Katolišk cerkven list. Danica izhaja 1., 10. i n 20. dne vsacega mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld. Gli kr. \ tiskamiri aprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako oni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izid«- Punim dan poprej Tečaj XIX. V Ljubljani 20. velikega travna 1866. Ust 15. Dileeto Filio A n t o n i o kos. Virario generali l.abarc nsi. Dilectc lili salutein et Apostolieant Hencdictioiiem. Sentcntiae precesque litteris tuis adjcetae non modo toti-dem Vobis ohtiilerunt acceptissima obsequii pignora eorum. qui noinina adseripsere sua. sed perspiciiuni etiam devo-tionis illius speeimen. qna populus iste \os proscquitur. Domini vero iis additum. quo stinliosius eollatiim. quo fraetius ob publieain inopiain. quo diiiturniore conatu coiigcstiim. eu pretiosius \obis fuit. praeelariiisque exliibuit lilialis pietatin argumentom. Ilujusiiiodi ita-que oblati« nequiv it Vobis non esse acceptissima. no-vamque eonferrc v i rit et suavitatem signilicatioiiibus lidei. amoris. observantiae singiiloriim. Ona de re gratulamur seriptoribus cphemeridis ..Zgodnja Danica." <1 u otl fructiim ude« nobilem retulerint e laboribus siiis: ipsosque bo rta m ur. lit alaeriter eocpto instent. iuipetisio-remqiie jugiter operam impcndaiit bonae terrae. quaui ex-colctidam suseeperunt: certi. non teiiueiii iis servatam esse mercedem. qui pro Deo piignant et pro F.celesia. veritatisque et justitiae causani tuentur. I.argiorem ideireo ipsis oiiiinamiir divinae gratiae ropiaui: caelcstisque fa-\oris aiispicein. et grati aniini Vostri pigiius ae paternae benevolentiae Itenedietioiieiii Apostoliram tibi. Dileete l ili. iisdem. totique buic populo pcranianter inipertimus. Datum It o m a c apud S. Petruiii die IS. Aprili* lKt>6. Poiititicatus Vostri Aiino \\. zim s>.*) m. i>. Oblast in njeno hiranje• Med mnogimi boleznimi, ki dan današnji po svetu razgrajajo, je tudi ena, ktera se prikazuje v vsih razmerah človeškega življenja; imenujmo jo „h i ran je oblasti." Ta bolezen se dan na dan bolj širi. Starši se pritožujejo čez nepokorščino svojih otrok; učitelji tožijo nad svojimi učenci, naj si bodo paglavci, ki se še pred šibo tresejo, ali prosti poslušavci po vseučiliščih; gosposkam se upirajo zmirom bolj njihovi podložni; cerkveni predstojniki britko zdihujejo nad nejevero in nepokornostjo svojih vernikov. Tako zgublja povsod oblast svojo moč; nobeden noče višega od sebe spoznati, •) t. j. Papa Pontifez, slov. Papež Pastir. l jubemu Sinu Antonu Kosu. velikemu Vamestniku ljubljanskemu ljubi Sin. pozdrav in apostolski blagoslov ! Vodila in prošnje tvojemu pismu dodane Vam niso le prinesle ravno toliko prav Ijubeziijivib zagotovil vdanosti teli. ki so podpisali svoje imena, ampak tudi očitno spričevanje tistega spoštovanja, ki ga to ljudstvo do Vas ima. Pri-djaui dar pa Xam je bil toliko dražji, in \ain je dal toliko lepši dokaz sinov ske ljubezni, kolikor marljiv se je bil skladan. kolikor teže zavoljo občnega pomanjkanja in s kolikor daljšim trudom nabirati. Preljubo Vam je tedaj bilo tako darilo ti r Vam je dodelilo novo moč in sladkost v tem. da so Vam posniiini razodeti «oijw vernost, ljubezen in pokoršino. Za to pa -nro vošim« pisateljem časnika ..Zgodnje Danice." ker sn tolikanj blaic sad dosegli s svojim prizadevanjem: tudi jih spodbujamo. naj stanovitni bodo v trm. kar so čversto pričeli. naj delajo z veduo veči pridnostjo na dobrem polji, ktero so se namenili obdelovati: svesti si. da ni majhno plačilo prihranjeno tem. kteri se vojskujejo za Roga in za Cerkev, ter branijo resnico pa pravico. Zatorej jim tošimo obilniše bogastvo milosti božje: v zagotovljen je nebeškega dopa-deuja pa in v zastavo Svoje serfne hvaležnosti ter očetovske blagovnijnosti podelimo z vs» ljubeznijo apostolski blagoslov tebi. ljubi Sin. pisateljem, in vsemu temu ljudstvu. Dano v Rimu pri -t. Petru 1K malega tratna lK&i. V XX. letu Vašega pastirstva. IP3-3 5>. IP. OL r. nobeden noče biti podložen, vsak bi rad delal po svoji glavi, vsak bi bil rad sam svoj gospodar. Kaj je pa temu krivo, da oblast tako slabi V Nekteri te rdijo, da tisti, ki imajo oblast v rokah, mnogo pripomorejo, da moč oblasti pojeinlje, s svojimi slabimi zgledi namreč in s slabo rabo svoje oblasti. In res, kako malo spoštujejo nekteri ljudje oblast čez se postavljeno, kako krivo pa tudi dostikrat obračajo oblasti, ktero imajo čez druge! Kako bodo otroci povelja staršev spoluovali, če starši sami ni božjih ni človeških zapovedi ne spolnujejo? Kako učenci oblast učitelja spoznavali , če on pri vsaki priložnosti oblast napada in seme nepokorščine neizvedenemu otroku v serce seje? Kako bo deržavljan spoštoval povelja svoje gosposke, če ona samo ne spoštuje pravic deržavljanovih in jih spodkopava kolikor jih more? Kdo hi imel v čislih cerkvenega predstojnika, ki ne hi imel v čislih Boga? — Kes je, da so tisti, ki imajo oblast, mnogokrat krivi, da njihova oblast malo velja pred podložnimi; vendar pa ne smemo vsih obsoditi, že večine ne. Nikdar niso vsi starši, vsi učitelji, vsa gosposka, vsi cerkveni predstojniki taki. da bi zanemarjali svoje dolžnosti; pred omenjeni vzrok tega zla ni tedaj splošenj, tudi ni sam, korenina njegova mora biti kje drugje. l'o naših mislih bi bil pervi vzrok tega napačno razum Ijenje človeške natore. Kej splošnja in priljubljena je dan danes misel, da je človek že od natore neodvisen, sam svoj, da mu prav za prav ne bi smel nihče zapovedovati: razlike med stanovi, podlož-nost, to so po teh mislih le umetne iznajdbe sebičnih ljudi, samovoljno prisvojevanje in sila: treba je tedaj, ,,da se vernemo k natori, k neodvisnosti, to je, da se znebimo vsake oblasti, da se odpovomo vsaki pokorščini. To j.