ť - . . << List A i • * « * t * v^gřií ř i * % gospodarske, obrtniške Tečaj * m narodne Ishajajo vsako sredo po cell poli. Veljajo v tiskarnici je mane po posti p za celo 4 gold pol 2 gold 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr., za četrt , za Četrtleti 1 gold. 30 kr 1 gold.; poèilj Ljubljani v sredo 2. aprila 1873. Obseg: Razglas zarad semen svilnih črvičev. Kako stoji s tursko govejo kugo? Iz cesarske postave zoper Turško 0 Švicarskem sirarstvu. govejo kugo od 29. junija 1. 1868. dr. Schâffle pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartovega. Omika in pot do nje Kako bivši minister Mnogovrstne novice. Naši dopisi. No vi car Gospodarske stvari. svetu nobenega zdravila znanega kakor za človeŠko kugo ne. * Vsa ta kuga pa se V • sin po na le z bi. H a z 2 i a s o zarad semena svilnih črvicev Kmetijska družba na Kranjskem si je prizadjala Gotovo se obvaruje gospodar, kteri svojo živino, pa ljudi, ki jej strežejo, tako zapre v svoji hiši, da za čas kuge ne pridejo ne z drugo živino ) ne z ljudmí v dotiko. To Je edina } pa prav gotova pomoč. iz državne denarne podpore zdravega semena svilnih ^ato zapoveduje postava, da se iz začetka kar brž (židnih) črvičev rumenega plemena „Nostrana" ime- pobije vsa kužna živina in taka, ki je bila s kužno v ^luuiii j VI uv^r 1 u IU v II v ^ UI ^i^ixiv^uc* ^ii voil aua i 111 * l----I *----------------— --- ---- 7 ---J ----- ------- novanega iz čelične ga zaroda v Gorici in Rovinj i dotiki (za pobito dobi lastnik od škodo van je iz ce- nakupiti. Kranjskim svilorejcem prodaja to seme za polo- vico cene K/ \J V^tllVi , po 1Í.H/Í 1 f^Ch JO UUOi i\u|jlja ^ LCU.ČÍJ 1 gold. 50 kraje. Učiteljem ljudskih šol pa kteri ga je ona kupila tedaj lot po kteri sarske kase, Če ni sam kaj kriv); zato se vpelje zaprti ja, zato se prepovedó živinski sejmi, zato druge dežele iz kužne dežele ne pusté ne živine ne kaj druzega v svojo deželo drugač kakor po železnici in s W ^viu« l/v ja i wj v. u v j l; v i j u UJ JJ UU01\iU OUI ua , JVIC1 1 --o — J ------ --o--- ------- r ---------- — imajo murbovih dreves ter o bij ubij o , da bodo v izreje- spričali oů zdravstvene komisije, če dežele potrebujejo vanji tudi svojo Šolsko mladino poduČevali lota brezplačno. ? ga dá y» mesá. Ce je kje tako skrben in marljiv župan kakor v K ran ji Jugo vic in v Smeledniku Keršič 9 Kdor tedaj želi tega semena kaj dobiti, naj se ne- je pač velika sreča za celo sosesko, da se na tanko m u dom a in zadnji čas v 8 dneh pismeno all osebno spolnujejo gosposkini in zdravniški ukazi. Naj po vsem tem zdaj povemo, da je c. k. deželna oglasi v pisarnici kmetijske družbe v Ljubljani v 8a-lendrovib ulicah Nr. 195. Glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 29. marcija 1873. vlada 26. sušca oklicala sledeči r a z a s. » Kako stoji s Tursko govejo kugo? stavila o k raj a Komisija za kugo je 24. dan t. m. za gotovo po- ) ; da Je v Pra šah, Mavčiške občine Kranjskega pa tudi v mestu Kranji ? povsod v em 1 • y • nisi 9 Na to vprašanj govor. Zatrosila se moramo dati prav žalostěn od-kuga, kakor so ,,Novicea zadnjič prava goveja kuga, kamor se je zanesla po Hrvaških so se edale, po Hrvaških bušah najpred v P lavčič, kjer je pogini dvoj goved m se poieg mo bušah. Da se razširjenju te kuge v okom pride nemudoma vpeljale najostrejše policijske naredbe in vo- jaki na pomoc vzeli. ralo pobiti potem 9 bolnih in 15 še na videz zdravih To se očitno razglaša s to opombo, da se pričakuje m u gospodarj hleva tega gospod pozneje se je zanesla še v hlev sosedov. Iz P kug iz 3* ostalih 5 buš lastnik gnal v Kranj na sejm in kup iz Rajble na Koroškem jih je ondi postavil v nek od županij pa tudi od vsacega posamnega prebivalca, da pripomorejo c. kr. okrajnim gosposkam, kar koli je rnogoče, k izvrševanju po postavi od 29. junija 1868. predpisanih zaukazov, da se kuga ne razširi dalje po hlev, kjer je po njih okuženo domaće govedo kmal po deželi iz gori imenovanih dveh krajev, Pa že tem zbolelo in poginilo. Komisija je tu dala 14 deloma bolnih deloma zdravih goved pobiti. Iz tega hleva je Je bati ; da seže dalje po deželi, ker zdaj se se }Q 5 buš iz Praš na sejm v Kranj prignalo. ondi 9 17. dan t. m. pa pro prišla ena krava na K že tudi kaj pogt Na mu iz ÍS m e 1 e d poleg Kranj v Kranji 10 9 ki e menda dalo nekemu neznanemu kupčevalcu z živino, kteri jih je neki Je 9 kakor pravijo > proti Trebižu gnal. k. a bolna pobit dala še dve bila in komi kupil kravo, ki je 28. dne t. m. li potem ija je istemu kajžarj goved pobiti. Omenjenih buš gon Ne samo postava, temuč tudi lastna korist vsacega, kdor kaj živine ima, zahteva to, da zdaj brž dotičnemu okrajnemu glavarstvu na znanje dá, ako mu zboli ktero omenjeni Korošk kupee iz Rajble na sejmu v Kraňj kupljenih po Gorenski železnici peljal na Koroško govedo ) ovca ali koza". ni * še znano, kak ali znano je to, da v Ratečah na ) Neki dobrovoljni Matevž MoČnik v Davči nam piše da je iznajdel novo zdravilo za to kugo in to je cep ljenje kužnine od onih 5 buš zatrosila je v dotiki bila z bušami V se kam Gorenskem in V Rovtah blizo Trbiža se je tudi vnela kakor pri otroiih. — Na to moramo odgovoriti ie to: Govedom ce- kuga. Bati se je, da iz sejma Kranjskega ne bi se bila Pit;i kugo kHk°r otrokom kozó, je že st«ra, pa po obiiih žalostnih " skubiijah zavržena reč. Že leta 1779 (tedaj bo kmalu 100 let), kar je zdravnik Salhov svetoval cepljenje goveje knge; ni nevarnost pri tem je tolika, da pogine živina in se kuga s tem Se le prav am po živini, ki * » Tudi najneverniši Tomaži zdaj sami vïdïj kako Uujuv»v,mioi j. uiiui/ji fiuoj gami » j.uij\j , naftu z a t r o s i, da strašno nalezljiva je ta bolezen, za ktero ni po celém cepijenji kuge. zatro si, da si po edem svetu noben zdravnik ne upa le ziniti o Vred. f 06 Poznejo 29. sušca, ko se je zvedelo, da se je kuga kakor smo gori povedali, zatrosila c. 1c. deželna vlada v se y drug v se dalje y y je dodala s nit i kraja se dotiko priti) z drugimi prebivalci tistega y razen pod določbami y ki jih postavi komisija. \ / razglas 9 po kterem naznanj y da so milj n a g k mmi 24 goveđi Kuga pri ovcah in kozah. Ovce in koze, ki so prišle v dotiko s kuž-morajo biti odločene od goveje živine in VKuženih kraje v prepovedani vsi živinski sejmi. 