Posamezna številka 1*20 K. Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 160.	v UdDIM v nedeljo one 17. julija kl
Leto XL1X.
»SLOVENEC« velja
po pošti n« vsa strani Jugoslavije in t Ljubljani: sa oelo leto naprej. K 240-— ra pol leta „ .« „ 120 — ■a četrt leta m .. w 60-— u en mesec „ .. „ 20'—
Za Inozemstvo celoletno K
E3 Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K 40 — sa Inozemstvo ... „ 55 —
Enostolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje
prostor) ■a enkrat . , . po K 6'—• poslana Itd. , . po K 9'-*
Pri večjem naročili popust.
Najmanjši oglas b9/9mai K15*.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka In dne?« »o piaz* nlkg ob 5. url zjntroj.
sa	icagim
_ _ Uredništvo le v Kopitarjevi ullol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. stv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne tiran, ljubljanske it. 050 sa naročnino ln št. 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ojr. 23.511, bosn.-hero, 7563.
Rekonstrukcija vlade,
Belgrad, 16. julija. (Izvirno) Na današnji seji ministrskega sveta so nadaljevali razpravo o rekonstrukciji Pašičevega kabineta. Do sporazuma ni prišlo, pač pa se je znatno poostrilo nasprotje med radi-
kalci in demokrati glede zasedbe najvažnejših portfeljev. Napetost je toliko narast-la, da so vprašanje rekonštrukcije kabineta sploli odstavili z dnevnega reda in ga odgodili na nedoločen čas.
Belgrad, 16. julija. (Izvirno) Tukaj splošno pričakujejo, da se vrne regent iz Pariza tekom 8 dni. Takoj po regentovem
povratku utegne stopiti vprašanje izpopolnitve kabineta v nov stadij.
Belgrad, 16. julija. (Izvirno.) Današnjo . predsednik Nikola Pašič sam, ki je že sko-sejo ministrskega sveta je vodil ministrski ' ro popolnoma okreval.
Belgrad, 16. julija. (Izv.) Iz Pariza javljajo, da ie naša vlada napravila potrebne korake pri francoski vladi glede držanja
Bolgarije v izvršitvi neuilly-ske mirovne pogodbe.
Dr. J. K.
Radič in mi.
Predsednik nevtralne seljačke republikanske hrvatske stranke Stjepan Radič je pred par dnevi objavil v hrvatofobski bel-grajski »Pravdi« svoje naziranje o sedanji
Eolitični situaciji. V članku se hvali, da ljub večkratnim obiskom dr. Sime Marko-viča ni hotel nikdar skleniti nobenega pakta s komunisti, konstatira, da ako pride v zakonodaj, skupščino, ne bi mogel koope-rirati z Narod, klubom, in izjavlja, da bi v parlamentu eventualno, in to eventual-nost krepko podčrtava, mogel sodelovati z Jugoslovanskim klubom zavoljo njegovega naprednega gospodarskega programa.
Kolikor je znano, so po volitvah vse stranke od radikalov do komunistov hodile v Meko, da se poklonijo Radiču. Jugoslovanski klub je bil edini, ki ni hodil k njemu ne po nasvete, ne po pomoč. Radič je že zdavna dopolnil 24 let in gotovo ve, kaj dela, in je za svoje delo odgovoren narodu. Tudi Jugoslovanski klub ima svoj jasen program, radi tega tudi strogo začrtano pot. Le načelno nejasne stranke hodijo k drugim strankam prosit na posodo pameti in podpore. Zato je gotovo čudno, da sedaj Radič priznava eventualno možnost sodelovanja ravno s stranko, ki je vedno odkrito naglašala svoje naziranje o Radičevi po-grešni taktiki in se mu nikjer ni laskala. Radiču se dopada naš socialno-ekonom-ski program.
Samoumevno je, da nas je ta najnovejša Radičeva izjava nagnila, da smo vzeli v roke njegov načrt ustave ter si v njem ogledali Radičeva socialno-ekonom-ska načela, ki jih najdemo na str. 5 pod naslovom »Republika je organizacija pri-vrede«. In ko smo si jih ogledali, smo radi verjeli, da se Radiču dopada naš gospodarski program. Radič je daleč za nami. Svetovna vojska ga je v ekonomskem oziru prav malo evolucionirala. Radič mora to sam dobro čutiti, ker v sedanji dobi vseobčega socialnega vrvenja in clrvenja, še vedno najrajši brska po dr-žavnopravnih vprašanjih. Radič je politik državnega prava, a ne politik socialnega pokreta. Kmetski je samo po besedi in slučajno, ker je njegov narod po ogromni večini ravno kmetskega zanimanja.
V gospodarskem programu svoje ustave (»Državno uredjenje fli ustav neu-tralne seljačke republike Hrvatske, raz-pravljen na četvrtoj sjednici republikanske zastupničke večine banske Hrvatske dne 5. i 6, ožujka 1921, a prihvačen na pe-toj sjednici iste republikanske zastupničke večine dne 9. travnja 1921 u glav-nom gradu Zagrebu) zahteva Radič a) vse-, občo dolžnost dela in vsakega pravo na človeško življenje; b) kmetsko gospodarstvo kot temelj ekonomskega življenja, agrarno reformo, svobodo poklica; c) ureditev novčarsiva in posojilništva, in d) vseobče zavarovanje.
Vidi se, da je Radičev kmetski pro-ram zelo suh. Niti se ne oziramo na to, ako Radič nima nobenega smisla ne za kmetskega ne za industrijskega delavca, kar se pri modernem politiku Radiče-vega glasu ne bi smelo dogoditi. Radičev kmetski program ne ve nič o kmetskem pravu, nič o obdačevanju dedščine in kapitalne ter zemljiške rente, nič o posebni
zaščiti malega kmeta in obrtnika ter__
tudi nič o zaščiti obrtnika med kmeti. O kontroli gospodarskega proizvajanja in razpečevanja, o skupni upravi in dobičku ter o socializaciji manjka vsaka beseda, ravno tako kakor o gospodarskih zadevah. Agrarna reforma je po Radiču prav malo radikalna, pač pa dovolj nejasna, v kolikor savorizira veliko posest.
Gotovo bo Jugoslovanski klub z veseljem pozdravil Radiča, ako hoče z njim sodelovati. Toda zapomniti si je treba, da je trojno, na čemur mora Jugoslovanski klub vztrajati in česar noče na ljubo nobene kooperacije opustiti: njegov avtonomni, s o c i a 1 n o - e k o n o m-ski in versko-kulturni program.
Prispevnjie za sklaii S. L. S.!
Bivši predsednik francoske republike Raymond Poincare je napisal o ustroju francoske uprave jako lepo knjižico, ki bi jo mi imenovali »državoznanstvo za srednje šole«. V lahkem in prikupljivem slogu nam razvija postanek današnje francoske vladavine in strogo znanstveno, toda v poljudni obliki, nam razlaga pomen in opisuje delokrog današnjih francoskih javnih ustanov in oblastnij.
Posebno poglavje je posvetil pomenu ministrov. Kaj je minister? Predno odgovarja na to vprašanje, pripoveduje takoj v uvodu tega poglavja mično zgodbico. V družbi odličnega državnika se je šel lepega dne sprehajat v mestno okolico. Na prašni cesti sta došla kmeta, ki je z debelo kmečko palico pretepal upornega tovornega osla in ga naganjal z besedami: »Stopi, minister, stopi! Hej, minister, naprej!« Mladi Poincare je začuden poslušal kmetove besede in ni prav vedel, pri čem je: kako pride osel do ministra oziroma minister na osla? Po daljšem premišljevanju pa je le našel sintezo med ministrom in oslom. Kakor mora biti osel služabnik svojega gospoda, tako mora biti minister služabnik države; osnovni pomen latinske besede minister je namreč služabnik.
Mi smo bili doslej vajeni gledati v ministrih avtoritativne osebe, ki ne govori le-v svojem imenu, tudi ne samo v imenu strank, ampak v imenu države. Mi imamo danes nacionalno državo in ta naša nacionalna država ni nič drugega kakor juristični izraz in predstavitelj jugoslovanskega naroda oziroma, če že hočete, že danes politično ujedinjenih jugoslovanskih narodnosti. Tudi Poincare pravi v svoji knjigi: Francoska država je juristični izraz francoskega naroda. Ker je pa narod takorekoč večen, vsaj za naše smrtne pojme, oblika države in vladavine istega naroda pa eventualno zelo spremenljiva, zato je čisto lahko pojmljivo, da morajo ministri kot reprezentanti juristič-ne osebe naroda zastopati v prvi vrsti interese države in državnega naroda kot takega, in v drugi vrsti še-le interese svojih strank.
Zato varujejo ministri povsod v prvi vrsti — interese države brez ozira na svojo strankarsko pripadnost in republikanska Francija se ne sramuje plačevati penzij itd., ki jih je določil in odobril kraljevski režim, samo da varuje kontinuiteto narodne volje, ki je bila ista pod eno ali drugo v n a n j o formo.
Tega pa pri nas pogrešamo, težko pogrešamo! Naš ministrski svet danes odobri eno ali drugo naredbo. Prav. Jutri jo pa prekliče, in to ni prav! Tudi če pride na krmilo ministrstvo, sestavljeno iz zastopnikov drugih strank, to ni prav! Ministrstva govore v imenu države, ne pa v imenu strank in še manj v imenu osebnih ambicij! Privatne in strankar-
ske želje ministrov pridejo v poštev šele v drugi vrsti, v prvi vrsti pa govori na usta ministrov »večna« država!
Naši državotvorci takih teorij seveda ne poznajo. Njim je prvo in glavno le stranka. Kaj in kdo je država za te ljudi? Sredstvo za dosego strankarskih ciljev in nič več! O kaki državni kontinuiteti, čeprav komaj šele zapo-četi, pa ni niti govora!