- silna potreba vsakemu, ki hoče biti omikan v duhu sedanjega časa." To je velika zmota med današnjim svetom, tukaj je korenina zla. in ta korenina se mora izruti. če hočemo zdravje zadobiti. Kako p a j c z 11 a t o r o č 1 o v e š k o ? j e 1 i človek res po svoji natori neodvisen? Volja božja, človeške potrebe, silni nagon v sercu zaraščene ljubezni, kratko in malo: cela natora človeška >ili človeka, da živi v družbi, tudi če ne bi hotel. Zc po natori niso prišli vsi ljudje na enkrat na svet, ampak eden za drugim, to veže mlaje na starje. Malo dete v povojih, kako bi obstalo, ko bi ga starši zapustili? Treba mu jih je, dokler doraste in zamore samo sebe voditi. Tudi je dala natora ljudem različne moči in -posobnosti, tla povsod eden drugemu pomagajo, in si življenje oslajšujejo in lajšajo. Iz te prirojene različnosti izvira zopet različnost prislužka, premoženja, imetka. Vedno potrebujemo eden druzega pomoči. Revežu je treba bogatina, ker ima od njega živež: bogatinu jc treba reveža, da mesto njega dela in ga varuje mnogega truda: slabotne/ potrebuje močnega, da ga varuje, a močen slahotneža, ker mu je kako drugači lahko na kori-t. Neizveden potrebuje modrega, da ga vodi, uči, in da bo po tem potu sam enkrat izveden: modremu je zopet treba pomoči, ali zaupanja drugih, da lahko preiskuje in premišljuje in tako svojo višo učenost množi. Tako razposojujemo tned sabo moči, in po tej poti nastajajo zmiiom nove zveze. Ni tedaj nikakor mogoče, da bi človek sam sebi zadosti bil, in ne živil v dotiki z drugimi. To je perva natorna postava. Kavno tako določna je druga, ki pravi: kjer je na eni strani viša moč, viša zmožnost, na drugi strani pa slanost, ki jo lahko ona moč okrepi, nastane na eni strani «-Mast. na drugi pa podložnost. Ze po natornih postavali zapoveduje mož ženi, ker jo je vzel v svoje varstvo, ker je močneji na duhu in telesu in ker ona njegovega varstva potrebuje. < >čc zapoveduje tudi po natornih postavah otrokom, ne samo zato, ker imajo od njega svoj život, ker jih redi, ampak tudi zato, ker je stareji, uinneji, močneji. premožneji od njih. in ker potrebujejo te njegove moči. Po natornih postavah zapoveduje gospodar svojim poslom, ker jih živi, oblači in jim za streho -k< rbi, oni pa vsega tega potrebujejo. Po natornih postavali gospoduje vojvoda čez svoje vojnike, »v< r jih - svojim velikim premoženjem varuje in jili plačuje. oni pa njegovega varstva in denarja potrebujejo, t»o t o v o j<- po postavah natornih, da učitelj svojim učen-eein zapoveduje, ker ima učenosti in zna umetnosti, ki so njim potrebne. Zakaj podveržejo bolniki zdravnikom. zakaj -polnujejo njihove povelja? Gotovo zato, ker imajo m-en-* glave, da lahko bolezni spoznajo, ker imaj • zdravila, obojega pa potrebujejo bolniki. Tu smo dobili tedaj drug ) natorno postavo, da tam kjer se moč in potreba sostanete, nastane natorna razmera, po kteri pride pervi oblast na del, drugi pa podložnost. Ta razmera je splošnja, nerazrušljiva, kakor vse kar je natorno in božje, oziroma je tudi neodvisna od volje človeške. Močneji bo vedno zapovedoval kakor dolgo bo z ubožnim v dotiki, tudi če ne bi hotel; ubožcu bo podložen tudi, če ga nikdo ne sili, pa če je še tako svobodo-ljubcn. Učenjak, ki koristne reči iz-najduje in pravila stavi, gospoduje mnogoterega duha, vodi dela in sklepe ljudi, kterih še ne poznane; neučen in ubožec na duhu se bo vedno ravnal po drugih, če se misli še tako bistro glavico. Naj pride moder v do-tiko z bedakom; bogatin z revežem, močen s slabotnim, po natori je že med njimi na eni strani oblast, na drugi podložnost. Natora, ki je obdarila ljudi z različnimi darovi, ki jim je dala različne potrebe, ona je tudi vstanovila načelo oblasti med ljudmi. Grozna pomota je tedaj, če kdo misli, da se je oblast izcimila iz samovoljnosti in sile človeške pa da je zoper natoro človeško ; oblast ima marveč svoj vir v postavah natore same, kakor smo vidili, in vsak boj zoper oblast je boj zoper natoro. Skušajmo tedaj to zmoto našega časa odpraviti, in nehalo bo sovraštvo do oblasti; velike nesreče, ki žugajo človeštvu, bodejo zginile. Pa če smo tudi rekli, da je oblast že natora sama postavila, vendar ne ter dim o, da oblast nima ni-kakoršne meje. Ker natora, ki je načelo oblasti postavila, je vtisnila tudi vsakemu v serce postavo pravice in dolžnosti. Vsak, dete in oče, hlapec in gospod, močen in slaboten ima prirojeno pravico, po kteri je kot človek vsakemu drugemu enak. Naj bodo moči, naj bo blago, naj bo osoda tega človeka kakor-šna koli, dolžnost ima, spoštovati tudi na nar manjšem podobo božjo. To je splošnja natorna postava pravice in dolžnosti. Ccz to postavo nima nobena oblast nič, in tej postavi se mora vsaka oblast in mogočnost podvreči. Že po natornih postavah ne seže nobena oblast tako daleč, da bi smela človeka samovoljno poškodovati , njegovo prosto voljo siliti k nedopuščenim djanjem, da bi mu sinela življenje vzeti. Vsakemu človeku, bodisi oče ali gospodar, duhoven ali učitelj, kralj ali kdorkoli, vsakemu jc vtisnil Bog natorno postavo v serce, ki meji njegovo očetovsko, duhovsko, kraljevo oblast, in ga opominja: Spoštuj v vsakem človek u č 1 o v e k a, ne žali nikogar, ampak koristi vse 111! Vsak prestop te natornc postave je razžalitev dolžnosti, je napačna raba oblasti, ki žali Boga in ljudi. (Sch\v. K. Z.) JMorivee pa spovednik. (ČVski spisal Vaes. ^tulc; poslovenil Deželanov.) (Dalje.) Minulo je pet let, kar se je to godilo. Francoska vstaja je izkuhala osodne vojne. Doma, na ubozem zatiranem Irskem jc gospodarila velika zmešnjava. A okoli teh prigodeb so se sukale v Dublinu vse besede , premišljevanja, skerbi, želje in nadc. Pa v tem nemirnem času se je nekaj prigodilo, da jc vse mesto pozabilo na Napoleona, ki je svojo vojsko