0d vseh druzih Živali, dokler se ne izreče Pa naj tudi nobeden goved, ovác ali kóz in pa kož, park lj aii ploh kaj tacega, kar dotične postave nehala, in dokler se ne razkužij y da je kug prepoveduje, ne skuša gnati ali pel jati na Stajarsk Če te živali za kugo zbolé, začnó veljati prav tište K o r o š k y Salcburš k y T i r o 1 s k i ^ y P r i m o r s k ker so te dežele za Kranjski. čas kuge zaprl svoje mej proti naredbe, kakor pri kugi med govejo živino. Zastran okuženega kraja. Kedar je postavljeno na gotovo 25. na kteri kmetiji goveja y da se kuga Je začela, ima politična go- Da bi pa vsi lastniki živine in tudi drugi, kterim sposka izreči in razznaniti, da je dotični kraj (selo, vas) je mar za to da se hitro zatare v naši deželi začeta okužen. kuga predp in se obvarujemo silne škode, poznali postavne to, kar je podamo jim iz dotične post ^icujjiao , puuatuv jiui »o vedeti treba. Naj to vsi ti pazlj to , kar je in reči, ktere so naštete v §. 2.*) Z ukí da se vedô kako je treba napraviti zaprtijo kraja. tem kraji ima nastopiti zaprti ja zastran živali ktere so naštete v beró y ukazom se določi 9 ravnati po postavi, pa tudi druge podučiti. „Novice" naj gredo zdaj od rok do rok, kajti za tavžente škode gré zdaj obvarovati našo deželo in tudi druge takem kraji naj dalje: veljajo naredbe v §. 21**) zapovedane; cesarske postave zoper Tursko govejo kugo od 29. junija leta 1868. Kaj je narediti, kedar se je goveja kuga ovce in koze naj se odpravijo iz hlevov za govejo živino, ter se ne smejo nazaj va-njo djati, dokler trpi kuga; vožnj a z govej o živino je prepovedana. Konji pa iz brezkužnih kmetij smejo se rabiti v kraji in kraj od drugod priganjati 22. v n e 1 a. Zastran okužene kmetije ali pristave. Ako pozvedbe za gotovo postavijo 9 da je goveja kuga, naj se, gledé na okuženo pristavo (pose-stvo, hlev, staje), ravná po telile zaukazih : zunaj kraja, in tudi v ali privaževati ali pa skozi kraj dalje gnati ali voziti, vendar je treba pri tem izpolnjevati to, kar komisija zaukaže; , mačke in kuretnina morajo se zapirati, psi če ubiti. Pitomi zajci Treba je pobiti živino. se pa našli na pianem, v hlevih naj se pokončajo; stanovalci okužen i h kraje v smejo samo ta- bila Vsa kužna goveda y kakor tudi vsa goveda, ki so krat iti kam iz njih y ce niso y odkar se je kuga s ku na eni in isti pristavi ali v istem 1 začela, prišli v dotiko z ondotno bolno ali šum- ali so sicer bila ž niimi v neposrednji ali posrednj « % * - m m ili t y tiki postavlj treba je pod nadgledom koini ije zastran br dlog pobit i do kug y ljivo živino, niti so sploh bili na okuženi kmetiji 9 ali pa Če so, ako so prišli kako v dotiko bili razkuženi, kakor je zapovedano ; y popřed Kje in kako zakopati mrcino. iz vseh brezkužnih hlevov je treba vsak dan gnoj Živali, ki so za govejo kugo poginile ali kakor bolne ubite bile , treba je na mestu, ktero komisija zastran kuge postavljena odloči, celoma, no odvzemši ni-kakega delà živalskega trupla pokidati ; g) prepovedani so v kužnern k raj i živinski in ďrugi sejmi, kakor tudi muzika s plesom; y in take se še , šest če v 1 j e v glo-jame, kamor je bila mrhovina ko preteče primerno število boko zakopat« f »okopana, smejo et, in samo s posebnim dovoljenjem politične okrajne * 1 V prtijo pod §. 2. spadaj Domaća živina ktere koli vrste, razen kónj in svini (krmetine) 2 dpadki in surove gosposke zopet odpreti. Ce Je bilo zivince kakor sumljivo pobito , pa je da je bilo zdravo, sine se, če Tneizdelana roba) od teh ži-rž po poboji) , ali že posu-Vvažati se sme samo taka volna, od ktere se dá iz- zdravnik potlej spoznal, komisija zastran kuge postavljena dopusti njega v tistem kraji povžiti. vali, naj bodo te reci surove šene. kazati, da je bila v fabriki prana. 9 meso od 3. seno, otava in slama; 4. hlevna oprava, ki je bila že Kako delati s kožami. v porabi, in goveja oprega (vprežna oprava); za trgovino namenjena, ponošena oblačila in takošno v ze ljive Samo pri takih živalih, ki se pobijejo, ker so sum-, da imajo kugo , pa se pri pobijanji naj dej o , da rabljeno obutalo. Seno ali slama, v ktero je bilo kaj zavito, mora se po vsakem sežgati brž kakor pride zavita reč tje . kamor je namenjena. so popolnoma zdrave , dopuŠčeno je , kože pod skrbijo ** 21. se glasi: živinskega zdravnika razkužiti ali očistiti, razen takega primera pa je treba za rabo kožo s prerezami pokaziti y da m y in z mrcino vred zagrebsti. Pristavo ali kmetij o je treba zapreti. Tudi pri goli sumnji goveje kuge ima komisija zastran kuge poslana , dokler politična gosposka dalje ne zaukaže, razen povedanih v §. 19. naredeb narediti vse to, kar dotični zvršilni predpisi velevajo gledé na zakopavanje crk-njenih ali pobitih živali, na ogledovanje živine po živinskem Pristava ali kmetija, v kterih so ali so bile kužne zdravniku in na razvidnost števila goved, ovác in koz y na ali s kužnimi v dotiki bivše živali , mora se po zapri- pregieaovanje sumijivin zivan, na prepoveu , uuuaoau seženih čuvaj ih ali po vojakih zapreti in zaznamovati s nastelj , gnoj in opravo iz zaprtih poslopij , potem gledé na mora se po zapn- pregledovanje sumljivih živali, na prepoved , odnašati klajo tablo, ki nosi napis „G kug ne sme a Brez dovoljenja komisij nikakorsna reč iz okužene kmetije odnesti se ; naznanila o vsakem zbolenji ali erknjenji med živino m na pobijanje goved iz nesumnih hlevov. Meso od pobite živali , o kteri je živinski zdravnik po --»rnuujv ^ , tu^ov, ťuu,vu , - " —------- ------ sme nihče stopiti va njo razen njenih prebivalcev; tem spoznal, da je suma Čista, sme se samo v istem kraji ne sme noben prebivalec tište kmetije ali pristave povžiti. h) živali in sirova roba od živali smejo se po želez- nicah skozi kužni kraj samo prevažavati, če se izpolnuje to, kar je deželno poglavarstvo naredilo, da se kuga ne zatrosi. Zastran mejnega okraja kuge. §. 27. Kedar je v kakem kraji goveja kuga, veljá okolica tri milje daleč na okrog od kužnega kraja za m ej ni okraj kuge. V mejnem okraji kuge imajo: a) Veljati ukazi o popisu in razvidnosti števila ži-vinčet, potem doloćbe dane za ta primer, kedar ktero rogato živinče zboli ali pogine (§. 21). b) Vsako crknjeno govedo, naj se pusti ondi, kjer je cerknilo, dokler se drugače ne zaukaže, ter skr-beti je, da se ga nobena stvar ne dotakne. Okrajna gosposka sme zastran vsake živali, ki pogine, zaukazati, naj se razpara in razudi, da se izvé bolezen. ç) Živinski sejmi so prepovedani. Tudi je prepove- dana kupčija z govejo živino, s klajo in steljo. Samo izjemno pri okolnostih posebnega ozira vrednih, sme politična okrajna gosposka dopustiti pod svojim prigledom kupčijo z rečmi poslednjič imenovanimi, potem s klavno živino, kakor tudi z živino, kolikor se izkaže, daje kmetije potrebujcjo. d) Će bi bilo potrebno, sme deželno poglavarstvo zaukazati, da bo živina, kar ie je v mejnem okraji, s posebnim znamenjem zaznamljena. e) Krajem, ki se drže okuženih, naj okrajna gosposka, če se je okužbe bati, prepové živino na pašo goniti. _ f) Vsi psi imajo se privezati, razen pastirskih, dokler se rabijo pri živini, mačke pa se morajo zapreti. (Konec prihodujič.) 