Tako stanje bridko občuti vsa naša javnost na političnem in gospodarskem polju. Vsi sloji, visoki in nizki, gospodarsko močni in slabi, se pritožujejo nad pomanjkljivostjo državne avtoritete in kontinuitete, ki se lovi med dvema stoloma, dokler ne bo obsedela na — tleh! Vzgled o nepotrjeni potrditvi ljubljanskega župana govori zvezke, vzgledi o vihravosti naše vlade na gospodarskem polju pa cele knjige!
Če bi bil Poincare Jugoslovan in če bi posvetil eno poglavje svoje knjige našim sedanjim ministrom, kaj mislite, kaj bi rekel o naših sedanjih ministrih?
Mdj iso konec nasecja trpljenja?
Rateče-Planica na Gor., 14, julija.
Vse jugoslovanske urade smo že prosili pismeno ali osebno, da bi dosegel sporazum z našo občino in z Italijani, toda do sedaj so bile vse prošnje brezuspešne. Poslanec Brodar nam je sporočil takoj peti dan po vloženi pritožbi, da jo je Jugoslovanski klub predložil ministrstvu v Belgradu; od samostojnih kmetov Puclja et Comp., do katerih se je obrnilo par ra-teških samostojnežev, pa šo danes ni nobenega odgovora. Imajo menda druge bclj važne opravke.
Kako dolgo nas bo še trpinčil sovražnik, ako ga smemo imenovati sovražnika? Italijani so zasedli dobro tretjino naše občine in je ne spuste iz rok. V novejšem času so se pomaknili še en kilometer bliže Rateč.
Da izve tudi širši svet, kako da zatira tujec slovenskega ratarja na njegovi lastni zemlji, priobčujemo tukaj nekaj podatkov.
1.	Kmalu bodo pretekla tri leta, odkar imamo Lahe v občini. Naše trpljenje se je začelo 21. novembra 1918 in še danes ni nobenega upanja na rešitev. Izprva so bili zadovoljni samo s Trbižem, pozneje so prišli v Belo peč, dobivali vedno boljši tek ter se polastili tudi čisto slovenske občine Rateče. Ne bomo preiskovali, ni kak način da so mogli čisto neovirano prodreti tako daleč, ugotavljamo samo to, da so v našem kraju zasedli kolodvor, sedem hiš, veliko njiv, travnikov in gozdov.
2.	Da ima delitev občine mecl dva gospodarja t. j. med Jugoslavijo in Italijo težke posledice za po..jstnike, ' samoumevno. Ako hočejo ljudje, ki bivajo na nrfši strani demarkacijsko črte, obdelovati polje, kositi travnike, sekati les in pasti
živino, zahtevajo Lahi od njih legitimacije, ki stanejo za vsakega posestnika 60 denarjev ter imajo samo trimesečno veljavo. Po legitimacijo mora iti vsak gospodar osebno v Ljubljano, ki je oddaljena od tu 9C kilometrov in plačevati samo za vožnjo po železnici 24 dinarjev semintji. Kaka ogromna škoda na denarju in zamujenem času! Tako drago se mora odkupovati kmet, da mu je milostno dovoljeno delati na njegovi lastni zemlji. Kljub temu mora plačevati isti in še mnogo višji davek, kakor ga je plačeval poprej. Naša finančna uprava odgovarja na tozadevne pritožbe tako-le: »Ako bi vam toča pobila, bi se odpisal davek, drugih nezgod pa ne upoštevamo.«
3.	Lahi odpirajo kmetovalcem cesto šele ob devetih zjutraj. Kmet, ki gre najraje delati ob zgodnjem svitu, je na ta način obsojen na brezdelje do onega časa, ko se vsiljencem poljubi vzdigniti močno zč-poro navzgor in oustiti ubogo rajo na polje. Tako so delali nekdai Turki s kristjani. Večkrat pa zapre italijanska straža cesto kar nenadom; ter razglasi, da bo zaprta nekaj dni. Navadno izide ta prepoved takrat, ko imajo naši ljudje na polju največ dela, da se jim vsled tega kvarijo pc'jski pridelki.
4.	Preteklo jesen je izšel ferman, da ne sme nihče spravljati žita in ne kopati krompirja. Kdor ve, kako težko čakajo revni ljudje novega pridelka, ker nimajo nič več jesti, bo lahko uviclel sovražnikovo brezsrčnost. Ko je prišla sila do vrha; kopali so reveži krompir ponoči in ga nosili v vrečah domov ali ga shranjevali v skrivnih krajih. Italijani so večkrat zasledili skrivališča in krompir odnesli. Pripoznati pa noramo, da je bilo nekaj laških vojakov, katerim so se ljudje smilili in jim pustili živež ponoči spravljati na dom.
5.	Meseca junija t. 1. so Ratečanje gnali živino v planino pod Mangartom pri belopeških jezerih,, cla bi živina ondi ostala do jeseni. Naenkrat je prišlo Lahom na misel, da se mora vsa živina gnati nazaj, akoprav je planina last rateške občine. Seveda so se ljudje pokorili ukazu, jni-pak kam sedaj s tolikimi glavami govedine, na kak način jo prerediti? Šest konj pa so Italijani zaprli v hlev, češ, da morajo plačati lastniki carino, ako jih hočejo gnati domov. Izprva so zahtevali od konj 4000 lir, pozneje so bili zadovoljni z manjšim zneskom.
Še mnogo drugega bi lahko napisali, pa naj zadostujejo ta dejstva. Večkrat smo že poročali o svojemu žalostnemu položaju uradom v Belgradu in v Ljubljani, toda vse kaže, da sc Lahi nikogar ne boje. Semintja pride kaka komisija, ki se konča s stiskanjem rok in z lepimi besedami. Ljudstvo je čudovito potrpežljivo. Ne ostane drugega kakor voljno trpeti krivico ali se izseliti.
Preiskava proti atentatorjem.
Belgrad, 15. julija. V preiskavi radi atentata je bil zaslišan tudi Mihajlo Vič, ki je obrazložil, kako se je komunistična akcija razširila po vsej državi. Pri svojih iz-povedbah je navedel veliko število imen ljudi, ki so sodelovali pri pripravah za atentat. Imenoval je vse glavne vodje. Razvidno je, da dosedanji zaslišanci še niso izpovedali vsega, zatorej se bo preiskava še nadaljevala. Misli se, da se bo dosedanji material v pogledu atentata še znatno povečal.
Belgrad, 15. julija. Kakor trdijo nekateri, jc v Novem Sadu vedelo za atentat nad 1000 oseb. Med temi je največ Maža-rov (!) Notranje ministrstvo je poslalo v Novi Sad sekcijskega načelnika Savica, ki bo začasno vršil dolžnost načelnika novo-sadske policije.
Konec procesa proti šuf^iu in tovarišem.
Zagreb, 16. julija, (Izv.) Danes j; bilo končano zaslišavanje prič v velci/:ri,ijni-škem procesu proti dr. Šuflaju. V ponedeljek bo začel govoriti državni pravdnik in cdvelniki.
Polltline novice.
+ Proti korupciji je Jugoslov. klub Vložil sledečo interpelacijo: Gospodu prometnemu ministra. Pri zadnji glavni skupščini akcionarjev južne železnice sta bila izvoljena v upravni svet gospod Savo Jelič, pomočnik prometnega min. v Belgradu ter gospod Božidar čerovič, gen. konzul na Dunaju. Že sam princip čistote državne uprave zahteva, da se v upravne svete industrijskih in drugih podjetij ne volijo državni uradniki. Nedopustno in koruptno pa je, ako se volijo uradniki v upravo takih podjetih, s katerimi imajo dotični uradniki vsakdanje in najožje stike. Taki uradniki, obenem upravni svetniki, se ne morejo pritožiti, ako o njih vsakdo upravičeno sumi, kdaj da ravnajo v korist države in kdaj v korist podjetja, pri katerem so interesirani. Zahtevamo torej od g. prometnega ministra, da od teh imenovanih uradnikov zahteva, da opustijo upravna svetništva ali pa drž. službo. Vprašamo, ali je g. minister voljan to storiti in prosimo pismen odgovor!
-f Kaj pa to pomeni? »Slovenski Narod« posnema iz »Pravde«, da se je novim pokrajinskim namestnikom med drugim
g overila tudi skrajno delikatna in važna aloga, ki je tako delikatna, da jo belgrajska »Pravda« ne upa niti specificirati. Gre namreč za vprašanje uradništva, glede katerega imajo novi namestniki izvršiti velike izpremembe političnega značaja. Kaj bo neki to?... Pravijo, da je ob tej vesti oblil znoj marsikaterega uradnika, pa ne samo tiste, ki nimajo za svoje mesto zadostne kvalifikacije, ampak predvsem tiste, ki so bili dozdaj posebno navdušeni Za centralizem ...
+ Profanacija. Proslavo rojstnega dne našega vladarja izrabljajo demokratski (!) listi za to, da si dajo denuncirati razne župnike z dežele, ter te izbruhe priobču-jejo pod naslovom »Proslava Petrovega dne«. Naš sivolasi junaški kralj pač ni zaslužil, da ga petolizniki, ki so danes slučajno na vladi, na tak način časte. »Župnik X. je bral mašo z zaspanim glasom«, »mežnar Y. ni razobesil zastave«, »kuharica je Sokolom, medtem ko so defilirali, pokazala iz farovža jezik« etc., to poroča .»Narod« o proslavi kraljevega dne! Bilo bi Zanimivo zvedeti, koliko se dobi za take notice pri policiji? Mi bi »Slov. Narodu« na vsak način svetovali, naj se za to pobriga, da ne zamudi premije.
