Poftnfn a pTa*a«a"v^efofovTn?
Csffa 1 Dlri
Leto I. (Vlil.), štev. 92
Maribor, torek, 23. avgusta 1927	W
mmmmm smbbhbmpbpmhbbi
JUTRA
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. rav. v Ljubljani št. 11.409 ^slja meeečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova costa št.13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica 11.4
Usmrtitev Sacca in Vanzettija
Velikanske demonstracije v Bostonu — Bitka pred policijskim poslopjem — Številni mrtvi in ranjeni — Težki izgredi
v Nemčiji
Boston, 23. avgusta. Italijanska narhista Sacco in Vanzetti sta bila v n°ci od nedelje na pondeljek, par minut Po polnoči usmrčena.
Noč od sobote na nedeljo sta bila sil-
spisal'^JU^ena' ^ nedeljo popoldne sta a več pisem na svojce, v katerih ovno zagotavljata svojo nedolžnost-se Jima je bližala zadnia ura, sta ndr-
nCa^al- da Pokličejo.
Polnoči so odpeljali v mrtvaško ce-
lico
najprej portugalskega morilca Ma-
t .	.	^	pui	niviiiutt	iVlil"
euosa, ki je bil pred meseci obsojen na rt- Tri minute kasneje ie bil Madel-^ že mrtev.
Nato je prišel na vrsto Sacco. Zločinec se Je poslovil od Vanzettija, mu poljubil Poko in odšel krepkih korakovi smrti nasproti. Ko so ga peljali pred električni stol, se ie obrnil k zbranim sodnikom li Pavaočim pričam in se s kratkim govorom zahvalil vsem, ki so se trudili, da 1 dokazali niegovo nedolžnost. Iziavil »I en^rat’ da gre nedolžen v smrt. bes«i on°^’	mati«, so bile zadnje
ribici k ,apca- 19 minut po polnoči (ame-as; ie pritisnil rabelj na električni gumb . , .
Končno ie prišla virsta na Vanzettija. la ie bil malo bolj razburjen, kakor Sac-
morS f 16 šel HliUb teniu pokonci na morišče, čeprav zelp bled. Molče je bulil
v a\eoce, nakar je stopil brez besede k rablju. 27 minut Po polnoči ie bil tudi on mrtev.
BOS TON, 23- avgusta. Izvršitev smrtne obsodbe nad Saccom im Vanzettijem Je razburila vso Ameriko. Oblasti so skušale dogodek sicer prikriti, vendar ie 1 a Vest ^e zRodaj zjutraj znana. Sko-no vse mesto ie bilo na nogah. V dopol-u,Tak so korakale nepregledne neva-m« ?elaV1stva sk°iši mesto. Bila je nišnit-n08 ’ i delavstvo naskočilo jet
na več krniib a 1 mestu ,e pnšl°
»oiic£ttm^KT,h8MMdo''mrf
PARIZ, 23. avgusta. p0 poročilih iz Bostona, so demonstranti naskočili policijsko poslopie in prisilili navzočeu-radmke, da so zaklicali skozi okno: 2i-
Dolhdbf i vln • Uiefcti! Ko je dobila ritd rnl0,aCenJC; S° 80 naPacla!ci zaba-sWm ‘ VI^ P°d policijskim po-vila se in" .vo ' na Pplicijo ogenj. Raz lori so P ure trajajoča bitka, v ka-opile v akcijo tudi strojnice
in bombe- Mnogo mrtvih in ranjenih je obležalo. Končno se ie policiji posrečilo demonstrante razpršiti.
Tudi v drugih okrajih mesta ie prišlo včeraj do spopadov. Jetniško poslopje straži 3000 policije, dive stotniji vojaštva in 50 strojnic. Danes je izdala policija proglas, v katerem prepoveduje vsako zbiranje na ulicah in trgih, sicer bo rabila orožje-
PITTSBURGH, 23. avgusta. Pri demonstracijah radi usmrtitve Sacca in Vanzettija je bilo pri včerajšnjih krvavih spopadih ubitih 12 policajev-
Palača Društva narodov v Ženevi razdejana
ŽENEVA, 23. avgusta- Množica ie priredila sinoči velikanske demonstratije proti Zedinjenim državam. Vdrla je nato pred palačo Društva narodov-, razbila vse šipe, uničila knjižnico in razdejala končno tudi seino dvorano.-Žele ponoči se je policiji posrečilo demonstrante razpršiti.
Težki izgredi v Nemčiji
HALLE, 23. avgusta- Čim Je delavstvo zvedelo za smrt Sacca in Vanzettija, is zapustilo delo in odšlo na trg, kler se je vršilo protestno zborovanie. Prj spopadih s policijo je bilo težko ranjenih 30 oseb. Delavstvo je naskočilo nato policijsko direkcijo, kier se je razvila prava bitka- Demonstracije so se nadaljevale v predmestjih in so trajale pozno v noč.
BERLIN, 23. avgusta. Komunisti so priredili viharno demonstracijo pred ameriškim poslaništvom. Došlo je do krvavih spopado-vi s policijo, ki je aretirala 435 oseb.
Rezbur’en‘e v Franciji
PARIZ, 23. avgusta. V delavskih krogih vlada vedno večje razburicnie. O-blasti se boje najhujšega. Vlada je odredila obširno varnostne odredbe. Ameriško veleposlaništvo in konzulat sta strogo zastražena. Za 19- septembra napovedane slavesnosti s proslavo ame-riško-francoskega prijateljstva bodo naj hrže odpovedane, ker se je bati nemirov. Včeraj so priredili komunisti številna protestna zborovanja. Ponovno je prišlo do krvavih spopadov med policijo in demonstranti.
Divjanje tajf„na pr! Kanton„
Južno m vziinfi«, —. dni strahovit tam Kantona 1° divjal te liko materijelno šLn, .je naT>ravil ve človeške žrtve, v	,n zal,teval t,lrli
sulo večje poslopij in" ,rtnKU, se ln 8e' boj 6 Kitajcev. Malih\^?J0P^ se-je nešteto odnesla	h^C	,Pa
tališču ie bilo razbit * o ^iT-i " Planov.	Vladn,h aPro‘
Čitaite Večernik!
Borza
LJUBLJANA, 23- avgusta. — Devize: Berlin 1358.75, Curih IO05, Dunaj 200.62, Newyork 56-78. Pr^ga 168.57, Milan 300-30, London 276.25. — Efekti: Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 142, Merknn-tilna 90, Kreditni zavod 160, Prva hr-vatska 850, Vevče 135, Kraniska ind. družba 350, Ruše 260—270, Stavbna družba 56, 5eš'r 104.
CURIH, 23. avgusta. Beograd 9.1375, Berlin 123-43, London 25.21, Newyork 518.62, Pariz 20 33. Milan 28.25, Praga 15.37. Dunai 73-09.
Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Francijo
Pogodba bo podpisana jeseni od ministrov Marinkoviča In
Brianda
BEOGRAD, 23. avgusta. V ospredju političnega zanimanja je sedaj prijateljska pogodba med našo državo in Francijo, ki Jo bosta zunanja ministra Marinkovič in Briand podpisala že o priliki jesenskega zasedanja Društva narodov v Ženevi.
Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Francijo je plod novih smeri naše zu-nanie politike, ki stremi po čim krepkejši mednarodni poziciji naše države. To pogodbo je sklenil sicer že bivši zunanji minister dr. Ninčič in celo še pred prijateljsko pogodbo z Italijo, vendar pa je ni podpisal in objavil samo izato, da je ne bi morda Italijani smatrali kot demonstracijo proti Italiji.