0 Svicarskem sirarstvu. Pregcvorivsi o družba h za sirarstvo naj povemo kaj več.o Svicarskem sirarstvu. V Svici je sirarstvo, zlasti izdelovanje tolstega in poltolstega sira, mnogo bolj razvito in razširjeno , kot maslarstvo. To najbolje do ka zuj ej o^ stevilke, ki nazna-njajo, koliko sira se je izvozilo iz Sviće drugara od 1. 1854 —1865. Svica je blizo tako velika, ko Štajarsko, Koroško in Solnograško skupaj , ktere tri dežele pa še niso ne tretjina avstrijskih planin. Za sir, kar ga je šio leta 1865. več iz Švice, kot ga je v Svico prišlo, so potegnili 5 milijonov in pol goldinarjev. Kaka je pa v Avstriji? Stevilke, ki kažejo, koliko sira se je prejšnja leta izvaževalo in privaževalo, zdaj \eč ne veljajo, ker so se razmere spremenile; zgubili smo namreč Laske dežele, zavoljo kterih se je moralo mnogo sira privaže-vati, ker ga te dežele mnogo rabijo. Poprek se je pri- peljalo v Avstrijo od 1803. do i860, leta po 32 740 centov sira na leto, jz Avstrije pa ga je šlo le po 14.180 centov; tedaj smo ga dobivali mi od drugod po 18.5b0 centov več kakor smo ga pošiljali iz dežele. Od tačas pa je iz omenjenega vzroka preccj drugače. Tako se je 1867. leta izvozilo 14.865 centov sira, privozilo pa 13.387 centov, tedaj ga je že šio 14<8 centov več iz države, kot se ga je va-njo pripravilo. Te stevilke pa vendar živo spričujejo, kako malo še da je razširjeno naše sirarstvo. Po sporoČilih gospodarske družbe v Gradcu je na celem Stajarskem le 30 mlekarnic. in na Koroškem se po zanesljivih domaćih naznanilih naredi samo po 400 centov tolstega in 300 centov pus tega sira na leto. Le na Vorarlber- ském in po nekih krajih Inske doline v Tirolih je veče število dobro vredjenih mlekarnic. Spodbudil je namreč prebivaice teh krajev izgled sosedne Švice in bližnjih Algajskih planin, kjer je sirarstvo poslednja leta vrlo napredovalo. V nekterih okolnostih, zlasti na manjsih gospodar-stvih, se sicer bolj splača ravnati sir po LimburŠki Šegi, kteremu se pravi opekoveç; vendar pa je iz mnogih in veljavnih vzrokov bolje, siriti velike sire, kakor jih delajo v Svici. Se vé ,da je moč le ondi ravnati tak sir, kjer se vsak dan veliko mleka vmolze in kjer imajo za to primerno pripravo; tak sir ima to dobroto, da se bolj dolgo drži in.da.se brez nevarnosti prevažva. Opekovec nasproti ne zahteva toliko pri-prav in se lahko siri tudi ondi, kjer imajo manj mleka. Za naše planine bo pa gotovo zmirom največe važnosti izdelovanje velikih sirov po Švicarski šegi; zato naj na tanko popišemo, kako ravnajo po mnogih krajih Švicarskih. Kdor hoče ravnati Švicarski sir, mora imeti pred vsem: pripravne hrame, potrebno pripravo in orodje. Hrami, ki se za to potrebujejo, so ti-le: 1. Kuhinja, v kteri se siri; onda mora biti tudi sirni kotel in tlačilnice. 2. Klet za sir, kjer se sir soli in hrani, dokler se ne proda; v kleti so potrebne police, na ktere se sir sklada. 3. Shramba za mleko, ki je namenjeno za medilo. Sirni kotel mora biti tako obešen, da se lahko od ognja odmakne, kedar se mleko dovolj vgreje. Po manjsih mlekarnicah visi kotel Čisto prosto na „voru" ter se na njem nad ogenj namakne in od njega odvrne, kedar je treba: vor se namreč sèm ter tjè vrti. Toda pri taki napravi se brez potrebe veliko drv požgé, ako namreč ogenj Čisto na prostem gori. Nekoliko bolje je že, če je kotel vsaj zadi obzidan, kakor se po planinah pogosto nahaja. Še vec drv se prihrani, ako se kotel popolnoma obzida ter spodaj pravilno ognjišče napravi. Kedar se hoče tak kotel od ognja vzeti, se mora prej kviško naviti, potem še le se na voru odmakne. To je pri malih kotlih lahko, pri velikih pa silno zamudno in težavno; zatoraj se dandanasnji daje prednost neki drugi napravi. Sirni kotel je namreč le zadej obzidan, spredaj pa ga oklepajo železná vratica, ki se odpirajo na dve plati. Ce se hoče kotel nad ogenj potegniti, se vratica odpró ter kotel odmakne. Tudi pri taki pri-strojbi, ktera je po velikih sirarnicah v Svici splošna, se ognjišče lahko primerno izpelje, da se malo drv požgé (po 1 funt drv na vsak funt sira). Sirni kotel je povsod bakren (iz kotlovine), in ima lesen pokrov. Tlačilnice so skoro povsod navorne, podjemne, le bolj redko vretenične (na šravf). Kleti za sir so zidali včasi na pol pod zemljo, da se je lože dosegel potrebni hlad. V novejših mlekarnicah pa jih zidajo večidel vrh zemeijke shrambe, ktere pa morajo biti na hladném kraji. Vrata naj gledajo proti severju. V zidu so potrebna mala oknica in predorČeki, da skozi nje dobiva klet čist zrak in primerno gorkoto; toda ta oknica morajo biti dobro zavarovana zoper muhe. Sredi kleti stoji velika raiza z vrezanimi žlebovi za odtekanje. Pri zidovih so klopi ali police, na ktere se sir sklada: postavljenih je pa kakih 6—8 polic ena nad drugo, kakor višava shrambe pripušča. V neki veliki mlekarnici sem videi v eni taki shrambi blizo 180 sirov po 160—200 funtov težkib in vrednih kakih 8000 goldinarjev. » Klet za mleko je tudi potrebna. V njej se hrani: mleko in skutni zapenek, ki sta naraenjena za medilo,: Najbolje je, ako je ta klet nekoliko čevljev pod zemljo. Vrata naj ima tudi ona proti sever ju in naj ne bode brez oknic in prezračn (pređorčekov, skozi ktere zrak i ia kdor teinu nasproti ravná, on ni prijatel Ijuđ pihlja) vsaki mlekarnici mora biti, razen sirnega kotla ; mleka sira, nekoliko omiki stva, tem vec njegov najhujo., mu zavira pot do oraike, pot do blagostanj ik on tudi tehtnica (vaga) za težkanje lesenih ali kositrenih škafov in skled, posnemalica f čuj To raj , ga zavra v tu ibajt sužnost in mu krati narodne pravice ninski korec, trnač, več obodov in sirnih platen, neko- vašo pogubo ; se na tacih vase mljenih ljudi oni vničenj delaj na liko desek tište velikosti kakor so siri, solnica, ščetovi t B kterimi se sol po siru pogloj ? dalj toplom y maslo in še obstoj pinja druga posoda za vodo, sirilo itd. Trnač na Politične stvari. po manjših mlekarnicah iz dolge i ^ « • à • • i i • i kterem so počez nabiti leseni koli v podob dro križa Í3 7 ) na koncu ima drog prevotljeno, okroglo desko Po večih mlekarnicah imaj močnega kotlovnatega drata Obodi, ktere po Svici velike trnače nadělaně z roglj iz ab i j 7 80 notraj ali ravni Kako bivši minister dr. Schâffie pojasnuje politiko ministerstva Hohenwartove (Dalje.) je mar to reanica, da je ministerstvo Ho h Ali (Ementalski) ali pa žlebati (Grojerski). Po razraeri otočne velikosti so obodi tudi niži ali viši od 2l/, a do 5 '/_ wart nost i namei oškodovati ravnopravnost in var- palce Stiskaj (prešaj se z lesenim locnjem; mesto m s k e g a naroda? Nikakor ne! Cist m dežele bi po tem, da se