ravno odpravljal v Egipt: pozabilo se jc na zmage na Laškem, kjer so Avstrijanje in Rusjc našeškali Francoze. Po vsem mestu jc šla govorica o hudodejniku, ki je pred petimi leti ubil mladega kupca. To ni bila sama pravljica ampak gola resnica. kar se je kinali pokazalo. Zločina so prignali v Dublin, soduiic so začele javno shajati se: vse je dcrlo vanje. Sodba jc bila pač spomina vredna. Zatoženec ni maral za zagovornika, marveč tožil je sam sebe. V Li-verpolu so ga prijeli kot goljufa in vteknili v ječo. Z goljufijo v eni mavhi je tičalo še drugo hudodejstvo, brozvestnik si je bil necega bogatina izbral za svoj rao-rilni nož. To in uno je bilo oČito: zanesljive dokaze so imeli sodniki v rokah, zločin pa ni tajil nič, ampak vse je obstal pri sodbi in se dostavil: „Gosp6da, sodite me kot goljufa. Žalibog, res sem goljuf, ali pošljite me v Dublin, — tam me čakajo vislice, kajti na vesti iinain dvojni, da, celo trojni umor!" Sodniki in kar jih je bilo pri sodbi, vsi so se prestrašili. Nekteri so menili, da se mu je pamet zmešala. Hudodejnik je to zapazil, zato je še enkrat djal: „Vam se zdi, da bledem, ali motite se. Pred petimi leti so v Dublinu obesili necega stotnika, češ, da je umoril mladega kupca. Zvedil sem, da je tudi mati umerla od same žalosti. Ali pravi umornik mladega kupca sem jaz. Ako nečete verjeti, le pišite v Dublin in popra-šajte, pa boste zvedili. Vest me peče tako, da nimam pokoja, pa tudi nečem, da bi me dalje pikal ta peklenski gad — raji umerjeni na vislicah, kar sem, žalibog! že davno zaslužil." Sodniki so kar ostermeli. Sodba se je kmali spremenila. Zatoženca so zopet odpeljali v ječo, sodnija pa je pisala kar naravnost v Dublin; naznanila je, kaj se je zgodilo in prosila, naj se jej pojasnč okolnosti. I)u-blinski sodniki so se zelo zavzeli, ker težko breme so si bili naložili na vest. Precej so o tej zadevi pisali nazaj v Liverpol. Ker se je vse vjemalo s hudodejni-kovimi besedami, prignala ga je straža v Dublin. Čudne okolnosti so nanesle, da je bil ravno veliki teden, ko so zločina zvezanega gnali proti Dublinu. „Gledite, ravno po tej poti, skozi une-le vrata," djal je stražnikom, „bežal sem pred petimi leti! Oh, zakaj nisem vbogal onega duhovna, ki je tako lepo prosil me, revež je skoro omedlel pred menoj!" — Naposled so prišli v Dublin. Nesrečnega hudodej-nika so zaperli v ječo. Po velikonočnih praznikih pa so precej začeli preiskovati njegove hudobije. Preiskovanje ni dolgo trajalo. Hudodejnik je brez okolnosti obstal vse in tako natanko povedal svoje pregrehe, da je bil vsak preverjen , da je on pravi morivec. To se je razvedilo med ljudstvom, zato je vse derlo k sodnii, kjer se je bila sošla porota. To je bila nenavadna sodba. Prič ni bilo —- zagovornik je sedel brez opravka. Zločinec je tožil samega -obe; tudi ni pustil, da bi ga kdo bil zagovarjal. Najprej se je izreklo to, kar je zatoženca sodnii dalo v roke. Vse je molčalo. Hudodejnik, ves bled in potert, ker ga je vest pekla, začel je smelo govoriti sam o svoji zatožbi: „Oh, žalibog, jaz sem ubijavec! Trojni umor mi hudo teži serce. Moja roka je umorila kupca. Kakor živo oglje, tako me peče smert nedolžnega stotnika in matere. Peklensko poželenje po novcih, po bogastvu, po razuzdanem živl jen ji, kakoršnega vživajo bogatini, to me je zapeljalo k pervemu umoru. Zvedil sem, da je mladi kupec, moj znanec iz davnih časov, pri stavi dobil nekoliko tisuč liber šterlinkov. Prišel sem bil v Dublin, stopim v neko gostilnico — a tu ga najdem. Sedeva in pogovarjava se. Tu pridejo novine; prinesle so nekaj o stavah pri veliki loterii. Mladi kupec je strastno zgrabil po njih; v lice je zarudel; urno seže po listnico; pogleda va njo — in gledi, zadel jc bil, pa ne malo. Ne vem, ali ga je kdo opazoval ali ne, meni vsaj celo ni ušlo, ako se je genil. Ubogi gotovo ni slutil, da vem o njegovi sreči. V serce ine je zbolo in poželenje po denarjih se je oglasilo v meni. Mladi kupec me je povabil, naj grem še v drugo gostilnico ž njim. Sel sera, pa peklensko poželenje tudi z menoj. Znanec mi je tako stregel, kakor prijatelju; ali z vinom ni izbuje-nega ognja pogasil v meni. Vino mi je še bolj pod-kurilo in sklenil sera, da se polastim srečke, naj že velja, kolikor hoče. Ubožec mi je ponudil, naj prenočim pri njem; pa izgovarjal sem se, da imam še pred deseto uro danes nekaj opraviti. Ako sem mu pa res po volji, hočem urno opraviti svoje reči, potlej pa se snideva v gostilnici na ulici, ker tam sem do zdaj bival (pa ni bilo res); pot na njegov dom je peljal ravno okoli te hiše. Tako sva se bila razšla. Obljubil mi je bil, da me počaka, jaz, zločin, pa sem odšel, da inu izkopljem grob. Ko sera prišel iz gostilnico, vstal je v mojem sercu hud vihar. Angelj varh se je se satanom pulil za mojo dušo. Pa pekel je zmogel! Naravnost sem šel v svoje stanovanje, zaklenil duri, vzel bodalo' in dobro ran nabrusil ost. Ko je prišel pravi čas, iz-drarail me je peklenšček iz premišljevanja: vstal som in šel čakat. Satan mi je bil tovarš, satan ini j«- bil na pomoč. Ulice so bile prazne, nebo zavito v oblake. Kup kamenja, pripravljenega za novo poslopje je bilo tu, va-nj sem se bil skril. Na ulici ni bilo žive duše. ob straneh vertovi, hiše bolj na strani, vse je bilo kakor nalašč. A tiea je hitela v nastavljeno zaujko. Poznal sem njegove stopinje; stal sem za kamenjem iu dobro vidil da pride; ubogi pride bliže: šel je ravno memo kupa; jaz sem stal za njim. Kakor divja zver planem zdaj nad-nj: predno se je ozerl, že sem mu nož zabol v serce. Dobro sem bil zadel; sirotoj se je zgrudil in ne bo sedite ni več jeknil, le v persih mu je zagergralo in — umolknil je za vselej. Zdaj urno seže 111 po listnico — za drugo mi ni bilo mar — merliča pahnem v -tran iu urno herbet obernein nesrečnemu kraju. Nekoliko minut, pa sem bil pri vodi; va-njo sem zagnal kervavi nož. — Kupca sem umoril in osodno srečko velicegi bogastva dobil v pest. Zgodaj drugi dan sera šel po novt-o. I>alj s„ mj jih brez ovir. Potlej sera preskerb'1, kar jo bilo treba, pa hitel iz Dublina. Ker sem dobil sila veliko novcev , začel sem si i/ mišljevati, kako bora živel, kaj začnem. Naj prej p.i sera moral zatreti ves sum. O umoru sem zvedil po časnikih, tudi mi je kmali prišlo na uho, koga so za perli. To je bilo dobro za-me. Vest ni sne la «losti vtikati se v moje ravnanje, kajti naučil sem se bil grozno in derzno grešiti na Božjo milost, (ii.