — da so ji »pozabili« dodeliti kavalirja. Franc Ferdinand, ki mu obrednik ni dovoljeval, da bi jo rešil iz zadrege, se je drugi dan pritožil cesarju zoper kneza Montenuova, ki je bil za vse odgovoren. Montenuovo je rekel, da je zakrivil to obžalovanja vredno -omoto »neki podrejen organ«. Knez je podal kot prvi višji dvornik oitavko. Cesar ostavke ni sprejel.
Franc Ferdinand in Zofiia sta užaljena zanustil? Dunaj. Pripetljaj na plesu je bil strašen udarec, ci ga dolgo nista mogla nreboleti. Uspehi minulega leta so bili zbudili v Francu Ferdinandu vero, d. bo imel poslej srečo. Podpolkovnik pl. BroscV mu je bil vtepel v glavo, da je Belvedere že zdaj n čnejši od Schönbrunna. Franc Ferdinand se mahoma ustrašil, da so ga udì spet pre varili. Še vedno je stal Maks Vladimir pl. Beck, izdajalec, na čelu dunajske vlade, se pogajal z Madžari ter se pripravljal, da spravi preosnovano avstrijsko volilno pravico pod streho in razpiše prve volitve po tej novi volilni pravici, ki jo je imel Franc Fer-
| dinand za usodno napako. Goluchowski je bil sicer padel, toda Aehrenthalu, novemu ministru vnanjih zadev, ki se je bil Franc Ferdinand zanesel na njegovo ustrežljivost, menda ni bilo mnogo do prestolonaslednikove naklonjenosti. Tudi Schönaich, novi vonji minister, se je kar zavzetno obotavljal ubrati protimadžarski pravec, ki mu ga je bil Franc Ferdinand priporočil. Trudni, počitka željni in miru potrebni cesar, ki je bil lani s popustljivostjo omogočil prestolonaslednikove uspehe, se je bil menda spet ohrabril: znova je jel. kakor minula leta, s svojo lično damsko pisavo pristavljati na robu spisov, ki so prihajali iz Belvedera »Odbito!« in »Ne!« Bilo je podoba, da ga vsaka bolezen, ki ga napade, nekam pomladi. »Večno bo živel«, je mislil Franc Ferdinand sam pri sebi, izrekel pa ni, ker se je bal smrtnega greha. »Večno bo živel«, je mislila Zofija, a ni izrekla, ker jo je bilo smrtnega greha strah. Franc Ferdinand je rekel Zofiji: »Še vedno sva sama, vzlic vsem navideznim uspehom. Ali ni to strašno? Cesar je še vedno veliko močnejši od mene, naj bo še tako star in šibak. Montenuovo mi je odprl oči.«
Cesarjeva častitljiva postava je bila posvečena. Narodnostne borbe so razdvajale državo, sovražniki so jo obdajali, sovražniki so prebivali v nji — samo častitljiva postava srebrolasega cesarja ji je menda še branila, da ni razpadla. Pred častitljivo postavo starega cesarja se je polegal bojni krik narodov in strank. Celo v tujini je bila častitljiva postava starega cesarja le redko izpostavljena napadom. Veliko je bilo pohujšanje, ko so v laškem Vidmu pri neki protiavstrijski demonstraciji zasmehovali srebrolasega cesarja. Rjoveča množica ljudstva je nabijala osla po zadnjici, ga gonila po ulicah mesta Vidma in kričala: »Evviva Francesco Giuseppe!«
NALI OGLASI
'HTtmii
Vsaka beseda 50 par, za davek 3 din, za šllro ali dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 12 diD
Korespondentko
ta. slovensko, srbohrvat. in nemško dopisovanje, sprejmemo takoj. Ponudbe z vsemi podatki je poslati takoj na tovarno dežnikov, nogavic in triko perila Josip Vidmar, Ljubljana, Savi je 18 ,	15365-1
Pletilce in pletilje
(štrikerje-ice) samo izučene išče za stalno delo preko celega leta tvornica trikotaže in pletene robe Bencion D. Gaon, Sarajevo, Despiča ulica 8.	15369-1
Upokojenca
višjega uradnika, z dobrim rastopom, iščemo za zuna. rie posle. Oferte pod šifro »Stalna zarada« na ogl. cdd. Jutra.
15344-1
Kamnoseškega
preddelavca
izkušenega in kamnoseke, — iščemo za takoj. — Prijave sprejema pod značko »Marmor« Slovenski publicitetni Zavod v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 2-1.
15359-1
Služkinjo
popolnoma samostojno, veščo kuhe, išče za julij tričlanska družina. Večna pot 9, pritličje.
15356-1
Frizerka
mlajša, dobi stalno službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	15336-1
Laboranta(ko)
iščem za takoj, zmožnega za poletno sezijo v Pörtschach ob Vrbskem jezeru pri Photo Holböck«.