deželnim zborom izroči tega dandanašnji rabijo zobčati zatezavnik postavodajstvo šolstva td Sirna platna so prav vsak palec platna le 15 niti redko tkana, tako da pride 7 tedaj so niti po 3/i iimj vane v svojih narodnih pravicah nilo primcriti, da v državni z bile še tem bolj zavaro- 7 ko se « daj uteg saksebi Čina Toplom ne sme manjkati v nobeni sirarnici 7 bor pride slovanska ve-deželah z mešanimi narodi, kakor na Ti- e većina naroda rolskem, Stajarskem in Koroškem ker Poskuševanj polje. ž niim se vsalc čas na tančno zmeri gorkota • r i • a il • 1 ft I 7 z roko ni u miekarja lahko za- (Ko prih.) nemški in Slov ravskem vlada tukaj se mog sila godit Italijanom 7 ne pa Nemcem. Na Ceskem in Mo 7 to je res 7 so mci v tovila po pogajanji z voditelj ,,beli list", na kterega manj Ceskeg bila • • im 9 naroda J® ^arodaie stvari mog Ir zago-nemška Omika ill pot do nje manjsina zapisati, kar hoće, da se Nemcem zatrdi vsaka pravica, samo proti temu pogoju, da ravno tako se za- so Tudi trdi vsaka pravica Cehom v tistih okraiih ^ T • ^ a • » » ____J Nemci v veći Se Kaj neki je omika? to pi Nem tlačiti? Omika j vitek telesnih in duševnih moči od Ce skega deželnega zbora izdelani nacrt národnostně vsa- postave ; b b čega člověka po svojem stanu: kmeta za poljedelstvo 7 rediti, ne kaže obrtnika* au ruKuucu;» vv/itmjv, m u u * ». < za razne umetnosti itd. Omika po takem se ne dá me ali k o d e 1 za obrtnno met Recite, ali se na svetu nahaj narodna ljah Nemcev še dala prena- pravice manjsinske. kaj enacega, da bi kodovane riti po enem Kak šole Al povsod se ima doseči po lah. rostva? Bodit ečina prostovoljno ponujala manj taka aJ se ted se m in za k J d ) m i k a za vsaki st e doseči? Kmetu zadostuje, enako tudi roko de l c u, da se da ne zarad e vzdignil tega, d se m recite krat pošt la pravica Nemcem po tak strašansk hrup o „Nemcem ; vražném t se a ministerstvu Hohenwartovem ampak vzdig se J® naučí brati njegov stan 7 pisati 7 ačunati in še nekterih druzih v jocih znanosti 7 in to hitro, koli kor m samo zato, ker ni dalo žaliti narodnih pravicSlovanom Scanovitno prijazne razmere Avstrije do Nemškega vsaj si Austrije vendar ne morem za |2J0Ôe y XY.C4J VL tor UTUI LUV/lil-wif — ^ ' moč in čas na svojo korist obraćati kajti ta dva morata kmalu ti delati Da 7 VOJ O mogoče, si morata potrebne vednosti po ima je to • i • v • li k r a i s i _. t zmirom misliti kot podlož tudi niso bile v nob tem (vazalko) Nemčij nevarnosti, marveč azmeram da se fant v šoli vse v v Avstriji s tem da se poti pridobiti. Ta pot pa jo, . --- maternem, njemu znaném jeziku učí, ne pa, trpinči in mu čas krati z učenjem tujega, njernu nezna- Še le po naučenji tujega jezika ga učiti ; da nimi pa prijaznim trdnejša podlaga bila se položila se bil vedni boj med posâmes odi pomiril. Ce nova Nemcija re3 pošteno misli za Avstrijo, in si je noče niti podlož narediti niti J je popolnoma razdjati 7 no f za njegov stan potrebnih vednosti, to se 77 s cer lo- potem bi jej bila Avstrij vijo okoli križa hoditi44, a ne s križem okoli cerkve To otrók Ijá za či del kmetiških in rokodelskih po programu leta 1871. osnovana, postala varna in pri jateljska soseda. Upravicenih „zdihljej f Talci uiruil» JLttiVl pa , ivi OU uauxoiljcill, vtc*ijv> krožiti, se morajo tudi se ve da tu jib jezikov ki so name nj dalj še po svetu se Nemcij nič žalega učiti, al bilo povedale zmago P L J uJ v ▼ koli slisala, Nemški narodnosti ne ne bi se zgodilo to dalj se stori v ljudskih šolah s posebnim naukom in se Je to zgoditi zato, da v viših šolah. Za to treba večega truda, več časa in veo stroškov. Noben pameten člověk ne bo tajil res- prostejšo svojo policijsko dolžnost J_ 1__1 ! 1___: _ _ ! I_______z £„ ,, »T^l 'rnKii . Til rî i QCk i Ck mmiafAnaftrn Da so se v nekterih krajih pre- slavilne svečanosti, moralo narodi naj se niso razdražili dru nice al , ™ „kolikor jezikov znas, da paČno in nepošteno veljaš 7 y oljo 5 tacih otrók 7 ki da je d Tudi se je ministerstvu Hohenwartovemu očitalo dinst gredó v srednje šole, 50 drugim kratko pot njihove učenja zapi rati trdij naši ilecite, kar hočete, da ni pravo kar trdim in kar razdjati. Čudno je to, da je vekála o tem _____ tista mala pa zeló jezična stranka, ktera z največim L1UUV/U ff Ofl \éKJ Y ^UlU, UUl tuiu y Avstrije na kose hotelo najglasnej* eljem pričakuj AVU , cv dit lil UILU XIX ívai » vMVijviu j/i. iwMi»uju x c»<11 u o « IlJ a A VStrijc, úct U1 UU po čelem svetu in tudi tem hitela v ono deželo, po kteri se jej tako zeló toži da po- z menoj vsi umní ljudj doljubi, rečem vara 7 skih šol v maternem jeziku, imajo da vsi tisti, ki nočej drug lj ud 8krivne, na- «vi« Aitwtif ▼ vuv/ viuájviv/^ j/v/ ivigii o^ juj tciau láUivj bVJíAly da celó v gosposki zbornici se je^v neki vehlavem momentu čul glas domotožnosti. Se bolj smešno pa je. du sovražne namene. Dokler se to ne zgodí, da naše ljudske šole stojé enako očitanje v ustih tistih ljudi, ki občudujejo leta 1867 stvari 7 sicer od ministerstva na narodni podlagi, se ni naujati ljudsk předka Hohenwartov^ v spoštovani dvalizem Avstrijske monarhije. Dobro ------ 109-- Centralisti od nog do glave utegnejo federal i stično Kranjska dežela je tedaj dosihraal še najbolj judov osnovo imeti za razkroj državni. Al kako se vjerna s prosta. tem to, da je Košut v glasovitih svojih pismib do stranke V vsem skupaj pride pa 1 jud na 25 prebivalcev svoje na Ogerskem Cehe proglasil na pol žrtovane cen- imenovanih dežel. tralizmu po Hohenwartovem programu, Ogre pa že po- Na Ogerskem se na 1 juda Šteje 22 druzih prebivalcev, polnoma v narocji državnega edinstva! Ali ni tù res- na Erdeljskem na 1 „ „ 91 „ „ nica ravno v sredi med strahom centralistov in stra- na Hrvaškem in v Slavoniji „ 116 „ „ hom Košutovim? Ali ni v državi taki, ktera, kakor v vojaški Granici na 1 juda „ 519 „ „ Avstrija, šteje mnogo različnih narodov, prava politika Po vsem se more reči, da v celem našem cesarstvu ta, da je mehaniôna edinost omejena le na eclinost v na 26 druzih ljudi pride 1 jud. potrebnih rečéh in da svoje močí išče v edinosti Statistični popis primerja število judov druzih držav zadovoljnih narodov, kterim naj se varuje njihova z Avstrijo in pravi, da le dve državi: Rus ko-Po Ij- zgodovinska posebnost? Ta „edinost v potrebnih rečeh" sko in Rumunija, in pa mesto Hamburg imajo in posebno edinstvo mocí državne, je pa z ago to vijena primeroma vec judov kakor Avstrija. bila, in če bi se bil sklical državni zbor sprave, kterega Judje so zeló rodovitni; po statističnih zapisih se so nasprotniki sprave spodnesli, gotovo ne bi se bila Šteje na en judovsk zakon 10 otrok, na kristijanske za- »nižala pod mero Čeških fundamentalnih