^ Policajdemokrati in Cerkev. Poli-cajdemokratki v teoriji nočejo ničesar o cerkvi vedeti, pišejo, da nimajo z njo nič skuptlega in da je to čisto privatna zadeva. V resnici pa brez cerkve ne morejo živeti, zahtevajo, da bi jim cerkev pri vsaki priložnosti delala štafažo in končno si bodo še izmislili, da se ima opraviti slovesna služba božja z vojaško parado, kadar bo gospod Pribičevič praznoval kak veseli dogodek v družini. Zdaj si je n. pr. kočevski okr. glavar dovolil župnim uradom predpisati himne, ki se imajo v cerkvi peti! Morebiti dobimo v kratkem še demokratski brevir in demokratske korarje. Če niso ti ljudje — načelni svobodomiselci, prosimo! — smešni, ne vemo, kaj je še smešnega na svetu. Cerkev praznuje drž. praznike iz lastnega nagiba, ker je cerkev najvišja moralna avtoriteta, ki posvečuje Vse odnose državljana, tudi do zakonite posvetne oblasti, komandira pa v cerkvi nihče razen cerkve. Najmanj pa imajo v cerkev vtikati svoj nos demokrati.
-j- Poraz demokratskega učiteljstva na skupščini »Saveza hrvatskih učiteljskih društev« 14. julija t. 1. je Pribičevičeve policaj-podrepnike tako zmešal, da si niso vedeli drugače pomagati, nego da so poslali »Jutru« popolnoma falzificirano poročilo. Naše včerajšnje poročilo iz Zagreba, ki ga v celoti potrjujejo danes došli hrvatski listi, imamo izpopolniti le še v toliko, da je domakratska manjšina, ki je štela okolu 300 glasov, dan preje na sestanku med seboj stvorila čisto nelegalni sklep, da se savez hrvatskih učiteljskih društev na podlagi Pribičevičevih policaj - pravil zjedini z »Jugosl. učiteljskim udruženjem«. Večina, ki je štela 800 glasov, pa je na redni skupščini 14. julija ta sklep soglasno ovrgla, potem ko se je demokratska manjšina med petjem »Bože pravde« odstranila, uvidevši, da je pogorela. »Jutro« pa poroča dobesedno isto, samo da je iz večine napravilo »manjšino« in iz manjšine »večino!« Tako se hočejo Pribičevičevi lakaj-pedagogi z nesramno lažjo izvleči iz svoje velike blamaže. Pri tem pa so popolnoma zamolčali, da je poverjenik za uk in bogočastje, splošno znani avstrijakant Alaupo-vič poslal na skupščino Saveza policijo, ki je skupščino razpustila, da se ni mogla formalno sprejeti antipribičevičevska resolucija. »Jutro« poroča še o neki manifestaciji demokratskih učiteljev, baje 500 po številu, ki da so na Jelačičevem trgu manifestirali za »edinstvo države«. Res pa je, da so manifestirali skupščinarji Saveza hrvatskih učiteljskih društev, ko jih je policija razpustila, da so korakali po celem Zagrebu, da jih jc bilo 800 in da jih je občinstvo burno aklamiralo. Govornik g.
Tomašič, predsednik »Saveza«, pa je slavil edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev in protestiral .proti absolutizmu velesrbskega šovinista Pribičeviča in njegovih demokratskih, danes jugoslovanskih, včeraj pa še avstrijakantskih, podrepnikov. Demokratska manjšina, 300 mož, pa so se tudi zbrali pod varstvom policije in šli v gornji grad pozdravit avtorja velepatriotske himne »V čast Franca Jožefa«, g. poverjenika Algu-poviča, da se nad svojim porazom potolažijo, občinstvo pa jih je gledalo s prezira-njem kakor Zagreb sploh prezira sluge sedanjega režima. Natančneje pa bo povedal g. Luka Jelene, ko se vrne iz Zagreba.
+ Župani v Slovenjgraškem okrajnem glavarstvu. V pol. okraju Slov. gradeč se je izmed 42 občin vršila volitev župana v 39. Izvoljeni so v 21 občinah pristaši SLS, 9 SKS, 1 NSS, 3 JDS, 3 JSDS, v 2 je ugovor, v 2 še volitve niso izvršene, v 1 pa so razpisane nove volitve. SLS ima torej že sedaj v tem okraju nad polovico vseh županov, dobi jih pa še 3, tako, da bodo županovali pristaši SLS v 24 občinah.
-f Nagrade za davčne uradnike. Kakor smo že pred nekaj dnevi javili, je finančno ministrstvo določnlo posebne na-rade za davčne uradnike, ki bodo umeli avke »pravilno« razpisovati in iztirjavati. Belgrajska »Politika« od 13. julija pa dodaja, da bodo te nagrade dobili davčni uradniki, ki iztirjajo vsaj 60% razpisanega davka. — Kakor smo mi poučeni, bo v Sloveniji jako malo ljudi, ki bi še dolgovali državi 40% predpisanega davka, zato izgleda, da bodo razpisanih nagrad finančnega ministrstva deležni ali vsi dav-karji v Sloveniji, ali pa — nobeden! Iz tega razpisa se jasno vidi, kje in kdo plačuje svoj predpisani davek redno in kdo ne!
+ Značilna beležka. »Politika« od 14. julija beleži: »Neki gospod, Slovenec, je vložil na vnanje ministrstvo prošnjo, da bi bil imenovan za »savetnika poslanstva« v inostranstvu. Res je sicer, da se je govorilo že pred tem, da želi ta gospod postati pravi poslanik, in govorilo se je tudi, d a je zaradi tega spremenil tudi svoje držanje v konstituanti, toda ko je prišel do tega, da napiše prošnjo, se je menda njemu samemu zazdelo, da zahteva preveč in je postal skromnejši. Toda ministrstvo vnanjih zadev te skromnosti ni sprejelo na znanje. Ono je reklo: Jugoslavija ne »gliha«, ampak Jugoslavija zna poplačati. In gospod, ki je vložil prošnjo za imenovanje »savetnika poslanstva«, je bil imenovan te dni poslanikom!« — Pa ne, da bi bil ta gospod kdo drugi kot dr. . Vošnjak?
-t- Še ena o dr. Vošnjaku. »Politika« od 14. julija beleži: »Član Jugoslov. kluba poslanec Krajnc je v skupščini interpe ral vnanjega ministra in protestiral proti nameravanemu imenovanju dr. Vošnjaka za poslanika kraljevine SHS v Pragi. Interpe-lant je povedal, da je v Parizu, kjer je bil dr. Vošnjak tajnik naše mirovne delegacije, izjavil g. Pašič sam, da dr. Vošnjak izdaja uradne tajnosti. — Pašič je res revež! On, ki je vzor diplomatske molčečnosti, je prisiljen imenovati za svojega poslanika v inostranstvu človeka, ki nad vse rad — govori!« (Poanta leži v tem, da je splošno znano, da g. dr. Vošnjak silno rad tudi med važnimi razpravami — zadremlje!).
+ Priznanje ali: Kako vladajo v Ma-cedoniji. »Beograjski Dnevnik« od 15. jul. piše na uvodnem mestu najprej o žalostnih upravnih razmerah v Vojvodini, potem pa pravi o Macedoniji sledeče: »Tudi v Mace-doniji je vse skaženo. Za časa vojske so uradniki kaznovali z globami (»globili«) prebivalstvo v taki meri, da je bilo treba javno vprašati: »Ali mislite, da ste v lastni deželi ali ste v kaki koloniji, katero je treba izropati in potem zapustiti?« Ko smo Macedonijo osvojili, smo tam nastavili kot uradnike razne »dripce^, mestne in kmetske lumpe (»mangupe), ki so imeli samo strankarsko kvalifikacijo; kar so pa ti počeli s prebivalstvom, to je bilo istinito razbojništvo, vršeno pod okriljem zakona. Mnogi pošteni oficirji, ki so služili v Macedoniji, so se sicer pritožili proti takemu uradnemu biganstvu, in vojni minister je te pritožbe odstopil notranjemu ministru; ker je pa šlo vedno za pripadnike vladajoče stranke, se ni zgodilo nič... Dovolj je torej, da izjavi kakšna »bitanga« (je pocestni lump), da je radikal ali demokrat, pa mu ne more nič ni Uog ni Pravica!«
+ »Kriza zavesti«. »Beogradski Dnevnik« je objavil nedavno tri članke v demokratski stranki, ki so povzročili med demokrati mnogo prahu in strahu! Vsebino teh člankov reasumira belgrajska »Republika« od 14. julija pod zgornjim naslovom na sledeči način: »Demokratje so prišli sedaj v krizo zavesti, tako kakor ljudje, ki prvič v družbi z drugimi zagreše kakšen zločin. Ti čutijo potrebo, da svoj zločin opravičujejo, da zvračajo krivdo na druge in obetajo, da se bodo poboljšali. Oni se hočejo moralno osvoboditi od družbe, s katero še žive v zajednici. To je neka vrsta zakoncev, ki že stoje pred ločitvijo, a tožbe še niso vložili... Ti ijudje pripravljajo I svečo za Boga, eno svečico pa tudi za hu-
diča. Oni žele moralni preporod in demokratsko čiščenje, toda korakajo v — lužo!
+ »Bela roka — najvišja oblast.« Kar smo imenovali nekdaj na Dunaju »dvorsko vojaško kamarilo«, to je danes v naši državi takozvana »bela roka«, neka tajna vojaška moč, proti kateri ni moči najti odpora. Ta vojaška moč si lasti pravice v državi, ki ji nikakor ne gredo, ampak zanašajoč se na svoje vsegamogočne zaveznike v vladi, počne kar hoče. En slučaj vojaške premoči javlja belgrajska »Republika« od 14. jul. pod zgornjim naslovom: »Znani razgrajač, polkovnik Užunmirkovič je ubil vojaka brez sodnijske obsodbe, in je bil za ta zločin pomiloščen. To ga je ojunačilo za nova nasilja. Na Petrov dan ob 1. uri popoldne je z oboroženo silo in med nepristojnim psovanjem odvzel svobodo mirnemu meščanu, izvlekel ga nasilno iz hiše in ga od-vedel v zapor. Če se je ta meščan živ in zdrav vrnil iz zapora, ali ne, tega ne vemo. Taka razbojništva v sredini prestolice vrše oficirji, ki pripadajo »beli roki«, pod radi-kalno-demokratsko firmo v proslavo nove ustave!« — Pri nas še ni tako.