__15339-1
Žagarja
venecijanko v akordu, — Sprejmem takoj. Ponudbe na Osi. odd. Jutra pod značko »Venecijanka«.
15340-1
Izurjene šivilje
za pletenie, sprejme »Mila«, Mestni trg 17.
153SO-1
Šiviljsko pomočnico
sprejme takoj modni salon Augustin, Gajeva 8, Ljubljana. '	15372-1
Šiviljo
na
dom
vseh
sprejmem. Naslov v poslovalnicah Jutra.
15379-1
Korespondentinjo
event. moško moč, samostojno, s trgovsko šolsko naobrazbo, ki obvlada poleg slov. in tar vaščine tudi perfektno nemščino v govoru in pisavi, zmožno ostalih trgovskih pisarniških po slov iščemo za takoj. Ponudbe s prepisi spričeval ln z navedbo referenc ter zahtevkov pri prostem stanovanju in event. hrani pošljite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspešna moč«.
14973 1
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Natakar
soliden tn pošten, sedaj nameščen, išče namestitve Ljubljani ali izven v restavraciji ali boljši gostilni. Po potrebi položi kavcijo.. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Dober zaslu žek«.	15327-2
Plačilni natakar
išče mesto v boljši restavraciji ali kavarni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fin nastop«.
15335-2
Mlad poklicni šofer
z znanjem slov., srbohrvat. jezika in nemščine, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15338-2
Zaslužek
Beseda 1 din, davek j din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
15352-3
Blago v komisijo
sprejme agilen trgovec. Garancija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonomist« Maribor«.
15260-3
Potniki
Beseda 1 din, davek 3 din za šilro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Agilne krajevne
zastopnike
išče »DRAVA« zavarovalnica Maribor, A»leksandrova 14, I. Ljubljana, Mestni trg 17-1.	15348-5
G. T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
mmmmm
75
Z združenimi močmi so privezali Arabca, ki je od besnosti strahovito preklinjal, k enemu izmed stebrov. Nato so lepo v miru poza j trkali, in čez četrt ure se je »Pegaz« dvignil terod-letel proti severu, medtem ko se je Ali ben Kali zaman napenjal, da bi raztrgal vezi.
Dragocenost
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir,
LJUBLJANA, WOLFOVA
Glasbila
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Klavir
dobro ohranjen prodam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ohranjen klavir.«
15085-26
Kupim
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Več voz sena
novega, konjskega, kupim. Batelino Vinko, Kotnikova ulica 16.
15357-7
1BÖ5BBB
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din
Fiat 521
6 cilindrski, izvrstno ohranjen, primeren za avtotaksi za letovišče, naprodaj. — Ogledati od 10. ure dalje pri ADLER service, Kersnikova ulica (za Slamičem).
15373-10
Kratek klavir
lep, črn, križane strune, po ugodni ceni prodam. Ljubljana, Komenskega ul. 26, II. nadstropje.
15370-26
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmani šl znesek W din
Več otroških
vozičkov
prav poceni naprodaj pri »PROMET« nasproti križanske cerkve. Stare jemljemo v račun.
15361-6
Marmornato ploščo
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15342-6
Parkete in
parketne odpadke
ugodno proda Ivan ŠIŠKA, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.
14841-6
Vinski sodi
4 kom. od 30 hI naprej, naprodaj. Poizve se pri j. Oražem, Moste, Ljubljana.
15302-6
Orehova jedrca
zdrava in lepa po din 20.-in orehe po din 6.- nudi Sever & Komp., Ljubljana.
15383-6
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Beseda 1 din, davek a din za šifro ali dajanjf naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din
Smrekove hlode
kupim. Ponudbe: M. Curk, Mirje 1, Ljubljana.
15360-15
Beseda 1 din, davek din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Pohištvo
novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovoli za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Pre voz pohištva preskrbimo sa mi. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrševa 12.	17-12
Razno pohištvo
prodam zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15086-12
13S12ÌI
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje
naslova 5 din, najman' ši znesek 17 din
Damsko kolo
dobro ohranieno, din 420, na ogled od 1—3 in 6—8. Mlekarna, Stari trg 17.
15381-11
Lokali
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Trgovske lokale
lepe, oddam na Tyrševi cesti 47b. Posebno se priporoča lokale kot podružnice že obstoječim tvrdkam. Poizve se istotam pri hišniku.
15366-19
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih io stanovanjskih, hiš in ril ima naprodaj gradbeno strokov, izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	125-36
Obiteljska hiša
7 sob, z vrtom, v Laškem i inventarono ali brez, naprodaj. Ogled. Krekova 99, Laško. Pismena vprašanja : Zagreb, Preradovičeva 24 — Schmidlin.	14872-20
		
ä	22	JiùiJlì
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
solnčno, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15371-21
Trisobno stanovanje
v novi hiši, oddam za 500 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15382-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din
Enosob. stanovanje
išče drž. upokojenec brez otrok za mesec avgust. Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Točen plačnik«.