člankov. Vo- kone le po 5. Judje se sploh tudi pred ženijo kakor iaška edinost in več druzega bilo bi delalo trdno pod- drugi ; do 24. leta je že večidel vse oženjeno. V drugič iago celoti državni. Prezreti pa se ne sme, da eni in se pa manj judov ženi kakor kristijanov. Nezakonskih isti vladar v Avstriji ni samo cesar Avstrijski, ampak otrók je pri judiii manj kakor pri druzih. Tudi doži- da je tudi knez vseh deželnih skupin. vijo judje višo starost, in sicer tako, da pocez se more (Konec prihodnjič.) starost juda šteti na 48 let, kristijana na 36 let. Mnogovrstne novice, Q ~T T~ * Židi (judje) v našem cesarstvu. - Ker ves svet SlOVailSIiO SlOVStVO. vé, da danes judje sučejo Avstrijo, (kajti oni imajo naj- » Junaška pesem v 10 pevanjih pod naslovom več novcev in najveće Dunajské časnike v svojih rokah), „Otan Božije ljubavi" od slavnoznanega narodnega zato ni čuda, da je ministerstvo Auerspergovo dalo po pesnika (duhovna) An dre ja Vitaljica pride v knji- c. kr. statistični centralni komisiji napraviti popis ju- garni g# Dragotina Pretnerja v Dubrovniku na svetio, dovstva, ktera je ta popis ravnokar na svetio dala peSem opisuje Kristusovo življenje; „potpuni epos je, s pod naslovom „Statistik des Judenthums in den im koga mu drago gledišta se razgleda, uragjen na primjer Reichsrathe vertretenen Konigreichen und Lândern". Ta Omira, Virgila i Miltona, u komu sve je naravno Statistični popis pa je sprožila že 1. 1871. judovska sinoda i veličanstveno, sve nježno i čarobno. To krasno djelo v Augsburgu. od kada bi prvim putem pečatano u Mlecima g. 1712, Ta popis nam kaže, da se judje silno množijo v do dana današnjega ne bi več pretiskano; tako da sada Avstriji. Brez dežel Ogerskih je v naši polovici Av- ge je(jva gdje nalazi koji istisak. Žalostno je, da ovo stnje se število judov od leta 1830., ko jih je bilo le rijetko blago stoji zakopano pod zemljom ; treba ga sva- 3o5.69d, pomnožilo do leta 1869. na 820.200. narodu ponuditi". Knjiga ta pride v osmini, ob- Statistični popis pravi, da pomnožilo se je sicer segaja bode 20 lično tiskanih pol; cena za naročnike število vseh prebivalcev, al v poslednjih 19 letih so se i g0|j4 30 . naročnina naj se posije gori imenovani judje pomnožili za petkrat več kakor drugi pre- knjigarnici s poštnim povzetjem, in knjigo dobi naročnik bivalci. . , ~ ... 00 franko. Krasno pesem priporoćamo toplo tudi sloven- Leta 1869. so našteli judov v Galiciji 570.433, skemu občinstvu. na Ceskem 89.559, na Dunaji in v dol j ni A v- ______ st rij i 51.880, v Bukovini 47.754, na Moravském 42.644, v Šleziji 6123, v Trstu, na Goriškem in fljfaŠi (lOf)ÍSÍ. v Is tri ji 4729, na Stajarskem 734, v gornji A v- , .. striji 6 JO, na Tirolske m in Vorarlberském 353, I« KllSijC 20. febr. (4. marcija.) —17— (Konec.) — v Dalmaciji 233, na Salcburškem 44, na Koro- NoV1 gimnazijalni ustav je vpeljan v Rusiji poldrugo škem 22, na Kranjskem 22.*) leto> realni pol leta. Sporočil sem „Novicam" uže. Po takem pride 1 jud ^a Ruski liberalci in zapadniki niso prav nič zadovoljni v Galiciji na........ 9 1 8 tera* šolskimi ustavi. Ko je ministerstvo vneslo svoja v Bukovini na....... Ili nacrte v državni senat na pregled, so oni napenjali vso na Dunaji na ....... 15 i svoje žile, da bi razdražili narod proti ustavom ia na- v doljni Avstriji na ..... 38 » > klonili senat, da jih zavrže. Nikakoršna zvijača ni jim na Moravském na...... 47 0 bila preostudna, nikakoršna laž ne prepredrzna, daje bila na Českem na ...... . 67 sposobna, kako priprosto dušo zapeijati v njih tabor, na Šlezkem na ! 1 1 . . ! ! 84 \ 13 kjer 80 kričali po „obščeobrazovateljnih uciliščah" ali na doljno Avstrijo brez Dunaja na 116/2 vsaj po realnih gimnazijah ustava 1864. leta. Al njih na Přímořském na...... 123 04 gnjusno delo jim ni přineslo zaželenega ploda. Državni na Štajarskern na ...... 1541 I ^ senat je gimnazijalni ustav po ministerskem nacrtu odo- v Dalmaciji na ..*.". ! ! ! 1900 \ g bril in cesar je podpisal: „Byti po semua. v Tirolih na......, . 2490 1 ^ ' P^vo leto njegovega življenja odprlo je ministerstvo na Salcburškem na ..... . 3441 1 in občinstvo toliko novih gimnazij, za kolikor njih bilo na Koroškem na 15291 | je le mogoče najti učiteljskih moči, ali prav za prar na Kranjskem na...... 21058 kajti v nekterih gimnazijah imajo filologi celi ------po 28 ur na teden, in tedaj letnega plačila po 2000 in Od kod se je vzelo na Kranjskem 22 judov, ne še veČ rubljev. Pri večini novih gimnazij so letos od- vémo; katalog Kranjske škofije jih v letu 1873. ima le 9. prii paralelne rede, a vendar je bilo treba odpovedati Vred. sto in sto dečkom, ki so želeli stopiti v gimnazije; tako je bilo v Moskvi pri šestih gimnazijah s paralelkami odpovedano okoli 150 dečkom, v Kijevu okoli 100. Realni ustav je ministerstvo moralo nekoliko pre-delati, zato se je za eno leto zakasnil; vendar ne manj zadovoljno mora biti ono tudi s tem vspehom. Ko so liberalci videli, da ne morejo zabraniti njegove vpeljave, poprijeli so se bili nove strategeme. Dokazovali so naj-prej, da obČinstvo ne mara za take Šole, odpirale da se bodo nove realke le na stroŠke ministerstva, in še te da bodo ostajale prazne. Tako so indirektno vabili stariše, svojih otrók ne pošiljati v šole. Zgodilo se je pa ravno nasprotno. Od septembra do decembra pre-teklega leta, tedaj v teku 4 mesecev, je 40 občin iz raznih krajev države poslalo vladi prošnje za csnovanje novih realk na obČinske stroške. Omenjene občine so zložile gotovega denarja za upravo realk 300 tisoč rub-ljev, darovale so poslopja za-nje, iz kterih se nektera cenijo po 100 tisoč rubljev, in naložile so kapitala na zdržavanje realk dva milijona in nekaj sto tisoč rubljev. Tacega vspeba v 4 mesecih se ministerstvo samo ni na-dejalo, tem manj, ker izgleda v tacih razmerah celó v Pruski šolski statistiki ni najti. Po novem letu je vsak teden v časopisih Čitati, da se snuje tam in tam nova realka, ali nova gimnazija, ali ta in druga na občinske stroske. Edina nadloga je, da pomanjkava učiteljev za gimnazije in še bolj za realke. Ministerstvo svoje realne gimnazije predeluje v gimnazije ali v realke po potřebnosti. Edino realno gimnazijo, osnovano v desetih letih na občinske stroŠke vJekaterinogradu, je moral občinski zastop na veliko žalost liberalcem letos zapreti zavoljo pomanjkanja učencev; starisem se je namreč dopadlo, svoje sinove iz tega ,,obščeobrazovateljnago učili'šĆa" poslati v gimnazije in realke. Da bi pa čestiti čitatelji teli Ruskih razmer ne morili po Avstrij sk ih, moram jih na kratko pojasniti. V realnih gimnazija h ustava 1864. leta so se učili, izvzemŠi grski jezik, vsi predmeti Avstrijskih gim-nazij