+ Podpišemo. Starosta dr. Ravnihar objavlja svoj govor na glavni skupščini jugoslovanskega sokolskega saveza v Osi-jeku. Z njegovimi izvajanji glede stikov Sokola z armado, indentificiranjem sokolske misli z državno in tako dalje, se ne bomo pečali, da jim ne dajemo večjega pomena nego ga imajo. Pač pa nas zanimajo sledeče besede: »Odkar stojim v javnem življenju, je moja maksima, ne zmerjati in psovati in tudi ne zasmehovati nasprotnika, ne se izčrpavati z negativnim delom, ampak s pozitivnim delom udej-stvovati svoj program. Čim intenzivnejše bo tvoje delo, čim vstrajnejše in doslednejše, toliko višje boš stal nad svojim nasprotnikom, in tvoja zmaga bo plemenita, kot taka od vseh pripoznana; nehote ti bodo sledili tudi oni, ki so doslej omahovali in oklevali, na katero stran bi stopili, tudi oni, ki so bili zavedeni v nam nasprotne organizacije. Zato še enkrat: ne napadati teh organizacij! Napad, pa bodisi upravičen ali neupravičen, le prerad rodi odpor, podžge nasprotnika, da se tem bolj oklene svojih, četudi krivih načel. Naše delo bodi koncentrirano krog naših telovadnic, in bodite prepričani, da ostane zmagovito nad vsemi drugimi.« — Podpišemo! Orel se po teh načelih ravna že zdavnaj...
+ Sadovi boljševiškega gospodarstva. Na kongresu III. internacionale je Ljenin pozval delavstvo, naj z združenimi silami priskoči na pomoč kmetskemu prebivalstvu po gubernijah, kjer divja lakota. — Iz tega se razvidi, da naša poročila o gospodarski bedi na Ruskem odgovarjajo resnici. V isti sapi pa dunajska boljševi-ška korespondenca »Rusta« poroča o velikanskih uspehih boljševiških izobraževalnih tečajev po deželi! Kakor da bi ljudje, ki so bili v Rusiji, ne vedeli, kakšen velik šyindel je vse to izobraževalno delo med ljudsvom, ki mora vsled pomanjkanja obutve hoditi v slamnatih opankah in grizti vojaški preprečenec, namočen v toplo vodo brez sladkorja!
+ Ali je pravoslavna cerkev v Jugoslaviji državno privilegirana ali ne? Demokratski listi se dan na dan zaganjajo v katoliško cerkev, ki da hoče v državi privilegirano stališče ter hodijo po dokaze v — srednji vek. Pri tem hvalijo ustavo, češ, da so v Jugoslaviji vse vere enakopravne in da pravoslavna cerkev ni državno privilegirana. Ni treba čisto nobenih globoko-umnih debat o tem vprašanju. Ministrstvo ver je izdelalo novo uredbo o višjem upravnem svetu pravoslavne srbske cerkve, ki bo prevzel materialno gospodarstvo cerkve in kojega stroški gredo na račun državnega budgeta, njegovim članom pa plačuje država dnevnice. Vse člane tega cerkvenega sveta imenuje kralj. Srbska pravoslavna cerkev torej ni ne državna ne privilegirana... Pričakujemo, da »Jutro« na to odgovori, da je pravoslavna cerkev »državo ohranjujoči element«, kateri zasluži nagrado, četudi demokratska ustava ne pozna takega principa. In »Jutro« bo z matematično gotovostjo tako odgovorilo!
-)- Zanimiv popravek, Belgrajska »Politika« objavlja v številki od 8. t. m. uradni popravek generalne direkcije državnih domen na neki članek istega lista, v katerem je bilo podvrženo imenovanje g. A. Kristana za ravnatelja Friderikovih posestev v Belju nemilostni kritiki. Uradni popravek v resnici zasluži, da ga ponatisnemo v izvlečku: »Ko je bil razpisan konkurz in so ponudbe došle, je odredil finančni minister komisijo, ki naj ponudbe pregleda in predloži poročilo s predlogom. Komisija je svoje delo dokončala, ocenila kandidate izključno po njihovih formalnih kvalifikacijah in predložila poročilo s predlogom 27. maja t. 1. Definitivne odločbe v tej stvari finančni minister ni izrekel, ker se je pogajal z enim kandidatom o pogojih, pod katerimi bi se pogodba sklenila, nakar je odpotoval službeno v Pariz. Vprašanje, kdo naj postane ravnatelj, je rešil zastopnik finančnega ministra, namreč minister
za šume in rude. Poslužujoč se prava, katero mu daje zakon, da lahko izbira in nastavlja osob-j e v svojem področju sam, se ni strinjala načinom, po katerem je komisija izvršila klasifikacijo kandidatov, ampak je izbral med kandidati tistega, ki je dokazal s svojim delom najboljše praktične rezultate, to pa je bil g. A. Kristan, bivši minister za šume in rude, s katerim je bila pogodba sklenjena 18. junija t. 1. Kot dolgoletni ravnatelj »Konsumnega društva za Slovenijo«, ki ima veliko gospodarsko posestvo, centralno delavnico in druge ustanove, je dokazal g. A .Kristan odlične sposobnosti v upravi društvenega imetja, katero je tako povzdignil, da služi lahko za vzgled ekonomičnega gospodarstva.« —. Na ta popravek konštatira »Politika«, da je iz uradnega popravka razvidno, da ne odgovarja g. Kristan niti enemu izmed postavljenih pogojev za kvalifikacijo. Nato pa dostavlja: »Nam je zelo ljubo, da imenovanja ni izvršil g. Kumanudi, ki ga poznamo kot poštenjaka. Toda ali je škandal manjši, če ga je zagrešil g. Krizman in ne g. Kumanudi? Tega vendar nihče ne bo verjel uradnemu popravku, da je g. Kristan kot upravitelj velikega posestva samo zato odlično kvalificiran, ker je bil mnogo let dober ravnatelj — »potrošačke zadruge«? —- Mi bi dodali še vprašanje: Zakaj se sploh razpisujejo državne službe in se označujejo pogoji, »kad ima ministar prava« i. t. d. (glej zgoraj!)!
Šfal@rs5c@
š Oprostilna razsodba. Glede oprostilne razsodbe Cirilove tisarne v zadevi tiskanja komunističnih letakov prinaša zadnji »Tabor« dolgo notico, polno uradnih (?) pojasnil in trditev, ki pa vse skupaj nič ne izpremene na dejstvu, da je pristojno sodišče izreklo oprostilno razsodbo. Sodni pravorek zadostuje-
š Ne pojde tako lahko. Uredniku »Straže« je v Mariboru dobro znani gospod zagrozil, da bo povzročil, da se gosp. Golca izključi iz njegove stanovske organizacije. Gospod je dobil primeren odgj-vor že od g. Golca, druzega pa utegne dobiti od organizacije, če jo bo zamenjaval s policijsko ekspozituro.
š Razdor med mariborskimi demokrati. Te dni se je vršil sestanek demokratske opozicije pod vodstvom dr. Rajhmana proti sedanjemu vodstvu. Je pač mnogo odvetnikov v Mariboru.
š Stanovanje je odpovedal g. ptofc 'Vo^ glar igralki mariborskega gledališča gos*-pej Dragutinovič, in to kar čez noč, ker! potrebuje stanovanje baje neki polkovnik. Pokazalo pa se je, da dotični polkovnik sploh ne reflektira na stanovanje g. Dragutinovič, ki je vsled te neumestne in prenagljene odpovedi — na 24 ur! — preživela brez potrebe nemirno noč. Zakaj se ne rekvjrirajo neštevilne advokatske pisarne, naseljene v prejšnjih stanovanjih?
š Promet s Celovcem se vzdržuje. Iz Maribora nam poročajo: Tukajšnja javnost je pričakovala, da bo jugoslovanska vlada z ozirom na to, ker so Nemci ukinili tranzitni promet med Špiljem in Ljutomerom, ukinila promet s Celovcem. To pa se ni zgodilo. Promet s Celovcem na progi Maribor—Celovec se neovirano vrši, le tuji kurzni vozovi, ki vozijo direktno iz Maribora v Celovec, so odpravljeni.
Socialni vestnik.