Od tedaj pa so se razmere temeljito izpremenile. Naši odnošaJi napram Italiji so se radi nelojalne italijanske politike, posebno radi tiranske pogodbe, zelo poslabšali. Naša diplomacija smatra zato,
da ima sedaj popolnoma proste roke z*t vse diplomatične kombinacije, ki jih smatra kot potrebne za ojačenje položaja Jugoslavije v mednarodnem svetu.
Kot najprirodnejša stvar prihaja v prvi vrsti seveda v poštev objava že svoiečasno sklenjene prijateljske pogodbe med Francijo in Jugoslavijo. Pogodba bo takoj po podpisu predložena Društvu narodov v registracijo in objavljena, kakor jo bosta sankcijonirala kralj Aleksander in predsednik francoske republike Doumerque, ena prvih nalog naše nove narodne skupščine pa bo, da potem pogodbo ratificira.
Pogodba 5e v bistvu enaka, kakor naša prijateljska pogodba z Italijo. Razlika obstoja le v tem, da 5e bila prijateljska pogodba z Italijo sad italijanskega pritiska, pogodba s Francijo pa ie seveda izraz iskrenih prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Francijo.
Bolezen princa Gjorgia.
Po poročilih iz Beograda, je kraljev brat, princ Giorgje, zbolel. Ob bolnikovi postelji ie stalno zdravniški konzilij, vendar prinčevo (zdravstveno stanje za enkrat še ni nevarno.
Smrtna nesreča v Kamniških planinah.
Pod južno Brano so našli včeraj do poldne mrtvega 281etnega Avgusta Pro-hinaria, trgovskega sotrudnika iz Kamnika. V četrtek zjutraj je šel na Kamniško sedlo ter svojcem sporočil, da se (zvečer že vrne. Ker ga ni bilo, so v slutnjah nesreče obvestili Kamniško podružnico SPD, ki je odposlala rešilno ekspedicijo. Ekspedicija je našla mladega planinca mrtvega. Kakih 20 m visoko nad plazom je nabiral planinke, pa mu je spodrsnilo, da ie padel globoko v prepad. Videle so se polomljene veje, katerih se ie skušal oprijeti. Truplo so preko Bistrice prenesli v Kamnik. —
Jugoslovanski zdravniški kongres v Rogaški Slatini.
Letošnji kongres jugoslovanskih zdrav nikov se bo vrSl’l od 24. do 27. septembra v Rogaški Slatini. Istočasno bo prirejena razstava farmacevtskih izdelkov domačih in tujih tvrdk. Ureditev te razstave je prevzel ljubljanski arhitekt Hu-gon Schell. Vsa pojasnila glede kongresa daje šef-,zdravnik v Rogaški Slatini, dr. Kolte rer. —
Nepoštena poštarica.
Salzburška pobciia ie prišla te dni na sled sleparskim manipulacijam tamoš-nie poštne uradnice Irme Katschtaler. ki se je mogla tako le kratko časa veseliti svojega »posla«. Irma je oplenila neko pismo z osebnimi dokumenti, zidarja Matije Goscha in izročila te listine svojemu pomočniku, uradniku Viliemu Har-tu. Nato je poslala par poštnih nakaznic za (znesek 60.000 Din na ime Goscha deloma v Berchtesgaden, deloma v Rei-chenhall. Denarja seveda ni vložila. Na imenovanih poštah se ie zglasil Hart z Gfischovimi dokumenti ter dvignil denar. Varnostno oblastvo je slepnriema kmalu stopilo na prste. Aretirani so bili Irma, nien somov Ruocrt in uradnik Hart.
Smrt značajnega madžarskega politika,
V Budimpešti je umrl v starosti 62. let Martin Lovaszv, najmarkantnejša po litična osebnost. 30 let ie pogumno kot politik in novinar vodil boie za popolno neodvisnost Madžarske in za zmago demokracije. Sredi vojne je smelo propagiral madžarsko izbližanje z antanto in prestal sredi tega razna preganjanja. V vladi grofa Kžroly-ja ie bil prosvetni mi nister. Horty-jevemu režimu se je kot demokrat in republikanec neustrašeno upiral ter se ie, ko mu je Šlo za glavo* le na pritisk prijateljev umaknil iz dežele. Kot emigrant ie živel dolgo v Jugoslaviji, potem pa na Dunaju. Pred par meseci se ie vrnil domov, kjer so ga takoj vtaknili v preiskavo, a si vendan niso upali nad njim izvajati znanega terorja. Režimu je storila smrt veliko uslugo.
Krvava ruska justica.
V času, ko se ves kulturni svet trudi, da odpravi smrtno kazen, se izd', da bredejo sovieti v nasprotno smer. Da je kazen v današnji Rusiji za politične delikte smrt, česar ne najdete drugje na svetu, je znano. Zadnie dni pa javljajo iz Moskve o novih krvavih obsodbah radi — tihotapstva. Najvišie sodišče za Belo Rusijo jo obsodilo pet carinskih uradnikov in trgovcev ia Minska radi! tihotapstva na smrt, več soudeležencev! pa na 3- do 7letno ječo.
Snežni metež v Newyorku.
Iz Pariza javljajo zanimivo vest, <Ia je predvčerajšnjim padlo v Newyorku precej snega. Podobnega slučaja v tem letnem času še ne pomni (zgodovina. Newyork leži v isti severni širini zemeljske oble kakor naš Bar južno od Dubrovnika.
Plaval od Linza do Dunaia.
V nedeljo je dosegel 19letni voJalč Bernard z Dunaja, senzacijski rekord v plavanju. Plaval je po Donavi od Linza do Dunaia pri temperaturi 12 stopinj in preplaval v 12 Urah 201 km. Tako dolgo še ni plaval nobeden rekorder. Ob 14.12 v soboto popoblne je krenil iz Linza in prispel naslednjega dne ob 1.22 popoldne mi. Duuai
Stari Maribor v lesorezu
{Franja S, Stiploviek, 12 lesorezov, mapa druga, 1927,
cena 500 Din)
operirati samo z enim tonom, a moraš vendar z njim doseči mnogovrstne nijanse. Najbolje nam to resnico pokaže Stiploškovo »Dvorišče pred sinagogo«, kjer je v navrženi senci opaziti kar trojno razliko v tonu.
Vse lesoreze odlikuje neka posebna sveža tehnika, ki nima v sebi nič iskanega in je le logična potreba pravega umetniškega oblikovanja. Zato imajo vsi ti odlični lesorezi v sebi ne* ko živahnost in razgibanost. Vsaka ploskev je postavljena na pravo mesto, da deluje perspektivno ozračje pravilno in svobodno kljub gotovi trdoti, ki jo vsebuje tehnična stran lesoreza že sama po sebi, a je gledalčevo oko ne občuti zaradi delovanja lesorezove ukupnosti.