in realk s francoskirn in nemškim jezikom vred, al tako, da končavši šole učenci niso bili sposobni za nikakoršno visoko šolo. Univerze so polnili skoraj edini odgojenci scuninarij (duhovnih gimnazij). V novih gimnazijah se bodo podvrgavali učenci konec osmega leta izpitom zrelosti (posebno odličnim se bo to dovolilo vže konec sedmega leta). Iz filologije, matematike in fizike se bo tirjalo več kakor v moje čase v Avstriji, tako, na primer, ne lahko pismeno nalogo bodo morali abitu-rienti po ruskem narekovanji pisati naravnost po latinski; Grška naloga bo prevod ne samo iz Grškega na Ruski, ampak tudi izRuskegana Grški. Viša leta realk bodo razdeljena na dva razreda: prvi ,,prigotovitcljni kurz1*' k vstopu v visoke tehnične in podobne šole, a drugi bo merkantilni kurz. Ko so liberalci videli, s kakosno nepričakovano ra-dostjo vkljub vsemu hujskanju je občinstvo pozdravilo nove šolske ustave, poprijeli so se tudi sami nove, ne-zaslišano predrzne metode hujskanja; začeli so lagati na vsa usta o šolskem nadzoru v Prusiji. V tem nepo-štenem delu so imeli nekoliko več vspeha. Nekteri občinski in zemski zastopi so se začeli ravsati z vladnimi komisarji, dasiravno ima vlada v nadzoru za občinskimi in deželnimi šolami le peti del glasov. Najbolj škan-dalozen je bil prepir v Moskovskom „gubernskem zemákem sobranji44 (po deželnem zboru). V (Moskvi .ste dve preparandiji: ena je zemska, ki odgaja učitelje za selske šole; a ruga je ministerská, ki gotovi učitelje za ujezdne (glavne) šole. Nekemu učencu zemske preparandije je prišlo na misel, da bi bilo boljše biti učitelj v kakem mestu , kakor v selu; napoti se k direktorju ministersko preparandije ter ga poprosi, naj bigasprejel v svojo šolo ter mu preskrbel Stipendijo* Ker je mla-? deneč res odličen učenec, izpolni mu direktor z vesen Ijem njegovo vse hvale vredno željo. Ta čisto naravna naključba pa je dala gospodom zemskim zastopnikom povod, ne samo o nj ej govoriti v zboru, ampak tudi nesparaetno udrihati po vladi in omlatiti veliki kup prazne slame o šolskem nadzoru. f Sploh so se začeli Rusi o šolskih zadevah jakq gibati. Nektera zemska sobranja so predložila vladi v potrjenje náčrte postav ,,ob obezateljnom posešČenji škol", to seje zgodilo te dni v Vladimiru na Vjazmi, Ne samo občine in zemstva, ampak tudi oddelne osebç se jako pečajo za odgojo mladine; prav pogosto se Čita, ta in ta trgovec ali kmet je daroval toliko tisoč za novo šolo. Čudno je le to, da med takimi dobrotniki naroda so grajščaki prav redki, dasiravno je v Rusiji bogatstvo v rokah njihovih; več pa je takih, ki darujejo za šole le nekaj tisoč rubljev in s temi vse svoje tisoče rubljev. Tako, na primer, je umri pred nekaj časoni v Odesi vratar, ki je zapustil vse svoje vratarsko pre^ moženje za štipendije dijakom univerze. Prav never-, jeten je sledeči primer. Neki Aleksander Alekseič Ku-dinov je doslužil kot prikaščik pri trgovcih bratih Sa- požnikovih 40 let in prihranil si je vsega 14.000 rubljev. Ves le-ta znesek je izročil o novem letu ministerstvu „narodnogo prosveščenja" s prošnjo, naj se na njegove obresti ustanové: ena stipendija pri Petrograški uni- verzi, tri pri Astrahanski možki, dve pri ženski gimnaziji. Dokler bo živel, želi te štipendije deliti sam, po njegovi smrti pa bodo imele to pravico dotične šolske vlasti. IzročivŠi denar in prošnjo, se je vrnil Kudinov k Sapožnikovim in stopil jev pri njih spet z golimi ro-kami v službo prikaŠčika. Zeieti je, da bi si vrli mož pred kot v 40 letih prihranil novih Í4.000 rubljev. Iz Trs la 2(J. marcija. (Rojanske Šole) 3. razred se še do danes ni mogel začeti; nastala je neka pavza, ki nekako otresa živce lahonom, kakor „prevrlemu" županu Ferlugi, kteri zvonec nosi v homatijah, nam do krvi zopernih. Učitelj Bonin, v krčmi pri Pertotu od svojih zvestih obdari, še vedno trdi, da se bo v šoli slovensko podučevalo. Strašansko predrzno je vendar, še zdaj, ko je vsem znano, še s tako nevednostjo sle-pariti nevedne kmete! Da bi pa ultralahonski magistrat slovenščino prav v korenini spodjedel, poslal je na škofijski ordinarijat ukaz, da tudi kršanski nauk se bode v laškem jeziku poduceval. Je li to mogoče?! Otroci ne umejo laškega jezika; al knuta lahon-ska ne pozna milosti; iztrebiti se mora slovenski, živclj iz okolice! Al naš prečastiti škof je na ukaz ma* gistratov energično odgovoril, da podučevanje kršČan-skega nauka ostane v maternem jeziku slovensko, če tudi drugo vse zajame laščina, in obveljal je trdni sklep skofov. Okoličani, kteri le še iskrico Ijubezni do svojih otrók v srcu imate, ali zdaj še ne pre vidite, kaj kujejo nesramni izdajalci vaše krvi in vere , kam merita vaš župan Ferluga in vaš učitelj Bonin? ali Vam ne šine mraz po hrbtu, ko vidite zdaj potuhnjeni ciij talijanskega 3. razreda Rojanske Šole, ki gre na to, da bi zadnji konec njen bil „konfessionslos", to je, brezverski in pa protinaroden? Slava našemu milostljivemu gospodu škofu ! Nakana Fer lugova in Boninova je spod-letela; zapišita si to za uhó Ferluga in Bonin! Župan Ferluga se nadja mastne službe komisarja šolskega. Al kaj hoče taka ničla, kakor je on, pri šolstvu? Pri bokalu vina mu ne odrekamo zmožnosti; al šola, šola to ni krčma. Kar pa se učitelja Bonina tiče, bode on res vodja 3. talijanskega razreda in dobi neke solde za lahonorijo vec; al vsi izobraženi kmetje to njegovo po-četje pisano gledajo in.ob času, ko bode národem zašij ala zarija pravice, ne bode izostalo povračilo. Leta Ill — 187& pa 7 ko je županoval Per lug a, bode si Roj au zapisa! v svojo prati ko kot leto izdajstva narod- nega! Zgodoviiia ne pozabi nicesa. v Frickov Janez. St. Iluperla na Dolenskem 28. sušca. Tudi pri nas je precej tacih ljudi, kteri se tako izvrstno poga-njajo za nemskuto da ko „Tagblatt" joevuku, V*«,, ui „laguian Žanje »cuoi, brž bi jih zapisal v svoje zlate bukve na prvo vedel stran. To se je posebno pokazalo 17. dne t. bila pri nas voiitev novega občinskega m. ,vko je odbora! Svigali čas je, skupno svojo razstavo za Dunaj. Dobila je od več strani lepega blaga. — Po naroČilu deželne raz-stavne komisije sta se gospoda Peter Kozler in Jan. Mur nik podala v soboto na Dunaj, da pozve sta marši kaj, kar je komisiji še temno. (Iz seje deželnega odbora 28. marcija.) Na prošnjo deželnega zbora za denarno pripomoć 30.00J gold, iz da se kupi primerno posestvo za državnega zaklada, napravo kmetijske šole na Dolenskem r Je si. so ti mameluki oni dan vsi v prazniónem oblačiiu okoli ; po njihovih glavah rojila so sama imena tistih, ktere je že pred v prodajalnici ali bolje rečeno v kazini gosp. Gačnik na prodaj imel, to je, za odbornike in svetovalce dežela donesla. ministerstvo