-uj«- na-i Offieti po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Gotovo se serčno veseli vsak pravi katoličan, ko bere po časnikih, kako marljivo prinašajo po nekterih deželah verniki milih darov sv. Očetu ter jim pomagajo v njih hudih stiskah. Ginljivo je slišati, da so si duhovniki p. na Tirolskem namenili sleherni mesec nekaj darovati. V dunajski škofii so nabrali samo od 17. sušca do sedaj 43'.»7 gld. kr. a. v. Nadvojvoda Frane Kari so darovali sami l<**»gl. Neki neimenovan dobrotnik je prinesel dragocen perstan 7. biseri, ki ga cenijo na f»(jO gld. Neizrečeno gine sv. Očeta, kadar sprejmo od svojih vernih tako znamnje ljubezni in vdanosti. To nam SI o vence m veselo kaže spreljubo pismo, ki ga ima dans Danica na svojem čelu. Podpisali so ga papež Pi j IX sami s svojo še krepko roko. Posebno so pohvalili v njem tudi pisatelje ..Zg. Danice" ter jim podelili svoj apostolski blagoslov. Bodi to v zahvalo in nekoliko povračilo vsem dosedanjim pridnim dopisovatoljem Zg. Dani« o, in naj jih vnema k zvestemu podpiranju našega e-r- kvcnega lista tudi v prihodnje, obudi naj mu pa tudi in pridobi novih dopisovaveev in prijatlov! Tiste pa, kterim je Bog naklonil kaj časnega premoženja, naj spod-bada k temu, da podarijo kaj sv. Očetu, s vesti si, da jim bo Gospod obilno povernil. „Karkoli ste storili najmanjšemu izmed mojih bratov, ste meni storili" pravi Jezus Kristus sam, in kako obilo hoče poplačati še le to, kar sc stori njegovemu Namestniku, vidnemu poglavarju sv. Cerkve v potrebi njegovi! — Popotniki iz Jeruzalema so 11. t. m. srečno dospeli v Terst, in v saboto sta prišla v Ljubljano gg. Sranec in Vcrlič, ali našega Peregrina g. .Jcrana ni. Prinesla sta nam slovenska romarja od njega le kratko pisemce, iz kterega za Danico posnamemo to-le: ,.Hvala Bogu, da sem bil šel v te svete krajo! Upam, da žal mi ne bo, zlasti ako mi Bog še dalje milost dodeli, da sc zdrav domu povernem. Zal pa bi mi bilo, ko sem že tukaj, tako hitro te kraje zapustiti, ko me že toliko truda in denara stane, da sem sini prišel. Sklenil sem torej z gg. Fridmanom, Cehom iz Prage, in žl. Ilor-manom, vodjem v jeruzalemskem hospicu, še na Liban in druge kraje sc podati, kar utegne terpeti kake 4 tedne ; sej mil. knez in škof so mi dovolili delj časa pomuditi sc v sv. zemlji. - - Pripravil sem marsiktere spominke iz sv. dežele za svoje predrage prijatle, kterih nikoli nisem pozabil, posebno živo sc jih spominjal na svetih krajih in upam. da bomo prav veseli, ko se zopet vidimo. Posebno zahvalo in pozdrav vsem predragim delavcem za Danico. Morebiti dobim kje ra Libanu kaj časa kaj obširnišega pisati. Zdaj posebnega dopisa ne utegnem ko\ati za Danico, ker je zmiraj zadrega: ako ac piše, sc ne more gledati itd.: imam pa veliko načertane iu vmes prav iuične tvarine, in upam je še dosti nabrati, ako Bog da zdravje, ter ne bode brez koristi in mičnosti za naše dobre rojake. — Na tem popotvanji sem se navadil na konji jezdariti, in hvala Bogu! nikoli se mi ni nič zgodilo, dasiravno jc včasi arabski konjič forčal kakor tica. Tukaj namreč nikjer ni potov za vožnjo, povsod se mora lc jahati. — Zdaj moram pa skleniti, ker pred Bejrutom smo in tukaj se bom ločil od druge družbe itd." — Vprašanja pri poslednji duhovski poskušnji. Iz pastirstva. 1. Kterega grešnika naj spovednik od-veže? Komu naj odvezo odloži? Koga ne sme in ne more odvezati? 2. Ali je duhoven pod velikim grehom zavezan vsaki dan brevir moliti? Kaj ga zamore oprostiti od te svete dolžnosti? 3. Naj sc dokaže resnica besedi: ,,Naj boljši in naj koristniši pridiga je pobožno življenje duhovnega pastirja." Pridiga. Potrebnost molitve. Vpeljava in izpeljava, ad libitum. Keršanski nauk. ♦». zapoved. J. Zupan. K x exegesi bi bi i ca. Fiat expositio exegetico-homiletica 1. pericopac Kvangelii S. Matthaoi Cap. 25. a versu 1—13. 'J. fragmenti Kpistolae S. Pauli ad Eplie-sios Cap. 5. a versu 15—21. Dr. M. Leben. F x j u r c c a n o n i c o. 1. (^uale diserimen inter jus patronatus ecclesiasticuni et laicale, et quaenam veniunt servanda ex jure canonico patrono tam ecclcsiastico quam laicali a) rationc temporis praesentationi praetixi, ct b) ratione personac praesentandae ? 2. Quaenam principales virtutes -ectandae, ct rpiae ex opposito vitanda clericis vitia cx sacrorum canoiium praeseriptionibus? 3. Klisa-beth nuptura Lucae inter alia profert: Socrus m ca Gcr-trudis Pauhim. patrem sponsi mci Lucae, avunculum vo-earc >«debat, t 'oiifecto desuper sehemate consanguinitatis cxhibeatur mutiui horum nupturientium relatio ct propo-nantur >imul potiores causae canonicac allegandac in petenda. si .jua opus fucrit, dispensatione. Dr. L. Vončina. E theologia morali. 1. Quatenus tides christiana caritatis in Deum et caritatis in homines fundamentum sit, explicetur. 2. Quaenam principia de trequenti usu Sacramentorum poenitentiae et ss. Eucharistiae juxta men-tem Ecclesiae statuenda sunt? 3. Quibus conditionibus ofticium restitutionis cessat? Dr. M. Leben. E theologia dogmatica. 1. Quae est vaticinio-rum antiqui Foederis vis probandi divinitatem religionis christianae? Exponatur vaticinium Danielis 9, 24—27. 