Značilno za Stiploškovo umetnost je, da vzame včasih lesorez v tako visoki obliki, kakor je »Prehod v Mesarsko ulico«, kjer je jasno občutna razdelitev prehoda in stene nad njo. Na ta način se vzbudi v gledalcu močan dojem globine prehoda samega, ki postane zaradi zgornjega zidu močno nazoren. Z »Dvoriščem v Tkalski ulici« je podal avtor dobro slikovito za-kotnost malomestnega dvorišča v vsej njegovi preobilni natrpanosti in srednjeveški iznajdljivosti, ki je utesnjena na par pedi zemlje. »Mesarska ulica« nam vzbudi na prvi pogled dojem, da mora biti tu nekje konec zagate. ker pada vanjo toliko luči, ki naravnost osvežuje tesno objemajočo se skupino starih hiš. Lep izraz čiste tehnike je motiv »Stare židovske sinagoge«, kjer je posebno mojstrsko izvedena razdelitev temnih in svetlih ploskev. Brezdvomno je s tem v zvezi tudi diagonalna kompozicija. »Us* njarska ulica« nam prikazuje svojo tesnobo na ta način, da silijo pokončne ploskve s podvojeno dinamiko k višku. Močno zgrajen v celoto tega interesantnega motiva je visok dimnik, ki dobiva uprav v svoji črnini najvišjo potenco izraza. V »Mestnem stolpu« so vidne Stiploškovo risarske vrline in sama masivnost stolpa v ostri, beli luči nad majhno hišico, ki se ga oklepa, nam kaže posebnost njegovega umetniškega shvačanja. Priprosta, a vendar razgibana tla so tudi dobro izrezana. »Ozadje cerkve sv. Alojzija« deluje monumentalno v odražanju svetlih ploskev iz temine. Zelo priprost je motiv »Orožnega stolpa«^ z ostankom starega mestnega obzidja. Obdelan je interesantno v sencah dreves, ki ga obdajajo in to v posebno Čisti tehniki. Zanimiva arlii-tektonika »Mestnega magistrata«, ki je gledan iz Rotovškega trga, je dobro podana v podčrtani starosti objekta samega. V intimnosti »Kota v Vetrinjski ulici« je naravnost mojstrsko izrezana globina za železnimi vrati pred objektom v sredini. Streha na vrhu je tudi interesantna. Gotove senčne partije »Mestnega stolpa«, ki je upodobljen v 11. listu iz drugega vidika, kjer prihaja v poštev njegova notranja okolica, so podane tudi zanimivo Umetniški višek cele mape pa tvori brez dvoma »Dvorišče pred židovsko sinagogo«. Ta list je pravo galerijsko delo, ker se v njem družijo vse Stiploškove risarske in tehniške vrline.
Zbirka pričujočih lesorezov pomeni za umetniški razvoj Stiplovška gotovo velik korak naprej k dosegi tistih ciljev, ki si jih je postavil naš umetnik kot glasnik onih najlepših in najple-memtejših teženj človeka, ki jim pravimo »duhovnost«.
StipJovšck spada v družino naših mlajših umetnikov, ki so v poslednjih časih zanesli sloves našega modernega slovenskega realizma v tujino. Dolžnost naše publike, ki ne sme biti rodoljubna samo v besedi in prazni gesti, je, da ta stremljenja podpre ne samo v moralnem smisiu, ampak tudi v materijalnem. Mariboru je v teh dneh dana ta prilika in ne dvomim niti najmanj, da se je ne bo po-služil. In to prav v veliki meri!
c*
Janko Samec.
'Akademičnl slikar Franjo S. Stip-lovšek je izdal v teh dneh svojo drugo mapo lesorezov starega Maribora, ,v katerih je z mojstrsko roko zopet upodobil nekatere tipične zanimivo* sti srednjeveškega dela našega mesta. Listov je 12 in si sledijo v tem redu: 1. Prehod v Mesarsko ulico, 2. Dvorišče v Tkalski ulici, 3. Mesarska ulica, 4. Stara židovska sinagoga, 5. Usnjarska ulica, 6. Mestni stolp, 7. Ozadje cerkve sv. Alojzija. 8. Nekdanji orožni stolp, 9. Mestni magistrat z Rotovškega trga, 10. Kot v Vetrinjski ulici, 11. Mestni stolp z dvoriščem in 12. Dvorišče pred židovsko sinagogo.
Ker je delo, ki ga je podal slikar v svoji drugi mapi, važno ne samo za par mariborskih umetnostnih entuzi-jastov, ampak tudi za širšo našo publiko, ki se mora pozanimati za dela naših umetnikov in jih po svojih močeh moralno in gmotno podpreti, se bom nekoliko obširneje pobavil z njim, ter bom skušal v naslednjem zajeti umetniško osebnost našega slikarja, v kolikor je to mogoče iz pričujočega dela samega.
Upodabljanje umetniškega doživetja v lesu, ki je ena panoga likovne umetnosti na sploh, so posebno gojili nemški mojstri iz XV. in XVI. stoletja. V svojih mojstrovinah so se pokazali izredno spretne, ker so obvladali tehniko lesa v vseh njenih podrobnostih. Kasneje se je ta način grafičnega izražanja nekoliko opustil, in je potem bolj narastlo zanimanje za globoki tisk (Tiefdruck) ter so se umetniki začeli baviti ponajveč z bakrorezi. Šele moderna umetnost je nanovo poživila panogo lesoreza in mu dala obenem veliko svobodo v tehničnem izražanju. Zato so se je pa tudi grafi* čarji tako močno oprijeli, saj so mogli z njo doseči tudi velike umetniške rezultate.
Tudi Slovenci imamo svoje dobre grafičarje, posebno med našimi mlajšimi umetniki. Naravno je, da se tl razlikujejo med seboj ne morda samo v sujetih, v grafičnem shvačanju izbranega objekta, ampak predvsem v tehničnem oziru, to je v načinu obdelave lesa. Eden, ki je pokazal v tej panogi umetniškega udejstvovanja največ originalnosti, je brez dvoma Franjo S. Stiplovšek. Katere značilnosti pa zasledimo na njegovih lesorezih v splošnem? Ena izmed glavnih potez tehnične strani njegovega dela je ta, da deluje pri njem črnina na belih ploskvah, kar je tudi edino pravilno, saj najbolj odgovarja načinu tehnike starih grafikov, ki so bili na tem polju pravi in resnični mojstri. Kajti mešano delovanje v tem pogledu, to se pravi, uporabljanje odražanja Črnih ploskev na belih in narobe na enem in istem lesorezu uničuje učinek celote. Tu izstopi napačna belina močneje na površje, kar mora harmoničnost celega lesoreza le pokvariti. Drugo značilnost njegovega dela, ki nam govori o stalnem razvijanju njegove naprej stremeče umetniške rasti, nam pokaže pogled na motive. Ti so vzeti vsi iz starega dela mesta, ki «»!*voj poseben pečat srednjeveške arhitektonike, obdane od patine proš-Jega življenja nekaterih stoletij. Stiplovšek jih obdela s svojo moderno tehmko, v kateri uporabi celo marši* Kak kubističen način izražanja, da nam tako da občutiti dojem historič-nega obeležja. In vendar kljub romantiki, ki je bujno razcvetena uprav v tem delu mesta, so vsi motivi obdelani realistično. To nam dokaže posebno primerjanje pričujoče mape s
«maJ)?*?ta^eP Maribora, ki je
la pred leti. Takrat je še močno tičal v romanticizmu in je dosleden toi
notčaStnOSti ŠC m0Čn° rab» 2tlč-
Tretja značilnost njegovega dela m se dala predočiti nekako tak„.]e- Ob vladanje materijala zahteva svojo posebno spretnost in tudi v naprejšnje gledanje učinkov, ki jih hočeš na le sorezu doseči, kajti med slikarskim motrenjem in grafičnim gledanjem ]c .velikanski razloček. Grafično moreš
Mariborski	ia drobiž
Uradniški stalež oblastnega odbora.
Uiradniški stalež oblastnega odbora tvorijo za enkrat: ravnatelj Ivan Gračner, vodia pisarne Gorkič, referent za zdravstvo upravitelj Stegnar, inšpektor (zdravstvenih ustanov dr. Janko Drnovšek in šef gradbenega oddelka inž. Fišer, ki dobi kasneie še nekaj pomožnih moči. Pisarna ima sedai poduradnika in dve gospodični. —
Sprejemanje strank pri oblastnih odborih.
Oblastni odborniki sprejemajo stranke v vili, Vrazova ulica 5: predsednik dr. Josip Leskovar vsak dan razen nedelj in praznikov ob 10. dop.; odbornik Marko Kranjc ob sredah in četrtkih od 11. do 12.; odbornik dr. Andrej Veble v pon-deljkih in petkih od U. do 12.; odbornik Alojz Zupanič ob torkih in petkih od 11, do 12.; odbornik Jurii Kugovnik ob pon-delikih in sobotah od 11- do 12. —
Zadnja pot podpolkovnika Jurkoviča.