kmetijstva deželnemu odboru odgovorilo, da te šole, al dežela mora od bral. Ne more se pa tajiti, da ti možje, ki pod ban-derom nemškutarije služijo, na nemški „Herz-as" se na Dolenskem ga je volja primoči k napravi vsakako prevzeti en del kupne cene za omenjeno posestvo , zato naj mu deželni odbor pové, koliko bode Vsled tega je deželni odbor pred vsem sklenil oklic razglasiti po časnikih, naj mu posestniki dobro zastopijo in da to je blezó vsa njihova učenost ko polovica takih mož se je zbralo v ) nemška. In %7eč ki bi hoteli deželi prodati posestvo za nameravano kmetijsko Šolo , naznanijo kupno ceno do- občinski blagajnici k volitvi. Ker pa pri vsem tem ni dovolj glasov nemčurskih, moral jih je briČ okoli iskati in skupaj goniti. Tudi Skedelnov hlapec Polde je bil za možá izvoljen; al njemu se ni še tako čuditi, pa je tičnih posestev, da bode potem deželnemu odboru mogoče, ] cene bi presoditi in ministerstvu povedati, koliko kupne deželnega zbora. ) mogla prevzeti dežela, se ve da po dovoljenji Oficijalska služba pri deželni vsaj je nemškega gospoda Skedelna hlapec blagajnici seje oddala Ferd. Omejcu, ingrosistu pri bil tudi nekdaj pri vojakih za koprola in mu tudi po nemško beli kruh diši. Prav potrjen je pa deželnem računovodstvu, namesti Omejca pa je bil i me- da v se je tak novan praktikant Herman Toman za ingrosista pri de- komur stari gosp. dr. Fee dá spričalo zeichnet". Ne smemo pa prezreti Aču-Simata vse kriplje prizadeva povzdigniti nemšČino, in ko Škrjanec pride zraven z njegovim 7 „ausge-on si na želnem računovodstvu. Deželnemu zboru došlo spo- ročilo vodstva učilnice za gluhoneme v Lineu za V se bos A. zwei Teufel da 7 das ist ein rescher Weinu 7 no polovico letošnjega leta zopet kaže , nemi (mutasti) iz Kranjskega ondi pridao in in lepo obnašajo. se vsi gluho- lahko učé Po predlogu deželnega šolskega i Čateno, Skoda, da tudi g. A. Zajec tako zeló omahuje potem je pa vse zape- sveta se v proračun normalnega Šolskega zaklada za na nemčursko stran; samo slovenski podpis njegovega Še je reši. imena in pa táborská svetinja ga nekako pa več druzih nemških gospodov pri nas, o kterih vam morebiti drugi pot kaj naznanim in kterih žene so celó tako učene, da še svoje kužke po nemški „obartavtati" da leto 1874. postavi 150 gold, podpore za šolo v Sori. Deželno gledališče se je prepustilo dramatičnemu društvu za predstavo slovenskih iger 14., 20., 24. in 27. aprila. — Vsled vloge sedanjega vodje tukajšnjega nemškega gledališca, J. M. Kočky-a. da bi se mu 7 in lajati učijo Iz tega . r. 1 . .— . ' vidijo častiti bralci „Novic* Alt «v^.jy. ^ TXVA1JV, ^«ouu „A.WVH-. , VA a» bi Prajzovski Bismark veselja iznoril, ko bi přišel v St. Rupert. Upajmo vendar, da bode tudi zmotene naše Sentruperčanje še kedaj pamet srecala, da sprevidijo, za svojo kožo skr- da moramo najprej za svoj dom tudi za prihodnje leto prepustilo deželno gledališče pod letošnjimi pogoji in proti temu, da bi smel v nedeljah in praznikih, kedar bode zvečer igralo dramatično društvo, 1 • V V llscu dajati p opol dne nemške igre v deželnem 7 se je poprašal odbor dramatičnega beti, ne pa se pokladati tujčevi peti. Kl'anja 29. marcija. (Med in pelin.) Zadnja „beseda" v čitalnici naši bila je v vsem velike hvale vredna. Pred igro ,,Ona me ljubi" se je čulo prav čvrsto petje, ktero je žalibog skoro že zaspalo, kar nas je za- gleda- društva za njegovo mnenje o tej novini, poleg tega pa tudi podporno društvo nemškega gledišča za to, ali dá prihodnje leto podvzetniku tudi tolikošno subvencijo kakor letos. (Dabroznani naš umetnik a. Schreiner) se je tudi pustil gosp. Račič. igri moramo posebno pohvaliti gospodiČino Rudolfovo, ktera je glavno nalogo izvrstno izvršila, pa tudi gospociičini Avsenekova in M. Konče va ^ste lepo sodelovali v odlični vspeh gle-dališke igre. Čudili smo se pa res tudi izurjenosti, s ktero so gospodje Bratranič, G vajec in Lokar vstopil v vrsto deležnikov razstave Dunajské, v ktero pošlje m on s tra nic, kelihov in cerkvenih světil-nik o v različnih oblik. Kar ima lepega za to priprav- ljeno rad pokaze, predno odpošlje na Dunaj 7 bode menda že prihodnji teden zgodilo, podviza, kdor Zato kar naj se se želí lepe izdelke videti. Zadnja „beseda" čitalnična je pri vabila mnogo vršili svoje naloge, čeravno so še malokdaj na odru občinstva v dvorano. Cegnarjevo „Pevčevo kletev" je Prirojenemu talentu in pa ljubezni do narodne Kocelj govoril s polno razumnostjo ; gospodičina bili. stvari je vse mogoče. Cast in hvala tedaj vsem gospo- Rossa in gosp. Meden sta poslušalce razveselila s dom in gospodičioam, ki so. nas zaporedoma raz veselje- krasnima samospevoma; tudi šesterospev iz „Lucia di váli v narodnem našem domu. Tej veseli vesti pa mo- Lamcrmoor" je bil z veliko pohvalo sprejet. Pogrešal ram dostaviti tužno, da tukajšnji pravi, negledališki se Je kak veliki zbor. Posebna pozornost pa je bila „domači prepir" še ni ponehal. Kamo konečno to peljá, ta večer obrnjena na razlaganje telegrafo vanj a po naj prevdarijo tišti, ki so krivi tega. Jaz nočem na ni- gosp. Zoru. Gosp. Zor je začel svoj govor s razložbo 7 kogar kamenja lučati. bere Izubijane. kaj je telegraf, ktere moči sodelujete pri brzojavih 7 ■PJMP m ■■ - ~ Bi _ ■■ ko- Na prvi strani današnjega lista se liko vrst so bili in so dane3 telegrafi itd. in naposled v kolikošni nevarnosti je zdaj naša dežela zarad je vzajemno z drugim gosp. telegrafistom (kajti dva apa- Turške goveje kuge, pa so tudi druge sosedne dežele, rata sta bila v dvorani nastavljena) praktično kazal ako bi se do njih zanesla huda pošast Zato darji ! učijo. 7 čujte nad svojo živinico, kakor vas „Novice" prednašanje gospo- umetnost telegrafo vanj a. Gosp. Zor je jako dobro zadel da ji/V/ iiau o * u j u mTi iiiw y i>aa.v/i fao jjuw viw v^uuaoauj ^ y va cti jj 6 uhu uiuijiti/ ?ouuvyuiu Kolikor se je dozdaj z vedel o bolne ali sum- Hvala častitemu gosp. Zoru za to! Telegrami pa bilo umij ivo vsacemu mislečemu. 