2. Ostendatur, Spiritum Sanctum esse personam. 3. Qui-bus rationum momentis contra materialistas efticitur, al-teram hominis partem constitutivam, videlicet spiritum, esse immortalem? Dr. J. Kr. Pogačar. — Iz dežele vrejo že nekaj dni ljudje v hranilnico po shranjeni denar iz strahu pred sovražnikom, in Novice so že dvakrat povedale, da je prazen ta strah pri naši hranilnici, in tudi nemška Ljubljančanka je to dokazala ter posebno priporočevala, naj bi duhovni gospodje to reč ljudem pojasnili, da se ne begajo brez potrebe. — (Naznanilo.) Zmiraj še dohajajo od več cerkva bratovšini presv. Rešnjega Telesa prošnje zastran cerkvene obleke; naj bo torej povedano, da sc jim ne more več vstreči, ker je že vse odraenjeno. Za naprej so prošeni gg. cerkveni predstojniki, da se s svojimi vošili do bratovšine obernejo že pred veliko nočjo. — Naš rojak, mil. škof Baraga, prosijo v ameri-kanskih listih, da sc jim posihmal vse pisma in druge reči pošiljajo v „Marquette, Lake Superior," kjer imajo sedaj svoj novi škofovski sedež. — Iz B e r n a na Moravskem so nam poslali ondotni gospodje bogoslovci 14 gold. 70 kr. a. v. za Slomšekov spominek in v slovenskem jeziku to-le prijazno pismo: Častiti gospod! Nesrečen je narod, ako mu umre mož, ki kakor oče žertvoval njemu svoje življenje. Vašo žalost za umrlega kneza in škofa Anto-nina Martina Sloinšeka čuti rod bratovski na Moravi in zatorej vselej prosili bodo sinovi tega naroda, da bi Bog hranil Vas in ves narod slovanski prihodne nevarnosti in dolgo življenje dal tistim , kteri pravico tega naroda branijo in ga hranijo nevere našega veka in bude njegovo ljubezen do cerkve katoliške. To-le čutilo in bratovska vzajemnost so vzrokovi, da podpisani so sklenili tudi neko majhenost, ktero med seboj so nabrali, Vam, častiti gospod, poslati, da bi ste jo oddal odboru za Slomšekov spominek. Vred pozdravljamo bogo-slovee na Slovensku*) in priporočevajc se Vam, častiti gospod , ostanemo Vaši BrnjenŠki bogoslovci. Iz Šmartiia pri kranji. — J. Oman P. — Mesca sušca smo pokopali pri nas moža, kakoršnih menda malo šteje dežela slo7enska; moža, ki je prehodil polovico znanega sveta, vidil štiri dele naše zemlje. Ta naš kranjski rojak pa — angleški invalid je Jodok Košir, po domače Rotov Jošt iz zgornjih Bitenj. od Angležev John Voorshot. Rodil sc jc 8. grudna 17»>7 in tedaj '.♦S let pa 3 mesce star umeri. Naj povem nekaj čertic iz znamenitega njegovega življenja, kakor sem jih slišal iz njegovih ust. Ko je bil Jošt 12 let star, so ga dali na Koroško v službo, in komaj je verha dorastel, že so ga vzeli cesarski pod cesarjem Jožefom v vojake. L. IT'.>2 jo je mahal pod slavnim vojskovodjem Lavdonom zoper turka in bojeval se je v slavni bitvi pri Bolcmgradu. — Ob času liudih vojska s Francozi je bil pri tisti avstrijanski armadi, ktera se jc čez nemške dežele pomikovala proti *i Svčsti smo si, , ak<» v njihovem imenu rečemo: Hvala Vam, slovenski hratje na Moravi, za toliko prijaznost, iu ua bratovski pozdrav priserčni udzdrav. Bog vas živi! Vre .0. 1) Ljubezen božja se kaže v tem, da nas je Bog Oče za nebesa vstvarii, da bi se nam ondi vedno dobro godilo; 2) da nas je Bog Sin, ko nam je bilo spodletelo, s svojim terpljenjem in grenko smertjo odrešil; 3) da nas sv. Duh še vedno posvečuje in nam mnoge priložnosti daje, kjer se gnade božje vdeležujemo. Kako da bi se mogle varovati, kar bi jih znalo na poti proti nebesom opovirati, kaj zaderževati. Vse to se je v prilikah in zgledih razsvitljevalo. V nedeljo o 0 zjutraj, kako da je greh za človeka strašna nesreča, pri Bogu gnjusoba in veliko razžaljenje. Z grehom se ljubi mir dušni zgubi, Jezus iz serca izzene, hudobnemu duhu vrata odprejo, da v njem kraljuje. Ni pa treba veliko število greha za pogubljenje. ( lovek se zavoljo enega samega greha tudi pogubi, tudi en sam greh v mislih le ga pogubi. O 11. Kako da je grešniku pokora potrebna: toda pokora naj bo resnična. Da bo pa resnična, naj si človek prizadeva sam sebe spoznati, in Boga razsvit-ljenja prositi, nc več grešiti, z dolgo spovedjo se očistiti. t J 2. g. Jakop: Dve poti v nebesa: pot nedolžnosti, pot pokore. Kdor pervo zgreši, je treba, da se druge poprime. Ob >r>. spet g. Anton, ki je premišljal grešnika na smertni postelji, v pondeljek zjutraj ob 7 pred sodbo, in ob 11. v večnosti ter vselej pripomočke, kako sc. oteti pogubljenju. Iz I pa ve 1. maja. Petričičev. (Stoletnica cerkve sv. Matija ap. na Slapu.) Letne spomine važnih vstanovitev ali znamenitih dogedeb obhajati je silno stara pa tudi jako dobra in koristna navada. Ze Izraelci so se spominjali sleherno leto čudovite rešitve iz egipčanskega trinoštva, velečastne postavodaje na sinajski gori, žalostnega potovanja po pušavi v obljubljeno deželo, da s>) s tim hvaležnost skazovali neskončno dobrotljivemu in usmiljenemu Bogu, sebe pa vedno bolj nagibovali k večji pokoršini do njegovih zapoved. Kavno tako so poznej«- učeni Ocrki in mogočni Kimljani po svoje ča-stito praznovali spomina vredne dnove. in nič manj obhajajo se tudi dandanašnji obletnice, sto-, petstoletnice in tisučnice važnih dogodeb iu imenitnih naredeb med ker-šanskimi narodi, da se hvaležno spominjajo blagoserčnih, za občni blagor živo gorečih sprednikov. da pa tudi sebe k enakemu oblaževavnemu delovanju zbujajo in krepijo. — Stari Slovenei. naši prededje, vodili so dobro, koliko vreden da je d ;r svete keršanske vere. \* znamenje tega živega spoznanja , kakor tudi v spodbud vnukom svojim — so postavljali krasna sveti.ša ne le po priicžuih ni za vali in priročnih homcih. temuč celo po nevarnih pečinah in sterminah. Ni li vse to očitno spri-čalo dobrega, res keršanskega duha naših predstar.