Včeraj ob 4. popoldne so na pobreškem pokopališču položili v prerani grob podpolkovnika Frana Jurkoviča. Poleg predpisanega staleža vojaškega kondukta se je udeležilo pogreba izredno veliko število častništva in civilnega prebivalstva v znak in dokaz velike priljubljenosti pokojnega častnika. Vsi Mariborčani, ki so pokojnika spoznali v vojaški službi, so ga z globokimi občutki spremljali na zadnji poti. Zvonenja cerkev ni do* volila, tihe obrede je opravil duhovnik frančiškanske župnije.
Prihod čeških študentov.
Danes ob pol 10. dopoldne so prispeli ia Celja v Maribor včeraj napovedani češki srednješolci. V imenu JC lige so jih pozdravili na kolodvoru predsednik dr. Reisman, ravnatelj Kadunc in inž. Leben. Sprejema se je udeležilo tudi več mariborskih študentov domačinov, zlasti vjsokošolcev, ki študiralo v Pragi. Popeljali so goste dopoldne po mestu in v tovarno Doktor in drug, po obedu pa na Kalvarijo. Z gosti, ki jih vodi gosp. profesor Roubal, je prispel itz Celia tudi znani ljubljenec dijaštva, tamošnji gimnazijski prof. Orožen. Uradniška menza je šla na prošnjo JČ lige gostom ljubeznivo na roko in iim pripravila cenen obed. Ob 15. se je češka mladina težko poslovila od Jugoslavije in odpotovala v domovino. —
Ogenj v Vinarski šoli.'
Včeraj popoldne sta dva delavca v Vinarski šoli v velikem kotlu kuhala katran, namenjen za impregniranje vinogradskih kolov. V njuni prisotnosti pa se je radi silne vročine vsebina kotla nepričakovano vnela in visok steber gostega dima se je dvignil proti nebu. Z zvonika Stolne cerkve je udarilo plat zvona in z vseh strani so hitele na kraj požara trume radovednega občinstva. Ogenj je zajel več sto za impregniranje pripravljenih prekelj, ki pa so jih gojenci z minimaks-aparati in vodo, ki so jo donašali v velikih vrečih, pogasili. Katrana vendar ni bilo mogoče takoj pogasiti. Sele, ko so gorečo površino pokrili z zemljo, je minula sleherna nevarnost. Ko so padle na ogenj poslednje lopate prsti, so na dvorišče vinarske šole že prileteli gasilci z reševalnim osobjem,' ni pa stopila v akcijo. Trije vozovi mestnega gasilskega društva so se ustavili na dvorišču, v naslednjem trenotku pa so prispeli še gasilci iz Pobrežja in Studenc, kar priča o izredni spretnosti in zanesljivosti domačih gasilcev.
Nesreča pri delil.
Delavec tvrdke Nasimbcni, 281etnf Alojz Serec, sc je včeraj dopoldne ponesrečil pri delu na cesti pod cerkvijo v St. Petru. Voziček za prevoz gramoza je skočil s tira ter se mu zvalil na nogo. Radi poškodbe desne-ga kolena je moral ponesrečenec v bolnišnico. — Posestnik Franc Lešnik iz Stare Nove vasi je pa pri domačem delu padel z voza in si zlomil desno nogo.
♦	Borza	dela
išče za službo v Čakovcu strojnega ključavničarja, ki zna popravljati stroje. Ponudbe sprejema Borza dela.
Žrtve razgrajačev so tud! gostilničarji.
Pri raznih izgredih se ne^ sme pozabiti, da so ogroženi in oškodovani često tudi gostilničarji, če ni škode na materijalu. je pa na ugledu. Gostilničar ne more niti slutiti, kaj vse bodo počenjali njegovi slučajni gosti, ki pridejo enkrat na ulico. Pred časom in brez vsakega povoda gostilničar gosta ne more vreči ven, pa če bi ga tudi vrgel, s tem ne bi preprečil vseh mogočih izgredov po ulicah. Ta ko n. pr. je pri izgredih v nočj od sobote na nedeljo Ljudska klet popolnoma nedolžna. Pivce so odpravili takoj po 11. uri in je razsanje po trgu, ob pristanu in drugod brez vsake zveze z Ljudsko kletjo, kjer se najstrožje pazi na red in mir. Lastnik se je. celo sam odrekel prej od velikega županstva podalšane policijske ure od 12. do 1-za Ljudsko klet.
Pretkani slepar
Pred dnevi se je zglasil v neki gostit* ni na Aleksandrovi cesti znan moški h> pripovedoval gostilničarju o svojih veli' kopo tednih kupčijskih načrtih. Omenil ie, da ponuja nekemu branjevcu vagon jabolk in da je kupčija že perfektna* Končno je vprašal gostilničarja za na* svet, kje bi udobno prenočil. Gostilničar mu ie dal naslov in »trgovec na debelo« je prenočil v Zagati pri gostilničarjevem znanca. Ko je naslednjega jutra od* hajal, ie dejal, da bo plačal prenočišče, ko se vrne od gostilničarja, pri katerem je deponiral 6000 Din v strahu, da mu Uh ne bi kdo ukradel med spanjem Nato je »veletrgovec« odšel zopet v om» njeno gostilno, kier je popil dva vrča pive in naročil pet »Vardar« cigaret, pri odhodu pa je deial natakarici, da se ta-koi vrne z denarjem, ki ga bo kasiral za vagon prodanega sadja. Toda gospod se ni vrnil niti v gostilno niti v Zagato, kjer bi moral plačati prenočnino. Liudje, ki so imeli z njim opravka, pa so uvideli* da gre <za drzno sleparijo in so slučal prijavili policiji, ki je takoi uvedla preiskavo. —.
Tatvine.
Mesarskemu pomočniku Blažu Hojske-mu v Vrbanovi ulici 8 je neznan stori* lec ukradel iz nezaklenjene omare rjave hlače, novo srajco in ponošen klobuk vi skupni vrednosti 500 Din. — Iz veže Za* družno-gospodarske banke pa ie Antonu čuiku iz Žitnice pri Sv. Lenartu, ko se je mudil v neki pisarni, (zmanjkalo kol o vredno 800 Din. Storilci so y obeh slučajih neznani. —
Raztrgane hlače.
Včeraj popoldne se je v smeri od glaV* nega kolodvora protd mestu pripeljal* s kolesom po Aleksandrovi cesti urad' nica Frida J. Vozila je pravilno po d*-sni strani ulice in zvonila; kljub tem11 pa jj je prišel pod kolo neki železnica* ki ga je kolesarka podrla na tla. Žrtvi' »nežnega« sunka so se pri padcu na k<F lenih raztrgale hlače. Na kraju karam* bola se je zbralo precej radovedneže^« ki so opazovali prepir, pred vsem pa trgane hlače, za katerih reparaturo uradnica takoj plačala 25 Din in nadaljevala g kolesom službeno pot. — -
Izvozniki suhih češpelj in sočlvJa- *,«
Neka tvrdka v Franciji želi nak11^.. in uvoziti v Francijo večje količin0 * lrih češpelj in sočivja. Njen natarič®1 • slov je interesentom na razpolagi f V sami zbornico za trgovino, obrt m ®	>
strijo v Ljubljani.