Obvezne ali neobvezne razsodbe delovnih poravnalnih uradov. Nemški državni zbor se bo v kratkem začel posvetovati o zakonu glede državnih poravnalnih uradov (Reichsschlichtungsord-nung), ki naj obravnavajo spore, nastale med delavci in delodajalci. Že zdaj je gotovo, da se ti uradi ne bodo imeli pečati s spori med posameznimi delavskimi in delodajavskimi skupinami, temveč s spori, ki nastanejo med organizacijami, torej bo v praksi navadno šlo za poravnavo sporov, nastalih iz tarif no-pogodbenega razmerja. Vsled tega je jasno, da državni poravnalni uradi ne bodo posegali v kompetenco organizacij delavcev in delodajavcev, ki že sami pogodbenim potom predvidevajo možnost medsebojne poravnave potom tarifnih poravnalnih instanc. Seveda je zdaj glavno vprašanje to, kakšno obveznost naj imajo razsodbe državnega poravnalnega urada, če pridejo predenj zadeve, ki se niso poravnale tarifnim potom? Misel, naj bi razsodbe državnega urada, bile same po sebi absolutno obvezne, ni našla mnogo pristašev. Na eni strani se delavci ne bodo hoteli podrediti razsodbam, ki so resnično ali dozdevno v korist delodajavcev, in narobe. To pride zdai posebno v poštev, ko je pričakovati tendence po znižanju mezd. Zakonski načrt urejuje to stvar tako, da zahteva za obveznost tričetrtin-sko večino poravnalne kamore, v kateri sedi polovica delavskih in polovica delodajavskih prised-nikov, predsednik pa je nad strankami. Drugi predlagajo prosto absolutno večino. Ta pa po prepričanju merodajnih strokovnjakov tudi ne bo imelo 'praktičnih uspehov, ker v obče vsiljena razsodba — saj po njih mnenju — nima nobene moralne vrednosti in je le povod k ponovnemu izr bruhu sporov. Glavno pri zadevah medsebojnega razmerja med delavci in delodajavci je odgovornost, oziroma čut za odgovornost, ta pa bi se t obveznimi razsodbami naravnost ubijaj. Sedaj se je pojavil nov predlog, ki sloni na popolnoma drugi podlagi. Razsodbe državne poravnalne instance nnj bi bile obvezne le v tem slučaju, če se obe stranki, tako delavska kakor delodajavska obrneta na urad ali če se vnaprej sporaiumeta, da se obrneta na tretjega ali pa če sta se že v tarifni pogodbi obvezali, da se bosta zatekli k poravnalnemu uradu, preden posežela po bojnih sredstvih. Zato se pojavi v državnem zboru najbrž sledeče formulirani predlog k tozadevnemu zakon-
skemu načrtu: »Poravnalni uradi morejo progla-siti svoje razsodbe za obvezne le v slučaju, da so v tozadevnem sporu začeli poslovati vsled medsebojnega sporazuma obeli strank ali pa na ta način, da sta so stranki v tarifni pogodbi obvezuli, da bosta spore o delovnih pogojih itd. sami počili poravnalnemu uradu v razsodbo.*___
Dnevne novice-
_ G. Protič in dr, Šimrak v Sloveniji.
Dne 14. julija je prispel v Rimske Toplice za nekaj tednov narodni poslanec g. dr Janko Šimrak. Dne 15. julija je prispel tja g. Stojan P r o t i č , ki namerava ostati tam dalje časa.
_ Proti samovolji policaj-demokrat-
skih uradnikov. Vodja okraj, glavarstva v Kočevju, g. dr. Ogrin, -i je dovolil razposlati na župne urade vprašalne pole, kake himne pojejo v cerkvi ob državnih praznikih, obenem pa celo do nadaljnega priporoča, naj se pojejo take kot n. pr. tu in tu. To dejstvo jasno kaže, kaj si vse dovoljuje demokratska mladež,. kamor se je uvrstil v zadnjem času g. dr. Ogrin, da popravi, kar je bil zagrešil pred letom in se utrdi v Kočevju, kjer bi on posebno rad gospodaril. Ker si demokratska mla-dež domišljuje, da s sprejetjem kancelparagrafa res že postaja gospodar v katoliški cerkvi, je poslanec Škulj osebno inter-peliral v Belgradu centralno vlado, je li dr. Ogrin to storil morda po naročilu ministrstva za notranje zadeve, kamor spadajo politični uradniki. Vlada je poslancu Škulju odločno zanikala, da M se bilo izdalo kako slično naročilo in je tudi mnenja, da i dež. vlada v Ljubljani ni naročila kaj sličnega. Ker je zadeva načelne važnosti, se bomo za njo še nadalje zanimali. Poslanec Škulj je opozoril na to tudi cerkveno oblast!
—	Velik shod za može in fante se vrši na Zaplazu na Dolenjskem v nedeljo dne 31. julija. Predvsem se zahvalimo pri službi božji za srečno vrnitev iz vojske. Minilo bo ravno sedem let, kar se je na dan mobilizacije 1. 1914 vršil zadnji podoben shod. Možje in fantje iz okolice vsi k naši ljubi Materi božji zaplaški! Cerkveni govor bo imel vseučiliški profesor g. dr. Gregor Rožman iz Ljubljane. Po službi božji, ki bo ob 10., se vrši zunaj cerkve tabor, kjer nastopijo različni govorniki, učeni in preprosti iz kmečkih vrst. Po popoldanski službi božji nastopijo okoliški Orli s svojimi prostimi vajami. Sodeluje godba iz Višnje gore. Za želodec poskrbite udeležniki sami, za dušo bo pa poskrbljeno za Zaplazu. Pijača se bo dobila^voda zastonj, vino in pivo za denar. Veselice ne bo, telovadbo boste gledali brez .vstopnine, stroškov torej se ni bati. Pripravite se in agitirajte za obilno udeležbo pri sosedih. Na svidenje in Bog živi!
—	Imenovanja. Za škof. duh. svetnika sta imenovana gg.: Alojzij Wester, župnik v Grahovem pri Cirknici in Jakob Ramovš, župnik v Vel. Laščah.
—	Razpisana je župnija Motnik v kamniškem dekanatu. Rok za vlaganje prošenj traja do 10. avgusta.
—	Za pogoreice v Knežji vasi pri Dobrniču je poslanec Škulj izposloval pri centralni vladi v Belgradu izdatno denarno podporo, ki bo nesrečnim vaščanom baš sedaj, ko si stavijo znova svoja poslopja, kaj dobrodošla ob tej draginji delavcev in živil.
—	Za zamenjavo železnega drobiža. NaS poslanec g. Škulj je stavil na finančnega ministra sledeče vprašanje: »V Sloveniji kot tudi v ostalih pokrajinah bivše avstro-ogrske države je v prometu še veliko število 20 vin. novčanic avstroogrskih, ki so bile svojčas že odtegnjene prometu, a so zopet bile uveljavljene. Ker prebivalstvo ve, da označene novčanice prejalislej izgubijo vrednost, zato jih skoro nikdo več ne mara sprejemati in tudi razni uradi, še celo poštni se jih branijo. Nastala je vsled tega velika zmešnjava in skrajna nevolja, ker je prebivalstvo bivših avstroogrskih pokrajin itak utrpelo v zadnjih dveh letih ogromno škodo vsled denarnih zamenjav, bankovci. Prosim za to pismen odgovor! odrediti, da se označene 20 vin. novčanice zamenjajo pri državnih, davčnih in finančnih zavodih za sedaj veljavne kovane novčanice tako kot so se 1., 2. in 10 kronski bainkovci. Prosim za to pismen odgovor!
—	Imenovanje umetniškega konsulenta pri vladi v Ljubljani. Ministrstvo prosvete je imenovalo akademičnega slikarja gosp. Frana Tratnika za umetniškega konsulen-ta pri prosvetnem oddelku pokrajinske vlade v Ljubljani.
—	Novo mesto. Novomeški Orel ne da nasprotnikom mirno spati. Nekateri meščani so začeli izvajati nad od gospotlaijev odvisnimi člani teror in jim pretijo z odpustom iz službe, ako ne odstopijo iz orlovskega odseka. Tem gospodom, zlasti iz trgovskih krogov, bodi povedano na uho, da nam je dobro znano, odkod veje ta veter. Svetujemo jim v premislek le malo razmotrivanja, da njihovi odjemalci pripadajo različnim strankam in da jim znajo take poskušnje obroditi kisle sadove.
—	Matura na državni gimnaziji v Jla-riboru se je vršila od 8. do 14. t. m. pod predsedstvom vlad. svetnika dr. Požarja. K maturi je bilo pripuščenih 34 kandida-
tov. Od teh je bilo spoznanih zrelim 10 z ! odliko, 17 soglasno, 4 z večino glasov, 3 pa reprobirani na 6 mesecev. Imena maturantov so: Ašič Makso, Avsenak Franjo, Berlic Leo (z odi.), Časi Franc (z odi.), Držečnik Jože (z odi.), Drvodel Alojz, Fa-bjan Anton, Ferlan Alojz, Janžekovič Janez (z odi.), Jug Vinko (z odi.), Kajnih Zdravko, Leskovar Drago, Lovrec Mirko, Lovrec Rudolf, Pajtler Alojz, Planinšek Odon, Prah Drago, Preac Jože (z odi.), Repič Fr. (z odi.), Rosina Fedor, Schneider Jože, Simonič Anton. Stupan Bogomil, Ši-janec Franjo, Štupica Marjan (z odi.), Ti-plič Adolf, Tominšek Teodor (z odi.), Va-tovec Franjo (z odi.), Vetrih Franjo, Vo-glar Srečko (z odi.), Vrhnjak Vinko, Vr-hovšek Adalbert, Zupančič Radovan, Zgur Makso.
—	Na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani je bilo koncem šol. leta 1920-21 170 gojencev; od teh je bilo 17 gojencev odlično sposobnih, 106 sposobnih, ponavljalni izpit se je dovolil 29 gojencem (17 odstotkov); nesposobnih je bilo 15 (9%), neizprašani 3.
—	Na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani je bilo 183 gojenk; odlično sposobnih je bilo 61, sposobnih 101, nesposobni 2 (1%), ponavljalni izpit je dovoljen 13 gojenkam 7%), neizprašanih je bilo 6 gojenk.
—	Jugoslovanski vojni ujetniki. Na Dunaj je prispel predvčerajšnjim večji transport ujetnikov iz Rusije. Med njimi se nahaja tudi 138 Jugoslovanov.
—	Osebne vesti s pošte. Upokojena je poštna oficiantka Erna Aljančičeva v Mariboru. — Umrl je višji poštni oficial I. razreda Zmagoslav šuškovič v Mariboru.
—	Iz Bohinjske Bele. Dne 15. julija 1921 v petek dopoldne vršil se je pogreb tu na počitnicah bivajoče, nenadoma umrle učiteljice gdč. Marije Torelli. Imela je lep pogreb, udeležila se ga je šolska mladina z zastavo in zastopniki učiteljstva iz bližnje okolice, kateri so pravočasno prejeli obvestilo o njeni smrti in pogrebu.