7 ljive goveje živine, vsa je pobita; al Bog vé ali ni Aj * ▼ ^v/f £ji * inv^j y o a j Vf ^ v mi ai jljkjq Wj au u i ou ou še kam drugam iskra kužnosti padla, kar se še ne vé ! srečni so se gospodoma telegrafistoma napovedovali 7 niso ki bili a kaj more telegraf za to, da mora vČasih uiu^aui lOIVlC* XV 14 CJ UL OO II ^CVU L€Ay ivai OV OU Ut» VU • Ol VyfUl y - ť* l\aj UlUi vž tV/lV/^iai tv/ y VAtf Družba kmetijska pripravlja zdaj, kajti zadnji tudi „einen Stiefel" od kraja do kraja nesti? (.Ivanka Jamska) v včerajšnji izvrstni gledališki letih lepo stavljeni bili zedinjeni Sloveniji predstavi je sopet nagnila srca vseh poslušalcev. Svojemu nekdanjemu krepkemu podporniku pa „Novice" drugi vom (Pobirki iz Časnikov.) „Laibacher Schulzeitung", iz srca želijo kmalu zboljšanega zďravja. „Tagblatt", začenja 6. list s tem , da pod nadodaš Schicksal unserer Landesschulgesetze" hujska češ da Je zan ema ril učitelje zoper deželni odbor, predložiti šolske postave ministerstvu. Hudobno laž Noviear iz domaćih in ptujib dežel. smo že razjasnili v zadnjem listu rimo danes več o njej. „Drugače morate ravnati našem, zato ne govo- v o 1 i 1 n o Iz Dunaj fo r m priduša pisar tega članka učitelje gospode v zbornico, dobili so 88 gl X 4r y~\ v T v I ^ % /"l /v wm Vv m «a * /\ ^ m ^ 1 ^ m > Tudi zbornica gospôska je sprejela Ker so od Vceh vetrov pripodili njo Ker pa stranki" ne več sreče svoje in resiteljev iz sužnosti (Ab- število veliko manj in pri „temni Število udov zbornice gosposke znaša 193, tedaj je ono od eno j ne bsolutne večine Langigkeit) iskati; pomagati kalna većina narodnega deželnega zbora" morate, da pade kleri- pr o t so in da svo- Pa ) k gi knez Adolf Schwarzenberg knez bodnjaki, kakor Pir ker, Gariboldi, S chaffer, knez Cartorj * «u . nu^^i 11.U VJ i x kj vij rv ctt ZJ^U KJSJI Q ^ Metternich , knez Clary , knez Jablonovski Ertel ) Lesjak, Simain enaki město; potem ne bote več „mežnarji in organisti paróla, ki jo učiteljem daje konfesionslozarska „Schulztg. se vsedej o na njihovo To j e je tudi nasproti govoril), grof Clam ? Gali as, grof Trautmansdorf, grof Chorinsky in Še več druge gospode. Od gospodov nadvojvodov cesarske naše c a naši učitelji sami vedó ceniti take „glasove « tega dovii i form se ni hče ďeležil glasovanja Volil tedaj sprejeta od obćh zbornic in caka a ti soče smo do dobrega prepričani; vsaj imamo dejansk dokaz sedaj osode, ali jo bode tudi cesar potrdil o tem, kako se narodni naši učitelji že od daleč bojé in tisoče je Njegovo Veličanstvo přejelo iz vseh dežei one drušine, ki v „ krain. Lehrerverein" prve gosli gode. istem listu se nahaja sestavek „uber Mádchen- prosinj dežel } naj k ne erziehung" , ki gaje spisa! Johann Si m a z opazko, Kranjske to prošnjo podp potra samo iz lovenski h okoli 40.000 mož. in iz y ed da je to „preisgekronte Abhandlung a Članek smo Mi si mislili, kdo neki Prebravši ta derath za njo. Nasledki vpelj grof Thurn in Ljubljanski gemein direktnih volitev v je 71 kronal" ta Članek? dl ponudimo onemu, ki nara «gane: „za kaj je bil ta zbor D se da b še ne dadó spreviditi ima ta teden V se kake članek „preisgekrônt a še veči preis u 77 narodna šola" govori patron „Schulpfennig-a spisku Delegaciji se začnete danes aprila) seje Velikonoční tako ničljivo, da se mora gnjusiti celó g. Belarju. Iju (fié, e 7 za- taki ki ne ene knjižice še niso na sviti» dali ali če so jo vkradli drugim , se drznejo tako pisariti prazniki za državni zbor trajajo od 6. do 21. dne t. m Konec državnemu zboru j 24 přidej Še apri se včeraj ni vedelo, ali Poljski poslanci so jo potem ni čuda, da ljudske šole propadajo od dne do Vodzicki v delegacijo ali ne 7 ki se d začne 7 dr Ccrkavski in Smarcevski so 7 grof to, da ne dne bolj. Na zadnji strani „Schulzeitg. a se prikaže gredó, ostali 4 poslanci so Še omahovali. Ker so Poljaki se 10. 7 Lesjak. Kar so o njem pisale „Novice" v Štev. slovó dali državnemu zboru, bi pač dosled seglo mu je prav do živega. Po precej dolgem stopiti v delegacijo, študium-u se je oglasil v G. listu „Schulzeitung e" ter Je le v eja d-..... zbora smeli Če se vdeležijo delegacije, bodo ustavaki brž zagnali křič med 35 Gališk si je v svojem „Eingesendet" sam spisal odhodni list. To je sicer lepo in hvale vredno. Al namesti da bi bil ovrgel kaj tega, kar se mu je očitalo, navalil je „tino «. »v, ...«^v v.,«.« olikani" gospod na svoje semeniške slusatelje toliko kri- přišedši v delegacijo, k Poljaki so sopet naši! In čudna prikazen bila gledite, bi to ki so hřbet obrnili državnemu zboru poslan bi 28 tacih 7 pa tacih » 7 ki bi 7 da so vendar še zmirom natolcevanja, da mora obstojni del dižavnega zboi vj \j, ^v, , .vuu.vví^ujc » Ogersko. Iz Pešta. Iz gotovih virov vemo, da mu bogoslovci niso v Ogerskem zboru pribori! vičnega sumičenja in hudobnega sramovati se, če ima količkaj vesti in resnicoljubja v sebi. n i k d ar dali z njegovimi olikanimi besedami rečemo arogant" soditi jih najmanjše prilike, tako nesramno, ali da tako „jiidisch zad 7 ki sila globoko sega v eljala im .Ie \ kljub 7 zato .Ie ljivo dolženje izrodek gole krive predsoje ali zadolžene nasproti „einem V/VyVUlV ^ b< I IVU ^JUUIOUU f VIJWIMI JV j i vse Lesjakovo ža- šega finančnega ministerstv Magjaroni so si 24. sušca >pet sijajno zmago o neki Avstrije. Ob-protstvu na- pravicenemu slepote. Da ungezogenen ,,der gezogene Padagog" Studenten der Theologie" res lali slabo J 7 nima dobre moramo delati banko édita nimaj postava, da si bodo de Gospodarstvo na Ogerskem je 7 d e n tudi ne 7 77 alo ! bank vesti, kaže za go va rj a Y • Y se nič sebe jasno to, da se v svojem „Eingesendet* i celó o tacih zadevah, o kterih „Novice" v 10. listu govorile niso. Očrnil je tedaj s svojo izjavo sam sta v zboru go monda več ! 7 so si izmislili in Somšic in K. T tal peno zoper Avstrijo 7 p 7 a ne tistih 7 ktere je ogrditi o teli Kako veliki dvalizma Cedalj pri haj z v e z a z Avstrij a, na dan sad spiceljni in denuncijanti so „Tagblattovci it 7 to pa Peštu ne etè bolj Hrvatom po posleclnjih obravnavah v da daleč nesrečnega ni Ijka P z JMagjari spet kaže ona lažnjiva in skozi in skozi prcsukana psovka v 14. listu zoper prof. Lesarja o njegovi šolski pri- digi zadnjo nedeijo. kakor h . se križ a ? robe zavili, gredó celó v pridige! Sicei da bi kaj ovohali in potem na- Popravek. V zadnji šf. , Novic11 na str. 104. ima stati, da ti ljudjé cerkve bojé, A. Foerster-jevi „dve maši" veljate 50 kr., ne pa 80, ktera cena i i« • , " _________; .. »,r. „ „„u „ ^ : k /t..^: ^ nnjn;»m »ozno- je namenjena za n*5 cerkvenih peseuj4< (î.udi v zadnjem nazna- lailu izpu^tnib.) poslednjem listu „Zore" daje prečastiti gosp. Davorin Trstenjak nenadoma na znanje, da izstopi narodne tiskárně" V iz odborov „slov. Matice", in „slov. pisatel j skega društva", zdravje več ne dopušča vsestranskega delovanja na na- ker mu slabo rodnem polji in potovanja k sejami teh društev, vodstvo časopisa „Zorať 3 fl. 90 ( pa obdrží se do konca tega leta. Žitna cena v Ljubljani 29. rr.arcija 1873. VagAn (Metzen) v novem denarji: paeniee domaje 6 fl. 10. 4 fl. 20. ajde 3 fl. 30. bananke 7 fl. 10 turSice 3 fl. 60. sorsice rži jećmena 2 fl. 90 prosa 3 fl ovsa 1 fl. 80 Krompir 1 fl. 90 Starejim vojakom na narodnem polji res kalijo zdravje , ki po diraj o temelje, ki so v preteklih „novi Časi" t t Odgovorni vrednik : Alojzi 31ajcr. Založnik: Jožfl lilayiiiL()U (lediti Ljubljani.