Konjorejsko društvo za marit>orsko (
oblast	.	'
prirodi letos ogledovanje in pr01110}?.^ plemenskih konjev dne 3. sept. v ‘'l^, meru, 5. sept v Šmarju pri Je^0 ’ ?1. sept v ptuju, 14. sept. v On»ož
sept. pa v Konjicah. —*
Opozarja
Ženko *
v;puz.in«i	ženko
se na današnji oglas tvrdLr l (pri Hribar. Celic, Slomškov M novo farm cerkvi), ki je otvor	ko ^
svojo rgov.no pletcn-n. varntško zalogo vseh v izdelkov.	.
Pri Skupni obrtni zfldnigi v Mar,bo' se bo vršila preizkušnja v začetku soca septembra. Vajenci, ki rnia izkušnjo polagati, naj predložijo ^ devne prošnle do 28. avgusta.
V M a r 11> « r fl, rfne 33. m 1923,
Mariborski V E Č E R N I K 'Jutra.
Slratr 3.V*
Čudna amerikanska Justica
Zagoneten zločin — Tri leta pred električnim stolom
Ko ves svet v veliki razburjenosti 'čaka na konec afere Sacco-Vanzetti« se odkriva že drugi škandal ameri-*ai\ske justice. Kakor oba nesrečna Italijana, tako čaka neki gledališki igralec z imenom Russel Scott že tri leta na izvršitev smrtne obsodbe. Obsojeni je bil član nekega potujočega odra,ki je spomladi 1. 1924. nastopal v Chikagu. Nekega jutra so našli gledališkega blagajnika umorjenega, blagajno pa izropano. Sum zločina je padel na igralca Scotta, ki je nenadoma zapusti! svoje tovariše in neznano kam odpotoval. Zvečer pred umorom le še nastopil, drugo jutro pa ga ni bilo nikjer. Čez par dni se je Scott vrnil ter najodločnejše zatrjeval svojo nedolžnost, ko so ga zaprli. Na vpras Sanje, kje je bil in zakaj je v kritičnem času tako nenadoma odpotoval, je začel pripovedovati dolgo ljubezensko storijo. Zatrjeval je. da se je že prej dogovoril z neko damo glede daljšega izleta in da je samo slučaj, da se je la izlet izvršil ravno v času. ko je bil umorjen gledališki blagajnik. Vse P bi končno bilo lahko verjetno, a se ni dalo dognati, ker igralec ni hotel izdati imena dotične dame.
Obsodili so ga na smrt. Branitelji so se pritožili in so končno svojega klienta pripravili do tega, da je povedal ime dame. pri kateri se je nahajal v.času umora. Še bolj kot prigovarjanje braniteljev ga je privedlo do navedbe imena dejstvo, da je dama malo
poprej umrla. Preiskava je ugotovila, da je že umrla dama v času umora res nekam odpotovala. Njen mož je izpovedal, da je šla od doma pod pretvezo nekega sorodniškega obiska. Tam, kamor je rekla da gre, je pa ni bilo. To vse se je ugotovilo, ni pa bilo nobenih prič, da bi lahko potrdile, da je umrla imela kako znanje z obsojencem.
Scotta so tudi na drugi razpravi obsodili na smrt. Ko je bil dan justifi-kacije že določen, se je pa zglasil obsojenčev brat ter zatrjeval, da je on sam umoril blagajnika in da jepjegov brat popolnoma nedolžen. Začela se je tudi v tem pravcu preiskava in Scott se je iz celice smrti zopet vrnil v navadne zapore. Preiskava je pa izpadla negativno, bratova izpoved je bila neresnična in nesrečni igralec se je že tretjič približal električnemu stolu. Tedaj je začel simulirati blaznost in sicer tako dobro, da so ga spravili v opazovalnico. Šimu5 branje je pa kmalu opustil in sedaj že drugo leto zopet čaka na smrt. Odkar je prišel iz blaznice, ni v njegovi zadevi nobenih novih momentov. Vse je tako, kakor je bilo pri drugi sod-nijski razpravi. Sodišče se najbrž zaveda. da sum zločina ni bil dovolj utemeljen ter radi tega odlaša z izvršitvijo smrtne kazni, sodbe pa noče razveljaviti v strašni trmi. Nesrečnega človeka mučijo s tem nečloveško in najbrž čakajo, da v resnici zblazni.
Turške volitve
Volitve v turški republiki se ne dajo Z našimi volitvami v nobenem oziru pri merjati. Trajajo že drugi mesec in bodo šele sredi septembra enkrat končane. Turška volilna doba vsebuje popis \o-lilcev, izbiranje volilnih mož, izvolitev članov narodne skupščine in končno še ljudsko štetje. Prvi mesec so vsi politični uradi vpisovali volilce, to je vse moške od 13. leta naprej, ki riso vsled kakšnega kaznjivega dejanja izgubili držav anskili pravic- Ko so bili volilci vpi-TU’so celo državo razdelili na volil-(volP i°g'e, ^to se	pa v Posameznih
°kr°gih začela volitev volilnih volu fra'a še sedaj. Po višini števila ali bolje rečeno v°lilni’h upra-
OkrnriGV' Se	.Za	VsakO	VOliluO
do irvnHr'mer?0 števi'° volilcev, ki bo-stinami im 1? ance- S kandidatnimi b-rie Nov n ^	samo volilni mo-
, f llaTodna skupščina v Angori bo stela 310 poslancev. Kemalistiona J’1 sj^a stranka jo predložila potom svo-iu ^PPŽnih organizacij najmanj osem-rat .	kandidatov in sedaj morajo
^mo^je ie te množine izbrati 310 skupščinskih člapov. Ko bo to končano, bodo pa začeli popisovati tudi nevolilce ui to bo ljudsko štetje. Drugih kandidatov razen kemalističnih ni nihče predlo-'1 Volilno delo je združeno s politic-poukom ljudstva. Volišča so okraja z zastavami in pisanimi preprogi™ ter so ves čas volilne dobe sha-išče vseh, ki se zanimajo ea domača . ,u^a politična vprašanja. Ko pri eni zi volile; oddajajo svoje glasovnice, bat^1 ^n.lg'b ob kavj živahno dc-P^ed"3	pa P^-omo posluša kakšno
lilueaVanjC' Ro raz'^asij° izvoljene vo 8elicn"lf>že’ 80 često razvije prava ve-
Pacd g^,nrt »kralja mesa*..
čikagki	^nevj	je	umrl	v	Londonu
znan pcH| j 1 tlmiliona.r Ogden Armour, nju svolih	»kruli	mesa*.	Po	mne-
milijonov dolnm^ev zapus^' sair.o 15 govo PremožCI!jlov’ oeprav je bilo njo-liionov. Armo1]r . Vre(lno okoli 150 mi-ea »Chicago Tri/0 namireč, kakor poro-industriiski kriZi -116*’ ?ri Za(b'ji veliki redoma po milij0JK5u.b*' ''30 dni zapo-iRamon Novarrn	arJ’ftv dnevno.
Slavni ameriški	v snmostau-
Novarro so je orlloAVi Js:ra1ec Ra!T10n in pojde že koncem L , 7fVUS fl,m stan. En brat Novarro? V -fT njegove sestro pa So£ !	tn
sitanu,	žc več let v samo-
lena, ki se izdaia za rusko caričino
Med Rusi se že od nekdaj izdajajo razni pustolovci za carje, carice in carske otroke, ki so že davno umrli. Po poročilih iz Varšave, se je v neki rusko-poljski vasi pojavila zagonetna ženska,ki se izdaja za najstarejšo hčer zadnjega ruškega carja, veliko knjcgi njo Olgo. Pravi da ie po čudovitem naključju ušla iz Jekaterinoburga, kjer so bili vsi drugi člani carske rodbine ubiti. Pravoslavno prebivalstvo vasi slepo zaupa tuji ženski ter ji donaša najrazličnejša darila. Za žensko se pa zanimajo tudi ruski emigranti in jo je poročevalec ruskega emigrantskega lista *Rul« celo obiskal. Pravi, da ima res neke podobnosti z veliko kneginjo Olgo. Govori več jezikov, a nobenega popolnoma ter zna mnogo pripovedovati o življenju na tjekdanjem carskem dvoru. Pripovedovanje ji teče gladko in zanimivo ter privabi često vse vaščane kot pra ve verne in zamaknjene poslušalce. Zagonetna ženska trdi. da je pred nes davnim časom prišla iz Rusije, kjer se je skrivala, in da hoče obiskati v Parizu in drugod po Evropi razkropljene bivše carske dostojanstvenike, ki jo bodo gotovo spoznali in potrdili kot veliko kneginjo. Poročevalec ruskega emigrantskega lista je pa skeptičen gotovo zato. ker se je nedavno tudi po Nemčiji izdajala neka sleparka za carsko hčer. Domneva* se, da je to v rusko-poljski vasi nekdo najel, da bi napravila še večio zmešnjavo med ruskimi begunci, kot že itak vlada.