—	V Stični na Dolenjskem je umrla soproga šolskega ravnatelja v p. gospa Marija Lebanova. Pogreb je v nedeljo 17. julija ob 8. uri zjutraj. N- v m. p.!
—	Nenadna smrt. Dne 14. t. m. okoli 7. ure zvečer je nenadoma umrla Frančiška Hvastja iz Savelj št. 27. Splošno se govori, da je bila zastrupljena. V koliko odgovarjajo te govorice resnici, bo ugotovila sodna obdukcija.
—	V Idriji se je osnoval »Circolo di lettura italiana« (krožek laške književnosti), ki ima namen pričeti s sistematično vzgojo renegatov. V odboru, kakor ga navaja »Popolo di Trieste« najdemo tudi sledeča imena: živinozdravnik Defranceschi inž. Sotola Jaroslav in okrajni šolski nadzornik Medrich Henrich.
—	Laško. Dne 7. t. m. se je zbrala v Delniški pivovarni izbrana družba laških liberalcev, menda v ponovno proslavo občinskih volitev. Tamkaj se je do belega jutra pilo. Hudomušnež trdi, da so popivali dividende — pa ne lastne. Ker se je družba privoženih politikov vlcgla prav pošteno v gratis-pivo, jim je isto menda prekipelo in pričelo je jezikovanje, pso-vanje in napadanje o temu, kdo od njih je največji nemškutar. Čeprav bi si pri tem lahko cela družba podala složno roke, se je pri izzivanju odlikoval gospod davčni nadupravitelj in dolžil navzoče učitelje in uradnike nemčurstva. Pri prenaglem iz-bruhanju je pa čisto pozabil na sebe in iste čase, ko je še v nemškem Liedertafel prepeval nemške pesmi, ko je še podpiral Stidmarko ali volil proti slovenskim kandidatom Mravlage v občino itd., kar je temu nacijonalradikalcu JDS menda padlo iz spomina. Končno se je družba prav pošteno sprla, pa kaj za to, samo da mi živimo in komandiramo. Sicer so pa gospodje lahko uverjeni, da bilježimo to samo kot kronisti.
—	Pobegli bankir. V Zagrebu je vse polno malih bank, ki so seveda po večini v židovskih rokah. Ker pa je valutna trgovina zadnje čase precej padla, gre tem bankam bolj slaba. To je dalo vodji neke banke, pri kateri so interesirani večinoma dunajske banke, povod, da je neznano kam izginil. Koliko je odnesel seboj, še ni do-gnano.
—	Volk ogrizel pastirja. 8 letni Dušan PerkoVič iz Otišiča v Dalmaciji je pa-sel živino, kar ga je napadel volk in ogrizel na obrazu in po rokah. Bil bi ga gotovo še bolj, da ni neki kmet prepodil nepričakovanega gosta. Dečka so oddali v splitsko bolnico, na volka pa so se odpravili lovci, a ga dosedaj še niso ustrelili.
—	7 milijonov kron je dovolila belgrajska vlada za dokončanje zgradb zagrebške visoke šole, pred vsem za medicinsko fakulteto.
—	Streljal na svoje goste. Mijo Halu-žan ima v Zagrebu malo delikatesno trgovino. Ii njemu so zadnje čase kaj radi zahajali vajenci raznih strok, da bi se najedli, pa nič plačali. Nekega dne je prišla zopet večja družba teli kavalirjev. Ker mu niso hoteli plačati, je vzel puško in ustrelil.
| K sreči ni nobenega zadel. Ko pa je prišla policija, je puško skril in ponujal straž-
niku 2900 kron, da ga ne bi naznanil. Vsled tega bo seveda dajal odgovor pred sodiščem.
—	Zapirajte okna. Mesar Jurij Žnida-rič iz zagrebške okolice je odšel s svojo ženo na semenj. Med tem, ko sta onadva kupovala*, sta dva zlikovca skočila skozi odprto okno v sobo in odnesla okrog 20 tisoč kron denarja, ki ga pa nista mogla zapraviti, ker so ju orožniki še isti dan prijeli in oddali v zapore.
—	Nepoštena poštarica. V Osijeku je bila te dni obsojena Ana Majurec, poštna odpravnica v Lukacu, na dve leti težke ječe. Kot uradnica je jemala denar, ki je bil poslan strankam, prejemnice pa je sama
Eotrdila. Na ta način si je prilastila 12.000 ron.
—	Gost, ki krade vilice. V prvovrstno zagrebško restavracijo »Nova Pivana« je prišel neki lepo oblečen gospod, ki so ga zasačili, ko je ravno spravljal nože in vilice v svoj žep. Ko je videl, da so ga zapazili, je skušal pobegniti, kar se mu pa ni posrečilo. Pri njem so našli v žepih 11 vilic, 11 nožev in več žlic, ki jih je seveda moral vrniti in oditi v zapore, kjer bo tudi brez njih jedel.
—	Letoviščarji in tatovi. Kakor znano, je letna sezona za trgovce najslabša, zato pa je ugodnejša za tatove. V Zagrebu se dan na dan dogajajo vlomi v stanovanja, ki so vsled tega, ker so ljudje odšli na letovišča, ostala brez varuhov. Tatovi od-neso vse, kar jim pride pod roko. Policija, ki se ji dozdaj še ni posrečilo prijeti te predrzne ljudi, je mnenja, da gre za dobro organizirano tatinsko družbo.
—	Ljubljanski kavalir aretiran v Zagrebu. Zagrebška policija je te dni aretirala Pavla Debevca, ki je živel precej ka-valirsko. Izročen bo v zapore ljubljanskega sodišča, ki ga zasleduje radi tatvine.
—	Štrajk čeških bančnih uradnikov. Praga, 16. julija. (Izv.) Štrajk čeških bančnih uradnikov se bliža svojemu koncu. Prihodnji teden bo vlada prevzela posredovalno akcijo, od katere pričakujejo po-voljne rešitve.
UuhUamiff!
lj Razpisane službe. Na Friderikovem posestvu »Beljen, kjer je ravnatelj gosp. Anton Kristan, je, razpisanih več uradniških mest. Tako javlja belgrajska >Epo-ha« od 15. julija. Prosilci morajo biti absolventi trgovske šole. — Po naših privatnih informacijah so službe že vse oddane pod roko, brez razpisa.
lj Policajdemokratske metode. Znano je, kako se je goriški begunec, g. Ivan-čič, ki je med laško okupacijo dvakrat izgubil svoje premoženje, moral boriti, da dobi od kazinskega dručlva kavarno »Zvezda«, ki pomeni zanj eksistenco. Že leta 1919., ko je od vlade koncesijo dobil, ja magistratni gremij proti glasovom zastopnikov SLS podal nasprotno mnenje, ker je milijonar, veledemokrat in posestni1 ■ štirih koncesij: za kavarno, za restavracijo, za špedicijo in za mešetarijo, .znani g. Krapež, pridobil zase svoje somišljenike v tej korporaciji. Ko je prva pogodba potekla in se je imela skleniti no- a, so Ivančiču večkrat obljubili, da se bo njegov položaj upošteval in da mu bo g. Bi-tcnc celo pogodbo s kazino za 5 let podaljšal, toda na tajnem je bilo s Krape-žem že vse dogovorjeno, kako bi se naredijo, da Krapež dobi še peto koncesijo, Ivančič pa zleti na cesto. En čas sc je g. Ivančič proti vsem intrigam še držal in celo v prvi instanci v pravdi za podaljšanje pogodbe dvakrat prodrl. G. Bitenc je med tem postal vladni upravitelj kazine, tretja instanca pa jc zdaj odločila proti v. Ivančiču. Kako je do tega prišlo, bodo vedeli najbolje povedati tisti gospodje demokrati, ki so včeraj na ta račun v »Narodni kavarni spuščali v zrak zamaške. Kajti danes je g. Ivančič dobil odlok, da ima do torka ob 12. uri opoldne kavarno izprazniti! S tem je goriški begunec ob eksistenco, Krapež pa bo zagospodoval še v kazini, ker mu je očevidno premalo že štirih podjetij; žlahta pa bo imela še eno kavarno. Kdor ni demokrat, danes nima p.sivine do življenja. Dobro bo, če širša javnost to afero vzame v roke, da policaj-frakarija nc ho mislila, da je neomejeni gospodar v Ljubljani. Končno vendar ne gre, da bi demokrati z ljudmi, ki jim niso po obrazu, postopali kakor svinja z mehom.
lj Gospodi! dr. Leopoldu Jcšeta čestitajo tem potom iz najhvaležnejšega čuta k imenovanju primarijem očesnega oddelka deželne bolnicc v Ljubljani vsi sedaj nahajajoči se bolniki tega oddelka ter se zajedno najiskremeje zahvaljujejo za njegovo uprav očetovsko skrb in : Iravljenje-
lj Razpis učnih mest. Na tehniški srednji šoli v Ljubljani so ponovno razpisana naslednja učna mesla: 1. dvoje arhitoktskih učnih mest; 2. eno inženj. učno mesto za strojno stroko; 3. eventualno tudi eno in-ženjersko učno mesto za elektrotehniko, Plača kakor pri inženjerskih profescrjiii. (Temeljna plača 2400 dinarjev, dvoje štiri-letnic po 600 dinarjev in četvero triletnic po 600 dinariev; poleg tega običajne dra-
ginjske doklade,) Na oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani naslovljene prošnje je vložiti pri tem oddelku do 15. avgusta t. 1.
lj Dramatični odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima v ponodeljek, dno 18. t. m. ob 8. uri zvečer redni sestanek. Program za bodočo sezono. Prosim vse igralce in igralke, da se sestanka gotovo udeležo. — Predsednik.