šev? — Toda tudi sedanje Slovence navdaja še vedno dobri stari duh, kar pričajo s tim, da se sprednikov z veseljem spominjajo, obhajajo stoletnice blagodušnih naredeb, predramili svetiš, — ktere enako skerbno hranjujejo in lepšajo. Tak hvaležno - vesel stoletin spomin je obhajala pred kratkim podtara Slap poleg I pave: ne sicer tako glasno in sumeče, kakor se navadno godi v velikih mestih, — pa tim bolj serčno iu ginljivo. 22. dan aprila 3. ned. po vel. noči), je bil izvoljen za to. — Po večletnem ne-omahljivem trudu verlega, za vse pravo, dobro in lepo vnetega podžupnika g. Matevža Kodra, kterega je bistroumni in blagoserčni ondešnji župan g. Jožef Fer-jančič v pravi bratovski ljubezni in vzajemnosti vedno podpiral, spremenila se je Slapenska cerkev dotlej popolnoma, in kakor mlada nevesta v prekrasni sva-tovski obleki je stala bogato okinčana na dan stoletnice svoje. Ni mi namen popisovati redoma posamnih lepšav, ktere bolj okusno pač niso mogle napravljene biti; moram pa omeniti pridnosti, delavnosti gosp. župana, ki je več dni pred svečanostjo skoro le v cerkvi skerbno vredoval, da sem se čudil nad tako gorečnostjo, zraven pa tudi mislil: srečna si srenja, ki takega za božjo čast vsega vnetega župana imaš; kajti, kdor Boga časti, spoštuje tudi svojega bližnjega in mu varuje pravice. Ne kinči mu tedaj zastonj zlati križ blagih pers! Pošteni Slapenci pa niso bili cerkve ozaljsali le z zelenjavo, z razno barvanimi venci, ampak tudi z dragimi, lepimi in koristnimi napravami, n. pr.: z novimi mašnimi oblačili, z novimi svetilniki, z novo kamnito lečo, ki je izverstno delo g. Tomana, z novimi orglami, ktere je izdelal g. Mandlin in poslednjič — prinesli so zali nevesti za stoletni god — v Monakovem umetno narejen venec sv. križevega pota, ki se je ravno ta dan tudi blagoslovil in potem slovesno ji poklonil. — Svečanost se je pričela z blagoslovljenjem ravno omenjenega križevega pota. Povabljeni za to sv. opravilo so bili preč. frančiškanski oče Evstahi Ozimck iz Kostanjevice. Ob (J. zjutraj vzdigne 14 domačih čedno oblečenih mladenčev sv. križev pot, ter ga paroma neso med prazničnim zvonjenjem , gromovitim streljanjem in veselim petj(^n po cerkvi pred veliki altar; tu se vstopijo v podolgastem okrogu in pripravijo podobe k bla-goslovljenju. Po splošnjem blagoslovljenju so se potem posamne podobe blagoslavljale in med molitvijo in premišljevanjem svetili skrivnost postavljale na odločene prostore. Po končanem sv. opravilu stopijo g. franč. oče na lečo, ter v prav navdušnem in ginljivem govoru po-jasnujejo pomen sv. križevega pota, posebno pa so pred oči stavljali razne gospodove spremljevavce na goro Kalvarijo. Nekteri, rekli so, gledali so gospoda le od daleč: tim podobni so dandanašnji mlačni kristjani, ki niso ne krop, ne voda, in ktere bo Gospod izpljuval iz svojih ust. Drugi spremljcvavci so ga zasramovali in zasmehovali: tim so podobni kristjani, kteri zanemarjajo božjo službo, ki zasmehujejo svete reči. ki zaničujejo duhovne, itd.: kajti vse tako zaničevanje se povračuje poslednjič na Boga po besedi Jezusovi: „Kdor vas zaničuje, mene zaničuje'' itd. (Luc. 10.10.) Tretji sprem-Ijevavci bile so pobožne žene z Marijo in Janezom, ki so s tužnira sercem stale pod križem in pomilovalc nedolžnega .Jezusa; tim podobni so pravi učenci (Jospodovi, kristjani, kterih edini namen je, hoditi po njegovih stopinjah. — K sklepu so opominjevali vse farane, po gosto prihajati v prekrasno vežo božjo, posebno o stiskali in nadlogah, ker tii jih bo gospod učil, kako po-terpežljivi, kako vdani v božjo voljo da naj vse hudo iz ljubezni do Jezusa poterpe, kteri je tudi iz ljubezni do njili toliko terpljenja prevzel. Po tem globoko v serce segajočem govoru se je pričela slovesna, peta maša, ki so jo služili preč. častni korar, ipavski dekan g. J. Orabrijan. Pri sveti maši so pele latinski in slovenski domače pevke, ktere je ondešnji učitelj bil kaj dobro izuril, ter s tim pokazal, da mil ne manjka zmožnost, da pa tudi rok križem ne derži, ampak da sluša rad opomine svojih blagih predpostavljenih, ki ga vnemajo in spodbujajo za povzdigo cerkvenega petja. Le tako čversto naprej , pridnemu plačilo zaostalo ne bo! Med sv. mašo je bil drugi znamenit govor, ki so ga imeli preč. g. korar. V priserčni besedi so ponavljali ob kratkem, kar so častiti njih sprednik pojasno-vali, potem pa krenili na drugi predmet, na drugo svečanost, ki se je tudi ta dan obhajala, t. j. na stoletni spomin cerkve sv. Matija apostola. Ko so omenili keršanskega duha, ki je gotovo navdajal nekdanje Sla-pence, — vsaj to spričuje lepo svetiše, ktero samo ob sebi zrastlo ni, ampak kterega so oni z velikim trudom Večnemu v slavo, sebi pa v dušni blagor postavili — so povdarjali s posebnim glasom, da se ranji očetje niso zastonj potili in lep izgled dali, — zarojenci so tudi njih vredni sinovi, ki jih radi in verlo posnemajo, ter sprejeto svetiše skerbno varujejo in z novimi potrebnimi naredbami v vedno večjo pobožnost venčajo. In tako je prav, so rekli, kajti današnje svečanosti nas učite, kako kratek da je čas, kako urno da se suče njegovo kolo, za kterim je treba pa tudi urno stopati in skerbno paziti, da nič ne zamudimo, kar bi Bogu v slavo, nam in bližn jemu pa v časni in večni blagor utegnilo služiti. Dobro obračati moramo tedaj sleherni trenutek, kajti prišel bo čas, ko ne bo več mogoče delati in kar bomo storili, šlo bo za nami in blagoslovili nas bodo zanamci, kakor tudi mi danas hvaležno obhajamo pred-namcev spomin. Po sv. maši je bila dopoldanja svečanost pri kraju, ki je ravno 4 ure trajala. Pri obedu, kterega popisovati in drugim skomine delati ni moj namen, je gosp. podžupnik odkril svoje serčno veselje, ki ga je vžival dotlej pri poštenih Slapencih celih lo let: kajti