100.000 dolarjev za mentoarje gospe Grosaveseu.
Kakor poročalo iz Leipziga, namerava gospa Grosaveseu, ki .ie na Dunaju ustre lila svo.iega moža, (znamenitega tenorista 3 ra jan a Grosaveseu in bila potem piod potrato oproščena, izdati svoje mc-moarje. Neko veliko založniško podjetje v Newyorkn ji je ponudilo 100.000 dolarjev za kniigo. V ponudbi navaja založnik, da, bo knjiga prestavljena v vse sve tovne jezike in da ieide prva naklada v milijon izvotlili. Toda sod a j namerava neko založniško podjetje v Leipzigu vložiti proti gospej Grosaveseu tožbo, ker je bale ona obetala, da 1k> dotičnemu podietiu prepustila svoje spomine.
Barvani psi.
Od sedal si ne bodo barvale lase samo ženske, temveč tudi njihovi psički. To modo jo namreč uvedel popularni francoski varietetami igralec GTanfer. ki le svojega belega kodra pobarval z modro barva.	v
Kavarna političnih beguncev
V mnogih kavarnah in javnih lokalih se je že delala (zgodovina, v posebni sobi stare dunajske kavarne »Imperial« se pa dela še sedaj. Pod nizkim, močno okajenim stropom se že dolga desetletja sestajajo politični begunci iz mnogih dežel, zlasti pa iz balkanskih. Kakor leta 1900., tako se leta 1927. šepeta in kriči v raznih melodičnih jezikih, kadi se močen, duhteč tobak iz domovine in besede, pogledi in naglasi so ostali isti. Lahko je dognati, ali je oče tega in onega stalnega gosta končal življenje svoje kot minister ali pa kot politični zarotnik, ne da se pa uganiti, kje in kako bo končal njegov potomec, ki danes s toliko živahnostjo debatira. Do malega visi razburljivi politični dogodki v evropskih in celo v azijskih deželah zvišujejo število obiskovalcev in gostov te stare kavarne- Če so nekje velike demonstracije in atentati, državni prevrati in veliki politični procesi, je gotovo, da se bo čez nekaj dni v »Impe-rialu« pojavil človek, od enih burno pozdravljen, od drugih pa pazljivo in pomembno motren.
Lahko se reče, da se v tej kavarni vse ve že v naprej. Stalno omizje je n. pr. točno napovedalo konec kralja Aleksandra Obrenoviča in kraljice Drage leta 1903. in če so streljali v Sarajevu 28. junija 1914 in iznenadili ves svet, ni tega iznenadenja delilo toliko in toliko stalnih gostov »Imperiala«. Ko je bivši vodja macedonskih federalistov Todor Paniča postal žrtev atentata v gledališču, ni bilo nobenega piresenečenja v posebni sobi. Govorilo se je celo z gotovostjo, kdo še vse pride na vrsto in kaj se bo še vse zgodilo v Bolgariji in Macedoniji-Da bo vodja madžarskih republikanskih demokratov Beer utekel v zrakoplovu, so v dunajski kavarni prej vedeli kot Beer sam. Gotovo so tudi sedaj vedeli, kaj ga čaka ob prvem koraku na. madžarskih tleh-
Gosti »Imperiala« vedo marsikaj, kar bi drugi silno radi zvedeli. Vedo, kaj pri | kriva ta minister s svojo izjavo, vedo, skaj namerava drugi, ne vedo pa, kar bi j najraje vedeli — kdaj se lahko vrnejo v svojo domovino.
Tip povojnega bogaHna
Pariški »Ouotidien« prinaša pestro zbirko slik povojnega bogastva, in bo-j gatinov. Naj služi v primer fabrikant j domačih čevljev. »Da, da, copate izde-: lujem. Pred vojno sem pa trgoval s čevlji iti sem seveda zalagal tudi vojsko. ;Som prav dobro zaslužil. Sedanjega pre | moženja si pa s tem le nisem mogel (prislužiti. Vojne liferacije pri nas še ne , gredo ravno gladko- Bil sem pa edini, ki je bil pripravljen kupiti vse od strupenih plinov prepojene in nerabne uniforme. To res ni bilo drago. S tem sem j lahko domače čevlje cenejše izdeloval j kot vsi drugi v Evropi.« — »Pa suknjo je vendar strupeno?« — »Saj si lahko mislite, da so naši delavci zavarovani z rokavicami iu maskami.« —- »A kupci?« — »Poglejte si tole imenitno cigaro. Več stane, kakor ducat modb copat. Za malenkosti se čloVek ne sme brigati. Sicer pa moje copato niso tako nevarne- Precej časa poteče, da se škodljivost občuti. To je ekspertno blago, ki gre prav daleč. Mi tu v Evropi se vendar ne bomo brigali za tuje ljudi, ki nosijo moje copate.« —
Ponarejevalska družba blizu
Dunaa
Dunajska policija jc že pred več dnevi začela pozorno opazovati ru-mimskega trgovca Griinberga in tehnika Karla Weissa, ki sta obiskovala mnoge litografc tor nakupovala razne kemikalije v veliki količini. Sumljivo je bilo tudi to, da jc brezposelni tehnik Karol Weiss naenkrat kupil malo, samotno hišico v Eichgrabnu v dunajski okolici. V nedeljo je policija to hišico nepričakovano obiskala ter odkrila v njej celo ponarejevalsko delavnico. Grunbergcr, Weiss in neki fotograf Jakob Aišič so imeli vse pripravljeno za ponarejevanje rumun-skili 100 lejskih bankovcev na veliko. Policija je našla 5000 kg papirja, mno go fotografij in veliko kemično zalogo. Ponarejeni bankovci še niso prisl5 v promet.
Šport
Atletiki (Celje)-SSK.Maribof
Prihodnjo nedeljo bo odigral prvak celjskega okrožja Atletiik SK proti SK Mariboru revamžno prijateljsko tekmo v Mariboru. Čeprav jo »Maribor« pri poslednjem nastopu v Celju podlegel, je gotovo, da bo kljub dobri formi gostov na domačih tleh dokazal in igrabil premoč ter sposobnostim primerno odločil izid tekmovanja.
Gosti, ki smo jih spomladi videli v semifinalu proti »Rapidu«, so že takrat pomenili za nasprotnika precejšnjo nevarnost. Rapidu so v desetih minutah po slali v. mrežo dve žogi, vendar niso uspeli, da bi vzdržali ostrost igre domačega prvaka, ki je še v istem polčasu izenačil, v drugem pa odločil tekmo v svojo korist. Napad se odlikuje po svojevrstnih presenetljivih potezah na gol. KrUska vrsta ie dobra opora napadu in obrambi, najboljši pa ie vsekakor vratar, ki dela celo najboljšim strelcem obi lo preglavic.