lj Obrtno društvo za Zg. Šiško in okolico ima danes ob 3- uri popoldne pri g. Anton Štruklju (vulgo Žibert) na Trati ustanovni občni zbor. Vabijo se vsi obrt-niki-mojstri brez razlike strankarskega mišljenja. — Pripravljalni odbor,	K
lj Zaplenjeni lOOOdinarski falzifikati. Firma Stacul v Ljubljani je oddala Narodni banki falzificirani lOOOdinarski banko-! vec, katerega je zamenjal pri Staculu Atil Sadibašič. Sadibašič je na policijskem ravnateljstvu povedal, da je bankovec zamenjal za nekega Sarajevčana, ki je do-' bil bankovec pri nekem ljubljanskem trgovcu, kateremu je prodal več ženskih' ročnih torbic.
lj Prijeti norec. Iz zavoda za umobol« ne je pobegnil te dni neki umobolni. Policija ga je prijela na Dolenjski cesti. Ko so ga z izvoščekom peljali po Dolenjski cesti nazaj v zavod, je pričel kričati in je splašil konja. Z največjo težavo so zatiranih, da voz ni zdrčal v Gruberjev kanal.
lj Posebne vrste tatvine. Pri Šiški je bil zasačen Alojzij S., ko je vozil gnoj s tuje njive na svoj vrt, — Trgovcu Francu Šuštarju je bil ukraden zadnji del tonskega voza. — Ovaden je bil neki 91etni fantiček, ker je ruval na tuji njivi korenje — za zajčke.
lj Nesreče in poškodbe. V deželno bolnico so bili sprejeti sledeči poškodovanci: Josip Vidergar iz Zadvora, katerega je udarilo železo v vevški tovarni na brado. — Jožef Erlah iz Kovorja, katerega je Franc Ažman v Kovorju zabodel v trebuh- — Ludovik Sedej iz Lesnega brda pri Vrhniki, ker ga je zagrabil stroj za desno roko in Ivan Vipotnik z Ježonika, kateremu je vrgel v Vizantovem hotelu v Celju zidarski mojster ČuS iz Žalca vrček v glavo.
lj Koncert v hotelu »Tivoli« od nedelje, dne 17. t. m. naprej vsak večer od 18. do pol 23. ure. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.
lj Kdor je našel na sredi Šmarne gore skoro novo ruto, naj jo blagovoli oddati na naslov Mani Tomšič, Tacen št. 5 pri Ljubi |anf.
lj Kopališče v hotelu »Slon« ostane vsled čiščenja kotla do 2. avgusta za-P r t o.	2519
Kcsroško.
k Nemški teror na Koroškem. Zadnji
čas se pritožujejo nemški listi, da se Nemci v Jugoslaviji zatirajo. Vsakdo ve, da je to neresnica. Kaj pa delajo s Slovenci na Koroškem? Občinski odbor v Škocjanu je sklenil, da mora tamošnji župnik Vinko Poljanec tekom enega meseca zapustiti občino. Ta sklep je poslal škofijstvu v Celovec. Seveda samo zaradi tega, da bi se omenjenemu gospodu, ki je bil izvoljen v deželni zbor, onemogočilo bivanje na Koroškem in tako tudi poslaniško delovanje. Zavednemu Slovencu Juriju Gezolltu v Ve-likovcu so odvzeli stanovanje in mu nakazali neko luknjo v Hudeliskovi hiši, ki je bolj za kokoši kot za ljudi. Sploh so zadnji čas uradniki in nemčurski agitatorji postali zelo nestrpni in nasilni, čutijo se zopet sigurnejše. Nemci naj le pometajo pred svojim pragom!
Orlovski v©sSmk.
Trebanjsko okrožje priredi dne 4. septembra povodom 10 letnice odseka v Trebnjem, tamkaj celodnevni tabor. Ta dan smo morali zbrati radi kat. shoda v Novem mestu in radi drugih prireditev. Sosedna okrožja prosimo, naj ta dan ne prirejajo taborov, temveč prihite polnoštevilno k nam.
UšiteSfski vestnik.
— Odprava celibata učiteljic v Nemčiji. V novi bavarski šolski zakon je bila sprejeta določba, da morajo učiteljice, ki se omože, izstopiti iz službe. Nemška državna vlada sc je proti tej določbi sklicala na državno sodišče, ki je razsodilo, da je navedena določba nedopustna, ker nasprotuje 128. čl. nemške ustave.
Sisemisjfljle se »Slovenske Slraže"!
pr Bogoslovni Vestnik, št. 3—4. S pričujočo dvojno številko je častno zaključen prvi letnik znanstvenega glasila naše bogoslovne fakultete in Bogoslovne Akademije. Vsebina dvojnega zvezka združuje strogo znanstvene članice z aktualnimi in praktičnimi poročili. Dr. M. S1 a v i č e v članek o pentatevhu ima znanstveno vrednost in je jako aktualen. Dr. F. Luk-man jako jedrnato in temeljito znanstveno pojasnuje Ambrozijev nauk o p o k o r i. Dr. J. U j č i č končuje zanimivi zgodovinski pregled o odpustnem grehu. Dr. Snoj na nov način rešuje vprašanje o hierarhiji in o izrednih darovih Sv. Duha; ozira se tudi na rusko teologijo. — Jako bogat jo praktični del. Mnogo bo zanimalo poročilo o ruski cerkvi in ocena Weberjeve filozo-
P
lije. — »Bogoslovni Vestnik« si je že pridobil sloves v inozemstvu, jako častno zastopa slovensko znanost pred tujim kulturnim svetom. S pričujočim zvezkom je postal BV tudi glasilo hrvatskih znanstvenikov; na ovitku naznanja, da mu je tudi za prihodnje leto zaslgurano sodelovanje Hrvatov. Kakor smo izvedeli, ima BV okoli 750 naročnikov, a tiskalo se je samo 800 izvodov, od katerih se znatno število pošilja v zameno drugim znanstvenim časopisom. Zalo je samo še prav neznatno število izvodov na razpolago za nove naročnike. Prva št. prihodnjega letnika izide v novembru.
pr »Vrh Razglednika« se imenuje nov ilustriran poljudno-znanstven mesečnik, katerega prva številka je izšla v Prevaljah nad Mariborom. Stane na leto 360 K. Poleg »venca sonetnih vencev« obsega različne članke in Foersterjevo skladbo na besedilo Jožefa Zazule »Geslo Jugoslavije«, ki se začenja s tem-le verzom: »Naša zemlja naša čast, naš izdelek (?) naša čast,..«
pr »Jugoslovanski posojilničar in zadriigM.« Vsled spodbude raznih zadružnikov, osobito zadružnih revizorjev sem se odločil, da izdani svojo, pred 15. leti izišlo in popolnoma razpečano knjigo »Slovenski posojilničar« v drugem, ozir. tretjem natisu, ker je bilo po njej, edini te vrste v Jugoslaviji, veliko povpraševanje. Pod novim naslovom »Jugoslovanski posojilničar in zadrugar« bode obsegala za slovenske posojilnice in druge jugoslovanske zadruge obilo pouka v slovenščini, nekoliko tudi v srbohrvaščini. Govorila bo o novih davkih (invalidnina, pristojbinski namestek i. dr.), o novem kolkovanju, o novih obligatoričnih zadrugah in prinesla mnogo novih času primernih migljajev za zadružno poslovanje. Knjiga bo stala 50 kron (broširana), ozir. 60 kron (vezana). Da mi bo mogoče določiti visokost naklade, vabim cenjene zadruge, da se naroče na knjigo in pošljejo naročnino po priloženi položnici. Ivan Ln-pajne, šolski ravnatelj v p. in predsednik Okrajne posojilnice v Krškem.
g Tržne cene v Mariboru, Plemenske svinje po 20—24 kg, polpitane 20—>24,, mladi prasci (6—8 tednov) 200—300 kron komad, 3 mesečni 300—500, polletni 700 do 1000 kron.
g Reorganizacija carinam. Finančni
minister je izdal naredbo o reorganizaciji carinske službe v cel.i državi.
g Razpis dobavo soli. Interesenti se pozivajo, da stnvijo intendanturi komande Dravske divizijske ohlasti v Ljubljani pismene ali ustmene ponudbe za dobavo 10.000 kg bele, kamenite, silne (drobne) soli, ali bele morske soli franko inten-dantsko skladišče v Ljubljani, ali franko skladišče trgovca. So) mora biti v vrečah prodajalca; sol mora biti čista, suha, bela, slana in brez kake primesi druge soli. Kavcija znaša 10 %. Pismene, s kolkom za dva dinarja opremljene ponudbe je poslati najkasneje do 20. julija t. 1. do 11. ure dopoldne na gori omenjeno intendanturo. Natančnejše pogoje je mogoče vpogledati pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
g Razpis dobavo raznega materijala za ravnateljstvo državno železnice v Subotici. Dne 30. julija t. 1., se bo vršila v pisarni ekonomata ravnateljstva železnice v Subotici eferialna pismena licitacija za nabavo raznega materijala, med tem tudi: loj, stenj, sveče, milo, vaselin, olje, svetiljke, razno železno orodje, povoji, medikamenti, držaji za orodje, brezove in sirkove metle, barve, vrvi, li-bele, reflektorji in stekleno blago, indigo papir in drugi papir, kemikalje, ščetke itd. itd. Ponudbe je poslati do 30. julija t. 1. do 12. ure dop. ekonomskemu odeljenju železniške direkcije v Subotici; ako mogoče, naj se ponudbi priloži vzorec ali pa natančni opis kakovost ponujanega blaga. Pred
ali na dan licitacije je položiti pri glavni blagajni
železniškega ravnateljstva varščine in sicer domačinom 10% inozemcem pa 20%. Ponudba mora biti v zapečatenem ovitku z naslovom »Ponudba li-nijskog potroSnog materijala za Direkciju Državnih rolcznica, Subotica k broju: 13.223/21 < in opremljena s predpisano takso 10 dinarjev. Na-lančnejSe^ podatke je dobiti ob delavnikih v eko-nomatu železniške direkcije v Subotici. Dobavni razpis, v kalerem je seznam blaga, ki ga je dobavili, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Pripomni se pa, da zbornici ni na razpolago več izvodov razpisa, da bi ga mogla interesentom razposlati.