to nedeljo preteklo je ravno Hi. leto, ko je pervokrat v tej cerkvi služil sv. mašo. Da sc mi pa veselje nikdar kalilo ni, rekel je g. župnik, to zahvaliti moram se le edino g. županu, ki ni nikdar razdiral, kar sem zidal, ampak me vedno z največjo pripravnostjo podpiral. — Gosp. župan se je zahvalil vidno giujen v imenu srenje za tako marljivo oskerbljevanje gosp. podžupniku, zahvalil pa tudi vsem, ki so pripomogli, da so Slapenci dobili tako verlega dušnega pastirja. Jaz pa rečem: Nisem je še vidil srenje, v kteri bi vladala tolika ljubezen in vzajemnost med tistimi, ki imajo priprosto ljudstvo prav voditi in srečno storiti, kakor ravno na Slapu, tu se poterjujejo besede sv. Avguština: „In neccssariis unitas, in dubiis libertas, in omnibus charitas:" bodi toraj Sla-penska srenja vsem drugim posnemovaven izgled. Popoldan ob 3 so bile litanije in z zahvalnico se je končala svečanost, ktere bodo pomnili mladi kot stari do hladnega groba. Iz Tersta 13. majnika. Predvčeraj smo s serčnim veseljem sprejeli častiste gospode, ki so pretečenega mesca sušca v jutrovo deželo romali, in hvala Bogu! zdravi in pa mnogo skušeni nazaj v teržaško luko prijadrali. Ko smo svoje ljube preštevali, smo pogrešili neko drago glavo , to je častitega gosp. Luka Jerana, ki bo, kakor so nam njegovi pajdaši sporočili, še nekoliko bolj obširno omenjeno deželo prehodil in kakor pridna čbeliea sladkega medu za svojo Danico nabiral. Bog nam ga zdravega ohrani! Kakor pa stara skušnja uči, da na svetu popolnoma veselja ni, jc tisti dan, ko so jo častiti romarji iz Tersta odrinili, se marsiktero serce stran smerti vrednega našega rojaka gosp. Jožeta Legata, očeta našega milosti-vega teržaško - koperskega škofa, v žalosti topilo: tako jo tudi dan vernitve pohvaljenih gospodov romarjev v mnoge serca vsekal skeleče rane; ločil sc je namreč iz te solzne doline po dolgi bolezni spravljen po kristjan-sko z Bogom neki drug naš verli rojak, rojen Novo-meščan, gospod doktor Konstantin Schrott, bivši medi-cinalni svetovavec v Istrii, na Kranjskem, poslednjič v Primorji in častiti mestjan v Gradistji in velikem Lo-sinu v o»>. letu svoje starosti. Bil je pokojni poštovan oče, umeten in nesebičen zdravnik, odkritoserčen mož, zvest prijatelj in deržav-ljan in ob kratkem rečeno sploh zelo čislan gospod. Sicer povsod, kjer je bil, posebno pa v Istrii bo živelo njegovo ime v blagem spominu. Naj počiva v miru! Iz Maribora, t (Povabilo k naro čbi „Dro b-tinic" 1. 18t>5.) Ravno gre naročba na ,, Drobtinice po slov. svetu: toraj mislimo njihovim prijateljem vstreči, ako v kratkem tvarino tega letnika naznanimo. Obder-žale so ,.Drobtinice" prejšnjo obliko, ker jc ros primerna njih raznoverstnim braveem; le V. oddelek se je razširil, da ne obsega samo tvarine za „šolo," ampak tudi za ,.narodnost," ktere pač šc bolj manjka, kakor Šol. Pervi oddelek „pastirska hrana" donaša s mi sijonskih pridig pokojnega vladika Slomšeka s predgovorom. I. V vodna pridiga, „kako sc naj sv. misijon obhaja." II. Namen in poklic človeka. III. Namen posvetnih stvari. IV. Kristjana čast in nehvaložnost. V. Šola smerti in posebne sodbe. VI. Sola poslednje sodbe, pekla in neskončne večnosti. VII.O misijonskem križu. VIII. O zvestobi do konca. — To so prav tehtne resnico, in nc dvomimo, da se bodo željno čitale. Posebno mlajšim gospodom vtegnejo govori prav vstreči, kor se zares iz Slomšekovc zgovornosti glede pravega narodnega jezika in govorniškega zloga prav veliko lahko da naučiti. — Drugi oddelek: ,.Ogledalo" slavnih mož, donaša I. Jož. \Vallanda, goriškega nadškofa in II. M i h. Sto-jana, pisatelja slovenskega in verlega dušnega pastirja življenjepis. Ta življenjepis prav živo kaže, kako rodoljuben in svojega poklica svest duhovnik lika in požlah-nuje srečne ljudi, kterim ga Bog pastirja da. Ko bi le vsi tisti, kteri sc za Slovence boje, da bodo v oliki zaostali. ako jih vodijo rodoljubni duhovski pastirji, toliko skušali storiti za omiko in razsvetljenje slov. naroda, kolikor je storil pokojni blagi Stojan; bi pač Slovenci v kratkem času med pervimi olikanimi narodi bili. — Tretji oddelek podaje v „|>rigodbah" I. obširen popis slavne božje poti v Rušah (na Štajerskem), v kterem je marsiktera čcrtica naše domače zgodovine. Na čelu imajo Drbt. podobo Ruške Matere B. II. Sorski razbojnik ali zamolčani smertni greh. III. Zderži so mesnih jedi o postnih dneh. — Čete rti oddelek obsega, kakor poprej, razne basni in prilike. Peti oddelek ima 1. Poduk za ,,domačo odrejo otrok." II. Nekdanje šole v Rušah. III. Slovenščina v sodnijali od dr. Srnca. Ko bi pač ta sostavek vsi župani in sploh vsi, ki imajo posla z vradnijami, marljivo brali in — po njem ravnali. Resnica je nepobitna, kar pravi geslo tega oddelka: .,1) o k ler slovenski jezik vseli njemu dostojnih pravic pri vradnijah ne pridobi, prosti Slovenec slovenskih šol nikdar niti ljubil niti želel nc bode." — Poslednji šesti oddelek „gerlica" donaša mod drugim dve misijonski pesmi SlomŠekovi z napevi vred. Kakor ta kratki pregled tvarino kaže, zaslužijo ,,Drobtinice ," da pridejo mnogim braveem v roke. Se ve da prosti narod denarja zelo pogreša: zato je pa želeti. da se za farne bukvarnice toliko več izrisov naroči: da pa tudi narodnjaki posebno po slovenski h č i t a 1-nicah, kterim je mar za narodno omiko, po knjigi sežejo, ter njo ubogim Slovencem za branje radi posodijo ali darujejo. — Veljajo Drobtinice terdo vezane 1 gld., mehko vezane t* > kr. po naročbi; pri kn jigarjih se bodo po viši ceni prodavale. Vsaka dekanija dobi po več vpisnih pol; tam se lehko vsak naroči. — Jiq/ Je hej novega po širokem svetu? Avstrija. Vsaki dan pričakujemo grozne novice, da se je vojska začela. Laško brodovje je že zapustilo pristanišč v Tarantu in