V nedeljo bo »Maribor« imel težko na logo, kajti pred svoio publiko bo moral polagati račun za porajz, minule nedelje. Pričakuie se, da bo v napadu nastopil Bertoncelj, katerega odsotnost se je v moštv.u močno občutila, zlasti kadar so šanse napada ostale neizrabljene. Kompletna postava domačinov bo predvedla gotovo vzo<rno igro, ki bo z igro dobrega nasprotnika nudila Tes zdrav šport, poln napetih momentov in užitka.
SSK. Maribor : SK. Mura
V nedeljo, dne 28. t- m. se bo v Mui-ski Soboti odigrala prva jesenska prven stvena tekma med najostrejšima protiv-nikoma na teritoriju mariborske oblasti ISSK Mariborom in SK Muro-
SK Mura, ki je spomladi v Mariboru podlegla, je v prijateljskih tekmah zaporedoma premagala »Maribor«, ki je po porazu s strani Ilirije močno popustil. Gotovo je, da ie bila SK Mura pri takratnih srečanjih v izredni formi, kakršne ne bo kmalu dosegla.
Poletne počitnice so obe družini spravile nekoliko iz kondicije, vendar bosta s smotreno pripravo za nedeljski nastop zopet toliko vigrani. da bosta nudili prvovrstno igro. Maribor nastopi V neiz-premenjeni postavi. Tehnično je sedmo-rica nenadkriljiva in kombinatorno ne zaostaja za nobeno domačo družino, tak tično pa. stalno pridobiva, tako da bo v kratkem najmanj dosegla običajno formo.
izgledi in mnenja o izidu prvega srečanja med Mariborom in Muro so docela deljeni. Danes pripisovati zmago tej ali oni družini, je nemogoče, kajti niti Mura niti Maribor nimata prednosti i-n možnosti, po katerih bi se nima ze v naprej lahko pripisala zmaga- Nekoliko na boljšem je Mura, ki nastopa na domačem terenu, vendar to ni zadostno jamstvo za uspeli.
Za prireditev vlada vsekakor veliko zanimanje, predvsem radi ostre rivali-tete med navedenima družinama, ki se dve leti borite za izboljšanje oziroma ohranitev pozicije v prvenstveni tabeli.
Mdnarodni jesenski nogometni termini:
September: 4. Madžarska—Češkoslovaška v Budimpešti; Švedska— Belgija v Stockholmu; 13. Avstriia— Madžarska (evropski cup) v Budimpešti; 18. Češkoslovaška—Avstrija (evropski cup) v Pragi; Berlin—Basel iu Bern komb. v Berlinu; Poljska—Madžarska v Krakovu; 25. Latiška—Estonska v Rigi.
Oktober; 2. Danska—Nemčija v Kopenbagnu; Jugoslavija— Poljska v Zagrebu; 22. Irska—Anglija v. Belfastu, 23. Nemčija—Norveška v Altoni; Češkoslovaška—Italija (evropski cup) v Pragi; 28. Jugoslavija—Češkoslovaška v Pragi; 30. Danska—Norveška v Kopenhagenu; Holandska—Itahia v Amsterdamu.
N o v e m b e t: 6. Italija—Avstrijk (evropski cup) v Milanu; 12. Angliia Irska (amaterji) v Blackpoolu; 20. Nemčija—Holandska v Kolnu; 22. Irska—An gina v Dublinu; 28. Anglija—Wales v
Burnleyte
Leonid Andrejev:
Jesenska brozga
Finančni uradnik Anatolij Ivanovič Gvozdev se je vračal na letovišče iz mesta, kjer je neuspešno iskal zase stanovanja. Njegovo razpoloženje je bilo nekam zmedeno in pobito: kakor bi ga kak bedast silovitež obdelaval s kolom po glavi in odenjal le, ko vi5 di, da s tem nič ne opravi. Vzrokov za slabo razpoloženje je bilo prav mnogo: velikih in malih. Prvič, Anatolij Ivanovič si je ogledal dvajset stanovanj, izmed katerih jih je bilo deset zelo dragih, pet za nobeno rabo, dvoje pa nekako čudnih: ali so bile to barake za bolne na koleri, ali pa katakombe za inkvizicisko mučenje, — poslednja tri tudi niso bila povšeči, a si je bilo treba izmed njih izbrati ono, ki bi najbolje odgovarjalo. Drugič, ukanila ga je bila njegova žena. ki ni prišla na dogovorjeno mesto, kjer bi se imela sniti: Darja Prohorovna bi morala namreč priti v kavarno Filipo va ob petih popoldne, potem ko je bila pregledala stanovanja na drugem koncu mesta ter sporočiti svojemu soprogu dobljene podatke o stanovanjih, — toda ni prišla tja. Čakal jo je skoraj eno uro, pojedel tačas pet paštet, vsled česar ga je čez ravno toliko minut začela dreti huda gorečica. Kot samoten moški, čegar zunanjost je bila radi iskanja stanovanj več ka* kor sumljiva in celo alkoholična, je bil napaden od par ravnotako samotnih dam. Povrh vsega tega je bil kupil — šment vedi zakaj, v nekem stanovanju, kjer je bilo naprodaj pohištvo, dvoje majhnih stojal. Anatolij Ivanovič si je dolgo belil glavo, čemu jih je pravzaprav kupil, toda ni se mogel domisliti. Stojali nista bili nič posebnega in njemu niti najmanj potrebni; vredni ste bili vsako ne po dva rub-
lja, ampak kvečjemu po petdeset kopejk. Kar megla mu je stopila pred oči, v grlu ga je nekaj stisnilo in brez-zavestno je dejal:
— Milostiva, bom kar jaz vzel tl stojali.
— Vzemite, — je rekla dama, ki ju je prodajala; to je bila menda starka, ali morda ni bila starka, mogoče celo, da to sploh ni bila dama, ampak hišnik, — hudir vedi. kdo je bil to. — Vzemite!
In on ju je vzel.
Radi teh stojal je moral pri kavarni Filipova kar celo uro pridržati izvož-čka, a na kolodvoru ga sprevodnik ni pustil v vagon.
— Oddajte to kot prtljago, — je rekel ter mu zastavil vhod.
— Pa to je vendar ročna prtljaga, — ga je prepričeval Anatolij Ivanovič.
— A kaj se bova pričkala! Mogoče ste kak cirkuški igralec in lahko dvignete cel6 top. pa mislite, da vas bom s topom v rokah spustil v vagon?
— Surovež!
Pri oddaji kot prtljago so zahtevali od njega, da mora stojali zaviti v plahte.
—Drugače se morejo poškodovati in boste od nas še odškodnino zahtevali.
— A hudič naj jih vzame, naj se poškodujejo, — je dejal Anatolij Ivanovič jezno. — Meni je vseeno.
— Vam je lahko vseeno, ali odgovorni smo le mi.
Tačas, ko je Anatolij Ivanovič pi* sal pritožbo, je vlak odpeljal in moral je skoraj celo uro čakati na drugega. V drugi vlak so ga pustili, ker je stisnil sprevodniku dvajset kopejk in Anatolij Ivanovič je za hip pozabil vse prejšnje sitnosti ter se veselil nad svojo zvijačo: toda neka dva klateža, ki sta sedela na sosednji klopi, mu nista dala, da bi se bil docela pomiril.
Ona dva sta se več čas med vožnjo pomenkovala, kako je dobro, če se človek vozi v vagonu s svojim pohištvom ter sta delala nesmiselne načrte:	eden od njiju je nameraval
vzeti seboj omaro za obleko, drugi pa je dajal prednost lepi, dobro založeni kredenci. Anatolij Ivanovič ju je strme opazoval, todi ni mogel ujeti njunega pogleda in le to je bilo vzrok, da ni prišlo do škandala.