15349-21a
Stanovanje 2 sob
s pritiklinami, išče mirna družina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »39«.
14890-21a
Štirisob. stanovanje
komfortno, » sredini mesta išče stranka treh odraslih oseb. Vselitev takoj ali naj pozneje avgusta. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Dobra stranka«.
15084-21a
Sobo odda
Beseda l din. davek i din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj si znesek 17 din
Sobo
z vso oskrbo, v centru mesta, s souporabo kopalnice, oddam 2 osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15354-23
Lepo zračno sobico
oddam v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15355-23
Opremljeno sobo
oddam 1. julija t Gajevi ulici 9-III.. vrata 16. _15363-23
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, s souporabo kopalnice, za 1 ali 2 osebi, event. z vso oskrbo, oddam na Bleiweisovi cesti 48, IV. desno (dvigalo).
15353-23
Lepo solnčno sobo
opremljeno, za eno ali dve osebi, s souporabo kopalnice, event. i hrano, oddam I. julija na Miklošičevi cesti. V hiši dvigalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15341-23
Sobo s hrano
oddam gospodični. Vprašati Cesta 29. oktobra 9-II, vrata 16.	15378-23
Draibe
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Oklic
Proda se na prostovoljni javni dražbi dne 30. junija 1939 ob 9. uri pri podpisanem sodišču soba it 7 zemljišče vi. it 165 k. o. Gorenja vas. obstoječe 12 pritlične hiše. dvorišča in vrta, za izklicno ceno 60.000 din, pod katero ceno se ne proda. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 19. VI. 1939.
15337-32
'SERIRAJ V „JUTRU"!
Od Vat je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo jo piutlto redno heroično è latiti afl barvati v tovarul
JOS. REICH
IJaWjwwi Poljanski nasip 4-6 Pralnica —» SmlolHraini.
OKASA tablete
Pri 8polni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220.-
proti povzetju Zastopnik: Lekarna Mr. Rožman Miroslav, Beograd — Terazije 5. Ogl. u S. t». 5846-39
NSERIRAJTE
V »JUTRU«!
'tiikk.
E N O- IN VEČBARVNE
JUGOGRAFIKA
fv. (Mao. nithif. 23
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega soproga in očeta, gospoda
JOŽEFA MARINČA
revidenta drž. žel. v pokoju
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebno zahvalo pa izrekamo gasilcem iz Vidma, ter vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Rajhenburg, dne 17. junija 1939.
Žalujoča žena Antonija In sinova Edmund in Rudolf
Plisfcril
lene, hI se
NIKDAR NE POŠTAM
Nobene gube nobene brazde v 45. letu! Gladka, Jasna in Cista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež, a ime vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilnl element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi in pomlajuje kožo, ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so kakor Izbrisane.
Cez dan uporabljajte dnevno Krano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se z« deset let ln ostanite mladi! Napravite konee ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenel« polti. Pridobite el spet ,-sno ln čvrsto lic« ter mehko lepoto lz dekliške dobe. Navdušen! boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako, «e Vam denar povrne.
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh !
Lfltolef SEVER,
Stro
— najcenejše v zalogi pri LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
Parkete, trstje, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement, karbolinej, strešni lak, katran, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo
in razna izolačna sredstva dobite najceneje pri
Jos. R. Puh, Ljubljane
Gradaška ulica 22 Telefon št. 25-13
IŠČEM
TRGOVSKEGA POMOČNIKA IN POMOČNICO
sposobno mlajšo moč, v starosti okoli 25 let (vojaščine prost), povsem zanesljivega in poštenega z dobro vzgojo in dobrimi priporočili. Biti mora dober in sposoben prodajalec (detailist) s prijaznim in prikupljivim nastopom. Oni iz Ljubljane ali okolice, ki stanujejo pri stariših ln z znanjem nemščine imajo prednost. — Izčrpne lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zanesljivih referenc in priloženo sliko, je poslati pod šifro: »STALNO MESTO 666« na oglasni oddelek »Jutra«.
Dotrpela je v Ljubljani v Leonišču zlata mamica in soproga, gospa
MR. PH.
PAVLA Dr. BEZIČEVA
roj. POMPE
Nepozabno pokojnico pripeljemo v petek, dne 23. junija 1939. ob 9. un v Kranj, kjer bo počivala v stebrišču novega pokopališča, odkoder bo pogreb istega dne ob 17. uri.
Vse, ki so blagopokojno poznali, prosimo, da jo ohranijo v lepem spominu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v župni cerkvi v Kranju dne 24. junija 1939. ob 8. uri.
Kranj, Ljnbljana, Celje, Grohote, dne 21. junija 1939.
Dr. JOŠKO BEZIč — zdravnik otroci JERKO, MIKLAVŽEK, MARMICA ter ostalo sorodstvo.
tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani. '