se suče nekako med Zadrom in Jakinom (Žara — Ankona) žugaje dalmatinskim in istrij-skim bregovom, Benetkam in Terstu. Očitno se je sedaj pokazalo, da ste se Sardinija in Prusija v teh rečeh porazumele, da napadete Avstrijo vsaka od svoje strani. Kdo bi si bil mislil, da bo Bizmark zedinil se s preklici jsko stranko na Laškem! Sedaj hoče sklicati ob enem nemški deržavni in pruski deželni zbor razpustivši dosedanjega, kteri ne poterjujo v vsem njegovega poče-njanja. Od prihodnjega pričakuje veče vdanosti. Bizmark se ne derži zmirom enega načela, mož je silo pre-derzen pa nc lahkomišljen ali aboten. Prekuci j*ka stranka v Kvropi hoče razrušiti prestol rimskega papeža, vničiti katoličanstvo in sploh pravo sv. vero: vsakteri zaveznik ji je po godu: le tako seda razumeti tolikanj gorka zveza južnega Talijana s severnim Nemcem Pnisom. Zanaša se pruski Bizmark tudi na liberalno stranko v Avstriji. Na Nemškem sc pravi stan čedalje bolj odločuje. V brankobrodskem zveznem zboru so stopile s 5 glasovi čez večino < 1< • zoper večje nemške deržave na našo stran , ter dolže Pru-sijo silstva iu žugati ja do druzih nemških vlad. Pravijo, da so te nemške dežele zedinjenc v svojih mislih. Menda jim prigreva. da bi mogočni Prus ne jel delati z njimi na severji tako, kakor tlela Viktor Kmanuel na jugu. Ko bi bile to prej spregledale iu se tako krepko postavile, bi sc ta nadloga ne bila tako razvila. Gotovo je zdaj le to, tla se vse pripravljajo za vojsko. Pa ne le Nemčija temuč skorej ves evropejski svet se oborožujc in je kakor velik tabor. In Napoleon ravno kani, kakor sc kaže , vžgat i občinsko ali vzajemno vojsko (t. j. vseh zoper vse). Ne more se tajiti, da on snuje vse te reči na tihoiiia, ako mu ne bo spodletelo. Prusiji se zdaj vendar temno dela pred očmi, ker so se vzdignile zoper njo mnoge nemške deržave in deržavice, in tudi prusko ljudstvo r.i kej vneto za to vojsko. Na Laškem se bolj vnemajo; zdaj zdaj mislijo Lahoni pohrustati Benečijo, .,1'nita" pripoveduje, da je odločila mestna gosposka genovska vsakemu Genovčanu, kteri se domu verne z zlato medaljo, 500 lir, in kdor v vojski dobo sreberno, :"><> lir. Neki drug gospod pa je odločil precejšno darilo tistemu, kdor bo pervi laško bandero postavil na zidovje Mantove. Garibaldi je že na nogah; tudi Košuta pričakujejo med se. Že so nam skorej najboljo vojno barko „Novaro," ktera je pred nekaj leti hodila krog zemlje, bili zažgali in poškodvali tako, da delj časa nc bo za rabo. Kakor se je izvodilo, so bili trije podkupljeni v to. „Mornarstvo imajo vse preveč Lahi v rokah" — nam je djal unkrat vojašk častnik: in tedaj smo si mislili: Zakaj pač ne bi na Jadri podpirali Slovanov; koliko varniše bi bile naše deželo! Lahoni bi si tolikanj ne upali. Zdaj pa, ko bi se jim tudi Benetke dale kakor koli, sej bodo potem le prederzniši, in zahtevali bodo Terst, Ltro in Dalmacijo! Mislili smo tedaj na Vodnikove besede: Že močen na morju — Ilirjan je bil, K' se ladie tesat", — Je Kimic vučil. — Z Bilipam in Sandram —So jmeli terd boj, —Latince po mokrim — Strahval je njih roj. — JMeit s hrinom. (Še vam nekaj, ki vsak krajcar ček v loterijo vtaknete!) Na Dunaji je umeri 3. u. m. neki možak. nekdaj zelo premožen, ki je pa vse svoje denarje, 7»UH*> gld. v loteriji zaigral. Njegovo majhno pa revno sobico so našli čez in čez prevlečeno in po- popano z loterijnimi listki, ravno tako je bilo po mizi, po stoleh, po omari itd. čez in čez vse polno prilepnje-nih stavnih listkov večih in manjih. — Pri tej priliki naj bravcem svojim s številkami pokažemo, kako prazno je sreče po loteriji iskati. Lani so ljudje znosili v loterijo 18 milijonov in 309.400 gld., dobili so pa 1 sam milijon pa 108.957 gold. Svetemu Duhu. Sveti Tolažnik z višave, Bog neskončni večne slave, Cnj ponižnih prošenj glas! Ki učence si obdaril, Cm in serca jim prestvaril, Pridi, prosimo, čez nas! — Pridi sveti Duh modrosti! In poterdi nas v svetosti, Tvoja lnč naj um svetli. Daj nam dar moči v težavi, Sveta v vsaki nam skušnjavi V Tebi duša uaj živi! Pridi sveti Duh resnice! In očisti nas krivice, Reši zlega hudega! Daj nam dar vse učenosti. Dar pobožnosti, kreposti, Straha tudi Božjega; Pridi Duh ljubezni svete! Serca bodo vs«- pregrete, Rešene vseli tug, nezlog; In v gorečem . scrčncin platni Sirila sc bo med natni Tvoja slava, večni Bog! Sveti Duh tolažbe, mira! Tvoja milost naj podpira, Vsega greha varje nas ; Ko pa tu življenje ugasne , Sprejmi nas tje v stanja krasne . Gledamo da Tvoj obraz! — F r. S i 1 v e s t e r. ■ Poslov. Sebesfci Kraljici! ranj. bogoslovec v semenišču M. Lotrič.) Zapojte vsi nebeščani, Zapojte vsi zemljani , Devico. Mater milosti Sprejmite častno zbrani! Končala je terpljenja tek Kralj'vat gre v raj na vekov vek. Je nekdaj tam na Golgati Solze grenke točila, lu mero britke žalosti Vso s Sinom vred čutila! Naj za plačilo bolečin Kraljico venca jo njen Sin. Ves prazničin je zelen log, Vsi tički žvergolijo. So napolnili zračni krog. Da spremljajo Marijo, In cvetke rosne pravijo: ..Kraljica me Te slavimo!"*) Duhovske spremembe. V ljubljanski škofii. G. J anez Pro j i č gre iz Reke na Kočevskem za kaplana na Vače. V lavautinski skolii. Dekanijsko faro v Jarenini je postavljen g. Jož. Sol er; za kaplana v Celje gre g. Jan. Žuža. V pokoj stopi začasno g. F r. Košan, kaplan v Mozirjem: tje pride za kaplana g. Jan. G r egl; mesto njega na Laško gosp. Jern. Guzaj; in mesto njega k novi Cerkvi gosp. Mih. Korošec. — Za pro-vizorja v Ulimijem je postavljen gosp. Kramperger, ker je umeri ondi g. župnik And. Skvarc. R. I. P.! Dobrotni darovi. ZaSlomšekovspom. Gospodje bogoslovci iz Berna na Moravukem 14 jr<'ltl. 7o kr. a. v- Za sv. Očeta Pija IX. ..Benedicite S. Pater, ne forte cum alii< praedicaverira. ip