Na postaji je izstopil, prijateljsko objemajoč svoji stojali ter začel najemati izvožčka.
— Šestdeset kopejk, — je dejal debel izvožček in samozavestno pušil cigareto.
— Kaj si znorel! Petindvajset kopejk je največ, kar se more zahtevati.
Izvožček je samozavestno kadil dalje in enako samozavestno so stali poleg njiju tudi drugi izvoščki.
— Prosim, jih bom pa jaz peljal. — je rekel simpatičen starček z rdečim in malce zapitim obrazom.
— Koliko zahtevaš?
— Osemdeset kopejk bojo dali, pa jih bom peljal. Vejo, gospod, s pohištvom v rokah jim bo težko.
Anatolij Ivanovič je z izbuljenimi očmi strmel v starca:
— Pa se ti, stari hudič, res nič ne bojiš Boga?
— Mi? Kar se nas tiče, že vemo zase, a vi glejte, kako bo z vami pred Bogom.
Hoteč dokazati, da ni nobena tes žava nositi stojali in da to še celo povzroča neko ne vsem dosegljivo naslado. je jel Anatolij Ivanovič veselo in čilo korakati po včerajšnji žlavsi. »Domišljavi vragovi,« — je srdit šepetal, razmišljajoč o pokvarjenosti le-toviščkih izvožčkov ter v mislih sestavljal dopis za uredništvo dnevnika, na katerega je bil že osem let naročen. Čeprav so bili ti domišljavi iz-
vožčki sami analfabetje, je vendar Anatolij Ivanovič sveto verjel v moč javnega mnertja in se s tem nekoliko potolažil in pomiril.
»Kako je tu čist zrak, pdjeten, ne tak kakor v Moskvi,« je mislil, vdihavajoč vlažen vonj po premočeni zemlji, gnilem listju in bližajočem se dežju, ki je lil že vse poletje in le tu-patam prenehal, menda samo vsled tega, ker je zmanjkalo vode. — Vse kaže, da bomo morali ostati tu do polovice septembra. Krasno je, zrak čist!«
In Anatolija Ivanoviča je začelo mikati v mesto, kjer je sicer zrak nečist, toda so na razpolago prostrane sobane, je toplo, svetlo, kjer so gledališča in ljudje; tako silno ga je začelo mikati tja, da ga je kar pri srcu zabolelo. Postavil je stojali na tla. si prižgal cigareto in nato zopet nadaljeval svo5 jo pot, ali v srcu mu je bilo žal, da ni dal izvožčku šestdeset kopejk. »Hu, zlodja, — je šepetal in srdito stiskal nedolžni stojali: —kar proč vaju bom zagnal, pa ležita, vragova, tu na dežju. Pri moji veri- da vaju vržem stran, ne bom se ne jokal za tistimi štirimi rublji. Takšna kložnja. še peč ni da bi zakuril žnji, pa ju moram vleči seboj, satana.«
Darja Prohorovna je bila, kakor se je izkazalo, že prišla domov in je zdaj sedela za mizo ter srebala čaj; bila je v beli obleki, vsa rdeča kakor po kopeli.
— Zakaj pa nisi prišla v kavarno? — je strogo nastopil Anatolij Ivanovič.
— Jaz sem pa mislila, da boš utrujen in da boš prišel kar naravnost domov.
— Pa sva se vendar domenila! Kaj je bilo rečeno? Ob petih popoldne priti v kavarno ter sesti h krajni mizi. Tako, ali ne?
(Dalje prihodnjič.)
Mali oglial, ki tluiljov posredovalna in aocijalna namena občinstva: vsaka bassda 30 p, •ajmanjii znesek Din 5‘—
SJlali	O::
Ženitve, dopisovanje In oglasi trgovskega ali reklamnega značaja: vsaka beseda 50 p, najmanjii znesek Din 10'—
Šolske torbice
nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS, Aleksandrova cesta I3. 830 Učenca
sprejme trgovina Drago Rosina, Vetrinjska ul. 26.	796
Dijakinja boljših starišev
se sprejme na stanovanje in hrano. Pojasnila iz prijaznosti v trgovini Frančiškanska ul. 2i, Maribor.	822.
Gospodična se sprejme ^
na stanovanje, Kejžarjeva 9, vrata 3.
832
Iščem službe vratarja
ali nočnega čuvaja- Večletna spričevala na razpolago. Naslov v upravi »Večer-nika«. —	g25
2 otroški posteljici,
1 sklepna in 1 iz mehkega lesa ter nočno omarico prodam. Obiski od 10.—12. ure. Naslov v upravi.	828
Odda se lepa soba z vso oskrbo 1 ali 2 dijakoma. Naslov v upravi	823
Električni aparat za znaženje poda z ali brez postrežbe Din 12 ali 7 na uro posojuje Kočevar. Cankarjeva 14, telefon 401.	743
DUNAJSKI VELESEJEM
4.—11. septembra 1927.
POSEBNE PRIREDITVE:
Belgijska razstava, italijanska razstava, sov-jetsko-ruska razstava, japonska razstava. Tehnične novosti ni iznajdbe. Velesejem hotelskih potrebščin. Reklamna razstava. Radio velesejem. Dunajski modni salon kožuhovine.
o/oit	S ,*e)ms.ko <»k«nico ln P°tnlm Ustom
bo m rfnhn*eie J Avs,r|i01 Mzdžaiskl vizum se b pa dobil proti sejmski legitimaciji na meji.
Znatne vozne ugodnosti In popusti na jugoslovanskih
Jadranakem	že,e2n,cah* ^navli.
Jadranskem morju kakor tudi zračnem prometu.
OH	*'il'Jk.0r leim!,,{e Izkaznice (4 Din 40)
A|k,',n9,*#,l,Ch“M Wl*n VM- Be-
i, P , ‘ knkor ‘udi v dobi tipskega je-
D.f.r,eleVhlLVh«aMPri	^d/v	L«lp»>U
OcttrrcIchlachM M«s*ehaua HalmtraBe 16-18 in častnih zastopstvih v MariDoru: Pllljalka Ljubljanska kradltna banka, prvi Jugosl. Transport d. d., Schankar A Co., Maljska casta 1«.
Tujska promatna svosa sa mariborsko oblast.	735
III
Frankenhausen (Nemčija)
li>g. šol* «m avtu- in strojogrbilbo, elektrotehniko. Posebni oddelki za Doljede). stroje in zrakoplovno *ehi.
več yrst,
se dnevno peče v že dobro znani
Prvi dalmatinski kleti
Maribor, Mesarska ulica štev. 5 125	Povodnlk.
^tamLiiM—anaimg»i«»AMzi aar
Pijte samo
..Oledoftavo
za splave, za živino, za perilo,
uzde, štrange, gurje
(izdelek tvrdke Šinkovec) na debelo in drobno priporoča
Drago Rosina - Maribor
Vetrinjska ulica 26.	599
Učenec
kije dovršil vsaj dva razreda meščanske šote, se sprejmi
v manufakturno trgovina
v Mariboru. Naslov pove uprava Večernika. 79ž
Kupujte obleke in perilo pri
I. Trpin-u, Maribor
Glavni trg 17,
ker tara Je res dobro blago in poceni,
Na Novo!	Na	Novol
i
JJa novo otvorjena trgovina Dletenin
Ženko Hribar, Celje
S,®m*kow. *r9 **ev. 1 (pri farni cerkvi) priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot: nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst I. t. d, po dnevni konkurenčni ceni.
Postrežba prvovrstna I
N<* “'"''O'	N,	drobno'
Izdala Konzorcij .Jutra. , Ljubljani; pred7.avnlk IzS^T7„ urednik: F r a n B r o z o v I i v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna
o t a n k o D e t e La v Mariboru.
o