Mcteorologično poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
^oiorsKe Kovače in lakirorje
delavcc sprejme tvornica vozov I. G. Kronasta sta d. d. Varaždin. Prvovrstnim delavcem pri najvišjih plačah mesto osiguruno.	2460
~vec~i3iesknrsKiR mMlrn
za pleskanje železniških mostov proti dobri plaCi sprejme tvrdka Josip jug, Bimska cesta 16. Ljubljana.
oiiiirspi m m vocč s
pripravna za vsako obrt se proda. Več pove FRANC AMBROŽ, pos. in mesar, Lahovče Komenda.	2493
$m\ ■ železen sle-
Proda se velik 1'30X00 cm
riMilik 3 ® of?11!''^ (luknjami) in kot-IsSullIft lom. Štedilnik je skoro nov. — Več se poizve: ŠT. VID 20 nad Ljubljano.	2497
Resno ženimo ponudi!
Naobražen, marljiv, srednje situiran. 27 letni gospod velike postave, prikupljive zunanjosti sc želi tem potom v svrho že-nitve seznaniti z dobrosrčno naobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, ne čez 37, katera ima kako podjetje aH trgovino. Tajnost zajamčena 1 Dopis okolnosti s sliko se naproša poštno-ležeče Ljubljana pod šifro »Amerika 103.»
i^ilihi iITJmtiih'i'alž
Vela mu. oiroSkliivoziCKov M-koles šil silili sirojev po ceni:
F. Batje!, Ljubljana, Stari trg St.
Sprejme sc v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanjc dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji, iftshantčaa delavnica, Kavlovska cesta 4.
Na dražbi 17 17. t. i. ob 5 uri popoldne se bode (jjSjjjjj yj*J stavbiSče primeren
prodal
Tomačevo 45. j
cm v pri m. »Krooii men. ko nakovalo
(ambosj, razna kovaška kladva in žclezje za vozove. — Ogleda se, v St. Vidu nad Ljubljano hiš. štev. 20.
Sprejme ma^arinop za speceriskiod-se iSjOpljiitKi delek na debelo
Pri m arij
Dr, Josip Stoje
ne ordinira do 10. avgusta i 1.
________________________________.K-Hf-W f ■ft.gfMff f'. fC?'.' ■. I1
.f^K	jf^K	X|>
Preklicujem
vse žaljive besede, katere sem govorih o Ivanki Ferjan posestnice hčeri iz Poljč, fara Begunje zaradi tatvine in se ji zahvaljujem, da je odstop la od sodnijskegn postopanja.
Na Bledu 6. julija 1921.
Ivana Erat, Bled št 6.
in
špecerijske in železne stroke kakor tudi
knUfiirlCl	Ponudbe z na-
ftUillUlijl vecibo plače z pošiljatvo slik pod črko B 200C|2511 na upravo Slovenca.
Najboljši tednik je glasilo »Kmečke Zveze"
»Domoljub". ♦♦♦♦♦♦ ****♦♦♦*******♦♦♦♦♦♦*************
Proda se
hiša ua Jesenicah
zzelenjadnim vrtom in stavbeno parcelo. Stabva se nahaja ob glavni cesti tik železniškega skladišča in postaje, pripravna za trgovino, gostilno ali tako drugo obrt. Ponudbo na M. Do-micelj, Jesenice, Gorenjsko.
Išče se kavcije in šivanja zmožna
prva sobarica
in druga sobarica. Ljubljana, Hotel „Tivoli"
Železna okna
od delavnic, stara ali nova, kupim in prosim ponudbe z navedbo velikosti in cene pod šifro „Okno" na upravo lista.
V sredo 20. t. m. ob 9. predpoldne se vrši prostovoljna prodaja živine, vozil, poljedelskih strojev in vseh poljskih pridelkov na stoječem.
Lastniki: Tauzher, Dunajska cesta 47.
Trgovska zadruga r. z. z o. z. v
Ljubljani je stopila v likvidacijo. Z ozirom na to se poživljajo vsi upniki, da prijavijo v roku treh mesecev svoje terjatve v svrho poravnave.
Trgovska zadruga
r.z. z o. z. v likvidaciji v Ljubljani.
Sširsilfseno podale
ing. Mič in liri
Ljubljana, Resljeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Dr. Pečnik, Jetika. V vseh knjigarnah, 10 kron. Vsak jetičnik, ki hoče doma ozdraviti naj čita to knjigo. b
Prodasta se dve
stavbeni parceli
Trnovska ulica 25.
francoski original »Zebre« 8(12 PH se radi bolezni poceni proda. Naslov pove uprava lista pod štev. 2512.
(Jan opazovan ia	Haloni utor v mm	Termometer » ti	1'flibrom clltorenon 7 C	Nobo, vetrovi	fatiavino v mm
15./7. 21 h	736-4	25-5	2-8	jasno vzh.	
16./7. 7 h	737-1	22-5	25	jasno sever	—
16./7. 14 h	7359	27-1	4-5	jasno vzh.	
Nova poslopja v katera se lahko preseli čez 4 mesce, na željo z vsem komfortom, v krasni legi, ribnjaki najcenojši in naj-olid. štedilni način zidanja
Stavbena pisarna Ing. Fischer & Co. Graz, Lessingstrasa 27jI Stocti.
ns nai
Badi preureditve trgovine nudim partijo ca 3000 klobukov asortiranih po številkah in najboljših kakovosti po IC 140 za komad, dokler traja zaloga. Oroslav Čeitalč, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
vljudno naznanja, da je preselil svojo odvetniško pisarno iz SEVNICE v
CELJE, lletsaBlrova poprej Kolo-dvorska ulica siev. 4.
za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje
Jos. H. iJ'iih,
Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513.
Zanesljiv hlapec
h konjem se sprejme, ki bi opravljal delo v prostem času. Ozira se le na ože-njene. — Ponudbe pod: „Prosto stanovanje" do 25. t. m. na upravo tega lista.
Itesse!
Stročnice prodaja po tovarniških cenah! Glavna tovarniška zaloga Oios-lav čertalič, Ljubljana, Sv. Petra 33.
Oglasi v,Slovencu1 imajo velik vspeh.
Istrski brakl.
Na prodaj so 3 istrski braki resaste dlake čistokrvnih, na razstavi odlikovanih šta-rišev, 2 psa, 1 pslca, polegli 26. aprila 1920. Psi žc sedaj izvrstno gonijo zajca, lisico ali srno. — Cena za psa po 1200 K, za psico 1600 K, — Dalje mlndiči iz legla 1. junija 1921, cena 400 K za mladička. Vprašati je pri lovcu Antonu Pernatu, na Grabnu pošta Ortnek, Dolenjsko.
:a zalogi
dvokoiesn, otroški vozički, šivalni in razni stroji, pnevmatika in vsakovrstni deli. F Batjel, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejme se v popolno popravo, za emajlir.z ognjem in po niklanje: dvokolesa, otr. vozički, šiv. in re-zni stroji ln deli. Meh. del. Karlovska c. 4.
7a obdelovanje lesa.
Turbine.
Strojne lovarns in livarne ti. d. Mmi
v št. Vidu pri Topolš?ci, okraj Šoštanj, se proda. 7 ha njiv, 11 ha travnikov, 36 ha gozda z ca 6500 smrek in mecesnov od 16—65 cm z ca 18.000 m3. — Hiša, 2 koči in gospodarsko poslopje v dobrem stanu. — Natančni podatki se izvejo pri Gozdni upravi grofov Thurn, Grad Ravne, pošta Guštanj.
MilšiMMMraiaraflišii
EiniJEBEEESEElEEEBEEEEE
11, Jiisoslov. tovarna I
E —---- B
E za gumbe in kovinske predmete E E	d. z o. z.	0
i strašna Bistrica |
S oferiramo naSe prvovrstne rožene S gumbe v vsaki velikosti ln po vsa- g e kem vzorcu s cenami brez kon- e e	kurence.	e
e	e
I Zahtevajte ceni! Prodala na fini®
e	e
bbbbbeeeebieebebbbbe
Elektrotehnična tovarna
družba z o. z.
LjuS»!jana, Bunajskae.75
aZVFiSUJE:
Transformatorje,
in motorje, stikalne naprave in aparate.
POPRAVLJA:
vse vrsto
Elektr. strojev in aparatov
Generalno zastopstvo sve^une tvrdke
mi l GillLLII
Tovarne električnih kablov in električne lice.
VELIKA ZALOGA:
Motorjev, kablov,
vrvice in izoHraine cevi.
j Tel. 142 !n 230, Poštni predali«
L*
Radi nenadne smrti se proda iz proste roke lepa realiteta ležeča ob železnici pri Kočevju z hišo in vsemi gospodarskimi poslopji ter nekaj posestva. Na hiši so se izvrševale vedno trg. obrti in sicer gostilna, trafika in trgovina z mešanim blagom. Vsled železniške bližine je pozicija brez konkurence, za vsako podjetje pripravno in za agilno osebo zlata jama. Realiteta se lahko takoj prevzame. — Mobilije in gospodarska orodja tudi delno, so na razpolago ter se prodajo zraven. — Pojasnila daje
Peter Feische, trgovec v Kočevja.
|| Radioaktivno termalno kopališče || |
TOPLICE PRI NOVEM MESTU
zdravi rheumatizem, protin, neuralgijo, posledice
zlomljenih kosti, ran in eksudate. SEZONfl OD 1. MflJR DO 30. SEPTEMBRA, Železniška postaja 5traža-Toplice. Pojasnila daje ravnateljstvo.